DOMOZ	NANS	KA KAMRA .	STR. 23
			

1
*
i
■i! j
i-



■ lil
" "t'
i
INTERVJU Z MARKOM SRJKOM ... STR. 43 NOVO SVETOVNO PRVENSTVO, NOVR MEDALJA ZA ROKA MARGUČA ... STR. 49
20 LET OZSČ LAŠKO: PONOSNI - ZA DOMOVINO ... STR. 53
Mm
' "A ' A'.■ ■ -A -
R
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nina Pader
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.050 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako
gospodinjstvo v občini.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
Ministrstva RS za kulturo pod zap. št.
1191.
Fotografija na naslovnici:
Rok Deželak RD2.si: Zimsko Laško
uvodnik	i
Kako napisati sestavek o nečem kar ceniš, spoštuješ, častiš ... o tistem kar ljubiš, medtem ko se mnogim to tvoje delo in prizadevanje zdi nebodigatreba, odvečno in nekaterim celo življenjski balast?
Kako podati uvodnik za časopis, za katerega veš, da ga bo v roke dobil prav vsak prebivalec občine, v kateri delaš tisto, kar ljubiš?
Kako izraziti svoje misli, ko že v naprej veš, da bodo ene navdihnile, druge razjezile, spet tretje pustile ravnodušne?
Nič ... uvodnik mora biti kritičen, aktualen in rahlo političen ... No tega zadnjega pri meni ne boste doživeli, saj sem (v nasprotju z večino drugih) prepričan, da politika v pravo, žlahtno kulturo pač ne sodi. Prav vseeno je, ali je bila slika naslikana, pesem napisana, glasba zaigrana z levo ali desno roko.
Torej ... že ostro našpičim svinčnik, da bom lahko kritično koga zbodel ... pa tisti trenutek pomislim, ali bodo »kavčarji« sploh razumeli, kaj hočem povedati? Za ta izraz sem zelo hvaležen našim rokometašem na svetovnem prvenstvu. Označuje namreč »strokovnjake«, ki se spoznajo na vse in nič. Tiste, ki nikoli niso bili aktivni v dejavnostih in nikoli niso ustvarjali prireditev, ki jih tako vneto kritizirajo ali, bog ne daj, celo o njih odločajo. Pa naj bo to v športu, gospodarstvu, politiki ali kulturi. Ne, »kavčarji« ne bi razumeli, saj se kulturnih dogodkov udeležujejo le ob posebnih priložnostih, ko so pomembni, ker sami nastopajo; ali takrat, ko se je dobro ali zanimivo postaviti ob pravem času ob kakšnega znanega in cenjenega umetnika; oziroma takrat, ko je po dogodku pojedina. Zato nima smisla, da se razpišem o njih in njihovi vlogi.
In ko tako razmišljam ter čečkam po praznem listu papirja, se grafitna konica v svinčniku zmehča. Črke postanejo okroglo zaobljene, besede prijaznejše, povedi pa namenjene tistim, ki v svojem srcu nosijo kulturo . umetnikom in kulturnikom. In ti bodo razumeli. Saj se zjutraj prebujajo s tem svojim poslanstvom in z njim preživijo ves dan. Skrbijo za to, da je življenje barvita poezija plešoče glasbe. Umetniki ste tisti, ki (kakor je nekoč rekel Pablo Pikasso) z duš ometate prah vsakdana. In kulturniki tisti, ki skrbite za to, da je med ustvarjalci in občudovalci ustvarjen dialog. Dialog, ki zadovolji umetnikovo željo in poslanstvo po dajanju in razdajanju ter gledalčevo, po-slušalčevo, bralčevo potrebo po lepem. In v naši občini so ljudje, ki to hočejo, znajo in zmorejo.
Z vsem spoštovanjem do prejemnikov najvišjih občinskih priznanj na področju kulture v preteklih letih in iskrenimi čestitkami letošnjim nagrajencem, z obrabljenim svinčnikom, zaključujem ta zapis z mislijo, ki je »kavčarji« ne razumejo: »Umetnost je življenje.«
Tomaž Majcen, član uredniškega odbora
Naslednja številka predvidoma izide 15. aprila 2015.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marca 2015 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 2. marea 2015.
OBČINSKI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU_
V skladu z veljavno zakonodajo je Štab civilne zaščite potrdil novi Občinski načrt zaščite in reševanja ob potresu. Skupaj z Oceno potresne ogroženosti bo načrt objavljen na občinski spletni strani www.lasko.si v rubriki naravne nesreče.
Vesna Sgerm
Regijski center za obveščanje Celje: prijava nevarnosti naravnih in drugih nesreč
Ko kličete na številko 112, povejte:
•	KDO kliče,	• KOLIKO je ponesrečencev,
•	KAJ se je zgodilo,	• kakšne so POŠKODBE in kakšne so
•	KJE se je zgodilo,	OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar,
•	KDAJ se je zgodilo,	nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali
druge napeljave ...), • kakšno POMOČ potrebujete.
2
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
Na osrednji slovesnosti podeljena priznanja Antona Aškerca in priznanji zlatega možnarja
V Kulturnem centru Laško je bila v petek, 6. februarja, osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, na kateri so bila podeljena priznanja Antona Aškerca in priznanji zlatega možnar-ja. Slavnostni govornik na letošnji proslavi je bil Mitja Gobec.
Prireditev je bila glasbeno obarvana, saj so vmesni program pripravili Max trio in Big band Laško. Na predlog Javnega sklada Republike Slovenije, Območne izpostave Laško, bo letošnje leto leto Rado-vana Gobca, od smrti katerega mineva 20 let. Radovan Gobec bo nekakšno kulturno vodilo celega leta ob pomembnejših prelomnicah in proslavah v občini Laško.
Slavnostni govornik Mitja Gobec.
Prav iz tega razloga je bil za letošnjega slavnostnega govornika povabljen njegov sin, Mitja Gobec, zborovodja, skladatelj, kulturnik, pisec in mislec. Njegova ustvarjalna pot sega daleč nazaj. V svoji karieri je bil radijski tonski mojster, strokovni sodelavec za glasbo, urednik glasbenih izdaj, kot zborovodja je urejal pevske zbirke za pevske zbore in kot strokovni spremljevalec na revijah podal marsikatero mnenje o nastopih. Na očeta Radovana Gobca ga vežejo spoštljivi spomini in hvaležnost, da ga je naučil biti blizu vsem ljudem.
Po glasbenem premoru sestava Max trio in Big banda Laško je sledila 26. podelitev zlatih možnarjev, ki jih je podeljeval predsednik Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar, Programskega sveta - Etno odbora Jureta Krašovca Vlado Marot.
Biljana Jošovc je prejela zlatega možnarja za večletno ustvarjalno in prizadevno delo v Etno odboru Možnar ter na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Biljana Jošovc je po izobrazbi profesorica zgodovine in zemljepisa in poučuje na Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Skupaj z učenci zavzeto raziskuje in proučuje etnografske posebnosti ter kulturno dediščino kraja in okolice. S tem poznavanje naše preteklosti, prežete z vrednotami in tradicijo na prijeten način prenaša med mlade rodove. V vseh letih službovanja je zasnovala in vodila mnogo raziskovalnih nalog ter projektov, povezanih zlasti z lokalno zgodovino, njenimi dejstvi in živo dediščino. Pripravila in vodila je tudi velik projekt Miti in vraže v srednjeveškem Laškem, v kulturni izmenjavi Trubarjevih šol v Sloveniji, z naslovom Primerjava kulturne dediščine pa je z učenci raziskovala ledinska imena, izštevanke, glasbila in zgodbe o nastanku imen naše okolice ter jih dokumentirala. Omenimo tudi, da je v sodelovanju s Knjižnico Laško in mladimi zgodovinarji pod njenim mentorstvom bila izdana knjiga Znani Laščani. Z omenjenimi nalogami, ki so bile vedno skrbno pripravljene, so sodelovali na državnih predstavitvah in
zanje prejeli dve zlati in tri srebrna priznanja.
Milan Horjak je prejel zlatega mož-narja za večletno, ustvarjalno in prizadevno delo v Etno odboru Možnar ter na področju etnografske dejavnosti v občini Laško. Milan Horjak je že preko dvajset let aktivni član Etno skupine Kulturnega društva Šentrupert, zadnjih enajst let pa je kot vodja omenjene skupine tudi član Etno odbora Jureta Krašovca. Po svojih najboljših močeh se vsakodnevno
Predsednik Zveze kulturnih društev Možnar Vlado Marot z Biljano Jošovc in Milanom Horjakom, ki sta prejela zlatega možnarja.
Big band Laško z Majo Šturm.
proslava
Valentin Deželak in Jože Ojsteršek z županom Francem Zdolškom, ki jima je podelil priznanje Antona Aškerca.
trudi, da z neposrednim udejstvovanjem, znanjem, voljo in predanostjo prispeva k bogatitvi krajevne in širše ljubiteljske kulture. Skrbi, da se Šentrupertčani udeležujejo različnih prireditev in dogodkov. V tem času so bili Šentrupertčani tudi gostitelji nekaj letnih prikazov starih ljudskih šeg in delovnih opravil, pri katerih je imel odgovorno in zahtevno delo. Trudi se, da v skupino vključuje tudi mlade in s tem prenaša živo dediščino na mlajše rodove. Z lepimi spomini in aktivnim delom se ga spominjajo tudi pri drugih društvih v domačem kraju, med drugim tudi pri Konjerejskem društvu Vrh nad Laškim, kjer je bil od njihove ustanovitve kar nekaj let nepogrešljiv pri različnih akcijah. Tudi sam aktivno sodeluje in nastopa kot eden izmed »šrangarjev« v skupini na Ohceti po starih šegah na Pivu in cvetju, kot kosec na druženju ob košnji po starem, pri mlačvi s cepci, pri obdelavi lesa in še marsičem. Njegova dragocenost je, da pozna številne šege in opravila, različna stara orodja, naprave in pripomočke ter veščine rokovanja z njimi.
Skupaj z Big bandom Laško je vsem skupaj zapela Maja Šturm. Sledila je podelitev priznanj Antona Aškerca, ki so najvišja občinska priznanja na področju kulturne dejavnosti. Trem nagrajencem je priznanja podelil župan Franc Zdolšek.
Jože Ojsteršek je prejel priznanje za dolgoletno delovanje na področju instrumentalne glasbe in skrbi za vzgojo mladih glasbenikov. Jože Ojsteršek je postal član društva Kulturnega društva Laška pihalna godba davnega leta 1952, kot dvanajstletni mladenič. Za igranje pri godbi ga je navdušil starejši brat, takrat že aktivni član godbe. Leta 1962 se je vpisal v glasbeno šolo v Celju, kjer je hitro izdeloval letnice na oddelku za trobento
4
in kontrabasu kot dopolnilnemu instrumentu. Poleg rednega igranja pri godbi je igral v ansamblih na sobotnih in nedeljskih plesih v Rimskih Toplicah, Laškem, na Dobrni in v Celju. V naslednjih letih je kot prostovoljec poučeval mladino na trobilih in pihalih. Kot prvi kril-ničar godbe je bil 15 let namestnik ka-pelnika. Po dvajsetih letih igranja prve krilnice je zasedel mesto trobentača, kjer je vztrajal nadaljnjih dvajset let. Zadnjih dvaindvajset let pa je zvest svoji pozavni. Bil je tudi eden glavnih pobudnikov, da je leta 1989 z delovanjem začela ma-žoretna skupina, ki ravno letos praznuje 25. obletnico delovanja. Prav tako je občni zbor leta 1997 podprl njegov predlog o ustanovitvi bobnarske skupine, ki je danes prav tako nepogrešljiv del društva. Jože Ojsteršek je s svojim delovanjem in igranjem zgled mlajšim generacijam in je
že 62 let aktiven član Kulturnega društva Laška pihalna godba.
Marjeta Dremel je prejela priznanje za dolgoletno prostovoljno delo in vsestransko kulturno delovanje. Marjeta Dremel je v delovno aktivni dobi opravljala svoj poklic vzgojiteljice predšolskih otrok v Rimskih Toplicah. Po upokojitvi je z vrtcem sodelovala kot babica, ki je otrokom pripovedovala pravljice in v času Tetke Jeseni spekla ogromne količine palačink. Aktivna je bila tudi vrsto let v Planinskem društvu Rimske Toplice, kjer je trideset let za mlade pripravljala planinske tabore in pohode po Sloveniji. Kot aktivna članica Krajevne organizacije Rdečega križa Rimske Toplice je obiskovala starejše po njihovih domovih in v domovih za starejše in to nadaljuje kot članica Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Laško, kjer kot dru-žabnica vsaj enkrat tedensko obiskuje starejše družabnice na njihovih domovih ter hkrati vodi skupino za kakovostno starost v Rimskih Toplicah. Pred enajstimi leti je v Rimskih Toplicah ustanovila krožek ročnih del pod imenom »Tavžen-trože«, ki združuje ljudi, ki si želijo naučiti ročnih spretnosti kot so pletenje, vezenje, kvačkanje, klekljanje, oblikovanje papirja, najlona, modelirne mase in še marsikaj. V Hiši generacij Laško je prostovoljka že od vsega začetka, kar letos šteje že deset let. Vodi tudi klekljarsko skupino Hiše generacij Laško pod imenom »Kitice«, nepogrešljiva je pri postavitvah razstav ročnih del ter pobudnica številnih humanitarnih dogodkov. V letu 2011 je s strani Festivala za tretje življenjsko obdobje prejela priznanje Plemenito zrelo srce za nasmeh najmlajših, za svoje prizadevanje za medgeneracijsko sodelovanje preko ustvarjalnih delavnic.
proslava/občinska uprava
Valentin Deželak je prejel priznanje za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi in za ohranjanje kulturne dediščine.
Valentin Deželak je vsestranski kulturni ustvarjalec, rodopisec, velik zbiratelj in poznavalec kulturne dediščine. Njegova zbirateljska žilica bo zagotovo ohranila pred propadom ogromno predmetov in orodij, ki jih skrbno hrani na Vrhu nad Laškim v svoji bogati etno zbirki štirih rodov prednikov te rodovine, kot tudi pomen različnih zapisov in zasaditev dreves, ki predstavljajo pomembne mej-
nike vse do današnjega časa. Bil je tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev Kulturnega društva »Ofirovci in koledni-ki iz Laškega«, s katerim je občina Laško pridobila skupino ljudskih pevcev in godcev, ki popestrijo marsikatero prireditev v Laškem, kot so Martinovo, Pivo in cvetje ter letni prikazi v okviru Etno odbora Jureta Krašovca, marsikdaj pa koga osrečijo tudi z »ofiranjem« starejšim slavljencem. Redno se tudi udeležujejo območnih srečanj za pevce ljudskih pesmi. Naslednje področje, ki je Valentinu
Deželaku blizu, pa je literarna dejavnost. Zelo rad zapiše oziroma opiše dogodke in posebnosti, ki z njegovim načinom pisanja pustijo na bralcih dovršen, prepoznaven in popoln opis.
Program prireditve je ob čudoviti glasbi zaokrožil Big band Laško, povezovalka Nina Pader pa je vse prisotne prav lepo povabila še na krajše druženje v avlo Kulturnega centra Laško.
Jasna Kermelj Foto: Foto Fleš
NAGRAJENCI SO NAM ZAUPALI, KAJ JIM POMENI PREJETO PRIZNANJE ...
Zlati Možnar
MILAN HORJAK
»Nagrada mi pomeni zelo veliko - da so mi izkazali čast in mi podelili to nagrado za vso delo, ki sem ga opravljal v društvu in nasploh za kulturo. Tudi v prihodnosti bom delal z istim tempom, tako sam kot skupaj z društvom. Še bolj se bomo trudili, da se bomo kot doslej udeleževali raznih prireditev in upam, da bomo bili čim bolj uspešni ter da bomo čim lepše in bogato izpolnjevali vse zastavljene cilje.«
BILJANA JOŠOVC
»Priznanje je bilo zame presenečenje. To je predvsem delo otrok, ki imajo radi takšne stvari. Že dolga leta delam in bom delala še naprej. Včasih je naporno, ampak Milan Kundera je rekel, da hodimo po sedanjosti z zavezanimi očmi - ko damo obvezo dol in pogledamo v preteklost, jo vidimo, raziščemo in spoznamo. In mi to
delamo. Včasih nam uspe bolje, včasih se nam tudi kaj zatakne, ampak moram reči, da imam vedno podporo vodstva in tudi otroci so marsikaj zmožni in veseli, ko kaj naredijo.«
Priznanje Antona Aškerca
VALENTIN DEŽELAK
»Nagrada mi veliko pomeni in ponosen sem nanjo. Svoje delo imam zapisano v duši in v svojem srcu. Že v svoji mladosti sem zbiral stare predmete, ki sem jih ohranil, in zapomnil sem si marsikatero zgodbo od svojih staršev in starih staršev, zdaj pa te uporabljam tako, da napišem tudi kakšno prozo iz starih časov. Ko sem bil mlad, sem marsikatero stvar ohranil, ki je bila takrat tako rekoč ničvredna, po 50, 60 letih pa se ji je vrednost povečala. Verjamem, da ti predmeti, ki sem jih ohranil v svojem muzeju, vsak dan pridobivajo na svoji vrednosti ter vsak dan bodo vredni več in bolj spoštovani. Če bom zdrav, bom še vsekakor delal naprej. Predvsem imam še veliko postoriti na literarnem področju,
saj imam mnogo proz napisanih v rokopisu.«
JOŽE OJSTERŠEK
»Priznanje mi resnično veliko pomeni, saj mi potrjuje, da sem vsa ta leta deloval na pravi poti. Kar ne morem verjeti, da je za mano že 62 let aktivnega dela pri Laški pihalni godbi. Aktivnosti, v katere pa sem bil v vseh teh letih vključen na glasbenem področju, pa so rodile sadove. Ponosen sem na svoj prispevek k tem rezultatom. Veseli me, da sem v omenjenem obdobju na ljubiteljskem glasbenem področju sodeloval z ljudmi, podobnih pogledov in vizij za napredek delovanja v društvih. Ko so rezultati iz teh prizadevanj vidni, je to tisto, kar daje človeku potrditev in ponovno hrepenenje po novih idejah. V naslednjem obdobju, v kolikor mi še bo dano, želim, da bi se še lahko postavil v vrsto in skupaj zaigral, s sedaj vse bolj glasbeno izobraženo mladino pri laški godbi, in užival ob prijetnih pogledih na ponos in eleganco naših mažoret, obujal spomine, ko sem bil še ustvarjalen!«
gKg OBCINfl LflSKO
I Naložba v vaSo prihodnost
Izgradnja prehoda za pešce na G1-5
Že vrsto let se ugotavlja, da se na glavni cestni povezavi, ki se vije po dolini reke Savinje, gostota prometa veča. Temu posledično so daljše kolone vozil, vožnja iz točke A do točke B je daljša, varnost udeležencev v cestnem prometu je manjša. Konec lanskega leta se je uredil prehod za pešce, ki bo omogočal večjo varnost pri prečkanju prometnice v smeri proti
kompleksu Thermane, tako našim občanom, kakor turističnim obiskovalcem, ki bodo prišli v naše kraje z vlakom ali avtobusom.
Infrastruktura_
Poslanstvo lokalne skupnosti je zagotavljanje skupnih javnih potreb, ki pomeni dvig kvalitete življenja skozi varnost in
preskrbljenost z različnimi dobrinami. Pripravlja se več projektov, katerih realizacija je odvisna od uskladitve z nosilci urejanja prostora in pa seveda od dogovora z občani - lastniki zemljišč. Pri vseh usklajevanjih se trudimo pravočasno predstaviti projekte, vendar kljub temu večkrat naletimo na težave in nerazumne zahteve posameznikov, ki onemogočajo realizacijo projektov. Zaradi tega prihaja do tega, da se že izdelani projekti ne morejo realizirati, kar privede do obstanka razvoja lokalne skupnosti. Upamo, da nosilci prostora in lastniki zemljišč razumejo naše probleme in da nam bodo pripravljeni prisluhniti, tako da bomo lahko skupaj realizirali čim več projektov.
Luka Picej 5
občinska uprava/občinski svet
Občina Laško na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010 in 40/2012-ZUJF), Pravilnika o sofinanciranju prireditev in projektov v občini Laško (Uradni list RS, št. 20/2008, 110/2009, 104/2011) in Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/2014), objavlja
J A V N I P O Z I V
za sofinanciranje prireditev in projektov v Občini Laško za leto 2015
1.	Naročnik javnega poziva: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
2.	Predmet javnega poziva: je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, dejavnosti otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov ter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti Občine Laško. To so:
-	prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov in projektov in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine;
-	večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma iz drugih javnih razpisov ali javnih pozivov,
-	prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagi uresničevanja njenih interesov ali zadovoljevanje njenih potreb odloči, da bo pokrovitelj.
3.	Pogoji sofinanciranja:
Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo:
-	društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih,
-	krajevne skupnosti na območju Občine Laško,
-	javni zavodi s sedežem v Občini Laško
Prireditve in projekti, ki bodo sofinancirani oziroma katerih pokrovitelj je Občina Laško, morajo:
-	biti izvedeni na območju Občine Laško ali pa morajo biti ustvarjalci občani Občine Laško, če gre za projekt ali prireditev, ki pro-movira Občino Laško,
-	biti odprtega značaja in dostopni širšemu krogu obiskovalcev,
-	imeti pregledno in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov ter zagotovljene druge vire financiranja,
-	ne smejo biti sofinancirani iz drugih finančnih virov Občine Laško,
-	imeti svojo prepoznavno vsebino in značaj,
-	dopolnjevati kulturno, turistično in športno ponudbo Občine Laško.
4.	Merila in kriteriji: za določitev višine sofinanciranja posameznih prireditev ali projektov bodo uporabljena naslednja merila:
1.	Promocija Občine Laško (0 - 20 točk)
2.	Kakovost, realnost in dostopnost prireditve ali projekta (0 - 40 točk)
3.	Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (0 - 10 točk)
4.	Izvedba projektov in prireditev v preteklem koledarskem letu (0 - 10 točk)
5.	Tradicionalnost in inovativnost (0 - 10 točk)
6.	Celovita promocija prireditve ali projekta (0 - 10 točk)
Višina sredstev se določi na podlagi doseženega števila točk in ocenjene vrednosti projekta ali prireditve oz. ocenjene vrednosti prijavitelja, če je le-ta manjša. Najvišje ocenjena vrednost je 5.000,00 EUR.
5.	Višina sredstev za leto 2015: 22.000,00 EUR
6.	Dokumentacija poziva: Dokumentacija poziva (obrazec za prijavo) je na voljo v prostorih Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance Občine Laško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si).
7.	Način prijave in oddaje:
Posamezna prijava mora biti izdelana izključno na obrazcih za prijavo dokumentacije poziva naročnika ter oddana najmanj 8 dni pred izvedbo prireditve ali projekta.
Vloge, ki ne bodo izdelane na predpisanih obrazcih naročnika oziroma bodo oddane kasneje, se zavržejo.
Izvajalci morajo dokumentacijo poziva oddati po pošti kot priporočeno pošiljko, lahko pa jo prinesejo osebno v vložišče Občine Laško. Razpisna dokumentacija se pošlje v zaprti kuverti z oznako »Za sofinanciranje prireditev in projektov - ne odpiraj« na naslov OBČINA LAŠKO, URAD ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, GOSPODARSTVO IN JAVNE FINANCE, MESTNA ULICA 2, 3270 LAŠKO.
8.	Rok poziva: Poziv se začne 7. 1. 2015 in konča s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev.
9.	Posamezni izidi poziva: Vloge se obravnavajo praviloma enkrat mesečno do porabe sredstev. Popolna vloga se ovrednoti najkasneje v tridesetih dneh. O višini sofinanciranja prireditve ali projekta se izda sklep. Z izbranimi izvajalci bo župan Občine Laško sklenil pogodbo o sofinanciranju prireditve oziroma projekta.
Izplačilo se izvede po prejetem končnem poročilu o izvedeni prireditvi ali projektu, ki mora obvezno vsebovati fotokopije računov. Če vrednost računov ne dosega dodeljene vrednosti, se znesek ustrezno zniža.
10.	Dodatne informacije: Na telefonski številki: 03 733 87 20 (Jasna Ker-melj).
Številka: 41010-02/2015	Franc Zdolšek,
Datum: 6. 1. 2015	župan Občine Laško
občinski svet laško
Na decembrski seji sprejet proračun za leto 2015
Občinski svetniki so potrdili proračun za leto 2015 ter sprejeli Sklep o določitvi višine izhodiščne najemnine za poslovne prostore in kmetijska zemljišča v letu 2015.
Na področju gospodarskih javnih služb so bili sprejeti Program oskrbe s pitno vodo v Občini Laško za obdobje 2015 do 2018, Strategija razvoja oskrbe s pitno vodo v Občini Laško za obdobje 2015 - 2025 in Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode 2015 - 2018.
Svetniki so se seznanili z zaključnim poročilom o izvedenih projektih po 23. členu ZFO v letu 2014, z Zaključnim poročilom o izvedbi energetskih sanacij v letu 2014 in s povzetkom Regijskega izvedbenega načrta na področju socialnega varstva 2014 - 2016 za Savinjsko statistično regijo. Sprejeli so Letni
6
program športa v Občini Laško za leto 2015 ter Lokalni program kulture Občine Laško za obdobje 2014 - 2017.
Občinski svet je potrdil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da se priznanja Antona Aškerca podelijo Jožetu Ojsteršku, Marjeti Dremel in Valentinu Deželaku.
V januarju dopisna seja_
Na januarski dopisni seji občinskega sveta sta bila kot predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda Glasbene šole Laško - Radeče imenovana Mihael Dergan in Martin Teraž.
Naslednja redna seja bo predvidoma v marcu.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si.
Tanja Grabrijan
politične stranke/poslanska pisarna

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Stranka SD je v zadnjih mesecih doživela spremembe na celotnem organizacijskem nivoju. Najprej smo na novo izvolili vodstvo Občinske organizacije. Članstvo mi je na volilni konvenciji izkazalo zaupanje za vodenje Občinske organizacije. Za tajnika smo izvolili Marjana Kozmusa.
Na novo so se formirale Območne organizacije. Občinska organizacija Laško se je združila z Občinskimi organizacija-
mi Radeče, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje v Območno organizacijo 24. Njen predsednik je postal Milan Žnidaršič iz Trbovelj, tajnik pa Marjan Kozmus iz Laškega.
Januarja smo imeli Socialni demokrati volilni kongres, kjer smo izvolili novo vodstvo. Predsednik je postal Dejan Ži-dan, v predsedstvo SD pa je bila med drugimi izvoljena tudi Neva Grašič iz Laškega.
Socialni demokrati se zavedamo, da s tem ni konec našega dela. Že sedaj smo bili člani aktivni vsak na svojem področju, v bodoče pa veliko pričakujemo tudi od naših občinskih svetnikov - Marjana Kozmusa, Milana Klenovška in Martina Teraža.
Aktivni so tudi mladi, ki se združujejo v Mladem forumu SD. Mislim pa, da je že čas, da se med seboj povežemo tudi ženske ter ustanovimo Ženski forum SD.
Naš poslanec Matjaž Han bo ponovno odprl svojo poslansko pisarno, in sicer vsak drugi ponedeljek v mesecu, od 9. do 12. ure. Pisarna Občinskega odbora pa bo odprta vsako prvo sredo, od 17. do 19. ure. Vabljeni ste, da se zglasite, poveste svoja mnenja, pripombe in tako sooblikujete delo in življenje v našem kraju in občini.
Marjeta Ocvirk, predsednica Občinske organizacije SD
POSLANSKA PISARNA TUDI V LAŠKEM_
Spoštovane Laščanke in Laščani!
Z veseljem lahko rečem, da je bilo naše delo, delo poslancev poslanske skupine SMC, kot tudi delo Vlade dr. Mira Cerar-ja, v preteklih dveh mesecih uspešno.
Po Rebalansu proračuna za leto 2014 v teh dneh, ko nastaja moj tokratni prispevek, zaključujemo tudi rebalans proračuna za letošnje leto, in sicer prvič po letu 2009 v socialnem dialogu in s podpisi socialnih partnerjev. To ocenjujem kot izjemen uspeh naše Vlade in, tako upam, dober obet za prihodnost. Posebej me veseli dodatnih 100 milijonov evrov, ki jih je z rebalansom dobilo Ministrstvo za zdravje.
V	začetku decembra smo s sprejetjem Zakona o državni upravi postavili temelje za dobro delo Vlade. Zakon je na novo opredelil delovna področja in pristojnosti posameznih ministrstev, predvsem Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za javno upravo. Dodatno pa so bile sprejete še spremembe, ki se nanašajo predvsem na področje upravljanja z informacijsko-komu-nikacijskimi sistemi državne uprave, upravljanja z nepremičnim premoženjem države in celotnega področja javnega naročanja. S to reorganizacijo si obetamo precejšnje prihranke že v tekočem letu.
V	decembru smo izvedli posebno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na kateri smo se podrobno seznanili s posledicami varčevalnih ukre-
pov na delo Policije in zaposlene v Policiji. Člani odbora smo se strinjali, da so razmere resne. Ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Gyorkos Žnidar je pokazala veliko mero razumevanja za problematiko in se zavezala, da se razmere v Policiji ne bodo več poslabševale.
Na pobudo naše poslanske skupine smo izvedli dve uspešni javni predstavitvi mnenj z zelo širokim krogom udeležencev. Prvo na temo ocene stanja in morebitnih sprememb ureditve volitev v RS, drugo pa na temo energetskega koncepta Slovenije. Z obema javnima predstavitvama smo pridobili dragocene informacije in mnenja, ki jih bomo uporabili pri svojem nadaljnjem delu.
Člani Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide smo na eni od sej podrobneje obravnavali vpliv recesije na socialni položaj v Sloveniji v letih 2013 in 2014 s posebnim poudarkom na položaju otrok. Seje so se med drugimi udeležili ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Ko-
pač Mrak, gospod Tomaž Bergoč, izvršni direktor Slovenske fundacije za UNICEF, gospa Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic in gospa Anita Ogulin z ZPM Ljubljana Moste Polje. Odbor je sprejel sklepe, s katerimi je predlagal pristojnemu ministrstvu in Vladi, da sprejmeta konkretne zaveze in akcije za odpravo in preprečevanje revščine otrok. Vsi si seveda želimo, da bi bilo potreb po takšnih ukrepih v prihodnosti čim manj.
Z največjim veseljem se, poleg dela v Državnem zboru, posvečam tudi lokalnim temam. Približujem se rešitvi problematike Centralne čistilne naprave Laško in upam, da vas bom v svojem naslednjem prispevku že lahko obvestila o uspešnem zaključku.
Prostore poslanske pisarne v Celju sem v tem mesecu preselila na novo lokacijo in sicer na Ljubljansko cesto 3a, kjer ura-dujem vsak 1. in 3. ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure. Po novem pa vam bom, z dobrim sodelovanjem in velikim posluhom župana, gospoda Franca Zdolš-ka, za vse vaše pobude, težave in vprašanja na razpolago tudi vsak 2. ponedeljek v mesecu od 10. do 12. ure v prostorih Občine Laško. Po predhodnem dogovoru na elektronski naslov Janja.Sluga@dz-rs.si ali preko Facebook strani SMC Janja Sluga lahko tudi izven uradnih ur.
Veselim se vašega obiska in vam želim obilo sončnih dni!
Janja Sluga, poslanka PS SMC v Državnem zboru Foto: Martina Čuk/ Državni zbor
7
krajevne skupnosti
KS RECICA
V zadnjem biltenu smo vas obveščali o aktivnostih, ki se izvajajo v okviru novega sveta Krajevne skupnosti Rečica in skladno s Statutom smo na osnovi danih predlogov imenovali nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Anica Brečko, Jože Šmerc in Alen Matek. Z imenovanjem nadzornega odbora so zaključene vse aktivnosti, povezane z volilnimi opravili. S slednjim smo na skupnem sestanku pri županu Občine Laško imeli v mesecu januarju skupni sestanek vseh predsednikov KS in političnih strank z namenom racionalizacije volišč in morebitnih zmanjšanj volilnih enot po posameznih KS. Naša KS je dana priporočila v preteklosti izpolnila v tej meri, da imamo sedaj samo dve volišči in tri volilne enote. Na naš predlog, ki smo ga posredovali pred zadnjimi lokalnimi volitvami Občinski volilni komisiji po ukinitvi volilnih komisij posameznih KS, je dani predlog upoštevala in tako so dana volilna opravila za potrebe KS opravili volilni odbori. Skladno s programom dela se trenutno izvajajo dela pri pridobivanju projektov za obnovo dela javne poti Maček - Ulaga - Mulenca na odseku Ulaga - Hrastnik, za obnovo kritine na Sindikalnem domu in zamenjave glavne elektro razdelilne omare. V sodelovanju z Občino Laško nadaljujemo s pridobivanjem potrebne dokumentacije za izgradnjo javnega vodovoda Zg. Rečica in pridobivanje ustreznih pogodb za kategorizacijo novih javnih poti.
Vodstvo KS se izredno zavzema, da bi končno prišlo do realizacije obnove lokalne ceste Debro - Zg. Rečica na odseku trgovina Tehnika Debro - križišče LC Šmohor. Prizadevamo si za izdelavo idejnega projekta obnove kanalizacije od poslovne zgradbe Final Pasarič do trgovine Tehnike po obstoječi trasi ter za izgradnjo kanalizacije na območju Hude Jame (za slednjo so bili izdelane idejne zasnove). Pri avtobusnem postajališču Jager bomo namestili novo avtobusno postajo. V spomladanskem času bomo nadaljevali z drugo fazo izgradnje parkirišča pri pokopališču. Telekom d. d. pospešeno izvaja dela na posodobitvi omrežja in pridobivanju ustreznih dovoljenj lastnikov zemljišč. Glede na ugodne vremenske pogoje že izvajajo zemeljska dela, hkrati pa smo pozvali upravljavca javnega vodovoda in Občino Laško, da bi s skupnim sodelovanjem s podjetjem Telekom na tistih mestih, kjer poteka skupna trasa, izvedli hkratna dela (položitev kabla in zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi). Predstavniki podjetja Telekom so zagoto-
vili, da bo z izgradnjo optičnega sistema omogočena veliko večja pokritost z uporabniki internet storitev, izboljšanje sprejema T V programov, povečan prenos podatkov in izgradnja centrale pri šoli v Rečici. Skladno s programi del v posameznih društvih je v veliki meri sedaj čas izvedbe občnih zborov, kjer bodo predstavljena izvedena dela in plani za prihodnji čas. Nekaj društev bo imelo volilni občni zbor in vsem dosedanjim organom vodenja in tudi novo izvoljenim iskrena hvala za vaš prispevek, ki ste ga namenili društvu ali širši skupnosti. KS Rečica aktivno sodeluje pri pridobivanju, oziroma se prijavlja na vse razpise za dodatna finančna sredstva, ki jih objavlja Občina Laško. Vsem poslovnim partnerjem sporočamo, da morajo skladno z veljavno zakonodajo s 1. 1. 2015 vse izstavljene račune poslati preko e-računov. V zadnjem tednu v marcu bomo skupaj s podjetjem Avto Celje - Tehnični pregledi pripravili pregled traktorjev pri Sindikalnem domu v Hudi Jami. Obveščamo vas, da s 1. 1. 2015 veljajo nova pravila pri označevanju in povzemamo naslednje:
OBVEZNE OZNAČEVALNE TABLE ZA KMETIJSKE TRAKTORJE IN PRIKLJUČKE
Povzemamo glavna določila Pravilnika o delih in opremi vozil (Uradni list št. 44/2013), ki med drugim določa, da morajo imeti od 1. 1. 2015 dalje vsa vozila (razen enoslednih vozil), katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h, kot tudi njihova priklopna vozila na zadnji strani tablo ali nalepko za označevanje počasnih vozil, ki mora biti homologirana, pri skupini vozil velja zahteva samo za zadnje vozilo v skupini. Določilo velja torej tudi za kmetijske traktorje, ki ne dosegajo hitrosti 40 km/h. Obvezna oprema traktorjev, traktorskih priklopnikov in vlečenih traktorskih priključkov je poleg ostale obvezne opreme (varnostni trikotnik, komplet za prvo pomoč) še podložna zagozda (najmanj ena).
Sindikalnem domu s pričetkom ob 14. uri (zbiranje vzorcev) in ob 17. uri predstavitev ter strokovna ocena vzorcev. Na prireditvi bo sodeloval priznani strokovnjak dr. Stanislav RENČELJ, ki bo izvedel poizkus salam in navedel napake, ki se pojavljajo pri izdelavi, dimlje-nju in zorenju. Udeleženci bodo lahko z vprašanji dopolnili svoje znanje in pridobili potrebne informacije. Podrobnosti same prireditve bomo javili naknadno, že sedaj pa vabimo vse interesente, da se predhodno prijavijo, saj bo število vzorcev omejeno. Prijave sprejemamo na tel. št. 041 794 006.
S skupnimi močmi nam bo uspelo, zato do naslednjič SREČNO!
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
KS LAŠKO
S 1. 1. 2016 pa bodo veljala še dodatna določila, ki jih bomo navedli v jesenskem času. 28. marca pripravljamo 1. strokovno ocenjevanje domačih salam v
8
VABILO TURISTIČNEGA IN HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA LAŠKO
Hortikulturno društvo Laško in Turistično društvo Laško bosta imela konec marca volilni občni zbor. Vse prebivalce občine Laško, ki jih zanima področje turizma, hortikulture - vrtnarstva, urejenost okolja, varovanje okolja in sorodna področja vabimo, da se vključijo v delovanje obeh društev in kandidirajo ali predlagajo krajane za člane upravnih odborov in vodenje društva.
V obeh društvih si želijo svežih idej, novih in mladih moči, ki bi še naprej razvijali dejavnosti obeh društev. Trkamo na vest vseh tistih, ki si želijo, da bi tradicija obeh društev ostala, saj Turistično društvo Laško deluje že 120, Hortikulturno društvo pa 54 let.
Predloge pošljite do 10. marca 2015 na naslov Krajevna skupnost Laško, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško, e-mail: ks.lasko@siol.net ali info@ks-lasko.si, tel. 041-604-057 Vabljeni!
Krajevna skupnost Laško
KRAJEVNE SKUPNOSTI/KMETIJSTVO IN PODEŽELJE
Tokrat o javni razsvetljavi_
Tik pred novoletnimi prazniki smo v naši krajevni skupnosti predali namenu javno razsvetljavo v Rifengozdu na križišču pri Krajnčevih. Razsvetljava sicer še ni dokončana v celoti, saj zaradi nekaterih »težav« še manjkata dve svetilki, ki pa jih bomo zmontirali do pomladi.
Prav tako smo pred novoletnimi prazniki predali namenu javno razsvetljavo v centru vasi Jagoče. S tem smo precej izboljšali varnost udeležencev v prometu na tem odseku državne ceste.
O načrtih za letošnje leto pa v eni od prihodnjih številk Laškega biltena.
Martin Kokotec, KS Laško
KS VRH NAD LAŠKIM
12. novoletni pohod na Lisco_
V soboto 03.01.2015 so v organizaciji Gasilskega društva Vrh nad Laškim izvedli 12. tradicionalni pohod na Lisco. Zborno mesto udeležencev je bilo ob 9.00 uri pred gasilskim domom na Vrhu nad Laškim. Pohod je med krajani Vrha na Laškim in okolice zelo priljubljen, saj se ga je udeležilo kar 57 pohodnikov. Najprej so si vsi voščili srečno novo leto 2015 in ob 9.15 krenili na pot. Cilj je bila 948 m visoka Lisca.
Pot jih je vodila mimo Žigona do doline Gračnice. V tem času se je skupini priključilo še nekaj pohodnikov. Pot so nadaljevali čez Podreber in Paneč do Sel, kjer je tradicionalni postanek. Tukaj so se pohodniki zbrali, se malce odpočili, okrepčali in odžejali. Sledil je najnapor-
nejši del pohoda mimo cerkvice sv. Jošta v zadnjo strmino pod vrhom.
Po kakšnih treh in pol urah zmerne hoje so osvojili Lisco, ki jih je pričakala rahlo v oblakih. Kljub ne najlepšemu vremenu so bili vsi veseli ob doseženem cilju pri Tončkovem domu. Na koči nas je čakalo obilno kosilo. Po kosilu je kulturna sekcija pohodnikov zapela nekaj lepih domačih pesmi, zboru so se pridružili vsi udeleženci.
Pred odhodom so se vsi vpisali v knjigo pohodnikov, za katero skrbi glavni organizator Robi Knez. Zadovoljni poho-dniki so se postavili še pred objektiv za spominsko sliko.
Povratek si je organiziral vsak sam. Najpogumnejši so kmalu odšli in se tudi nazaj podali peš.
Doživeli so lep dan ter združili prijetno s koristnim.
Damjan Kovač
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Občine Celje, Laško, Štore in Vojnik so s podpisom pisma o nameri za sodelovanje na področju koriščenja LEADER razvojnih sredstev na podeželju novembra 2014 postavile temelje za organiziranje Lokalne akcijske skupine (LAS) na območju omenjenih občin.
V obdobju od leta 2007 do leta 2014 je črpanje LEADER sredstev na območju potekalo preko LAS Društvo «Raznolikost podeželja«. Izvedenih je bilo 29 projektov v skupni vrednosti preko 1.250.000,00 EUR. V programskem obdobju 2014 - 2020 bo potrebno organizirati novo lokalno akcijsko skupino, ki bo delovala kot pogodbeno partnerstvo. K sodelovanju boste z javnim pozivom povabljeni vsi prebivalci območja (fizične osebe, podjetniki, podjetja, društva, zavodi, zadruge, kmetije, občine ...), ki ste zainteresirani za razvoj območja in reše-
© M.
vanje različnih problematik s projektnimi aktivnostmi.
V	obdobju 2014 - 2020 bodo s projekti lahko podprta 4 ključna tematska področja, in sicer: ustvarjanje novih delovnih mest, razvoj osnovnih storitev na podeželju, varstvo okolja in ohranjanje narave, večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin. Vsi projekti bodo morali slediti ciljem inovativnosti, ohranjanja okolja in prilagajanju na podnebne spremembe.
V	letu 2015 se bo pripravila tudi Strategija lokalnega razvoja (SLR), v kateri bo natančno predeljena problematika območja in vsebine, ki bodo lahko podprte s sredstvi LEADER. V obdobju priprave strategije načrtujemo tudi izvedbo motivacijskih delavnic, na katerih bi pridobili skupne ideje za projekte. Dodeljevanje sredstev prijaviteljem projektov bo
potekalo na podlagi javnih pozivov, prvi poziv lahko pričakujemo v prvi polovici leta 2016.
Kako lahko tisti, ki vas zanima več o omenjenih razvojnih možnostih pridobite dodatne informacije? O vseh nadaljnjih aktivnostih pri vzpostavitvi pogodbenega partnerstva LAS za območje bo obveščanje potekalo s pomočjo lokalnih glasil, spletnih strani občin in LAS (www. raznolikost-podezelja.si).
Če želite biti osebno obveščeni o aktivnostih, vas vabimo, da nam pošljete vaš naslov po e-pošti info@raznolikost-po-dezelja.si ali z navadno pošto na naslov Društvo »Raznolikost podeželja«, Trno-veljska cesta 2, 3000 Celje. Dodatne informacije lahko pridobite na telefonski številki 03/490 75 81.
Predstavitev delovanja LAS z animacijsko delavnico je načrtovana za 18. 3. 2015, ob 16.00, na Domu na Svetini, kjer bo potekal tudi 8. zbor članov društva »Raznolikost podeželja«. Vabljeni k prijavi in udeležbi.
Primož Kroflič, KGZS - Zavod Celje, Upravljavec LAS
9
PRILOŽNOST ZA RAZVOJ PODEŽELJA
kmetijstvo in podeželje
V današnjem času se vse bolj zavedamo, kako pomembna je zdrava prehrana. Vse pogosteje se ljudje odločajo za vrtnarjenje in vzgajanje posebnih vrst hranljivih in zdravilnih rastlin, saj si tako zagotovijo zdravo, domačo hrano, nekateri pa si s tem priskrbijo tudi dodaten vir zaslužka. Danes vam v Laškem biltenu predstavljamo strokovni članek Marka Hočevarja, univ. dipl. inž., agr., o organskem naravnem trajnostnem vrtnarjenju, Zoran Petrovič iz podjetja Audens, d. o. o., pa vam predstavlja Sibirsko borovnico iz skupine super sadja. Vabimo vas, da tudi vi sodelujete v tej rubriki in nam pošljete članek o kakšnem inovativnem pristopu ali praktičnem nasvetu, s katerim bi si zagotovili ali izboljšali samooskrbo ali pa dobili idejo za dopolnilno dejavnost. V kolikor bi želeli več izvedeti o komercialnih zasadih sibirske borovnice, lahko pišete na e-naslov podjetja Audens audens.doo@gmail.com, ki nudi strokovno pomoč pri vzgoji komercialnih zasadov in pridobivanju nepovratnih sredstev kmetovalcem ter zagotavlja dolgoročni odkup pridelka.
USTVARIMO NARAVNO OKOLJE
Vsak ljubitelj rastlin in pridelovalec si želi pridelati domačo zdravo hrano na svojem vrtu in vzgajati rastline v domačem okolju brez uporabe agrokemikalij. Trend in naša naloga je prav gotovo raz-strupljanje okolja, v katerem živimo, in ustvarjanje naravnega okolja. Pesticidi -ubijalci življenja, ki vplivajo na večino negativnih sprememb na ljudeh in okolju so večinoma neupravičena izbira. Zato vsi skupaj poskrbimo za zdrav pridelek brez uporabe agrokemikalij, zdravo notranje bivalno okolje in izkoristimo naravne in inovativne metode za uspeh pri oskrbi rastlin.
Rastline v vrtu, sadovnjaku, koritih in lončkih potrebujejo za svojo rast in razvoj kakovostno zemljo, hranila in sredstva za krepitev in odpornost pred boleznimi in škodljivci. Vse to lahko dobijo v obliki umetnih gnojil in agrokemikalij, ki pa po večini škodujejo rodovitnosti zemlje, koristnim mikroorganizmom v tleh, vnašajo v rastline nevarne snovi in rušijo naravno ravnovesje. Rastline zrastejo na hitro, kot bi jedli v restavracijah s hitro prehrano in pridelek je prazen in prepojen s kemičnimi snovmi. Na srečo je ozaveščenost ljubiteljev rastlin vse večja po svetu in na razpolago imamo kakovostne in veliko boljše naravne, organske in trajnostne rešitve za vzgojo rastlin brez agrokemikalij in umetnih gnojil.
Organsko naravno trajnostno vrtnarjenje temelji na uporabi hranil v naravni organski obliki, kakovostni zemlji brez šote in krepitvi rastlin, ki deluje ciljno na določeno vrsto ali skupino rastlin. Takšen sistem lekarne in organskega izbora za rastline je celosten in deluje na naraven in varen način.
ORGANSKO NARAVNO TRAJNOSTNO VRTNARJENJE
Takšen način vrtnarjenja je okolju prijazen in ljudem neškodljiv način urejanja vrtov in pridobivanja zdravega domačega pridelka brez uporabe agrokemikalij. Metode in izdelki, ki jih uporabljamo, so na-
ravne in primerne za vsakogar. Z njimi je mogoče ustvariti naraven organski vrt na kakršnem koli zemljišču, v koritih, lončkih, tako v mestnih središčih kot na idiličnem podeželju. Naravni organski pristop vrtnarjenja upošteva čudovito in neizmerno zapletenost živega sveta v katerem živimo in v katerem so vsi živi organizmi medsebojno povezani. Naravno organsko trajnostno vrtnarjenje se vključuje v občutljivo naravno okolje in deluje skladno z naravo.
Ko se narava spomladi prebuja, najprej poskrbimo za pripravo zemljišč. Tako kot v vrtovih kot v lončkih in koritih, kamor damo zemljo, ki bo primerna za sadike kot tudi sejančke. V ta namen se priporoča uporaba organske zemlje, ki bistveno bolje zadržuje vodo in hranila, njena ključna sestavina pa so kokosova vlakna. Organsko zemljo dobimo kar skupaj s sadilno vrečo in gnojilom za bujno začetno rast ali pa z organsko zemljo za vrtove, kjer organske bloke lahko enostavno tudi razpostavite po vrtu pred dežjem, ki jih bo omočil in nastala bo kakovostna organska zemlja. 1 blok zadošča za začetno izboljšanje zemlje za 5 -10 m2. Organsko zemljo lahko tudi dodajate ob sajenju k sadikam ali ob setvi za prekrivanje vrhnje plasti zemljišča, saj zelo dobro zadržuje vlago. Bistvena prednost je, da ne nosite težke običajne zemlje domov, ampak si jo sami pripravite. Pri zemljah večji del predstavlja voda, ki pa ni vedno čista in neoporečna, zato je ključno, da veste, kaj ste dodali, če želite organsko vrtnarjenje. Za pripravo zemljišča v vrtu je pomembno, da izbiramo organske zemlje, ki ne vsebujejo umetnih - mineralnih gnojil, temveč ob pripravi sami dodajamo organska naravna gnojila.
Naslednji zelo pomemben korak pa je
m LMM
Zasaditve z organsko zemljo v sadilnih vrečah. Primerne za skoraj vse rastline. Uporabljajte organsko in pridelajte zdravo.
temeljno gnojenje. Uporabljamo izključno organska gnojila - da ustvarimo domači organski vrt. Ključna sestavina, ki jo uporabljamo, je kakovostna organska masa, med katerimi je najbolj poznan humus. V naših vrtovih je organske mase premalo, zaradi pretirane uporabe umetnih gnojil. Kakovostna organska gnojila vsebujejo osnovno organsko maso, ki deluje postopoma, organske stimulatorje rasti, ki delujejo takoj in na dolgi rok, in izboljševalce rasti, ki pomagajo rastlinam ob suši in takrat, ko zmanjka dostopne hrane za rastline. Najbolj poznan vir za povečanje organske mase v zemlji je prav gotovo hlevski gnoj, katerega pa po večini ni za dobiti dovolj zrelega in brez primesi semen pleveli. Njegovo delovanje povečujemo z naravnimi humifikatorji, kot je le-onardit, ki je zelo bogata in najčistejša naravna sestavina huminskih snovi, nastala v tleh v procesu humifikacije - tvorbe humusa. Leonardit daje številne prednosti in učinke pred vsemi drugimi naravnimi stimulatorji kot so hitrejša rast, kakovost pridelka, večja dostopnost hrane za rastline, hitrejše kompostiranje in drugo. Ko izbiramo organska gnojila, ni več potrebno prenašati velikih vreč klasičnih organskih gnojil, ampak uporabite novejša in boljša organska gnojila z večjo učinkovitostjo, kjer zadošča že 4 kg gnojila na ar namesto prej 20 kg.
Nove tehnologije organskih gnojil omogočajo uporabniku večjo varnost, boljšo učinkovitost, manjšo porabo in boljše sprejemanje hranil v rastlino skozi koreninski splet (manjše pelete ali mikro granule).
V vsakem organskem vrtu seveda sme manjkati tudi kompost, ki lahko (če je kakovostno pripravljen) nadomesti uporabo hlevskega gnoja. Kompostu je potrebno med pripravo dodajati organska gnojila, ki vsebujejo veliko koristnih mikroorganizmov, leonardit ali mikorize. Mikoriza je naravni proces simbiotske-ga sožitja med rastlino in glivo. Mikoriza
10
kmetijstvo in podeželje
in rastline ustvarijo povezanost, ki pripelje do bistveno hitrejše rasti korenin, lažje prenašanje suše, boljšo dostopnost hranil v zemlji, odpornost rastlin na zunanje strese in še marsikaj.
ORGANSKA HRANILA IN KREPITEV RASTLIN
V rastni dobi rastline prav tako potrebujejo dodatna hranila, zato jih organsko dognojujemo. Splošna dognojevanja lahko opravljamo s tekočimi organskimi gnojili ali hitro topnimi organskimi gnojili v obliki mikro granul. S takšnim načinom prehrane rastlin si lahko pridelamo domače organske jagode, paradižnik, plo-dovke, borovnice ali mediteranske rastline. V času pomanjkanja vode - suše, pa lahko dodajamo gnojila skozi list - organ-
sko listno dognojevanje. Takšna gnojila imajo hranila v oblikah, ki lahko vstopijo v liste in rastlina dobi potrebno količino hrane takoj. Ker so vremenske spremembe vedno bolj spremenljive, vplivi okolja pa vedno večji, je potrebno tudi rastline poleg tega da jim pripravimo dobro zemljišče z organskimi zemljami in hrano z organskimi gnojili tudi krepiti. Idealna rešitev brez vnosa agrokemikalij je uporaba t. i. lekarne za rastline, kjer uporabljamo naravne učinkovine. Prva skupina lekarne za rastline temelji na homeopatskih pripravkih, na potenciranih izvlečkih iz rastlin in naravnih mineralov, ki v pravilnem dodajanju rastlinam vplivajo na njihovo splošno odpornost in posredno na spodbujanje rasti in razvoja. Smiselne skupine rastlin so lahko plodovke, vse rastline, ki jih gnojimo zaradi plodov, kot
so kumare, čebula, sadno drevje - jablane ipd., zelenjadnice, kjer uživamo zelene dele - tam delujemo na povečanje listne mase, še posebej se lahko izpostavi odpornost paradižnika, potem cvetoče okrasni-ce, kjer želimo bujno cvetenje in tako dalje. V drugi skupini so pripravki, ki krepijo rastline in s tem povečujejo odpornost rastlin pred boleznimi in škodljivci. Če rastline zalijemo s homeopatskimi pripravki ob pričetku rasti in tudi kasneje po potrebi, te rastline razvijejo posebno imunost na določene rastlinske bolezni kot so plesni, pegavosti, rje ipd. Zalite ali škropljene rastline tudi odvračajo oz. postanejo manj zanimive za napade različnih škodljivcev. Pripravke uporabljamo preventivno, dobro pa tudi delujejo, če so rastline že napadene ali okužene.
Marko Hočevar, univ.dipl.inž.agr.
SUPER JAGODIČEVJE -SIBIRSKO BOROVNICA
Sibirska borovnica ali Haskap, v slovenskem jeziku Modri kovačnik, je za vzgojo nezahtevna listopadna grmovnica odporna na mraz (do -47 °C).V svetu je razširjeno imenovanje te rastline Haskap ali Ha-suKappu (v prevodu jezika starodavnega naroda Ainu z otoka Hokaido to pomeni večna mladost, ker je od davnin poznana hranljiva in zdravilna vrednost te rastline). Danes njene plodove že po celem svetu uvrščamo v skupino super sadja.
Haskap (botanično: Lonicera Caerulea) spada v rod kovačnikov (Caprifoliaceae), katerih nekatere vrste najdemo tudi v Sloveniji. Pri nas in tudi širše je Haskap slabo poznana vrsta jagodičastega sadja. Razlog je morda nezadostno poznavanje vrst Lo-nicere, saj se mnoge vrste skoraj stoletje uporabljajo v vrtovih kot okrasne rastline, v času cvetenja (cvetovi odporni na mraz do -7 °C) pa so prijetno dišeče grmovni-ce in plezalke z jagodičastimi plodovi. Šele zadnja desetletja, najprej v Rusiji (sorte Duet, Altaj, Amur, Simitczka, Tomiczka, Nimfa , Morena, Fialka, Zojka , Wojtek ...) in kasneje v Kanadi (Dr. Bob Bors -University of Saskatchewan , sorte Tundra, Borealis, Honey Bee, Amfora, Berry Smart Blue ...), je z selekcijo avtohtonih sort s polotoka Kamčatke, severovzhodne Azije in Japonske, uspelo razviti sorte s plodovi prijetne sladko kisle arome. Plodove uživamo sveže, posušene, za čaje, iz njih delamo sokove, vino, džeme, želeje, uporabljamo zamrznjene, za konditorske izdelke in fermentirane mlečne izdelke.
Haskap (Modri kovačnik) ne potrebuje posebnih tal; uspeva skoraj v vsaki ze-
mlji razen na mokriščih (težka ilovnata tla), tleh s plitvo podtalnico in sušnih območjih (lahka peščena tla). Te rastline so tolerantne, ko gre za pH tal (5,0 do 8,00), vendar je optimalni pH 5,5-6,5. Zahtevajo sončno in zavetrno lego. Najprimernejše rastline za sajenje so rastline z višino cca 30 cm in koreninskim sistemom cca 20 -25 cm. Take sadike so lahko zasajene v celotnem rastnem obdobju, vendar je najboljši čas za sajenje v jeseni pa tudi zgodaj spomladi. Zaradi zgodnje vegetacije sadike zasajene spomladi potrebujejo več prilagajanja kot jeseni. V komercialnih za-sadih sadike sadimo v vrsti na 0,8 do 1,0 m in medvrstno razdaljo cca 2,40 m (do 4000 sadik/ha). Obiranje sadežev priporočamo ročno s tresenjem. Gnojimo po navodilih, na podlagi predhodno opravljene analize tal. Gnojenje je večinoma nezahtevno.
V večini primerov se je odlično pokazala uporaba zeolita. Z uporabo naravnih mineralnih gnojil, kot sta zeolitna moka in bentonitna zemlja sledimo ciljem biološke proizvodnje. Z uporabo le teh se doseže višja rodovitnost in biološko aktivnost tal, zadrževanje vode in vlage, katera se sprošča po potrebi, odstranjujejo se nitrati, težke kovine in strupene snovi, zmanjša se kislost tal ter preprečuje izpiranje hranljivih snovi v podtalnico (informacije: audens.doo@gmail.com).
Modri kovačnik ne potrebuje obrezovanja prvih 5 do 7 let, razen polomljenih in poškodovanih vej. Z rednim obrezovanjem pričnemo 8 - 10 let po zasaditvi, najbolje jeseni, ko odpadejo listi (spomladi, najkasneje do konca marca), največ do 20 % mase. Starejše rastline (20 do 25 let stare) pomladimo z obrezovanjem grma na 30 do 40 cm od tal. V daljšem obdobju
slabega vremena rastline lahko prizadene plesen ali ožig, tudi uši, vendar rastline kovačnika načeloma zelo redko napadejo bolezni in škodljivci.
Novo vzgojene sorte zrastejo do 2,5 m v višino in 1,5 m v širino (v kultivarjih do 1,8m v višino in 1,0 m v širino). Življenjska doba rastline je 50 in več let. Cveti v marcu. Haskap ni samooplodna vrsta. Biološko je vedno potrebno zasaditi vsaj dve različni sorti (za navzkrižno opraševanje), ki cvetita v istem času. Cvetove oprašu-jejo čmrlji, redkeje čebele. Sadeži obilno dozorijo, v glavnem ob istem času, vsako leto že v mesecu maju, pozne sorte v juniju. Rodnost narašča do 15. leta. Pridelek na štiri do pet let starih grmih znaša od 3 kg do 6 kg pa tudi več (10 do 15 ton/ha, odkupna cena ca 5,0 eur/kg), odvisno od sorte (Tundra, Borealis, Honey Bee, Amfora ...), vendar jih je v EU težko dobiti. Od leta 2014 omenjene zaščitene in patentirane kanadske sorte licenčnega proizvajalca sadik uvaža podjetje Audens d. o. o., Maribor (e-mail: audens.doo@gmail. com), predvsem za veleprodajo in komercialne zasade. Podjetje nudi strokovno pomoč pri vzgoji komercialnih zasadov, sodeluje s lokalnimi in drugimi inštitucijami za pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev kmetovalcem in zagotavlja dolgoročni odkup pridelka.
Zoran Petrovič, Audens d.o.o.
11
Novo vozilo Komunale Laško za zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov_
Komunala Laško je v lanskem letu izvedla javno naročilo za dobavo komunalnega vozila za zbiranje, stiskanje in prevoz odpadkov. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje JUST d. o. o. iz Ljubljane. Vrednost investicije je znašala 149.500 EUR brez DDV.
V ceni investicije je vključena dobava šasije oz. podvozja vozila, komunalna nadgradnja vozila za zbiranje in stiskanje odpadkov ter sistem za sesanje odpadkov kot dodatna oprema vozila. Dobava vozila je bila izvedena pred iztekom pogodbenega roka.
Novo komunalno vozilo poganja dieselski motor (euro 6), z močjo 241 KW (290 KM). Vozilo je dvoosno s skupno nosilnostjo 15 ton ter pogonom na vsa štiri kolesa. Nadgradnja vozila ima kapaciteto 10 m3 in omogoča zbiranje ter prevažanje komunalnih odpadkov, manjših kosovnih in ločeno zbranih frakcij odpadkov (papir, steklo, embalaža, ipd.). Stresalni mehanizem omogoča praznjenje vseh vrst posod oz. zabojnikov. Čas praznjenja zabojnika (dvig/ spust) znaša od 6 do 12s, odvisno od vrste in teže zabojnika. Sistem za sesanje odpadkov, ki je bil dobavljen kot dodatna oprema vozila, je namenjen čiščenju javnih površin, zelenic in parkov ter čiščenju javnih površin ob množičnih prireditvah in ga je možno preko sistema za hitro namestitev namestiti na zadnjih vratih v nekaj minutah. Poganja ga hidravlični sistem nadgradnje. Vozilo je izdelano v skladu s Pravilnikom o varnosti strojev in harmoniziranim standardom SIST EN 1501.
Svečana primopredaja vozila je potekala decembra lani na sedežu Komunale Laško. Trak sta svečano prerezala župan občine Laško Franc Zdolšek in direktor Komunale Laško Tomaž Novak. Poleg njiju so se primopredaje udeležili zaposleni delavci Komunale Laško, predstavniki občinske uprave ter člani nadzornega sveta Komunale Laško s predsednikom Matjažem Štorom na čelu.
Najboljše otroške ilustracije na novem komunalnem vozilu za odpadke_
Novo komunalno vozilo za odpadke je konec januarja dobilo še lepši zunanji izgled, saj ga po novem krasita otroški ilustraciji, ki sta bili na likovnem natečaju izbrani kot najboljši.
Nagrajena ilustracija: Lara Obrez, Julija Belej
Nagrajena ilustracija: Žan Jurkošek
likovni natečaj na temo ločevanja odpadkov.
Ilustracije so v decembrskem času risali otroci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško v prostorih Otročjega centra društva ŠMOCL pod vodstvom Jurija Šuhla. Med velikim številom ilustracij sta bili izbrani dve, ki so jih narisali učenci 9. a razreda. Eno sta narisali Lara Obrez in Julija Belej, drugo pa Žan Jurkošek. Izbor najboljših dveh ilustracij so opravili učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško na čelu z mentorico Jano Kumber-ger.
Za natečaj je bil razpisan nagradni sklad v višini 300 EUR, ki je bil razdeljen med obe zmagovalni ilustraciji. Nagrado v obliki darilnih bonov so prejeli Lea Obrez in Julija Belej v višini 150 EUR kot avtorici prve in Žan Jurkošek v višini 150 EUR kot avtor druge ilustracije. Nagrado bodo nagrajenci lahko koristili v športni trgovini Rossi Sport Celje.
Obe nagrajeni ilustraciji bosta nekaj časa krasili novo komunalno vozilo za odpadke, saj sta bili v povečanem merilu natisnjeni in nalepljeni na levi in desni bok oglaševalskega prostora novega vozila. Podelitev nagrad je potekala konec januarja na dvorišču Komunale Laško in so se jo poleg nagrajencev udeležili še predstavniki ŠMOCLA in Komunale Laško.
Komunala Laško namerava tudi v prihodnosti na podoben način opremiti še nekaj komunalnih vozil, zato ob tej priliki vabimo učitelje in učence obeh osnovnih in vseh podružničnih šol, da se nam pri tem pridružijo in s tem pomagajo v skrbi za boljše okolje in boljšo družbo.
Tomaž Novak, direktor
Komunala Laško je decembra lani ob pomoči Otročjega centra kina Laško, ki deluje v okviru društva ŠMOCL, izvedla
Obvestilo za občane glede kosovnih odpadkov_
Vse občane obveščamo, da bodo ob naslednjem obračunu komunalnih storitev prejeli podrobnejša navodila glede prevzemanja in oddaje kosovnih odpadkov. Prevzem bo potekal po sistemu na poziv oz. klic.
Občane prav tako obveščamo, da lahko manjše količine kosovnih odpadkov pripeljejo na Zbirni center Strensko v času obratovalnih ur (vsako sredo od 13. do 17. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure), kjer lahko dobijo tudi podrobne informacije glede ločevanja odpadkov.
Komunala Laško
12
komunala/obrt in podjetništvo
Pogrebna in pokopališka dejavnost
Pogrebna in pokopališka dejavnost je ena najzahtevnejših dejavnosti gospodarskih javnih služb varstva okolja. Storitve, ki jih zagotavljamo izvajalci javnih služb, so namenjene svojcem v izjemno občutljivih trenutkih.
Tako pogrebna kot pokopališka dejavnost sta izpostavljeni močnim čustvom, zato morajo biti storitve izvedene prijazno, spoštljivo in razumevajoče. Tega se morajo zavedati vsi, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju storitev, izvedbi pogrebnega ceremoniala in vsi, ki prihajajo v stik s sorodniki in javnostjo.
Storitve morajo biti opravljene strokovno ter v skladu z zakonodajo etiko in pieteto. Spoštovati je potrebno načelo enakosti, ne glede na raso, narodnost, versko ali politično prepričanost, socialno stanje in ne glede na družbeni položaj pokojnika. Spoštovanje poslednje volje pokojnika in želja njegovih svojcev je naša primarna dolžnost in usmeritev za pripravo in izvedbo pogrebnih svečanosti.
Komunala Laško izvaja to dejavnost na vseh pokopališčih v občini. Letno izvedemo okoli 140 pogrebov, kar je skoraj identično z letnim številom rojstev. Največ pogrebov, kar polovico, opravimo na pokopališču v Laškem. Preostalo polovico pa na vseh ostalih devetih pokopališčih v občini.
Da bi izboljšali kakovost storitev, znanje pogrebnikov, njihovo urejenost, poznavanje etike in pietete, smo v letu 2014 izvedli usposabljanje vseh delavcev, ki sodelujejo pri izvajanju pogrebne dejavnosti. Po zaključku usposabljanja so pridobili tudi potrdilo o usposobljenosti.
Označitve prostorov in poslikave v Žalnici Laško_
Lansko leto je Laško pridobilo novo moderno Žalnico. Objekt je zasnoval biro »Studio list« iz Celja, pod vodstvom domačina, arhitekta Zdenka Prosena. Najprej je bila predvidena novogradnja, vendar pa ta, ker gre za poplavno območje, ni bila možna, zato je bilo potrebno izdelati rekonstrukcijo obstoječega objekta z dozidavo in razširitvijo. Dela je izvajalo podjetje NGD iz Ljubljane. Uporabno dovoljenje je bilo pridobljeno v mesecu maju lanskega leta. Kasneje opravljeni kvalitetni pregled objekta je pokazal nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo moral izvajalec odpraviti v garancijskem roku.
Ker je arhitekturna zasnova objekta v primerjavi z prejšnjim stanjem drugačna, povzroča nekaj logističnih težav pri uporabi. Vhodi v poslovilne vežice so obrnjeni proti pokopališču zato, da imajo svojci zagotovljene več intime ob težkih trenutkih. Glavni vhod v objekt je vhod v poslovilno dvorano, ki je namenjena po-slovitvi od pokojnega in izvedbi pogrebnega ceremoniala. Dvorana lahko sprejme okoli 150 oseb. Redko se zgodi, da je premajhna.
V nekaterih primerih ob začetku uporabe nove žalnice so nekateri uporabniki sporočali, da se ne znajdejo, da ne vedo, kje so mrliške vežice, kje je poslovilna dvorana in tudi, da ne vedo, kako bo potekal pogrebni ceremonial. Zato smo prostore ustrezno označili ter namestili označevalne in usmerjevalne table. Na spletni strani www.komunala-lasko.si smo pod zavihkom Pogrebna in pokopališka dejavnost objavili protokol pogrebnega ceremoniala in navodila svojcem, kako postopati v primeru smrti bližnjega. Prav tako smo posodobili spletno
stran Pogrebi in osmrtnice, kjer pa so objavljene le tiste osmrtnice, katerih svojci pokojnika se s tako objavo strinjajo in to izrecno dovolijo.
V žalnici je nameščena tudi knjiga pohval in pritožb, ki je namenjena vpisom svojcev in ostalih udeležencev pogrebnih ceremonialov, da vanjo poleg pohval in pritožb vpisujejo tudi svoje vtise in opažanja ter predloge.
Pred pričetkom pogrebnega ceremoniala s strani Komunale Laško vsakokrat zadolžimo enega izmed pogrebnikov, da usmerja udeležence v poslovilno dvorano in jih seznanja s potekom ceremoniala. V poslovilni dvorani je nameščen tudi ekran, na katerega je možno projicirati osmrtnico s sliko pokojnega.
Upamo, da smo s temi ukrepi uspeli vsaj delno omiliti začetne logistične težave pri uporabi objekta.
Že v pretekli številki biltena smo se zahvalili ge. Mileni Kerschbaumer, ki je darovala zelo lepo sliko za poslovilno dvorano. Tokrat pa se ji zahvaljujemo ponovno, saj je s svojimi poslikavami oz. vi-traži opremila še ozadja poslovilnih odrov v vseh mrliških vežicah.
Marjan Salobir
OBMOČNA OBRTNO PODJETNIŠKA ZBORNICA LAŠKO IMA NOVO VODSTVO
V novembru so člani OOZ Laško izvolili novo vodstvo v mandatnem obdobju 2014 -2018. V skupščino OOZ Laško so bili izvoljeni: Jože Sadar, Drago Pušnik, Brigita Veber, Zdenko Leljak, Lidija Pristovnik, Matjaž Cajhen, Klemen Cokan, Janez Krivec, Vesna Veber, Janez Zimšek in Franc
Dernovšek. Komisijo nadzornega odbora sestavljajo Irena Ivanšek, Franc Medvešek in Jožef Krajnc. Za predsednika OOZ Laško so člani skupščine izvolili Matjaža Cajhna in za podpredsednika OOZ Draga Pušnika.
Člani OOZ si z včlanitvijo poleg zastopanja pred vladnimi organi, raznih svetovanj in pomoči pridobijo tudi kartico Mozaik podjetnih. Kartica Mozaik podjetnih nudi številne ugodnosti, kot so razni popusti pri zavarovanjih, popustih v trgovinah (Big Bang, Merkur, Inpos ...) zdraviliščih in ostalih turističnih produktih, cenejše energije, posebne ugodnosti z Diner's Club kartico in še in še. Ugodnosti kartice Mozaik podjetnih lahko koristijo vsi naši člani, naš član pa lahko postane čisto vsak. Pokličite nas in se prepričajte, kako se splača biti naš član.
Andreja Rojc, direktorica OOZ Laško
13
turizem
ZIMA V THERMANI
Za nami je veseli december, ki smo ga začeli s prižigom lučk na poslopju hotela Zdravilišče Laško. Pri prižigu novoletnih luči sta nam pomagali dve osebi, katerih toplina in širina srca sta izjemni. Gospa Majda Velikonja in gospa Ljudmila Rav-bar Amstetter, ki je naša oskrbovanka v Domu starejših Laško, sta ob petju Mladinskega pevskega zbora Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško, »začarali« prižig lučk.
Nadaljevali smo z Miklavževanjem in Miklavževim sejmom, ki smo ju v soor-ganizaciji s Stikom pripravili pri Grajskih igralih. Deževna sobota nas ni odvrnila od naših načrtov in veliko število otrok in njihovih staršev ter starih staršev je pozdravilo t. i. Češke dečke - Bonifantes, ki so pripravili pevsko uverturo v spek-takularen prihod sv. Miklavža, ki je kar po Savinji prišel v Laško. Prišel je z angelčki in parkeljni, eden je celo čofnil v vodo, kar je bilo za najmlajše še posebej zabavno!
Pripravili smo še literarno-glasbeni večer, ki je bil praznično obarvan. Hva-
NA BOŽIČNI VEČER V ZDRAVILIŠČU LAŠKO
V Srebrni dvorani hotela Zdravilišče Laško, katerega skrivnostno moč laških vrelcev so poznali že v rimskih časih, je bila že tretj e leto 24. decembra ob 20. uri sv. maša. Daroval jo je laški dekan in nadžu-pnik g. Rok Metličar, ob spremljanju mešanega pevskega zbora Jesen pod vodstvom gospe Jožice Soko iz Laškega.
la Osnovni šoli Rimske Toplice, Podružnični osnovni šoli Sedraž, ki je pod vodstvom Maje Lapornik poskrbela za prijetne plesne in recitatorske točke. Naslednji literarni večer pripravljamo 11. marca, ko bosta v ospredju dan žena in materinski dan. Vabljeni, da ste z nami v salonu Bidermajer hotela Zdravilišče Laško ob 19.30.
30. decembra smo pripravili mini otroško silvestrovanje. Prvotni načrti, da to izvedemo na Grajskih igralih, so se zaradi pravega zimskega vremena izjalovili. Otroško rajanje z ustvarjanjem in prižigom kresničk točno opoldne, ko smo zakričali »Srečno novo leto!« smo tako izvedli na toplem.
Novo leto smo v Thermani dočakali kar na štirih lokacijah, 2. januarja pa izvedli še dobro obiskan Novoletni ples. V decembrskem času je pri nas gostovalo kar nekaj okoliških društev, kot so Folklorna skupina Anton Tanc, Ženski pevski zbor Dol pri Hrastniku, Vaška godba Vrh nad Laškim ...
V najbolj prazničnem mesecu je bilo tudi v Domu starejših Laško veselo. Obiskovali so nas dobri možje, z nastopi pa so stanovalcem krajšali dneve tudi »Ofirovci«, otroci iz OŠ Laško, Ljudski pevci iz Šentruperta in Vaška godba iz Šentlenarta z mažoretami.
Za 2015 med drugim napovedujemo celoletni niz zdravstvenih predavanj, na katere ste vabljeni, če želite izvedeti kaj novega in okrepiti svoje zdravje. V četrtek, 12. februarja, smo pripravili Alzheimer cafe oz. predavanje o demenci. Kako se z njo soočiti in jo sprejeti, bodisi si v vlogi bolnika bodisi sorodnika, so nam povedali člani društva Spominčica. Nadaljujemo 25. februarja s predavanjem o Zdravi šole hrbtenice, ki jo bo izvedla Darja Šoštarič, diplomirana fizio-terapevtka v Zdravilišču Laško, v Gala dvorani hotela Thermana Park Laško, za marec pa napovedujemo predavanje o diabetesu (4. marec, predava Bernarda Kuhar, prof. zdravstvene vzgoje, Bider-
V božičnem duhovnem nagovoru je poudaril vrednoto miru, upanja in veselja Gospodovega rojstva. Ganljivo je bilo prisluhniti zborovskemu božičnemu petju v polni Srebrni dvorani Zdravilišča, ki smo se mu pridružili tudi bolniki, gostje hotela, turisti in domačini ob betle-hemski lučki. Skupaj smo zapeli »pesem vseh pesmi« - Sveto noč, blaženo noč, ki je prevedena v tristo jezikov in narečij in katere pobudnik ter avtor besedila je avstrijski katoliški duhovnik in kaplan Jo-
majer salon hotela Zdravilišče Laško), termalni vodi Laško (20. marec, predava Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško, Srebrna dvorana hotela Zdravilišče Laško), vsestranski uporabi konoplje (26. marec, predavajo člani Zadruge Konop-ko, Gala dvorana hotela Thermana Park Laško). Predavanja so brezplačna. Vabljeni!
Športne zimske počitnice v Thermani_
Želite, da se vaš otrok med letošnjimi zimskimi počitnicami nauči nekaj novega, da se dodobra razmiga?
Pravijo, da je gibanja pri otrocih dandanes premalo! V Thermani Laško bomo tako v času zimskih šolskih počitnic pripravili športna srečanja, na katerih bodo otroci pokurili odvečno energijo, se dodobra nasmejali in morda celo navdušili za kakšen nov šport.
Rok Marguč je Laščanom zelo dobro poznan deskar na snegu, dobitnik številnih medalj, med katerim najbolj odmeva 1. mesto na SP leta 2013 in letošnje 3. mesto na SP. V torek, 17. 2., in četrtek, 19. 2., bo ob 17. uri v telovadnici hotela Thermana Park Laško pripravil športno urico, na kateri se bodo otroci dodobra razmigali in seznanili z deskanjem na snegu.
Benjamin Lah je dvakratni evropski in kar osemkratni državni prvak v jujitsu. V Thermani Laško bo izvedel delavnico Bodimo varni - delavnico samoobrambe za otroke, ki bo potekala na sproščen in zabaven način. Delavnica se bo odvijala 25. februarja ob 10. uri, 26. februarja ob 16. uri in 27. februarja ob 10. uri prav tako v telovadnici hotela Thermana Park Laško.
Za športna druženja so potrebne predhodne prijave otrok na številki 03/ 423 2000. Delavnice so namenjene otrokom od 5. leta dalje. Zaželeno je, da so otroci športno oblečeni.
seph Mohr (1792 - 1848), uglasbil pa jo je avstrijski učitelj, zborovodja in organist Franz Xaver Gruber (1787 - 1863). Ob tej božični pesmi, ki je bila prvič zapeta pri polnočnici 24. decembra 1818 v cerkvi sv. Nikolaja v OberndorfU na Avstrijskem, smo se neredko s solznimi očmi, daleč od doma, pridružili pojočim v mestu in svetu, tudi z našo željo, da bi na vseh kriznih območjih za vedno zavladal mir svete noči.
14
turizem/stik
Ob zaključku božičnega večera, kjer smo se poglobljeno v mašno daritev lahko poklonili Njemu in dogodkom, iz katerih božični običaji izhajajo, nas je osebje Thermane Laško, poimenovanem po habsburškem cesarju Francu JožefU I, os-novanem že v letu 1854 ter v enem naj-
sodobnejših turističnih centrov, gostoljubno postreglo z božičnim pecivom in sokovi. Tako nam je s pridihom domačnosti napravilo božični večer, s spomini na mladost ob domačem ognjišču še bolj notranje doživet.
Namesto zahvale vsem sodelujočim
naj sklenem z besedami slovenskega pesnika Toneta Pavčka: »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi, in ko imaš nekoga rad.«
Mag. Karolina Godina, dr. med. spec. v pokoju iz Celja
MEDALJE ZA VODJO KUHINJE V RIMSKIH TERMAH
Vodja kuhinje v Rimskih termah Dušan Veršec se je udeležil 3. mednarodnega gastronomskega kulinaričnega festivala, ki se je v Sarajevu odvijal konec novembra.
Med 65 nastopajočimi kuharji je Dušan Veršec v kategoriji priprave glavnega krožnika osvojil zlato medaljo z največ točkami. Čas za pripravo krožnika je bil omejen na 45 minut. Od 100 možnih točk jih je Dušan osvojil kar 96.
Na tekmovanju je sodelovalo 7 nacionalnih ekip. V finalu se je pomerilo 5 najboljših ekip in po osvojenih rezultatih je vodja kuhinje v Rimskih termah za las zgrešil 1. mesto in osvojil drugo mesto ter pokal. Prav tako se je pomeril v kulinarični artistiki in s skulpturo iz testa, moke in soli vodne nimfe osvojil srebrno medaljo, s sliko iz semen pa je v Rimske Toplice odnesel še bronasto medaljo.
Dušan Veršec (na desni)
Evelin Krajnc, magistrica turizma, Sales & Marketing Manager
S-MK
STIK - CENTER ZA ŠPORT. TUfllZEM.
INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
LAŠKO V LETO 2015 VSTOPA Z NOVO TURISTIČNO STRATEGIJO
STIK Laško je v drugi polovici preteklega leta skupaj s predstavniki iz gospodarskega, javnega in nevladnega sektorja iz občine Laško pripravljal nov strateški dokument za področje turizma, za obdobje do leta 2020. Strategija turizma za občino Laško opredeljuje vizijo, cilje in jasne razvojno-trženjske smernice, z akcijskim načrtom ukrepov, za Laško kot zeleno, dostopno in povezano zdraviliško turistično destinacijo, partnerstvo pa postavlja kot temeljni princip dela, zato vabljeni k sodelovanju.
Kaj je temeljna strateška usmeritev?
Laško je v prvi vrsti zdraviliška desti-nacija, saj je daleč vodilni motiv prihoda
na destinacijo ponudba dveh zdraviliških in termalnih centrov. Tudi v prihodnje destinacija ostaja primarno zdraviliška destinacija, ki pa svoje razlikovanje od drugih zdraviliških destinacij v Sloveniji in Srednji Evropi gradi na svoji močni pivovarski tradiciji in poleg krovne zgodbe edinstvenih laških vrelcev razvija produkte, ki temeljijo na avtentičnih zgodbah laškega medu, piva in zelišč, s privlačno dodatno ponudbo kulinarike, aktivnosti in doživetij.
Kot krovni koncept razvoja je opredeljen trajnostni razvoj turizma, destinaci-ja pa se pozicionira kot zdraviliška desti-nacija za zdravje in dobro počutje vseh generacij, z izjemnim posluhom za zeleno, ljudi s posebnimi potrebami in avtentične zgodbe - s čemer gradi na temeljih prestižnega naziva Evropske destinaci-je odličnosti (EDEN) v Sloveniji, ki ga je prejela leta 2013 za aktivnosti na področju dostopnega turizma.
Kateri so ključni razvojni izzivi?
V preteklih petih letih je bilo izredno veliko vloženega v obogatitev ponudbe in povečanje zmogljivosti velikih turističnih ponudnikov (turistične nastani-
tvene zmogljivosti v obdobju 2008 do 2013 so se povečale kar za 50 odstotkov, ob tem pa se je nadgradila in obogatila tudi zdraviliška in še posebej Wellness ponudba ter ponudba poslovnega turizma). Laško ima tako že danes v slovenskem kot tudi srednjeevropskem prostoru zelo kakovostno in konkurenčno ponudbo za zdraviliškega in Wellness gosta.
Zadnja leta se je tudi sistematično delalo na ureditvi javne turistične infrastrukture (to je kolesarskih in poho-dniških poteh) in na organiziranih doživetjih. Kljub temu pa še območje ni prepoznavno kot zaokrožena destinacija prihoda, ki ima ob ponudbi zdraviliško--termalnih centrov veliko drugih zanimivosti in doživetij, tako za stacionarnega gosta kot za dnevnega izletniškega gosta.
Zato se aktivnosti v novem obdobju v večji meri usmerjajo v razvoj vsebin, doživetij, zgodb, oblikovanje zaokroženih destinacijskih produktov, razlikovanje, implementacijo aktivnosti za trajno-stni razvoj turizma in dostopni turizem, uvajanje inovacij za bolj razlikovalne in zelene turistične produkte in delovanju
15
Plesni programi - NOVO v Laškem_
V januarju smo pričeli z izvajanjem plesnih programov v sodelovanju s Plesnim klubom LUKEC iz Krškega.
Redno bomo izvajali plesne programe za otroke, študente, odrasle in upokojence.
Vsako sredo ob 17.00 v Otročjem centru KINO poteka Program za najmlajše (3-5 let), ki temelji na različnih živalskih zgodbah in drugih podobnih plesnih igricah, ki spodbujajo razvoj gibanja v prostoru, igro z gibi, učenje preprostih plesnih korakov, spoznavanje lastnega telesa, razvijanje ritmičnega posluha in podobno.
Vsako sredo ob 20.30 v Otročjem centru KINO potekajo tečaji družabnih plesov za odrasle, na katerih se srečujemo s svetovnim plesnim programom, ki obsega standardne plese: angleški in dunajski valček, foxtrot, tango, polka; latinsko ameriške plese: samba, rumba, cha cha cha, salsa, mambo, merenque; swing plese: swing, disco hustle, disco fox, jive,
rock'n'roll, boogie woogie.
Poleg plesnih korakov boste v plesni šoli našli svoje stare prijatelje, spoznali nove ljudi, ter uživali ob dobri družbi in glasbi. Program je razdeljen na tri stopnje: začetno, nadaljevalno in izpopolnjevalno stopnjo.
Vabljeni vsi, ki vas ples veseli!
Informacije:
info@lukec.net, 070/708-808
stik
območja kot zaokrožene destinacije prihoda. Priložnosti so tudi na področju porok, kulinarike, pripravah za športnike (razlikovalna prednost Laškega so priprave športnikov invalidov) ter športnih in plesnih prvenstvih.
V prihodnjem obdobju tako (1) gradimo na nosilnih turističnih produktih, ki so hrbtenica ponudbe in glavni motiv prihoda na destinacijo (to so zdraviliški rehabilitacijski in preventivni programi ter termalni oddih), ob tem povezujemo obstoječo dodatno ponudbo v zaokrožene doživljajske produkte, spodbujamo razvoj nove dodatne ponudbe in razlikovalnih avtentičnih produktov (zgodbe medu, piva in zelišč, ki se še posebej kreativno povezujejo na področju kulinari-ke); (2) aktivno udejanjamo trajnostni razvoj ponudbe in destinacije ter spodbujamo razvoj dobrih zelenih praks, (3) destinacijo razvijamo na temeljih dostopnega turizma (Laško kot varna in prijazna destinacija za ljudi s posebnimi potrebami) in (4) v razvoj in upravljanje turizma vključimo vse deležnike in celotno območje.
Temelj celotnega razvoja je partnerski pristop_
Že sam pristop k pripravi novega skupnega strateškega dokumenta je bil partnerski - dokument je nastal s podporo delavnic z zainteresiranimi deležniki z območja in produktnimi delovnimi skupinami.
Partnerstvo pa je tudi prva od petih opredeljenih prioritet delovanja: dokument opredeljuje ukrepe za vzpostavitev organizacijske platforme za vključitev vseh deležnikov v razvoj in trženje de-stinacije ter za tesnejše medsektorsko in medinstitucionalno povezovanje, saj je turizem izredno multidisciplinarna dejavnost.
Doseči želimo, da se bodo ljudje, projekti, institucije in sektorji povezali in s tem dosegali sinergije, da Laško postane povezana destinacija, z dobrim pretokom informacij in vključenostjo vseh ključnih skupin deležnikov in zainteresiranih posameznikov.
STIK Laško (Javni zavod Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško), ki je bil ustanovljen leta 2007 z namenom, da združuje in koordinira delo štirih enot (Kulturnega centra Laško, TlC-a Laško, Dvorane Tri lilije in Muzeja Laško), prevzema aktivno vlogo destinacijskega managementa in povezovalca vseh razvojnih in trženjskih aktivnosti na področju turizma.
Vabimo k sodelovanju_
Delovni predlog Strategije razvoja in trženja turizma v občini Laško 2020 je na voljo na spletni strani STIK Laško (www. stik-lasko.si). Vse zainteresirane deležnike in posameznike vabimo k aktivnemu sodelovanju preko delovnih skupin in pri posameznih projektih (svoj interes izrazite preko elektronskega naslova janja@ stik-lasko.si). Kot smo zapisali v strategiji, Laško razvijamo kot »prostor, kjer se spodbuja k sodelovanju, kjer se posluša ljudi in kjer se živi s turizmom«.
Janja Urankar Berčon Direktorica STIK-a
PRAZNIČNO LAŠKO 2014
K decembrskemu prazničnemu vzdušju veliko doprinesejo številne prireditve ter praznična okrasitev mesta. Za letošnjo praznično razsvetljavo so poskrbeli zaposleni Komunale Laško, okraske, ki so krasili smrečice na vrtu Savinje in občinskem dvorišču so naredili otroci iz Vrtca Laško in učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, letošnjo novost, lampijone v Zdraviliškem parku pa so poslikali člani Likovnega društva Laško.
Poleg dveh praznično obarvanih abonmajskih prireditev v okviru Abonmaja Mavrica polk in valčkov ter Glasbeno kulinaričnega abonmaja smo v Kulturnem centru organizirali še koncert Mance in Benjamina Izmajlova ter Stand-up komedijo Desert s Tinom Vodopivcem.
Prav tako smo v STIK-u Laško pripravili sedem večjih prireditev na prostem - tri dopoldanske sobotne prireditve in eno večerno prireditev na vrtu Savinje, sobotno dopoldansko prireditev pri Grajskih igralih ter dve večerni na občinskem dvorišču.
V praznični čas smo na začetku decembra vstopili skupaj, ko smo zvečer na vrtu Savinje prižgali luči, društvo Šmocl je poleg ozvočenja na vseh dogodkih na prostem poskrbelo tudi za prav posebno osvetlitev stavbe Savinje, kar je dopolnilo prazničen ambient prireditvenega pro-
16
stik
stora. Miklavžev sejem in spektakularen prihod Miklavža, ki se je pripeljal kar na supu po Savinji, smo skupaj s Thermano Laško organizirali pri Grajskih igralih v Zdraviliškem parku. Presenetili pa nas je tudi češki deški zbor Bonifantes. Decembrsko Art tržnico na vrtu Savinje je poleg ponudbe unikatnih izdelkov dopolnil še vonj po pečenih piškotih in medenjakih iz Pekarna Miš Maš, v organizaciji Centra starejših - Hiše generacij. Laški osnovnošolci in otroci iz vrtca so skupaj z učitelji in vzgojitelji pripravili Predbožično rajanje. Skupaj s Snežko so nato priklicali Božička, ki je vsem otrokom razdelil darila. Tretjo soboto se je na vrtu Savinje odvil Praznični domači kotiček z bogato ponudbo domačih izdelkov, Center starejših - Hiša generacij pa je pripravil delavnico Dam ti koledar v dar, kjer si je vsakdo lahko izdelal svoj koledarček za prihajajoče leto. Skupaj z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar in rejci konj smo na
Aškerčevem trgu izvedli že 17. Žegnanje konj na Štefanovo, ki je zopet privabilo številne obiskovalce in ljubitelje konj. Naslednji dan, zadnjo decembrsko soboto, pa se je na vrtu Savinje odvila Novoletna Garažna razprodaja s prihodom dedka Mraza ter Mednarodna božična ribiška tekma s peko in degustacijo rib. Ribiči iz Ribiške družine Laško so poskrbeli, da smo lahko prav vsi poskusili ribe. Razveselil pa nas je tudi dedek Mraz s polnim košem daril, ki se je na prizorišče pripeljal s kočijo, s katero so se lahko popeljali tudi vsi obiskovalci treh sobotnih dopoldanskih dogodkov na vrtu Savinje. Pozno popoldne se je nadaljevalo s tradicionalnim koncertom Laške pihalne godbe ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Zvečer pa smo se na Občinskem dvorišču, navkljub močnemu sneženju, poslovili od starega leta s skupino Mambo Kings in nazdravili s penino, ki jo je vztrajnim obiskovalcem podaril župan.
Zahvala gre vsem naštetim ter ostalim sodelujočim društvom, skupinam in posameznikom za njihovo pripravljenost, nastope in predloge, saj so bistveno pripomogli k izvedbi decembrskih prireditev in popestritvi programa ter celotnemu projektu Praznično Laško. Prav tako se zahvaljujemo podjetju Spar Slovenija, saj sta Božiček in dedek Mraz pri njih opravila nekaj nakupov. Hvala tudi vsem, ki so na omenjenih dogodkih prispevali denarna sredstva za družine iz laške občine, ki so jih prizadele lanskoletne septembrske poplave. Sredstva smo zbirali v sodelovanju z Rdečim Križem Laško, skupaj smo zbrali 152,01 €.
Pozdraviti bi veljalo tudi letošnjo novost - večerne dogodke na vrtu Savinje v organizaciji društva Šmocl, z izvirnim naslovom Win Ter Pivo Party, ki so poskrbeli za prijetno večerno druženje ob kuhanem vinu kakor tudi za raznoliko žanrsko glasbeno dogajanje. Ocenjujemo, da se je vseh napovedanih dogodkov v decembru udeležilo okoli 7500 obiskovalcev.
Tina Belej Foto: Boris Vrabec
SPOZNAJMO LAŠKO - SOTOČJE DOBREGA Povabilo k sodelovanju_
Vsako leto se vedno več turistov v destinacijo Laško - sotočje dobrega vrača znova. Želijo si nove in aktivne ponudbe ter nepozabnih doživetij. Ker imamo na našem področju še veliko skritih zakladov, jih želimo prepoznati in povezati v nove turi-
17
stik
stične programe.
V letu 2014 smo začeli s promocijo dnevov odprtih vrat ponudnikov na območju občine Laško in širše. Zbrali smo ideje in pripravili 17 različnih programov, ki so se v poletnem obdobju izvajali dnevno. Odziv je bil izjemno pozitiven, zato smo odločili, da vse skupaj še nadgradimo.
Vabimo vse, ki imate ideje, željo in možnost izvesti zanimive oglede, degustacije in predstavitve v času od pomladi do jeseni 2015, da se oglasite v TIC-u Laško ali pošljete svoje predloge in z veseljem vas bomo dodali v programe. Z namenom čim večje promocije načrtujemo izdelavo plakatov, posebne promocijske brošure in kupončkov za oglede. Predloge zbiramo do konca meseca februarja.
Za dodatne Informacije smo vam na voljo: TIC Laško, Valvasorjev trg 1, Laško
T: 03 733 89 50, M: 051 305 466, E: tic@stik-lasko.si, www.la-sko.info, www.stik-lasko.si.
TIC Laško
IZ LETA V LETO VEČJI OBISK
Med redne dejavnosti TlC-a Laško se med drugim in poleg informiranja uvršča tudi organizacija izletov in vodenih ogledov na območju občine Laško. V preteklem letu se je obisk izletnikov in iskalcev informacij v primerjavi s prejšnjimi leti še nekoliko povečal.
Na vodenih ogledih in izletih smo zabeležili malo manj kot 7.300 obiskovalcev, kar je 1.800 več kot leto poprej. V ponudbi imamo že pripravljene predloge izletov, običajno pa le-te prilagodimo in oblikujemo individualne programe po željah pov-praševalcev. Tudi v preteklem letu se je večina organiziranih skupin odločila za ogled Pivovarne Laško z obiskom Muzeja Laško in degustacijo piva, nekatere pa so izlet nadgradile še z obiskom drugih okoliških znamenitosti. Največji obisk še vedno beležimo v jesenskih mesecih, predvsem v oktobru, letos je bilo to kar 1.634 oseb.
Dobro in povečano število beležimo tudi pri obisku TIC-a Laško. V letošnjem nas je obiskalo skoraj 6.600 domačih in tujih obiskovalcev, največ v poletnih mesecih. Največkrat iščejo informacije o vstopnicah za prireditve, izletih, gostinski ponudbi, možnostih kolesarjenja in pohodništva, spominkih, ipd. Na prvem mestu so slovenski obiskovalci, sledijo jim Italijani, nato nemško govoreči in ostali.
TIC Laško
TURISTIČNI SEJEM ALPE-ADRIA: TURIZEM IN PROSTI ČAS
Destinacija Laško - sotočje dobrega se je tudi letos predstavila na osrednjem turističnem sejmu v regiji Alpe-Jadran, ki je od 28. do 31. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani gostil 330 ponudnikov turističnih storitev iz 12 držav.
Sejem je bil zasnovan kot predstavitev ponudbe po meri obiskovalca in po turističnih produktih, udeležili pa smo se ga v okviru skupne predstavitve Dežele Celjske. Poskušali smo prikazati raznoliko ponudbo na področju turizma in preživljanja prostega časa, s poudarkom na predstavitvi nove mobilne aplikacije Laško2Go. Pripravili smo tudi nagradno igro in obiskovalce vabili k prijavam in obisku prihajajoče pustne povorke v Laškem. Vzporedno se je odvijal tudi sejem GASTexpo, na katerem se je predstavila tudi Pivovarna Laško z vodenimi degu-stacijami piva.
Metka Mavri
11.840 VPISOV V KNJIGI NA HUMU
A7 - Pot na Hum je med najbolj priljubljenimi tematskimi pohodnimi potmi v destinaciji Laško - sotočje dobrega, vrh Huma pa ena najbolj obiskanih izletniških točk v Laškem. Vsak dan jo obišče veliko ljubiteljev hoje v naravi, rekreativcev, turistov ... V letu 2014 se je v vpisno knjigo Huma vpisalo 11.840 obiskovalcev.
Ker je pogled z vrha Huma vedno prečudovit, je lokacija prava izbira bodisi za rekreacijo bodisi za izlet.
18. aprila pričnemo z akcijo Po laških poteh 2015 in prvi iz niza pohodov je prav Pohod na Hum. Se vidimo tretjo soboto v aprilu.
Dean Muhovec (foto: STIK)
18
PO LAŠKIH POTEH 2015
ljubitelje ho[e v naravi, rekreacije in druženja vabimo, da se nam pridružijo vvsesplošni promocijski akciji pohodov PO LAŠKIH POTEH. Wa organiziranih pohodih po urejenih in označenih tematskih pohodnih poteh Laške občine bomo spoznavali zgodbe in lepote naših krajev.
Pohodi se bodoterminsko in lokacijsko odvili po naslednjem vrstnem redu: 18. april 2015 - Pohod na Hum start ob 9.00 na parkirišču gradu Tabor Laško. Organizator: STIK Laško
13. junij 2015 - Pohod po Aškerčevi poti
start ob 7.00 pred ŽP v Zidanem Mostu. Organizator: KD Anton Aškerc Rimske Toplice
22. avgust 2015 - Pohod po Orionovi poti
start ob 9.00 pred kartuzijo vJurkloštru. Organizator: K5Jurklošter
19. september 2015 - Pohod po poti treh cerkva
start ob 9.00 na parkirišču hotela Zdravilišče Laško. Organizator: STIK Laško v sodelovanju s krajani
7. november 2015 - Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega
start ob 9.00 na Valvasorjevem trgu (pred TlC-em Laško). Organizator: PD Laško
V primeru, da se katerega od zgoraj navedenih pohodov ne morete udeležiti, ga lahko radomestite s Pohodom iz Slog v Log, 30. maja 2015 ali 5 Pohodom po Anzekovi poti, 5. septembra 2015.
Več informacij TIC Laško in www.lasko.info Vsak hodi na lastno odgovornost.
UMETNOST NA SOTOČJU DOBREGA GOSTUJE NA KULTURNEM BAZARJU
Razstava Umetnost na sotočju dobrega je nastala v sodelovanju med Galerijo Maleš in Stikom ob praznovanju 110-letni-ce rojstva Mihe Maleša, leta 2013. V tem letu je destinacija Laško - sotočje dobrega prejela laskavi naziv Evropska destinacija odličnosti na področju dostopnega turizma in razstava Umetnost na sotočju dobrega predstavlja inovativno dobro prakso na
tem področju, saj je oblikovana tako, da je njen ogled dostopen tudi osebam z okvaro vida. Grafične matrice (les, linolej in kovinska plošča) prevzemajo funkcijo tipne slike in ob grafičnih listih omogočajo zgodbe, ki jih dr. Jožef Muhovič strne v nasle-
dnjo misel: »Lahko bi rekel, da je grafična plošča natančnejši se-izmograf umetnikovega risarskega psihograma, kot pa površina papirja, po katerem risalo gladko teče.«
Na Kulturnem bazarju 2015, ki predstavlja osrednjo nacionalno prireditev na področju predstavitve programov kul-turno-umetnostne vzgoje, in bo letos potekal 18. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani, bo del razstave Umetnost na sotočju dobrega na ogled na razstavnem prostoru Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije. Če ste ljubitelj kulture ali pa zgolj vedoželjne narave in boste kje v bližini, vljudno vabljeni na predstavitvena vodenja, ki bodo potekala od 9.00 do 12.00 ter od 14.00 do 17.00.
Marina Bezgovšek
MUZEJ LAŠKO V NOVEM LETU
Muzej Laško v novo programsko leto stopa z novimi idejami in načrti. V programu, ki smo si ga zadali bomo priredili več razstav, ki bodo posvečene različnim dogodkom vezanim na zgodovino našega kraja in njegove okolice. Vmes pa bodo svojo priložnost za predstavitev dobili seveda tudi vsi tisti, katerih razstave so v našem muzeju postale že stalnica. Osrednji dogodek je težko določiti, saj se bodo v letu 2015 odvile nekatere pomembne obletnice, ki jih je vsekakor vredno zabeležiti in javnosti predstaviti tudi v obliki razstavne dejavnosti muzeja.
Nadaljevali bomo tudi z lanskoletno novostjo, ki je požela dokaj veliko zanimanje. Vitrina meseca bo spet redno predstavljala posebnosti iz našega depoja, ki jih zaradi prostorsko omejenih razstavnih površin ne moremo predstaviti na stalni razstavi.
V januarju so si obiskovalci lahko v okviru tega projekta ogledali napravo za snemanje in predvajanje zvoka, ki jo je Thomas
bili®)1
19
stik
Alva Edison ob izumu leta 1877 poimenoval fonograf. Postopek snemanja zvoka na fonograf je bil izveden z iglo, ki je preko zvočne membrane vtiskala odtisi zvočnih vibracij v kovinsko folijo na valju. Tega pa je bilo potrebno vrteti ročno. Predvajanje posnetka je bilo možno tako, da se je z drugo iglo, ki je bila preko podobne membrane povezana z rogu podobnim odmevnikom, odčitaval zapis iz razjed s folije. Edison je domislico z valjem in kovinsko folijo nekaj let kasneje nadomestil z voščenim valjem. Predstavljena je bila naprava ter nekaj valjev s posnetim zvokom. V mesecu februarju pa je v Vitrini meseca na ogled postavljenih nekaj primerkov iz bogate numizmatične zbirke Muzeja Laško. Razstavljeni so tako starorimski kovanci, kot tudi denar iz ne tako davne preteklosti, na katerem je bil upodobljen tudi delček Laškega. Se še spomnite, kateri denar in kaj iz Laškega je bilo na njem narisano?
V tekočem letu v Muzeju Laško pripravljamo še nekaj dnevov odprtih vrat ter strokovnih predstavitev in pogovorov, seveda bomo sodelovali tudi na Poletni muzejski noči in Dnevih evropske kulturne dediščine, pa še kakšno presenečenje se bo našlo.
Ves mesec februar je v muzejskih prostorih na ogled postavljena tudi razstava likovnih del varovancev Centra za varstvo in delo Golovec. V centrovi bivalni enoti Ljubečna je bil v juniju 2014 v okviru projekta »Z likovnim ustvarjanjem se izražamo, zbližujemo in iščemo poti« izveden likovni EX TEMPORE. Uporabniki zavoda so pod mentorstvom Klavdije Simler slikali in ustvarjali na temo »poletje«. Izpod čopičev mladih
ustvarjalcev so nastale živopisane slike, ki izžarevajo sinje poletne barve. Umetnost, domišljija in veselje nimajo meja. Pustijo sled in razveseljujejo. Oko se rado ustavi na slikah, da se naužije likovne govorice igrivih motivov in živahnih potez. Na razstavi je dvajset slik, ki so nastale pod čopiči uspešnih ustvarjalcev.
Ob koncu preteklega leta je stekla akcija, katere pobudnik je bil Laški akademski klub. Z njihovo pomočjo je bil resta-vriran muzejski stol, ki je dolga leta služil na akademskem plesu kot sedalo Zelenega carja. Stol je v tem času postal zaščitni znak LAK-a, ki ga je upodobil tudi v svojem logotipu. Tako je postal verjetno eden najbolj prepoznavnih muzejskih eksponatov. Muzej Laško se ob tej priložnosti zahvaljuje Laškemu akademskemu klubu za finančno podporo pri obnovi stola, ki je bila zaupana strokovnjaku, akademskemu kiparju, mag. restavrator-stva Gregorju Podkrižniku. Delo je bilo odlično opravljeno in stol bo lahko še dolgo služil svojemu namenu in veličastnemu poziranju na akademskih plesih.
Tomaž Majcen, Muzej Laško

PRODAJA VSTOPNiC:
Tic Laško, Thermana Laško, Gostilna in Pizzeria Oštirka Radeče, www.eventim.si in prodajna mesta v sistemu Eventim.si Cena vstopnice: 25 €
i
ORGANiZATOR:
st-rK
SIR IUTIR Ealmr hauui
MEDIJSKI POKROViTELj:
tednik
laško* *
POKROVITELJI:
„„ n D Facebook.com/lasko.slovenija	^^
ollujj®	občina laško
DlU&J
knjižnica

Izid zbornika ob 40-letnici rednega delovanja laške knjižnice_
Leta 2006 smo praznovali 30-letnico profesionalnega delovanja laške knjižnice in 10-letnico delovanja knjižnice kot javnega zavoda. O svojem dotakratnem delu in dosežkih smo napisali bilten, krajšo publikacijo »Zgodba naše knjižnice«. Leto za tem pa smo v Laškem zborniku 2007 objavili daljši članek »Iz preteklosti knjižničarstva s poudarkom na zgodovini splošnih knjižnic laške občine«, v katerem smo predstavili starejšo zgodovino vseh naših knjižnic, podrobneje tako imenovanih ljudskih knjižnic v krajih sedanjih občin Laško in Radeče ter mestne knjižnice v Laškem oz. vseh predhodnic sedanjega zavoda Knjižnice Laško. Sprotno delovanje po letu 1976 smo tako kot leto poprej v biltenu opisali v faktografskem stilu in obljubili, da bomo o njem napisali samostojno publikacijo. To delo smo si v zadnjih letih nekajkrat zapisali v naše letne plane, prebirali smo zbornike drugih knjižnic, razmišljali o naših vsebinah, zastavljali koncepte, pisali prispevke, a zaradi rednih obveznosti nam delo ni steklo, kot bi moralo. Ko sem se lani poleti upokojila, smo se odločili, da izpolnimo obljubo. Zdelo se nam je tudi umestno, da publikacijo izdamo v letu 2014, ob 40-let-nici nepretrganega delovanja laške knjižnice (pred tem je ta delovala z več prekinitvami). V letu 2014 je tudi preteklo 90 let od ustanovitve ljudske knjižnice v laški šoli, lahko bi rekli naše predhodnice, ki je delovala od leta 1924 do druge svetovne vojne. Leta 2013 pa je minilo 120 let od ustanovitve Bralnega društva v Laškem, v okviru katerega je poleg drugih kulturnih dejavnosti redno potekala tudi izposoja knjig in časopisov. Z izdano publikacijo smo malo zamudili obletnice, a vendarle prišli na cilj.
V knjigi smo na kratko predstavili 40-letno delovanje sedanje knjižnice, trenutno stanje v naših krajevnih knjižnicah v Laškem, Radečah in Rimskih Toplicah ter izposojevališčih v Šentrupertu, Jurkloštru in Zidanem Mostu. V tretjem poglavju, z naslovom Premišljena hiša z veliko domišljije, ki smo ga uporabili tudi za naslov knjige, smo spregovorili o organiziranosti naše knjižnice znotraj slovenskega knjižnično informacijskega sistema, o večanju odprtosti naših knjižnic, rasti števila članov, njihovih obiskovanj knjižnic, izposoje knjižničnega gradiva ter o številnih storitvah, ki jih še nudi knjižnica. Spregovorili smo o aktivnostih za širjenje branja ter prireditvah, ki smo jih v prilogi tudi popisali in popestrili z množico fotografskih posnetkov. Predstavili smo tudi naše domoznanstvo.

PREMIŠLJENA HIŠA Z VELIKO DOMIŠLJIJE
i 11L I |. : i... _ . _ • i ." j
V	četrtem poglavju teče beseda o pogojih za delovanje knjižnice, o knjižničnem gradivu, dopolnjevanju ter strokovni urejenosti zbirk, razvoju prostorskih pogojev ter o knjižničnem osebju. Sledi kratek povzetek v zborniku objavljenega prispevka o starejši zgodovini knjižničarstva na našem območju, kjer se ustavimo pri naših neposrednih predhodnikih in letu 1974 oz. zadnjem odprtju laške knjižnice. Proti koncu knjige smo dali besedo našim spominom, nato pa cenjenim mnenjem naših uporabnikov o knjižnici ter trem literarnim prispevkom. Knjigo smo zaključili s skrajšanima nagovoroma bibliotekarske strokovnjakinje dr. Silve Novljan in našega rojaka dr. Toma Korošca, ki smo ju bili deležni ob našem prvem praznovanju leta 2006.
Knjiga ima domoznanski, pa tudi predstavitveni značaj. Pisali smo jo vsi strokovni delavci, večinski delež pa sva prispevala s sedanjim direktorjem Matejem Jazbinškom. Pisanje o svojem delu ni lahko opravilo. Je iskanje med resničnostjo in lastnimi občutji, pravšnjo mero skromnosti ter opravičene samozavesti. Razumljivo pa, da smo želeli biti tudi zanimivi in berljivi, zato smo pisali osebno zavzeto. Pri slikovnem izboru je precej sodelovala Martina Ajdnik, pri jezikovnem urejanju Gabrijela Pirš, lektorsko delo pa je opravil dr. Tomo Korošec. Publikacija obsega 200 str., fotografski material je iz knjižničnega arhiva, nove fotografije med poglavji pa so delo Toma Jeseničnika. Knjigo je oblikoval Boštjan Colarič, pri čemer je sodelovala tudi Marina Bezgovšek. Publikacijo, ki jo je finančno podprla Občina Laško, bomo predstavili konec februarja.
Metka Kovačič
Nekaj besed o naši dejavnosti ob začetku leta_
Na začetku leta se ponavadi ozremo v obdobje, ki je za nami, nato usmerimo pogled naprej in si začrtamo prihodnje delo. Konkretne številke o lanskoletnem delovanju knjižnice bom navedel ob kakšni drugi priložnosti, tokrat pa bi rad izpostavil nekaj področij, ki so zaznamovala preteklo leto pri nas. V prvi vrsti so bile to kadrovske spremembe. Nastopil sem mesto direktorja knjižnice, na moje mesto pa smo zaposlili bibliotekarko Jerico Horjak, ki se še uvaja v redno delo. Do začasne spremembe je prišlo tudi zaradi porodniškega dopusta bibliotekarke Barbare Rančigaj. Tako smo kar nekaj časa posvetili prevzemanju in prerazporeditvi nalog ter nastavljanju stvari na novo. V drugi polovici leta pa smo precej živeli za knjigo o knjižnici. Takšen projekt zahteva ob pisanju tudi številna druga dela, izbor fotografskega materiala, pripravo raznih seznamov in statistik, številne vsebinske ter oblikovne razmisleke in odločitve in še marsikaj, pri čemer smo sodelovali tudi zaposleni. Ob vsem tem smo se ozirali nazaj in razmišljali o prihodnjem razvoju.
Naše delovanje pa je ob splošni krizi, ko se finančna sredstva zmanjšujejo praktično povsod, zelo otežilo občutno znižanje s strani Občine Radeče, predvsem za nakup knjižničnega gradiva. Seveda je močno znižan nakup v Radečah vplival tudi na redno dejavnost.
V	knjižnici si bomo še naprej prizadevali za doseganje takšnega obsega in kvalitete našega dela kot doslej, ob tem pa se bomo trudili zaznati in zadovoljiti nove potrebe naših uporabnikov. Sledili bomo razvoju na bibliotekarskem področju, se izobraževali, stalno vrednotili in izboljševali naše dejavnosti ter opravljali nove naloge. Imamo vizijo in strategijo prihodn-

knjižnica
jega razvoja, imamo ideje, želje in sanje, imamo znanje in voljo za delo. Pri tem pa nam bo v veliko pomoč vaša odzivnost, vaše dobro branje, obisk naših prireditev in vaše zanimanje za naša nova prizadevanja. Verjamemo, da bomo skupaj še naprej ustvarjali dobro knjižnico.
Matej Jazbinšek
čar s predavanjem o izboljšanju imunosti na naraven način ter ob slovenskem kulturnem prazniku pesnika in pisatelja Aleša Štegra, s katerim se bo pogovarjala literarna kritičarka, Laščan-ka Anja Radaljac. Februar pa bomo zaključili s predstavitvijo knjige o knjižnici. Že dogovorjene prireditve v marcu in aprilu so navedene na koncu biltena. Lepo vabljeni.
Matej Jazbinšek
Pestro januarsko prireditveno dogajanje v Knjižnici Laško_
Ob uvodu v prireditveno leto 2015 smo najprej gostili alpinista Marijo in Andreja Štremfelj, prva zakonca na vrhu Mt. Everesta, najvišje gore sveta. Ob izredno lepih fotografijah sta nam predstavila svojo razgibano in uspešno alpinistično in plezalno pot. Poslušalce, ki smo povsem napolnili prireditveni prostor, pa sta najbolj pritegnila s svojim pogledom na življenje, pripovedjo o pomenu vrednot, poslušanju svojega notranjega glasu, o iskanju presežnega ... Veseli smo, da smo leto začeli z dogodkom, ki se nas je res dotaknil in nas navdušil.
Tako smo tudi nadaljevali, in sicer s krajšim predavanjem Maleš in knjiga kustosinje Brede Ilich Klančnik. Našo knjižnico je namreč že od maja krasila razstava Miha Maleš, ilustrator, ki jo je Klančnikova zasnovala skupaj z Maleševo hčerjo Travi-co Maleš Grešak, ob njenem zaključku pa je pripravila še predavanje na temo razstave. Dodatno vrednost večeru pa je dala kratka predstavitev etnologinje Barbare Kotnik, ki v Narodni galeriji vodi projekt Dostopnost kulturne dediščine ranljivim skupinam. Ob razstavljenih Maleševih grafikah, tako odtisih kot tudi matricah, ki sta jih gospa Travica in Marina Bezgovšek iz Stika pripravili za ogled slepih in slabovidnih, je Kotniko-va izpostavila cilj omenjenega projekta - napraviti kulturo in umetnost dostopnejšo v prvi vrsti ranljivim skupinam, hkrati s tem pa tudi čim širšemu krogu ljudi.
Mesec januar smo končali s predstavitvijo knjige domačina Jožeta Sadarja Laški pivovarji v obdobju 1963 - 2003, pri kateri je poleg avtorja sodeloval tudi prof. dr. Tomo Korošec. V času nastajanja biltena bomo v laški knjižnici gostili še Sanjo Lon-
Zbirka Odisej je praznovala 40-letnico_
V	preteklem letu je zbirka Odisej, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, praznovala 40-letnico. Kljub zavidljivi obletnici se ni zbirka prav nič postarala, še vedno je namenjena mladim (in odraslim) vseh generacij in najrazličnejših zanimanj.
V	zbirki imajo svoje mesto dela, ki govorijo o življenju mladostnikov, njihovih stiskah, hrepenenjih in o tem, o čemer je težko govoriti na glas. Dotikajo se tem, ki jih zanimajo in vznemirjajo: ljubezen, prijateljstvo, odraščanje, iskanje svoje identitete in mesta v svetu, sobivanje, prezrtost, prikrajšanja, spolnost, bolezni, medvrstniško nasilje, nasilje v družini, droge, alkohol. Vsak roman ponuja veliko izhodišč za premislek o nas in našem odnosu do sveta, do soljudi, o naših vrednotah in prepričanjih.
Za tiste, ki jih poleg zgodbe v romanih zanima še njeno ozadje in podatki o avtorju, so uredniki Mladinske knjige pripravili portal www.fejstbuk.net, kjer dobite informacije o dobrih mladinskih knjigah.
Nekaj naslovov zbirke Odisej je pustilo »večni« vtis in jih toplo priporočam v branje mladim in vsem, ki jih še niste prebrali: Branka Jurca: Ko zorijo jagode, John R. Townsend: Letoviščarji, J. R. R. Tolkien: Hobit ali Tja in spet nazaj, Berlie Doherty: Dragi nihče, Alma M. Karlin: Modri mesec, Neli Kodrič Filipič: Kaj ima ljubezen s tem?, Fabio Neda: V morju so krokodili, Anne Frank: Dnevnik Anne Frank, John Green: Krive so zvezde, Anne-Laure Bondoux: Čas čudežev.
V	knjižnici vas na mladinskem oddelku čaka razstava omenjene zbirke in kup dobrih knjig, ki vznemirijo in nas ne pustijo ravnodušne - zato posezite po njih!
Jerica Horjak
Iz nabora pestrih in lepo obiskanih popoldanskih januarskih dejavnosti za otroke v naših knjižnicah, dramatizirane pravljice Zajčkovo leto v izvedbi učencev OŠ Laško pod mentorstvom Romane Pohar in Valentine Gartner, lutkovne predstave Mojca Pokrajculja vzgojiteljic Vrtca Laško ter pravljične urice Kdo tako grdo poje, prilagamo fotografijo prve omenjene.
Martina Ajdnik
22
domoznanska kamra
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Osrednja knjižnica Celje, ki upravlja Kamro, vseslovenski spletni portal digitalizirane dediščine slovenskih pokrajin, že peto leto objavlja izbrane vsebine objavljene na portalu s celjskega območja kot podlistek v časopisu Novi tednik.
S prvo številko letošnjega Laškega biltena pa začenjamo z objavljanjem domoznanskih zgodb, ki se nanašajo na Laško in okolico. Prvi prispevki, ki jih je na navedeni spletni portal prispevala Knjižnica Laško, bodo o Laškem Humu, o pripovedih, legendah in njegovih upodobit-vah.
Hum - hrib nad Laškim_
Hum, »laški Triglav«, hrib nad mestom, je ena izmed znamenitosti, na katero smo Laščani zelo ponosni. Zgodba o njem je nastala na pobudo in v organizaciji Knjižnice Laško in je bila udejanjena na dveh večerih v Knjižnici Laško junija 2006 in oktobra 2007. Pri spleta-nju te zgodbe je sodelovalo veliko La-ščanov, ljubiteljev in prijateljev Huma -in to daje vsebini, ki jo predstavljamo, še dodatno težo.
Za čustveno nevpletenega opazovalca
je Hum na prvi pogled povsem običajen hrib. Je pa zaradi svoje dominantne lege nad mestom, višine in pohodniške priljubljenosti simbol kraja. Za Laščane in tudi ostale, ki jim zleze pod kožo, pa je še več, je vir pozitivne energije in čarobnosti. Ali kot pravi častni občan Laškega, prof. dr. Tomo Korošec, v uvodu v monografijo v Laško: »Laško je treba najprej videti od zgoraj. So mesta, ki pustijo razkriti svojo dušo korak za korakom, od ulice do ulice ali s pogledom čez strehe s cerkvenega zvonika. A Laškega ni videl, kdor ga ni videl z vrha. Treba se je povzpeti v svitanje poletnega jutra na Hum, kopasti vrh strmo nad mestom. Kdor se potrudi sem gor in obrne hrbet soncu, ki ga bo pod meglo začutil nekje za Ojstrim, bo malo niže pred seboj ugledal šiljasta zvonika šmihelske cerkve, podobna stari dvojam-bornici, zasidrani v meglenem morju.«
Ob vsem napisanem je razumljivo, da ima Hum velik pomen že skozi vso zgodovino Laškega. Osrednjo vlogo je imel že na prvih znanih upodobitvah našega kraja - Georg Matthäus Vischer v 17. st. - in na prvih razglednicah Laškega z začetka 20. st. Z ureditvijo poti na Hum se je od konca 19. stoletja ukvarjalo olepševalno društvo. Hrib nad mestom je že od nekdaj buril domišljijo domačinov z iluzijo, da je vulkan, in z legendo o Divjem farovžu, spodbujal pa je tudi literarno, likovno in glasbeno ustvarjalnost. Hum pa je zelo zanimiv tudi z geološkega, gozdarskega, rastlinskega vidika in seveda
kot izredno priljubljena izletniško-poho-dniška točka.
O vsem tem lahko berete v naši zgodbi o Humu na spletnem portalu Kamra. Prihodnjič pa nekaj besed o zanimivih pripovedih, ki jih je skozi svojo zgodovino spletel Hum.
Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s Knjižnico Laško.
Hum - »laški Triglav«
Hum z gradom Tabor
ALBUM LAŠKEGA
Čevljarski tečaj med drugo svetovno vojno v Laškem
Udeleženci prvega čevljarskega tečaja za uporabo lepila Ago v Laškem leta 1943.
Sedijo(z leve):
1.	Ivan Rajniš, 2. Alojz Knez, 4. Jurij Podbreznik in 5. Franc Leben.
Stojijo (z leve):
2.	Jakob Ojsteršek, 4. Posinek, 5. Ivan Degen, 6. Cestnik, 9. Šešelj, 10. Senica.
Prispeval: Peter Ojsteršek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03426-17-36 (Srečko Maček).
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st.
23
kultura
Z LAŠKO PIHALNO GODBO V NOVO LETO
Na prelep zimski večer 27. decembra 2014, ki je obetal prve snežinke, se je dvorana Tri lilije napolnila do zadnjega kotička. V zraku je bilo pričakovanje -večer je namreč obljubljal nepogrešljivo glasbeno prireditev, in sicer že 42. božič-no-novoletni koncert Laške pihalne godbe, na katerem smo proslavili tudi praznik samostojnosti in enotnosti.
Laška pihalna godba je ena izmed gonilnih sil kulturnega dogajanja v Laškem, ki z izjemnimi dosežki vsako leto pripomore k prepoznavnosti Laškega. Brez glasbenega spektakla, ki ga godbenice in godbeniki z umetniškim vodjem Gašperjem Salobirjem na čelu pričarajo vsak december, si božično-novoletnega vzdušja skorajda ne moremo predstavljati.
Glavno besedo je torej imela glasba. Godba je z vrhunsko izvedbo zahtevnih
skladb navdušila občinstvo in dodala svoj kamenček v mozaik decembrskega dogajanja v Laškem. Še posebej izjemen aplavz je požela skladba skladatelja Erica Whitacra z naslovom Godzilla eats Las Vegas. Pred občinstvom se je s pomočjo projekcije in razgibane skladbe odvila prava glasbena zgodba, godbenice in godbeniki pa so dokazali, da njihova ustvarjalnost nima meja.
Seveda ne moremo mimo omembe nepogrešljivih mažoret, ki so že četrt stoletja zveste spremljevalke Laške pihalne godbe. Z zanimivimi plesnimi točkami so se predstavile vse tri starostne skupine ter s ponosnimi koraki in nasmehi popestrile že tako zanimiv program.
Vsako leto godba v goste povabi nadarjene glasbenike, ki tudi tokrat niso razočarali. Z obiskom nas je počastila zasedba štirih glasbeno nadarjenih fantov, ki slišijo na ime Kvatropirci in katerih značilnost je prepevanje dalmatinskih skladb, ki jih priredijo po svoje. Gostje večera so združili moči z Laško pihalno
godbo in mažoretami ter z znano božično pesmijo le priklicali prve snežinke, ki so ob odhodu iz dvorane ob koncu koncerta presenetile občinstvo.
Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe združuje celotno mesto, saj pri njegovi organizaciji in izvedbi praktično sodeluje že skorajda vsak meščan. Na tem mestu se Laška pihalna godba z mažoretno skupino zahvaljuje vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi koncerta, saj brez pomoči in podpore koncerta ne bi bilo mogoče izvesti na tako visokem nivoju. Posebna zahvala tudi obiskovalcem, ki so v zameno za koledar namenili prostovoljne prispevke.
Polna dvorana in zadovoljno občinstvo sta več kot zadostna nagrada in hkrati motivacija za vnaprejšnje delovanje, Laška pihalna godba z mažoretno skupino pa obljublja, da bodo z glasbo in plesom razveseljevali tudi v letu 2015.
Valerija Jakopič Foto: Rok Deželak RD2.si
ŠTEFANOVO V ŠENTRUPERTU
Kulturno-umetniško društvo vsako leto v prazničnih decembrskih dneh pripravi krajanom, pa tudi ostalim, kulturno prireditev, katera je namenjena tudi počastitvi dneva samostojnosti.
Že v jesenskih mesecih smo pričeli s pripravami, kajti letos smo prireditev poimenovali »Šentrupert ima talent«. Tako se je na prireditvi predstavilo nekaj novih obrazov.
V programu so sodelovali: Mešani pevski zbor Šentrupert in moška skupina Šentrupert, Inštrumentalno - vokalna skupina Cvirnova nit, Lea in Matjaž Centrih, Anja Pertinač, družina Čadej, Fušarji iz Male Breze, Nina in Maja Videc iz Male Bre-
ze ter Ljudski pevci iz Trobnega Dola. Za smeh pa so poskrbeli člani dramske skupine iz Trobnega Dola, ki so pripravili skeč z naslovom »Pri zdravniku«.
Obiskovalci so telovadnico podružnične osnovne šole dodobra napolnili. Med obiskovalci sta bila tudi gosta župan Franc Zdolšek in predsednik Etno odbora Jureta Krašovca Možnar Vlado Marot. V imenu KUD Šentruperta kot organizatorja prireditve se vsem nastopajočim iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo občini Laško in Krajevni skupnosti Šentrupert za finančno podporo.
Anica Čadej Foto: Janez Pertinač
24
kultura
KD ANTON TANC MARIJA GRADEC
Zakorakali smo v novo leto in tudi Tanci delamo inventuro preteklega leta. Člani smo z našim delom v preteklem letu zadovoljni.
Imeli smo preko 20 nastopov, družili smo se na rednih tedenskih vajah.
Nekaj odmevnejših dogodkov pa je v nas pustilo spomine trajne vrednosti.
Eden takih je prav gotovo prireditev Pivo in cvetje, kjer smo na novo življenjsko pot pospremili simpatičen par. Še dolgo se bomo spominjali septembrskega gostovanja na otoku Braču. Družili smo se s folklorniki različnih evropskih držav in navduševali obiskovalce z našo sproščenostjo in plesi ob ritmih harmonike.
Neizbrisen pečat pa je v naša srca in spomine vtisnil koncert ob 35. obletnici delovanja društva, ki je bil posvečen našemu harmonikarju Franciju Muleju. Sedanji člani smo medse povabili tudi nekdanje člane in veselje je bilo pogledati prve plesalce, katerih noge po 35 letih še vedno ujamejo ritem. In navdušenje, ki je zajelo dvorano, ko so nekdanji člani dvignili zvezdo. Seveda pa smo polno dvorano navdušili tudi sedanji člani.
Pred nami pa je novo leto z novimi izzivi, načrtujemo in želimo si marsikaj -
novih kostumov, odlično odplesane revije, gostovanj, veliko nastopov, smeha, zabave, druženja, trdnih prijateljstev ... Vse pa je odvisno od nas samih, naše zagnanosti, članstva, financ, povpraševanja po nastopih .
Naše skupine si ne moremo predstavljati brez našega predsednika in vaditelja Matjaža Gučka, ki ima potrpljenje, da nas nauči tudi najbolj zapletenih korakov in da iz nas iztisne najboljše kar lahko.
Tu je seveda še naša Bogomila Košec - Kajtna, ki poleg tega, da je blagajničar-ka društva, piše scenarije za prireditve in poskrbi še za mnoge druge velike in majhne stvari, ki jih ostali pogosto niti ne opazimo.
In tudi Janja Kajtna, ki vestno skrbi za našo garderobo in Franci Mulej, ki nas
vedno in povsod spremlja na svoji harmoniki. A pomembni smo prav vsi člani društva, saj vsi, ampak res vsi, dodamo tisti kamenček v mozaik, zaradi česar si je vredno vsak petek vzeti čas in priti na Marija Gradec.
Beseda hvala je premalo, pa kljub vsemu HVALA vsem in vsakemu folklorni-ku našega društva posebej in našim podpornikom, ki nam zvesto stojite ob strani.
V letu 2015 vsem bralcem Laškega Biltena želimo zdravja in zadovoljstva! Obenem pa vas nagovarjamo, da se nam pridružite - vsak petek ob 20.00 v Domu kulture na Marija Gradcu - ne bo vam žal!
Irena Grešak Foto: Boris Vrabec
%fi
fvW *
o
letni koncert moškega pevskega zbora laško
V zboru smo se odločili, da letni koncert v letu 2014 izvedemo v jesenskem delu leta. Odločili smo se, da tokrat v goste povabimo dve mladi vokalni skupini in to osem fantov, doma iz okolice Vrha nad Laškim in Jurkloštra, ki so si nadeli ime »Fantje z vseh hribov« in dekliško skupino glasbene šole Laško -Radeče, ki jo vodi Rosana Jakšič in sliši na ime »Vokaliza«. Za povezovanje koncerta smo tudi tokrat naprosili Nino Pader, ki vedno pomembno doprinese k uspešnemu koncertu.
Ob skoraj polni dvorani Kulturnega centra Laško in dobrem razpoloženju nas na odru je koncert v celoti uspel in vsi smo bili z izvedbo koncerta zelo zadovoljni. Ob zgoraj omenjenih gostujočih skupinah moram omeniti še izvedbo solo točke Mihaela Strniše, ki je ob spremljavi pianista prof. Dejana Jakšiča odlično zapel pesem »Mati, bodiva prijatelja«.
Po odpeti zadnji pesmi koncertnega programa smo imeli še en prijeten dogodek. V letu 2014 sta se dva naša dolgoletna člana odločila, da prenehata s svo-
jo pevsko kariero. To sta Marjan Degen in Stane Brečko. Marjan je začel v zboru prepevati kot mlad fant, zaradi drugih obveznosti je nato sodelovanje z zborom prekinil in se leta 1994 ponovno pridružil ter potem neprekinjeno prepeval 20 let, Stane pa se je zboru pridružil leta 1957 in v zboru sodeloval vsa leta do danes, skupaj kar 57 let.
Obema smo se zahvalili za dolgoletno sodelovanje in jima izročili »Listini častnega člana«.
Na koncu koncerta so se nam na odru pridružili zdaj že štirje častni člani in dva nova člana, ki sta se zboru pridružila malo pred koncertom, zato na samem koncertu še nista mogla sodelovati. Skupaj smo zapeli pesem »Pobratimijo«.
Za uspešno izvedbo koncerta se zahvaljujem vsem nastopajočim, posebna zahvala pa gre zborovodji prof. Dejanu Jakšič za ves vložen trud in kvaliteto delovanja našega zbora.
Zahvaljujem pa se tudi vsem donator-jem, brez katerih zbor ne bi mogel delovati.
Jože Rajh, predsednik MoPZ Laško
25
kultura
VESELI DECEMBER V JURKLOŠTRU
Letošnji december je bil v Jurkloštru zelo pester. Dan po uspešno izvedeni šolski prireditvi Veseli december so se člani otroške folklorne skupine pod vodstvom mentorice Darje Horjak predstavili na praznični prireditvi v Laškem. Za uspešno izveden nastop se zahvaljujem tako vsem nastopajočim in njihovim staršem, ki so jih spremljali na prireditev kot tudi mentorici, ki je poskrbela, da so se udeležili vseh nastopov, kamor so bili povabljeni.
V petek, 20. decembra, so našo dvorano zopet napolnili malčki, saj so bili povabljeni na prireditev Božiček. V uvodnem delu so jih v dvorani razveselili člani gledališke skupine KU - KUC, ki so se predstavili z igrico Najlepše darilo. V izvedbi so tudi otroci aktivno sodelovali. Po končani predstavi so se napotili ven, kjer so z vzkliki veselja in polni pričakovanja priklicali Božička. Ta se je v temni noči kot v pravljici pripeljal s konjsko vprego. Čeprav je za odlično kuliso manjkal sneg, tega takrat nihče ni opa-
zil. Otroške oči so žarele in največje zadovoljstvo je bilo opazovati navdušene malčke, ko jih je Božiček poklical k sebi. Z izvirnimi darili je obdaroval vse otroke, z mnogimi je tudi pokramljal.
Za bogata darila so poskrbeli različni donatorji, in sicer v največji meri Krajevna skupnost Jurklošter, potem Občina Laško, Ferdinand Hercog s. p., Tajfun Planina d. o. o., Marko Lesičar s. p., Vinko Kozmus, GMI d. o. o., Thermana Laško d. d. in trgovina Akvonij Franc Zupanc. Vsem izrekam še enkrat iskreno zahvalo v imenu obdarovanih otrok in nas organizatorjev.
Za vso organizacijo in posredovanje otroških želja Božičku se posebej zahvaljujem Darji Horjak, saj pri pripravi prireditve sodeluje že od vsega začetka, to je več kot dvajset let. Prav tako se iskreno zahvaljujem gospodoma Gunzeku in Hrastniku, ki sta nam prišla na pomoč kar iz sosednje krajevne skupnosti. Hvala tudi gospodu Hlišu, ki je bil odličen glavni igralec tako kot vedno.
Ko smo spravili pod streho prireditev Božiček, pa smo še bolj zagrizeno pričeli s pripravami na premiero gledališke igre, ki smo jo izvedli 26. decembra. V večer-
nih urah smo dodobra napolnili kulturno dvorano - tokrat so prevladovali odrasli, ki so se nasmejali ob predstavi Babji žur. Prireditev smo vsem krajanom podarili ob bližajočih se praznikih in tako zares veselo zokrožili praznično dogajanje. Lahko zapišem, da je bil odziv gledalcev res dober, kar nas iskreno veseli. Še bolj pa smo takšnega odziva veseli, ker smo v skupini sami amaterji in smo bili vsi po malem režiserji, saj sta končna upodobitev in tudi naslov igre nastajala kar skozi vaje, ko je vsak igralec nekaj pridal.
Tako smo tudi člani odrasle gledališke skupine krstili oder nove dvorane in ugotovili, da je prav prijetno igrati v prostoru, kjer ni potrebno postavljati odra, kjer samo odpreš in zapreš zaveso in je ni potrebno prej še pripraviti, kjer stole samo razvrstiš in ne nosiš iz sosednjih stavb. Skratka, hvaležni smo, da imamo urejen prostor tako za vaje kot nastope.
Ob koncu leta pa smo se člani izvršnega in nadzornega odbora kulturnega društva srečali na prednovoletnem druženju skupaj z nekaterimi drugimi nosilci dogajanja v naši krajevni skupnosti in se tako v veselem in sproščenem vzdušju poslovili od nadvse uspešnega leta 2014.
KD PREŽIHOV VORANC SKOZI LETO 2014
V kulturnem društvu Jurklošter se je skozi celo leto nekaj dogajalo. Že 8. februarja smo s samimi domačimi izvajalci pripravili kulturni večer. 1. marca smo pripravili zbor članov, kjer smo poleg poročil in plana potrdili tudi popravljen statut našega društva. 5. marca - na pepelnično sredo - smo obiskali več krajanov, saj smo pokopavali pusta. Konec marca smo razveselili vse krajane s kulturno prireditvijo ob marčevskih praznikih z naslovom »Marca praznujemo« in po njej pripravili druženje v veselem
26
razpoloženju, kjer smo poskrbeli za dobro voljo, pijačo in jedačo. Na prireditvi so se poleg ostalih nastopajočih uspešno predstavili tudi člani mladinske gledališke skupine. Sodelovali smo tudi na občinski proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, kjer smo poskrbeli za kulturni program, saj je bila prireditev v Jurklo-štru. 3. maja so noč krajšali pevci, ki so se podali od vrat do vrat in tako tradicionalno obiskali krajane in jim peli Flor-janovo pesem. 5. julija se je nekaj naših fantov udeležilo košnje na Lisci. Člani etno odbora so sodelovali na prireditvi Pivo in cvetje, kjer so 18. julija v sklopu prireditve »Lepo je res na deželi« sodelovali s predstavitvijo ob ženitovanju »Na ogledih« in 20. julija tudi v paradi po uli-
cah Laškega. Mlada moč našega društva je sodelovala 17. avgusta tudi kot ekipa na Kmečkih igrah na Vrhu. Ob krajevnem prazniku smo skrbeli za kulturni utrip kar tri dni zapored. 28. avgusta smo pripravili in izvedli kulturni program ob otvoritvi razstave 70 let Jurkloštrske republike. 29. avgusta smo razveselili krajane že s 7. srečanjem jurkloštrskih pevcev in godcev. 30. avgusta smo pripravili del kulturnega programa na proslavi ob krajevnem prazniku. Že dan potem, 31. avgusta, smo se člani etno sekcije udeležili letnega prikaza šeg in običajev v okviru občinskega etno odbora v Šmiklavžu. 26. septembra smo sodelovali s kulturnim programom ob otvoritvi krajevnega vodovoda v Jurkloštru. 10. oktobra smo
kultura
se dobili pri Bevc na zdaj že tradicionalnem kožuhanju. Dan kasneje, 11. oktobra, so se člani moškega pevskega zbora udeležili revije ljudskih pevcev v Rimskih Toplicah. 25. oktobra smo se člani KD skupaj s člani PGD Jurklošter podali na izlet v sosednjo Avstrijo in spoznavali življenje onkraj meje. Ljudski pevci so se 8. novembra priključili skupinam, ki so v KC Laško pripravile Martinovanje. 15. novembra pa smo člani našega društva pripravili prikaz krsta mošta in skupaj s člani društva upokojencev še »Martinovo zabavo« v dvorani. 20. decembra smo že triindvajsetič zapored izvedli prireditev »Božiček« z obdarovanjem otrok. 26. decembra pa smo uspeli s premiero gledališke igre »Babji žur«. Vmes je zelo pridno delala tudi otroška folklorna skupina, ki
je poleg udeležbe na občinski reviji nastopala na vseh krajevnih prireditveh in tudi na več prireditvah izven kraja. Dve članici gledališke skupine sva se udeležili gledališke delavnice v Velenju. Prav tako sva dve članici sodelovali tudi pri nabavi okrasnih zaves in nadprtov, ki nam jih je brezplačno zašila gospa Gordana.
To je le suhoparni pregled dogajanja skozi leto 2014. Resnično nam ni bilo dolgčas. Za vse to pa je bilo potrebno ogromno odrekanja nas članov in veliko volje ter pozitivnega razmišljanja, za kar se vsem članom in našim podpornikom - zlasti gledalcem oziroma obiskovalcem naših prireditev - iskreno zahvaljujem.
Magda Stopinšek, predsednica KD Prežihov Voranc
Društvo
Ženski pevski zbor Laško
vabi k sodelovanju
gospodične in gospe, mlajše in starejše, ki bi želele biti v prijetni družbi, z dobrim glasom ter da bi si vzele čas za pevsko vajo vsak ponedeljek, ob 18. uri. Pevska vaja traja 2 uri, pridružite se nam!
Pokličite na telefon 031-269-471 (Jožica) ali 031- 240-987 (Marija).
Prijavite se »vse za dobro voljo in sprostitev«. Lep pevski pozdrav
Društvo Ženski pevski zbor Laško
PRAZNIČNI DECEMBER TUDI NA VRHU NAD LAŠKIM
Kulturno društvo in Krajevna skupnost Vrh nad Laškim sta decembra v večnamenski dvorani gasilskega doma na Vrhu pripravila praznični nastop za vse svoje občane in obiskovalce.
V programu so sodelovali člani Vaške godbe, ljudski pevci Šentlenarčani, mažorete Majde Marguč, zasedba šestih »super godbenic« in gostje - člani Klape
Gambrinus, ki so poželi veliko navdušenje med poslušalci. Program je lepo popestrilo povezovanje Jasmine Štorman.
S čestitko in dobrimi željami je vse prisotne pozdravil tudi župan občine Laško Franc Zdolšek ter predsednik Krajevne skupnosti Vrh nad Laškim Stanko Selič.
Zahvala pa je namenjena tudi vsem poslušalcem, ki ste z svojo prisotnostjo polepšali ta dogodek z željo, da tako zvesto obiskujete prireditve tudi v letu 2015.
Ivan Medved
UMETNOST IN PRIJATELJSTVO
Saj smo jo vsi že večkrat slišali, pa vendar ne bo odveč še enkrat, namreč pesem Toneta Pavčka:
Prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika.
Prijateljstvo je zato najlepša oblika sveta, ker jo naslika srce in se dotika - vsega!
Člani Likovnega društva Laško smo bili zelo veseli povabila na skupinsko razstavo s člani Likovne sekcije ART LIPA iz Budne vasi, katere vodja je Elena Sigmund. Prireditev je potekala 15. 1. 2015 v Mosconovi galeriji na Gradu Sevnica.
Vsekakor so v tem čudovitem sevni-škem gradu zažarela likovna dela in ob bogatem programu lokalnih ljubiteljev kulture je čas kar prehitro minil.
Še posebej smo bili veseli prisotnosti županov Občine Sevnica in Občine Laško, ki sta združeno razstavo tudi otvo-rila.
Ob prijetnem druženju v grajski kleti smo nato zaključili naše snidenje ob prijetnem klepetu, za kar si vsekakor pre-malokrat vzamemo čas. Bilo je res lepo.
Novo leto 2015 smo začeli z lepim dogodkom - želimo, da bi tako bilo celo leto in bi s tem razveseljevali sebe in druge.
Likovno društvo Laško
27
kultura
KUD SVOBODA ZIDANI MOST
Veselo v december_
Zvezdica Zaspanka je zaspala in zamudila službo na nebu. Na Zemlji se pričnejo dogajati čudne stvari. Boter Mesec se razhudi in Zaspanko za kazen pošlje na Zemljo. Tam pa je strašni razbojnik Ceferin, ki ima kamen namesto srca ...
20. decembra 2014 je dramska skupina KUD Svoboda Zidani Most, otroška in mladinska, pripravila za vse otroke v KS Zidani Most igrico Frana Milčinskega - Ježka Zvezdica Zaspanka. Z delčkom igrice smo se predstavili tudi 27. decembra v Laškem.
Ker nas v decembru obiščejo kar trije »dobri možje«, je tudi naše otroke obiskal dedek Mraz in jim prinesel darila. Upamo, da bodo otroci tudi v prihodnjem letu tako pridni, da bo dedek Mraz zopet našel pot do njih.
Nasmeh in dobra volja naših najmlajših, tudi šolskih otrok (vseh skupaj je bilo približno 100) je poplačalo ves trud, prosti čas, delo, katerega so prispevali vsi nastopajoči. Ob tej priložnosti bi se najlepše zahvalila vsem donatorjem (Občina Laško, KS Zidani Most, Apnenec Zidani Most, Banka Celje, Baron Radeče,
M&M International Radeče, Aškerc - Globoko Rimske Toplice, Pec - Loka pri Zidanem Mostu, Pivovarna Laško), za varnost so pa poskrbeli naši gasilci, PGD Zidani Most.
Pri izvedbi projekta so sodelovali tudi posamezniki, zato bi se najlepše zahvalila Marjanu in Jolandi Gobec, Mileni in Marjanu Zorcu in Urški ter Krištofu Zupancu. Vsem, verjetno sem koga izpustila, naj mi ne zamerijo, še enkrat najlepša hvala.
Čarobni dan v Zidanem Mostu_
30. 10. 2014 je naše Kulturno društvo Svoboda Zidani Most pripravilo prav »čaroben dan« za naše mlajše krajane. To je bil dan, kjer so čarobno ustvarjali, se družili, smejali, plesali ...
Naša naloga je bila, da smo z delom, idejami pripomogli, da so bile delavnice za otroke razigrane, ustvarjalne in polne otroškega smeha. Lepo je danes srečevati otroke, s katerimi smo delili ta poseben dan.
Počutili smo se vsi kot ena velika družina, a brez prostovoljnega dela pri delu z otroki, z mladimi, človek nikoli ni sam. Tudi takrat ne, ko se morda zgodi, da je, čeprav že odrasel, kdaj sam potreben prijazne besede, sočutnega srca, ponujene roke. Nam jo je velikodušno namenila gospa Maja Gerčar, saj je poskrbela za našo jedačo (pizze). V imenu društva se ji najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi občini Laško, posebno pa vsem tistim, ki ste pomagali pri izvedbi delavnic.
Gospa Marija nam je doživeto predstavila pravljico Svetlane Makarovič »Copr-niški muc«.
Na različnih delavnicah smo spoznali, kako se naredi buča, duhci. Izdelali smo pajke, okrasili muffine s pajkovimi mrežami, izdelali lučke in jih pobarvali, naredili smo si pa tudi lasten čarovniški klobuček.
Vmes, da smo si malo oddahnili od delavnic, smo pa tudi zaplesali.
Anita Jazbec,
predsednica KUD Svoboda Zidani Most
28
PRAZNIK RUDARJEV V SEDRAŽU
V decembru 2014 se je zvrstilo kar nekaj dogodkov na področju Krajevne skupnosti Sedraž, ki so povezani z rudarstvom.
Za začetek, uniformirani rudarji iz Se-draža so 30. novembra prisostvovali pri sveti maši v Rečici pri Laškem. Maša je bila posvečena sveti Barbari - zavetnici in priporočnici rudarjev. Mašo je daroval farni župnik Stanko Domajnko. Sledila je še skupinska fotografija in druženje v župnijskih prostorih s pogostitvijo rudarjev. Rudarji iz Sedraža, Rečice, Hrastnika in Trbovelj pa smo se zbrali pri gasilskem domu v Sedražu 4. decembra. V cerkev sv. Jedrt so rudarje pospremili cerkveni predstavniki in rudarska godba Hrastnik. Po sveti maši je v šolski telovadnici Sedraž rudarje nagovoril župan občine Laško, Franc Zdolšek. Predsednica Krajevne skupnosti Sedraž je odboru za pripravo praznovanja sv. Barbare v Se-dražu podelila posebno zahvalo za ohranjanje krajevne tradicije in namenila rudarjem veliko spodbudnih besed. Moški pevski zbor Sedraž je rudarjem zapel lepe slovenske pesmi v cerkvi sv. Jedrt. Zapel pa je tudi v dvorani v čast nadškofu Sme-ju za njegov visoki jubilej in mu podaril rudarsko svetilko. Na sedemnajsti prireditvi praznovanja sv. Barbare v Sedražu je bilo izrečenih veliko spodbudnih in lepih želja s strani gostov in organizatorjev. Sledila je pogostitev - »knapovska malica« in ostale dobrote. Prireditev je popestril jamski škrat, ki je včasih rad ponaga-
jal rudarjem pod zemljo. Tokrat je prisotne nasmejal v dvorani in pričaral veliko dobre volje. Sledila je razdelitev simboličnih spominkov rudarjem. Po veselem druženju in obujanju spominov smo se rudarji razšli s pozdravom SREČNO in z željo, da se naslednje leto zopet srečamo. 7. januarja smo se uniformirani rudarji iz Sedraža in Rečice zbrali še na zaključnem družabnem srečanju na kmečkem turizmu Nemec v Sedražu. Vzdušje med rudarji je bilo popolno. Uniformirani rudarji Se-draža in Rečice si želimo še veliko takšnih srečanj.
Drago Podreberšek
Foto: Alojz Primon
29
literarni kotiček
SMEH
MAMA HOTEL
REPATICA
Najlepša stvar na svetu prisrčen je nasmeh, razvedrilo je in lepota, kot da prišel je iz nebes.
Če lepoto vi bi radi, v dobri volji je, za lepoto vse bi dali, smeh pričara vse.
Smeh na ustih, duši, v formi nas drži kar lepo je na obrazu, to vaš nasmeh stori.
Lepote ni brez smeha, obrazu smeh jo da, toplote ni brez smeha, ki seva iz srca.
Stanko Gotar
LOVSKA
Na preži lovec je sedel, krog njega vse je tiho bilo. Razmišljal je al' bo zadel, če kaj mim' njega bo prišlo.
Prehitro pa ugaša dan in vse prehitro se stemni, vse bolj ozira se mu stran, srnjaka od nikoder ni.
Zdaj že skoraj tema je, in nočni živel se zbudi. Skovikne sova, kdo tam je, vsa jezna lovca odpodi.
Poberi lovec se od tod, drugače izkopljem ti oči. Pri miru pusti gozdni rod, tudi jutri, da te ni.
Stanko Gotar
ISKANJE
Rojen sem bil v devetdesetih,
zlati maturant pri dvajsetih,
doktorat pri tridesetih,
brez službe pri ta starih pri štiridesetih,
petdesetih, šestdesetih
Mama hotel papa mobil a je to vse,
kar se mi v lajfU bo zgodil'
Sem videl tolk' sveta kot sem si želel ker ta stari so skoz' v mene verjel' otrok nimam nič - projektov zelo velik' prijatlov ene par - na spletu pa sem car
Škoda, da se nisem prej rodil ko so kredite in stanovanja delil' vse službe in ženske so že oddane kaj bo z mano, ko ne bo več mame
Janez Benedek
ZA SONCEM
Tam zgoraj med perutmi skoraj nemih visočin, kjer hram cerkveni svoj zvonik v nebo kipi in v obronke prek globokih logov v dalj pogled beži -noben iz skritih, ne razgali, prebujeni se spomin. Pa vendar prav na teh obronkov se vrhe velikokrat tik pred večerom zlije ves obetajoč, prelep škrlat pričujoč o daljni mi bleščavi pred spokojnostjo noči ki o najbolj svetli in skrivnostni luči v lastni duši govori ...
Z luno obsijano je naše nebo
in zvezdic milijon sveti za njo.
A ena je zvezda na nebu, ki drugačno obliko ima
in le za božič prebudi se iz svojega sna.
To mora biti res lepo,
če to zvezdo opaziš, ko zazreš se v nebo.
Po svojem repu dobila je ime,
to vsak izmed nas že ve, da repatica je.
A vsakemu je dano ni opazovati,
ker za tak pogled moraš res
ob pravem času na pravem mestu stati.
Marija Janc
SfíNJE SREČE
Ko pozno ponoči zatisnem oči, počasi in tiho, se svet spremeni.
Povsod je ljubezen, ob meni si ti.
Od sreče, ljubezni, srce mi drhti.
V sanjah prelepih
prav sladko zaspim.
Da ljubiš le mene, srčno si želim.
A zjutraj, ko svetlo me sonce zbudi, odidejo sanje. Ob meni te ni.
Anton Pinter
Lini Grabar
SAM
Kje so radosti, tiste prave in edine skrite, ki zaprhutajo v sinjem žaru izpolnitve, ob žetvi sreče v dušo in srce prelite in vpijo o blaženosti višje potrditve; radosti, ki onstranstva polne so obetov o ljubljenih obrazih z zlatimi smehljaji, o željenem snidenju in večnosti izletov, kjer združeni so v enost sami rajski kraji ...
Lini Grabar
Na svetu sem sam. V sobi sem sam. Sam v duši. In sam v življenju.
Ne vem, kje si. In ne, kdo si. Le čutim te, da si.
In vem nekoč te našel bom. In vem nekoč objel te bom.
In takrat, ko se to zgodi. Samotne konec bo poti.
Anton Pinter
DOBRA VILA
Če bila bi dobra vila,
na oblak bi se povzpela
in z vetrom rokovati se začela.
Potovala bi od tu in tam
pa še marsikam drugam.
Od zgoraj Zemljane bi opazovala,
glih prav dežnih kapljic in snežink bi jim poslala
in sončka bi nagovorila prav lepo,
da grelo bi nam zemljico toplo.
Ja, če bila bi dobra vila,
vojsko, revščino, lakoto iz te zemlje bi spodila,
pa na zemlji bila čudovita bi idila.
Tajkunom bogastvo bi pobrala
in revežem ga dala.
Za novo leto pa vse bi obdarila,
ja, če bila bi dobra vila.
Vse Zemljane bi objela
in skupaj z njimi bi zapela,
jim v novem letu sreče, zdravja zaželela.
Vsem rujnega vinca bi nalila in na zdravje z njimi bi ga spila, ja, če bila bi dobra vila.
Marija Janc
30
PROGRAM SVETOVANJA ZA ZDRAVJE V OKVIRU CINDI DELAVNIC V ZDRAVSTVENEM DOMU LAŠKO
V okviru nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni v Zdravstvenem domu Laško izvajamo preventivno dejavnost za prebivalce občine Laško, ki imajo opredeljenega osebnega zdravnika v Zdravstvenem domu Laško. Možnost vključitve v program imajo tudi tisti prebivalci, ki imajo drugje izbranega osebnega zdravnika.
Program svetovanja za zdravje je namenjen posamezniku, kot pomoč pri spreminjanju tveganih vedenj glede zdravja in daje možnost spoznati in osvojiti spremembe življenjskega sloga za boljše in kvalitetnejše življenje.
Program svetovanja za zdravje vključuje uvodne in nadaljevalne delavnice.
UVODNE CINDI DELAVNICE_
ZDRAV ŽIVLJNJSKI SLOG (udeleženec spozna problem kronično nenalezlji-ve bolezni, pridobi osnovne informacije o zdravem življenjskem slogu in motivacijo za spremembo)
DEJAVNIKI TVEGANJA (udeleženec spozna vpliv bioloških dejavnikov tveganja: povišanega sladkorja, maščob in krvnega tlaka na nastanek kronično ne-nalezljivih bolezni ter povezanost dejavnikov z življenjskim slogom)
PREIZKUS HOJE NA 2 km (omogoča izmeriti telesno zmogljivost posameznika in individualno svetovanje glede namenske telesne aktivnosti)
KDO JE UPRAVIČEN DO UDELEŽBE V OSNOVNEM PROGRAMU?
Osebe s prisotnimi dejavniki tveganja, ogroženi za razvoj kronično nenalezljivih bolezni in zboleli za temi boleznimi.
Za vključitev v osnovni del programa ni potrebna napotitev osebnega zdravnika, zato se lahko v program vključi vsakdo, po predhodnem kontaktu z vodjo ZVC-ja v Zdravstvenem domu Laško, na telefonski številki 03 734 36 49 ali po elektronski pošti zd-lasko.kljucevsek@siol. net.
NADALJEVALNI DEL PROGRAMA CINDI DELAVNIC vključuje:_
ZDRAVA PREHRANA (oceniti lasten način prehranjevanja, ugotoviti odstopanja od priporočil, spremeniti prehranske navade glede ritma prehranjevanja, načina priprave hrane, uravnotežene prehrane, energijskega vnosa)
TELESNA DEJAVNOST - GIBANJE (osvojiti principe varne in učinkovite vadbe, povečati raven telesne dejavnosti, poiskati in premagati ovire za telesno dejavnost, poiskati mehanizme za vzdrževanje redne telesne dejavnosti).
ZDRAVO HUJŠANJE (oceniti svoj življenjski slog in ga spremeniti tako, da izgubiš 10 - 15 % telesne mase, spremeniti prehranske navade, spremeniti gibalne navade, psihična podpora v smislu spreminjanja doživljanja problema debelosti pri posamezniku).
OPUŠČANJE KAJENJA (doseči takšno spremembo vedenja glede kadilskih navad, da bo posameznik prenehal kaditi; nudenje strokovne pomoči, kako premagati telesno in duševno zasvojenost ter stres in kako postati nekadilec).
Za vključitev v nadaljevalni program svetovanja CINDI delavnic je obvezna napotitev osebnega zdravnika po opravljenem preventivnem pregledu pri njem.
Vsako leto uspešno izvedemo v Zdravstvenem domu Laško več vrst delavnic, najbolj obiskane so delavnica Zdravega hujšanja in Telesne dejavnosti - gibanja.
V decembru 2014 smo zelo uspešno zaključili delavnico Zdravo hujšanje, drugo v tem letu. Zelo motivirana skupina 16 udeleženk je redno obiskovala srečanja štiri mesece, enkrat tedensko smo se družili na telesni vadbi v telovadnici pod vodstvom fizioterapevtke in nadaljevali v predavalnici z eno strokovno temo o zdravem hujšanju in vsako srečanje so spremljale meritve. Rezultat ob zaključku delavnice je prinesel celi skupini lep rezultat. Skupina je bila po 16 tednih našega druženja za 115,5 kg lažja in za 139 cm ožja čez pas, kandidatke so zapustile naš program zdravega hujšanja zadovoljne s svojim uspehom. Kot vodji programa delavnice si s fizioterapevtko želiva tudi v prihodnosti tako motivirane udeležence, kot je bila ta skupina, ker je bilo v veselje delati z njimi.
Damjana Ključevšek, dipl. m. s.
v promociji zdravja v Zdravstvenem domu Laško
PRAZNOVANJE 10 LET LEKARNIŠKE PODRUŽNICE RIMSKE TOPLICE
Leta 2004 smo Celjske lekarne po daljšem prizadevanju v kraju Rimske Toplice odprle lekarniško podružnico.
Kot se spomnimo, je ta prva leta poslovala na začasni lokaciji v Šmarjeti, natančneje na Partizanski poti 2, v prostorih, ki nam jih je dala v najem OKREPČEVALNICA MARJETA.
Vsak začetek je težak, tudi uvajanje lekarniške dejavnosti v kraju je imelo svoje svetle pa spet malo manj svetle trenutke. V kraju Rimske Toplice se je medtem pričela gradnja stanovanjsko-poslov-ne zgradbe, kjer naj bi tudi lekarna dobila svoj prostor. Tako smo se leta 2010 v aprilu preselili na novo lokacijo, na
Aškerčevo cesto 4. Novi prostori so bili narejeni za namene lekarne, zato je prostor kvalitetno izkoriščen in kar najboljše služi svojemu namenu.
Povečan obseg dela na novi lokaciji je dobro leto nazaj povzročil, da se nam je v lekarni pridružila strokovna sodelavka. To je prineslo s seboj veliko spremembo na bolje, tako v poslovanju kot tudi v ponudbi lekarne.
V preteklem letu 2014 je Lekarniška podružnica Rimske Toplice praznovala 10 let delovanja. To je obdobje, ki že zapusti določeno sled in je čas, ko postane ustanova, kot je lekarna, del kraja, saj je krajanom tudi namenjena. Zaradi
takšne povezanosti in sodelovanja s krajani Rimskih Toplic in okolice smo se v lekarniški podružnici odločili, da ob praznovanju desete obletnice odprtja, krajanom ponudimo deset dni prireditev, ki bodo namenjene koristnim napotkom za zdravje.
Uvod v praznovanje smo pripravili 8. aprila, ko smo se v velikem številu zbrali v večnamenski dvorani gasilskega doma Rimske Toplice. S svojo prisotnostjo in kratkim nagovorom so nas pozdravili: Lilijana Grosek, direktorica Celjskih lekarn, Jože Senica, podžupan občine Laško in Darko Fištrič, predsednik KS Rimske Toplice, prisotni pa so bili še številni
31
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
krajani Rimskih Toplic in okolice ter sodelavke iz Celjskih lekarn. Otroci Vrtca Rimske Toplice so pod vodstvom Jelke Kapun in Stanke Gaši pripravili kratek kulturni program. Prireditev je prijazno povezovala Valentina Pavlinc.
V tem uvodnem delu so bili predstavljeni galenski izdelki Galenskega laboratorija Celjskih lekarn.
Ostale prireditve smo razdelili na spomladanski in jesenski del.
Spomladanski del prireditev so predstavljala naslednja predavanja: Urejena prebava, tako in drugače; predstavila nam jo je Cvetka Nunčič, mag. farm., spec., Naj nam gibljivi sklepi služijo še dolgo v starost; Darja Šmid, mag. farm., Zdrav duh v zdravem telesu (vodena vadba hoje z vajami za boljšo gibljivost); Anže Dimec, mag. farm. in Ines Gorenc, farm. tehn., Merjenje krvnega tlaka, sladkorja, maščob in holesterola v krvi; Minka Zupanc, med. sestra.
Na vseh prireditvah je bilo lepo število udeležencev, posebej prijetno pa je bilo druženje, ki smo ga izvedli v naravi v prelepem parku na Ruski stezi. Naučili smo se, da je gibanje velikega pomena za zdravje.
Jesenski del prireditev smo začeli v drugi polovici septembra: Promocija kozmetike Galenskega laboratorija; Ana Lukenda, farm. tehn., Vitaminski dodatki pod drobnogledom; Mateja Cvirn Novak, mag. farm. spec., Promocija kozmetike EUBOS, ki jo je predstavila strokovna sodelavka proizvajalca kozmetike, Skodelico čaja, prosim; Dragica Černigoj Kropf, mag. farm. Zaključili smo v začetku decembra s času primerno predstavitvijo Prehladne palete Galenskega laboratorija; Ana Lukenda, farm. tehn.
Prireditve ob praznovanju desetletnice delovanja lekarniške podružnice, namenjene koristnim napotkom za zdravje, smo pripravili v prostorih večnamenske
dvorane gasilskega doma Rimske Toplice, za kar se iskreno zahvaljujemo. Del prireditev pa smo izvedli kar v prostorih lekarne.
Vse prireditve so bile lepo obiskane, vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za obisk.
V zaključni besedi bi se rada v svojem in imenu sodelavke Ines Gorenc, zahvalila vsem, ki ste nama pomagali pri izvedbi praznovanja desetletnice delovanja Lekarniške podružnice Rimske Toplice. Bilo nas je veliko, zato brez naštevanja posameznikov, hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala pa predvsem vam, krajani Rimskih Toplic in okolice, ki ste nas -VAŠO LEKARNO - vzeli za svojo.
Vodja Lekarniške podružnice Rimske Toplice Nada Jazbec, mag. farm.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LAŠKO
Generalna sekretarka obiskala Laško
Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, je ob nastopu funkcije obljubila, da bo obiskala vsa območna združenja Rdečega križa v Sloveniji. Obljubo že izpolnjuje in med prvimi, ki jih je obiskala, je bilo tudi Območno združenje Rdečega križa Laško. Brun-skoletova se je na obisk dobro pripravila in med drugim povedala, da je bila že s strani svojih predhodnikov seznanjena s tem, da je laški Rdeči križ eden najbolj aktivnih ne le na območju obeh občin, temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Nenazadnje to kažejo tudi številke. V obeh občinah imajo več kot pet tisoč članov Rdečega križa, prav tako je v obeh občinah, glede na slovensko povprečje, veliko število krvodajalcev, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij, v šolah pa veliko učencev, ki so vključeni v krožke RK in sodelujejo na tekmovanjih ekip v znanju prve pomoči. Poleg sekretarja Vlada Marota se je pogovora z generalno sekretarko udeležila predsednica
32
območnega združenja RK Laško Marija Šmauc, podpredsednik Miha Kunej iz Radeč, članica nadzornega odbora Sla-vica Aškerc iz Rimskih Toplic in sodelavka Janja Babič. Seznanili so jo tudi z nekaterimi najzahtevnejšimi težavami, s katerimi se organizacija srečuje pri svojem delu. Stavba, v kateri imajo poslovne prostore in je last Rdečega križa, je nujno potrebna energetske sanacije, saj je zelo potratna, za kar bi po predračunih potrebovali vsaj 14.000 evrov. To pa je znesek, ki ga sami ne morejo zagotoviti. Zato je sekretarka dejala, da bo ugotovila možnosti, če bi uspeli na kakšnem energetskem ali drugem razpisu priti do nepovratnih sredstev. Prav tako njihovo vozilo, 16 let star renault kango, s katerim so v teh letih prepeljali več sto ton hrane in drugih artiklov, kliče po zamenjavi. Kljub temu, da je še kar dobro ohranjen, bo treba razmisliti o novem, predvsem zmogljivejšem vozilu. Tudi prostorska stiska pri njih je velika, sploh v skladiščih z oblačili, opremo in hrano. Zagata je precejšnja že ob prevzemu, saj nobeno tovorno vozilo ne more zapeljati do vrat skladišča, temveč je treba vse artikle na paletah prevzeti že pri muzeju in jih zatem prepeljati do skladišča. Brunskole-tovo je v svoji pisarni sprejel tudi župan Franc Zdolšek in pri tem izpostavil odlično sodelovanje z Rdečim križem, kar je označila kot pomembno tudi sama. Med drugim je poudarila, da tudi obiski jubilantov, ki dočakajo 90. rojstni dan, niso
zanemarljivi, zato jih je vredno ohranjati še naprej.
Predstavniki Rdečega križa so z generalno sekretarko Renato Brunskole obiskali tudi župana Franca Zdol-ška.
Gasilci pomagali socialno šibkim
Konec minulega leta so veliko solidarnost s socialno šibkimi v naši občini izkazali tudi gasilci. Ti so v samo nekaj prazničnih dneh na terenu zbrali toliko hrane in priboljškov, da je to zadoščalo za obdaritev 20 socialno ogroženih družin. Vsaka od njih je v januarju prejela paket, vreden nekaj deset evrov. Paketi so bili toliko več vredni tudi zato, ker so mnogi, poleg kupljenih živil darovali še priboljške iz domače shrambe, kot so marmelade, kompoti in vložena zelenjava. Koliko vsega so zbrali, so videli šele, ko so na zadnji dan minulega leta pričeli s škatlami, polnimi dobrot, polniti vozilo Rdečega križa. Pobudnik dobrodelne akcije je bil predsednik PGD Laško Bojan
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
Špiler, ki pa je k akciji uspel nagovoriti še predstavnike preostalih gasilskih društev v občini, povezanimi v Gasilsko zvezo Laško. Nad lepim odzivom so bili presenečeni tako gasilci kot tudi pri Rdečem križu. Gasilce je pozitiven odziv navdušil, zato so obljubili, da se bodo podobne akcije morda lotili tudi letos in dali pobudo tudi drugim v Sloveniji. Pomagati ljudem v stiski je namreč osnovno poslanstvo tako gasilcev kot tudi humanitarnih delavcev in prostovoljcev. Medtem, ko so gasilci velikokrat v prvi vrsti pozvani, da rešujejo premoženje ljudi, če je to ogroženo, pa humanitarni delavci blažijo stiske, v katerih se nekateri znajdejo, četudi mnogi ne po lastni krivdi. In takšnim, ki so se v stiski znašli čez noč, je prav, da ponudimo roko. Se pa seveda najdejo tudi takšni, ki so preračunljivi in čakajo le na to, kaj vse jim bo nudila država in dobrodelne organizacije. Območno združenje RK Laško v imenu vseh, ki so bili deležni njihove pomoči, izraža hvaležnost Bojanu Špilerju in gasilskim društvom laške občine za njihovo pobudo in jim čestita za tako uspešno akcijo.
M.M.
...Tudi LAK-u Laško se iskreno zahvaljujemo za prijetno sodelovanje in pomoč v imenu vseh tistih, ki jo bodo prejeli.
Zbrano pomoč so iz rok gasilcev in pobudnika Bojana Špilerja na Silvestrovo prevzeli predstavniki RK Laško.
Laški akademski klub - LAK dobrodelen_
V mesecu decembru je potekala še ena dobrodelna akcija, in sicer tista, ki so jo znova pripravili pri Laškem akademskem klubu - LAK. Poleg finančnih sredstev v višini tri tisoč evrov so zbrali tudi več kakor 200 kg oblačil in nekaj igrač. Dona-torska pogodba z njimi in Območnim združenjem Rdečega križa Laško je bila podpisana sredi januarja, v minulih dneh pa so predstavniki Laškega akademskega kluba skupaj s predstavniki Rdečega križa obiskali vseh sedem družin, ki smo jih tokrat predlagali za njihovo pomoč. Po opravljenih obiskih in nakazilu sredstev bomo pristopili k razdelitvi omenjene pomoči v obliki plačila stroškov za dijake in študente in nakupu nujnih potrebščin
Predsednica LAK Barbara Jančič je predala materialno pomoč predstavnikom RK.
Z dobrimi željami v praznične dni
V decembru je bilo izmenjanih veliko lepih želja in misli, opravljenih veliko lepih ter dobrih dejanj. Mednje zagotovo uvrščamo tudi dobrodelno prireditev »Laško združuje dobre želje«, ki nam jo je skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Laško, Občino Laško, STIK Laško in Društvom Sožitje občine Laško uspelo pripraviti že sedemnajstič zapovrstjo.
Tudi tokrat je skoraj polna dvorana obiskovalcev Kulturnega centra Laško spremljala program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Primoža Trubarja Laško iz Oddelka NIZ, Ansambel sester Kovač, Klapa Gambrinus, Miha Škorja, Tjaša Ulčnik, Nara Lendero, Sara Hrastnik in Aleš, član društva Sožitje z ma-žoretno palico. Zbrane je pozdravil in nagovoril župan občine Laško Franc Zdolšek, prireditev pa je znova v lep šopek ovila povezovalka Jožica Škorja. Vsi nastopajoči so se z veseljem odzvali našemu povabilu, njihov nastop pa pomeni brezplačni prispevek k omenjeni prireditvi.
Zahvaljujemo se vsem 29 donatorjem, ki ste vsak po svojih močeh prispevali k omenjeni akciji, da je »Dobri mož« tudi letos 59 osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju razdelil lepa in bogata darila. Na seznam donatorjev so se tokrat zapisali: Občina Laško, Društvo Sožitje občine Laško, STIK Laško, Območno združenje RK Laško, Thermana d. d. Laško, Pivovarna Laško d. d., AGM Nemec d. o. o., Zobozdravstvo BENEDEK d. o. o., EEA Medved Danijel s. p., MONTING SK d. o. o., družina HRASTNIK, JOTAS GOSTINSTVO d. o. o., Pizzerija Špica, MERCATOR d. d. Ljubljana in Hipermarket Celje, Elektro FRIGO d. o. o., Janez Remškar, Janez Hrastnik, Krajevne organizacije Rdečega
križa Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Šentru-pert in Vrh nad Laškim, Pekarna in trgovina ZRNO - Marko Vudrag s. p., Gostišče Bezgovšek, FOTO FLEŠ - Maja Štih s. p, , Majda in Petra Velikonja iz Laškega, Nina RAVBAR AMSTETTER in Trgovina MODENA Laško. Čeprav sta nas TUŠ in novi ŠPAR V Laškem, ki se nista odzvala na naše povabilo malce razočarala, smo zato toliko bolj hvaležni vsem, ki ste prispevali in pridali vsak svoj delček k temu, da omenjeni projekt tudi brez njih živi in se ohranja.
Iz 17. prireditve Laško združuje dobre želje, ki je bila 21. decembra v KC Laško.
V	domovih v Loki in Laškem opravili skupni obisk_
Že peto leto zapored smo se skupaj z Občino Laško in Občino Radeče, krajevnimi skupnostmi in društvi ter organizacijami iz krajev, od koder so doma varovanci Trubarjevega doma v Loki pri Zidanem Mostu, tudi tokrat ob izteku leta dogovorili in podali na skupni obisk.
V	tamkajšnji večnamenski dvorani so se zbrali varovanci laške in radeške občine. Pripravili smo jim program, v katerem so tokrat sodelovali učenci Osnovne šole Svibno in glasbena skupina DU Rimske Toplice Stari časi. V tem domu imamo 37 občanov občine Laško in 29 občanov občine Radeče. Pozdrave in voščilo sta jim med drugim izrekla župan občine Laško Franc Zdolšek in župan občine Radeče Tomaž Režun, prav tako pa tudi vsi navzoči predsedniki krajevnih skupnosti laške in radeške občine, Rdečega križa, društev upokojencev in društva invalidov obeh občin. Pripravili smo jim skupno darilo, vsi prisotni pa so vsakemu varovancu posebej stisnili roko in jim zaželeli vse dobro. Direktor Trubarjevega doma v Loki Robert Potočnik se je vsem zbranim zahvalil za obisk in organizacijo lepega dogodka, mi pa njim in njihovemu osebju, še zlasti ge. Mojci in ge. Mateji za vso logistično podporo pri tem in siceršnjo skrb za naše občane.
33
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
Osebni stisk roke župana in predstavnikov njihovega domačega kraja jim veliko pomeni.
Četrto leto zapored pa smo skupni obisk pripravili tudi v Domu starejših Thermane Laško. V njem je nameščenih 37 občanov laške in 3 občani rade-ške občine. Program so nam popestrili učenci in učiteljice iz Osnovne šole De-bro in skupina Ofirovci in koledniki iz Laškega. Zbranim pa so poleg podžupana občine Laško Jožeta Senice, župana občine Radeče Tomaža Režuna in vodje programa oskrbe starejših Janje Podko-ritnik Kamenšek voščili in jih pozdravili predstavniki krajevnih skupnosti, društev upokojencev, organizacij Rdečega križa in društva invalidov. Za tem pa smo tudi njim v imenu vseh poimensko izročili še paket pozornosti. Vse, ki niso uspeli biti z nami, so prostovoljci obiskali po sobah.
Poleg že omenjenih dveh domov so prostovoljci Rdečega križa obiskali še svoje krajane v domovih v Hrastniku, v Impoljci, Sevnici, Celju, Štorah, v Vojni-ku, Šentjurju, Šmarju, v družinskem varstvu pri Čučnik na Polani in drugod.
Varovanci doma starejših v Laškem iz laške in radeške občine so bili znova veseli našega obiska.
Krvodajalstvo ostaja vrlina številnih ljudi. Vsaj deset možnosti za darovanje krvi_
V mesecu decembru smo s tremi krvodajalskimi akcijami v Thermani Laško, ki se jih je skupaj udeležilo 180 krvodajalcev, zaključili z vsemi desetimi akcijami lanskega leta. Skupaj smo našteli 1.156 krvodajalcev. Od teh je kar nekaj tudi tistih, ki so kri darovali na Transfuzijskem centru Bolnišnice Celje
34
in nekaj tudi na Transfuzijskem oddelku SB Trbovlje. Skupno število je za malenkost manjše od preteklega leta, vendar glede na republiško povprečje še vedno zelo zadovoljivo. Med krvodajalce se je na novo vpisalo 86 krvodajalcev, kar nas navdaja z optimizmom, da krvodajalstvo ostaja lepa vrlina številnih občanov Laškega in Radeč.
Tudi v letošnjem letu smo za krvodajalce pripravili deset možnosti za darovanje krvi na naših akcijah, prav tako pa imajo vsi, ki jim datumi akcij ne ustrezajo, možnost darovanja krvi na transfuzijskih oddelkih. Prve tri akcije bodo že konec tega in prihodnjega meseca. Najprej jo pripravljamo 18. februarja v Radečah, v laški občini pa bosta prvi akciji v četrtek, 26. februarja, na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in 26. marca v Pivovarni Laško. Obe akciji bosta namenjeni potrebam po krvi v celjski bolnišnici in bosta trajali od 7. do 10. ure.
Izobraževanja za prvo pomoč in druga predavanja_
Rdeči križ Slovenije ima po Zakonu o Rdečem križu Slovenije med prioritetnimi nalogami zapisana javna pooblastila, med njimi tudi za organiziranje tečajev in izpitov iz prve pomoči.
Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško potekajo izobraževanja in usposabljanja za različne zahtevnostne stopnje pridobivanja znanja s področja prve pomoči. Najpogostejša oblika so tečaji in izpiti iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil v trajanju deset pedagoških ur. Dvodnevno izobraževanje iz prve pomoči v trajanju 8 pedagoških ur po Pravilniku o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu za zaposlene v firmah in javnih zavodih in 70-urni program usposabljanja iz prve pomoči za bolničarje, ki nato oblikujejo ekipe prve pomoči za potrebe civilne zaščite v okviru firme ali občine.
Poleg tega izvajamo tudi dopolnilna, oz. obnovitvena predavanja iz omenjenih programov, kakor tudi po posameznih programskih sklopih, kot je denimo sedaj aktualno predavanje o uporabi defi-brilatorja pri oživljanju. Z licenciranimi predavatelji se trudimo, da je podajanje vsebin zanimivo, nazorno in predvsem koristno. Zato vabimo vse, ki bi se želeli udeležiti katerega izmed navedenih usposabljanj, da nas pokličejo na RK Laško ali napišejo sporočilo na e- naslov: rdeci.kriz.lasko@siol.net.
Vlado Marot
Križem in počez po Krajevnih organizacijah RK_
Iz Krajevnih organizacij RK smo tokrat prejeli samo dva prispevka, in sicer iz Krajevne organizacije RK Rimske Toplice in Rečica, pa čeprav so se pri njih tudi v tem času odvijale številne aktivnosti. Prvega je poslala predsednica Tanja Lipovšek. V njem je takole zapisala: »V krajevni organizaciji RK Rimske Toplice smo prostovoljke v mesecu decembru obiskovale bolne, osamljene na domu in jim ob obisku izročile paket pozornosti. Udeležile smo se tudi obiskov v domovih starejših in napisale okrog 140 voščilnic, ki so nam jih naredili v Vrtcu Ostržek.
V mesecu februarju imamo krvodajalsko akcijo. Priprave pa že potekajo tudi za zbor članov, ki bo po vsej verjetnosti konec meseca marca s podelitvijo priznanj za krvodajalce.«
Čas hitro teče ...
Komaj se je končalo staro leto, že načrtujemo delo v novem. Konec leta smo na delavnicah v Rečici izdelovali adven-tne venčke, voščilnice in aranžmaje. Hvala vsem, ki ste nam pri tem pomagali in hvala tistim, ki ste kupili naše izdelke na prodajnem mestu v Centru TUŠ Laško. Za nakup se zahvaljujemo tudi podjetjem v Rečici. Tako ste omogočili, da smo še pred novim letom pomagali in polepšali praznike nekaterim družinam v stiski. Hvala tudi članom sveta KS Rečica, ki so se odpovedali sejnini, da smo lahko z njo nekaterim pomagali pri plačilu obveznosti. Razdelili smo prehranske pakete iz akcij »Lepo je deliti« in FIHO ter jabolka. Skupaj s KS Rečica in Društvom za ohranjanje vrednot NOB Rečica smo obiskali naše starejše krajane in jim izročili priložnostna darila. Obiska so bili veseli, še posebej, ker je to čas, ko si vsi želimo prijaznih besed in druženja. Poleg obiskov, ki jih organizira Območno združenje RK v Domu starejših Laško in v Trubarjevem domu v Loki, smo obiskali tudi krajane v vseh ostalih domovih. Na ta način jim skušamo pokazati, da mislimo nanje, čeprav so morali zaradi slabega zdravja ali drugih razlogov zapustiti svoj dom.
Obiskali smo tudi naše člane in članice ob njihovih jubilejih. V decembru je praznovala okrogli jubilej ga. Marija Je-lenko. Ker je bila aktivna v več društvih, se nas je zbralo več njihovih predstavnic. Marija je zelo bistra in se spominja vsega, kar se je dogajalo v dolini. Dolgo in veselo smo klepetali ob pogrinjku, ki ga je pripravila hči Jasna ter spoznali tudi njena pravnuka.
Članice odbora so zelo aktivne in resnično veliko svojega časa posvetijo pomoči ljudem v stiski. Na zadnjem srečanju v preteklem letu smo se dogovorili o novih akcijah in se v prijetnem razgovoru poslovili od starega leta.
V programu dela imamo pomoč posameznikom in družinam v stiski in obiske naših krajanov ob visokih jubilejih. Za 8. marec načrtujemo pripraviti v zadnjem času nekoliko pozabljen Dan žena. Pripravili bomo kulturni program in prijetno srečanje. Več ko nas bo, lepše nam bo. V času zimskih počitnic načrtujemo ustvarjalne delavnice. Še naprej bo vsak prvi ponedeljek v mesecu delovala Postaja RK Rečica, na kateri izvajamo meritve holesterola in sladkorja v krvi, sprejemamo vloge za pomoč in dajemo ostale informacije. Podpirali bomo akcijo »Za zdrave zobe« in krožek RK na podružnični šoli v Rečici. Sodelovali bomo s KS Rečica in društvi, ki delujejo na našem območju, ostalimi KORK v občini ter z OZ RK Laško. Pobirali bomo članarino in še naprej prosili za pomoč in do-nacije pri podjetjih v naši KS. Vsem se za prispevke, namenjene našemu delovanju iskreno zahvaljujemo.
Marija Šmauc PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
Obiski naših slavljencev so se nadaljevali tudi v mesecu decembru. Potrudili smo se, da smo poleg Antona Kolar-ja in Ivanke Lancner, ki sta imela rojstni dan zadnji teden minulega leta, opravili obiske in hkrati voščili za praznike tudi vsem tistim slavljencem, pri katerih smo bili z obiski v rahlem zaostanku. Tako smo obiskali še Mirka Firma, Franca Oblaka in Frančiško Zorko.
V mesecu januarju pa smo že pričeli z obiski naših slavljencev, ki so že in bodo praznovali svoj 90. rojstni dan iz letošnjega seznama, na katerem je kar 22 občank in 8 občanov laške občine. Obiske smo opravili že pri prvih treh izmed njih, in sicer pri Pavlini Potočnik, Francetu Kolarju in Justini Brečko. Zaradi velikega števila vseh bomo tokrat predstavili samo kratek podpis pod fotografijo. Skupaj pa velja, da nas njihovo zadovoljstvo ob obisku vedno znova navdušuje, zato se nam zdi vredno, da s tem skupaj z občino, krajevnimi skupnosti in društvi ter organizacijami, katerih člani so, nadaljujemo tudi v prihodnje. Vsem se za prisrčen sprejem iskreno zahvaljujemo in še enkrat čestitke vsem tokratnim slavljen-cem. Pa lepo po vrsti:
zdravstvo/sociala in humanitarna dejavnost
Mirku FIRMU iz ulice Pod gradom v Laškem, ki je do nedavna tudi po trikrat šel v mesto, sedaj pot postaja vse daljša in na-pornejša.
vodo. Je zelo zgovoren, sicer pa tudi vesel in hvaležen, ker zanj skrbijo pridne sosede.
Frančiški ZORKO iz Harja pri Laškem zdravje ne služi najbolje, zato so jo v redno in strokovno oskrbo zaupali osebju Trubarjevega doma v Loki.
Pavlina POTOČNIK iz Valentiničeve ulice v Laškem svetuje, da se na stara leta nikar ne selite v tuj kraj. Svoj čas si med drugim zapolni s slikanjem in okraševa-njem pirhov.
Franc OBLAK iz Gabrnega nad Laškim je od predlanske pomladi srečen in zadovoljen v družinskem varstvu Čučnik na Polani.
France KOLAR iz Poženelove ulice v Laškem je decembra premagoval hude zdravstvene težave. Ker jih je uspešno premagal, je zadnje dni januarja z veseljem praznoval svoj jubilej.
Ivanka LANCNER iz Debra pri Laškem ve povedati, koliko ji pomeni, ker ima ob sebi tako skrbni hčerki z družinama, še posebej sedaj, ko je ostala sama.
Justika Brečko iz Tevč pri Laškem je rada dobre volje, le če je lahko. Pravi, da to človeka gor drži.
Anton KOLAR iz Poženelove ulice v Laškem se celo življenje umiva z mrzlo
Vlado Marot
35
sociala
Center za socialno delo LAŠKO
REJNIŠTVO
V tem članku želimo predstaviti institut rejništva z namenom, da se morda še kdo izmed tistih, ki boste brali ta članek, odloči za opravljanje tega poslanstva.
Rejništvo je institut družinskega prava, urejen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04- UPB1, v nadaljevanju ZZZDR), kot posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. ZZZDR vsebuje določbe o namenu rejništva ter o odločitvi centra za socialno delo o namestitvi otroka v rejniško družino.
Samo izvajanje rejniške dejavnosti pa je predmet posebnega zakonskega urejanja v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06-odločba Ustavnega sodišča RS, 114/06-ZUTPG, 71/08-ZUTPG-A, v nadaljevanju ZIRD). Ta zakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti, način in njeno financiranje ter nekatera druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Na podlagi 75. člena ZIRD je bil sprejet tudi Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08). Vsak, ki želi postati rejnica oziroma rejnik, mora pridobiti dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. Postopek pridobitve dovoljenja je naslednji:
•	Prvi korak je, da se vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, zglasi pri krajevno pristojnem centru za socialno delo glede na stalno prebivališče, kjer bo pridobil vse potrebne informacije.
•	V kolikor se oseba odloči, da želi postati rejnica oziroma rejnik, pri centru za socialno delo vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
•	Center ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje, določene v ZIRD-u, to je, da ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ima zaključeno vsaj poklicno oziroma strokovno izobrazbo in mora biti polnoletna. Poleg tega za osebo tudi ne sme obstajati noben zakonski zadržek, in sicer: osebi ne sme biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, kot tudi ne sme ži-
veti z osebo, kateri je bila odvzeta roditeljska pravica, prav tako ne more biti rejnik oseba, ki je bila sama ali pa živi z osebo, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo ter kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, za katerega se storilec preganja na predlog.
•	V nadaljevanju center za socialno delo pripravi oceno o primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti.
•	Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve enkrat letno razpiše potrebe po novih rejniških družinah in določi rok, do katerega je potrebno vloge posredovati na ministrstvo.
•	Zakonsko določena Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti izmed vseh prejetih vlog izbere kandidate, ki so po mnenju komisije primerni za izvajanje rejniške dejavnosti ter jih napoti na usposabljanje.
•	Usposabljanja trajajo 10-12 ur (dvakrat po en dan) in pomenijo »piko na i« celotnemu postopku. Vsebine usposabljanj predpisuje Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
•	Na podlagi uspešno zaključenega usposabljanja ministrstvo izda kandidatom dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti in jih vpiše v evidenco dovoljenj.
Namestitev otroka v rejniško družino_
Po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, je naloga centra za socialno delo, da med rejniki, ki imajo dovoljenje, izbere rejniško družino, ki ustreza potrebam otroka. Z izbranim rejnikom center sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniš-ko razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Čas namestitve otroka v rejniško družino je odvisen od potreb otroka po namestitvi.
Po namestitvi vsakega otroka v rejništvo center za socialno delo oblikuje skupino, ki načrtuje in spremlja rejništvo za posameznega otroka. V okviru tako imenovane individualne projektne skupine se pripravi konkretni načrt izvajanja rejništva, ki se po potrebi spreminja in prilagaja, spremlja se otrokov čustveni razvoj in vedenje, njegovo zdravje, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki ipd. V skupini se
sprejemajo tudi dogovori o konkretnih nalogah posameznih članov individualne projektne skupine ter se dogovarjajo stiki. Socialna delavka otroka je dolžna zagotavljati, da so vsi člani individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva.
Naloga centra za socialno delo je torej, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo biološko družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.
Rejniška pogodba_
Za vsakega rejenca oziroma rejenko morata center za socialno delo, v čigar pristojnost sodi otrok, in rejnica oziroma rejnik skleniti pisno rejniško pogodbo. V rejniški pogodbi se določijo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zlasti pa obseg oskrbe rejenca, višino in način plačevanja rejnine, način in rok prenehanja rejniške pogodbe ter morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru.
Rejnina_
Rejnik/ca je za posameznega rejen-ca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, v skladu s posebnimi predpisom, ki ureja družinske prejemke (to pomeni najvišji otroški dodatek za prvega otroka).
Izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic_
Rejnik se lahko odloči, ali bo rejniš-ko dejavnost opravljal kot edini poklic ali pa bo to izvajal poleg svojega poklica in sklenjenega delovnega razmerja. Ne glede na ta status, so dolžnosti rejnika v razmerju do rejenca enake.
ZIRD določa, da lahko rejnik/ca izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pod pogojem:
• da ni v delovnem razmerju ali družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini ali glavni poklic, na podlagi katere je vključen/a v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
36
sociala
•	izpolnjevati mora normativ - istočasno mora imeti nameščene tri rejence. Tako kot rejnina, so tudi sredstva za
prispevke za socialno varnost zagotovljena v proračunu Republike Slovenije in
niso podvržena plačilu dohodnine.
Dolžnosti rejnika_
•	pripraviti sebe in družino na prihod rejenca,
•	truditi se za čim hitrejšo prilagoditev rejenca v rejnikovem domu in za ustrezno ravnanje vseh članov rejniko-ve družine z rejencem,
•	nuditi pomoč rejencu ob prilagajanju na novo okolje,
•	rejenca pravilno negovati, vzgajati in mu nuditi primerno nastanitev, prehrano, obleko in obutev ter šolske in osebne potrebščine,
•	nuditi rejencu primerne igrače, osnovne športne pripomočke in druge pripomočke manjše vrednosti za različne aktivnosti,
•	skrbeti za krepitev in ohranjanje zdravja rejenca ter mu, če je to potrebno, preskrbeti ustrezno zdravstveno oskrbo prek izbranega osebnega zdravnika,
•	skrbeti za rejenčev pravilen odnos do učenja in dela in za privzgojitev delovnih navad,
•	skrbeti za vključitev rejenca v poklicno usposabljanje ali ustrezno zaposlitev,
•	skrbeti za izoblikovanje lastne identitete rejenca,
•	pripraviti rejenca na odhod iz rejniške družine.
Rejnik je dolžan omogočati in vzpodbujati stike med rejencem in starši, razen v primeru, ko so staršem stiki omejeni ali prepovedani na podlagi odločbe pristojnega organa.
Rejnik mora sodelovati v individualni projektni skupini, ki jo imenuje center za socialno delo in se najmanj enkrat na pet let udeleževati obveznih usposabljanj. V obvezna usposabljanja se je dolžan vključiti tudi sorodnik otroka, če izvaja rejništvo.
Osnovno načelo instituta rejništva je zasledovanje načela največje koristi otroka, ki zaradi različnih razlogov krajši ali daljši čas ne more živeti v svoji matični družini. Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdemo nadomestno druži-
no, gre tudi za odgovornost, da najdemo otroku družino, kjer bo otrok pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje in ki vedno znova utemeljuje institucijo rejništva. To pa posledično terja tudi pravno normiranje izvajanja rejniške dejavnosti.
Pomembna prednost namestitve otroka v rejniško družino je torej dejstvo, da je to družina - kjer veljajo določena družinska pravila, kjer so vloge razdeljene med družinske člane, kjer se rešujejo konflikti, kjer se deli delo in obveznosti in kjer so prisotna čustva.
V	rejništvu torej potrebujemo sodelavce, ki bodo to hoteli in znali biti v vsakokratnem iskanju najustreznejše obravnave in odločitev za posameznega otroka.
V	ta namen smo pripravili tudi zloženko z osnovnimi informacijami o rejništvu, ki je dostopna na Centru za socialno delo Laško, Kidričeva ulica 2 a, Laško.
Dodatne informacije o rejništvu je mogoče pridobiti na Centru za socialno delo Laško, Kidričeva ulica 2 a, Laško, pri socialni delavki Karmen Koprivc Grajžl, na tel. št. 03/734 31 00 - tajništvo.
Z A H VA L A
»Hvaležnost razkrije polnost Življenja. Spreobrne tisto, kar imamo, v zadostno in ne samotno - spreobrne zanikanje v sprejetje, nered v red, zmedo v organiziranost... Hvaležnost da smisel naši preteklosti, prinese mir današ--njemu dnevu in ustvari vizijo jutrišnjega dne.«
(M. Beattie)
Leto 2014 je sklenilo svoj krog in se od nas poslovilo. Že jadramo naproti novim izzivom, ki jih prinaša leto 2015, zato bi ob tej priložnosti v imenu kolektiva CSD Laško rada izrazila hvaležnost vsem, ki ste v preteklem letu izkazali svoje sočutje in pomoč našim ljudem v stiski. Živimo v času, ko lahko le z združenimi močmi, posluhom za sočloveka združimo moči in mu pomagamo celostno. Iskrena hvala: Občini Laško, Nogometnemu klubu Laško, Župnijski Karitas Laško, Rdečemu križu Laško, Ther-mani Laško, Pivovarni Laško, Košarkarskemu klubu Laško, Eti Kamnik, Akciji Božiček za en dan, Mercatorju, Krajevni skupnosti Rimske Toplice ter vsem posameznikom in podjetjem, ki ste darovali svoj čas in material družini iz Rimskih Toplic za obnovo notranjih prostorov njihove hiše.
Človek ne zmore izreči toliko zahvale, kolikor se zmorejo zahvaliti hvaležne oči tistih, ki so pomoč prejeli.
Polonca TERŠEK, direktorica CSD Laško
POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij
Laško)
na telefonsko številko
03/734 18 80
ali
041 415 021
Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih.
37
hiša generacij
G>
ČEMER STAKIIŠIH H ISA G£NERACI|
KOLEDNIKI, DEKLETA IN BARVE V HIŠI GENERACIJ LAŠKO
Leto 2015 smo v Hiši generacij Laško pričeli s prihodom kolednikov, ki nas vsako leto počastijo s svojim obiskom, da nam zaželijo zdravja, sreče, obilja na vseh področjih preko celega leta. Kot ve-
dno smo v gosteh imeli tudi najmlajše iz Vrtca Laško. Tako smo prepevali in plesali stari in mladi, na koncu pa druženje
začinili s pravimi kuhanimi krajnskimi klobasami, ki so otrokom, vajenim drugačne hrane, šle v veliko slast.
Med 16. 1. in 2. 2. smo gostili prvo razstavo 13-letne Neže Šmid, ki nas je osupnila s svojimi risbami z barvicami, ki so prikazovala podobe deklet, tako lepih in čarobnih, kot je čarobno življenje skromne najstnice, katero poleg risanja veseli tudi šola, igranje klavirja, modno kreiranje in še marsikaj, saj ideje kar vrejo iz njene umetniške duše.
V Hiši generacij želimo prepletati znanje in spretnosti, izkušnje in vedoželjnost med mladimi in starimi. Trudimo se, da spretnosti, ki niso prežete z digitalizacijo in elektroniko, ne zatonejo v pozabo, zato vse - tako mlade kot stare, prisrčno vabimo, da se udeležite:
• v ponedeljek, 9. marca, ob 9. uri prikaza in praktične izvedbe PLETENJA KOŠAR, pod mentorstvom g. Vilija Vidca,
• v soboto, 28. marca, ob 9. uri, pa bomo v okviru vseslovenskega 6. DNEVA ZA SPREMEMBE pletli BU-TARICE.
REZI V SPOMIN
Je čas veselja ob rojevanju novega, lepega, je čas, ko je dan podoben dnevu in se minute vlečejo v leta in je čas, ko začetek poišče svoj konec; ko srce noče, a življenje mora, ker ve, da je čas, da se poslovimo.
23. decembra 2014 smo se za vedno poslovili od naše srčne prostovoljke gospe Terezije Škoberne, ki smo jo vsi z največjim veseljem klicali Rezi.
Kako toplo nam je bilo vedno znova pri srcu, ko je s solzami v očeh povedala, da je Hiša generacij zanjo drugi dom. Tako nam je nehote dajala priznanje za
naše delo, katerega del je bila ona sama. Kot prostovoljka ni delovala le v našem medgeneracijskem centru, bila je aktivna tudi v hortikulturnem, turističnem, koronarnem društvu, Medgeneracijskem društvu za kakovostno starost Laško, kjer je več kot 12 let obiskovala starejše osamljene ljudi, hkrati pa sovodila medge-neracijsko skupino Marjetice v Domu starejših Laško. Nepogrešljiva je bila v društvu upokojencev in društvu invalidov Laško ter na Rdečem križu.
Rezi je znala s svojim nalezljivim humorjem in sočutjem, ki ga je gojila v srcu, animirati tako mlado kot staro. Znala je poprijeti za vsako delo in tenkočutno je zaznavala stisko sočloveka in se trudila za njegovo dobrobit.
Srce, ki je ljubilo življenje, srce, ki je rado pripovedovalo, a hkrati z vso skrbnostjo poslušalo, srce, ki je rado objemalo z rokami in božalo z besedami, srce, ki se je iskrilo v njenih toplih očeh je prenehalo biti in nastala je boleča, neznosna bolečina, s katero se spoprijemamo iz dneva v dan.
Morda je res enostavno človeka izbrisati iz evidenc in papirja, a težko, ali bolje rečeno, nemogoče, ga je iz srca in spomina. Rezi, pogrešamo te.
Petra Šuster, koordinatorka aktivnosti
biserna poroka zakoncev krpič
30. 12. 2014 je minilo 60 let, odkar sta si večno zvestobo obljubila Adolfa in Štefan Krpič.
Tako sta 10. januarja 2015 s svojimi najožjimi družinskimi člani obeležila spomin na ta dogodek.
Ob lepem in visokem jubileju ju je nenapovedano presenetil tudi župan Franc Zdolšek ter jima čestital, hkrati pa podaril še biserno poročno listino z željo po še mnogo lepih skupnih letih.
Tudi mi se pridružujemo čestitkam in pričakovanju po naslednjem jubileju.
Aljaž Krpič
38
vzgoja in izobraževanje
Z gibanjem do zdravja_
Smo otroci iz skupine Muce vrtca Laško. Stari smo že dve leti in malo več. Vsako jutro in vsak dan pridno telovadimo, da bomo hitro zrastli in da bomo veliki in zdravi. Prišel je praznični december, mi pa imamo še vedno v spominu pohod, ki smo ga izvedli skupaj s starši. Seveda pa na pohodu nismo samo hodili, malo smo tudi počivali, se okrepčali, zapeli in tudi zaplesali. Zbrali smo se pred
V	vrtcu pečemo slovensko potico
Kot je že bilo zapisano, smo v vrtcu Debro, skupini Luna, skupaj s sodelavci s STIK-a Laško v tem šolskem letu pripravili projekt EKO ZAKLADI V ŠTIRIH LETNIH ČASIH, ki nas na vsebinski ravni popelje v zakladnico naravne in kulturne dediščine na našem območju. Rdeča nit projekta so naravni viri, s ciljem in namenom: da pri otrocih oblikujemo osnove za dojemanje zgodovinskih sprememb; spoznavanje, da se ljudje, družba in kultura v času spreminjajo; da jim damo možnost seznanjanja z raznimi kulturami in tradicijami; da spoznavajo značilnosti okolja, iz katerega izhajajo; da spoznajo pomen krušne, zeliščne in druge lokalno značilne dediščine; da se zavedo, kaj je praznično in kaj vsakdanje; da sodelujemo pri oblikovanju novega turističnega produkta.
Na izvedbeni ravni projekta je v ospredju načelo sodelovanja z okoljem (upoštevanje različnosti in možnosti uporabe naravnih in družbeno-kulturnih virov učenja v najbližjem okolju vrtca).
Projekt EKO ZAKLADI V ŠTIRIH LETNIH ČASIH poteka v obliki štirih enot, vsaka je sicer zaključena celota in obenem izhodišče za naslednjo enoto.
V	dejavnostih so zajeti naslednji vidiki: spoznavni, naravovarstveni, prehrambeni in turistični vidik.
vrtcem in potem peš do vrta hotela Savinja, kjer smo dobili prvo nalogo. Skupaj s starši smo morali sestaviti vetrnico. Ko smo izdelali lepe vetrnice in jih preizkusili, smo nadaljevali pot ob naši prelepi Savinji. Na mostu preko Savinje smo staršem pokazali, kaj vse smo se že naučili v tem času. Starši so nam ob koncu veselo zaploskali. Na medaljonu smo si tako zaslužili že tretjo štampiljko. Nato nas je pot vodila mimo zgledno urejenega zdravilišča in preko parka do novega igrala. Tam smo prejeli tudi zadnjo štampiljko in tako smo lahko našega medvedka z vsemi opravljenimi nalogami odnesli domov. Pri novem igralu smo se poslovili in večina je odšla domov, saj smo bili vsi zelo prijetno utrujeni in polni novih vtisov.
Telesna aktivnost otrokovo življenje zelo obogati, koristi zdravju in izboljša njegovo splošno počutje. Če k temu dodamo še izboljšanje otrokove samopodobe, pridobivanje samozavesti, nabiranje gibalnih, čustvenih in socialnih izkušenj, utrjevanje in širjenje
Pomembno je, da se predstavlja dejavnost lokalnega okolja in da s tem seznanjamo tudi starše otrok in ostale zainteresirane, saj tako:
•	na malce drugačen način predstavljamo možnosti, ki jih nudijo lokalni pridelovalci;
•	spodbujamo k uporabi teh lokalnih pridelkov;
•	dajemo v razmislek, kako v vsakodnevno uporabo vključiti naravne, zdrave sestavine.
Na eko kmetiji Primož - Dobra misel smo si v oktobru ogledali zeliščni vrt in spoznali kar nekaj zdravilnih rastlin.
Mesec december pa je bil kot naročen za nadaljevanje našega projekta. Zakaj? Zaradi praznikov, vendar! Ob prazničnih dnevih na mizi ne sme manjkati potica. Tradiciji smo sledili tudi v vrtcu. Poučna zgodba MEDVEDEK PEČE SLOVENSKO POTICO avtorice Tine Orter je otroke popeljala v svet kulinaričnih skrivnosti in strinjali smo se, da če zmo-
kroga prijateljev in ne nazadnje zabavo, so koristi očitne. »Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega razvoja. Izkušnje, ki jih malčki, torej majhni otroci od enega do treh let starosti, in otroci po dopolnjenem tretjem letu dobijo v tem obdobju so neprecenljive za nadaljnje življenje.« Če privzgojimo pozitiven odnos do gibanja že majhnemu otroku, bo tudi v obdobju odraščanja kot najstnik ohranil normalno telesno težo, kljub hormonskim spremembam, zagonu rasti in vplivu vrstnikov. Telesno dejaven otrok se bo razvil tudi v dejavno in telesno dobro pripravljeno odraslo osebo. /Tanja in Tadej Kobe/
Otroci iz skupine Muce, Boža in Vesna
re medvedek, zmoremo tudi mi. Sodelavci iz STIK-a so nam pomagali pri organizaciji dogodka, medse smo povabili gospo Marjano Deželak in v ponedeljek, 22. decembra, smo skupaj pekli slovensko potico. Gospa Deželak je otrokom prikazala, katere sestavine potrebujemo za kvašeno testo, kako testo zamesimo, kako pripravimo nadev in naredimo potico. Otroci so z zanimanjem sledili delu gospe Deželak, napeto čakali, da je bila velika potica narejena in na toplem, kajti vedeli so, da bo lahko tudi vsak sam naredil svojo majhno potičko. Ob pomoči nas odraslih jim je uspelo, da so bile tudi njihove potičke kmalu v pečici. Ohlajene smo dali v papirnate vrečke in kasneje je vsak svojo nesel domov. Velika potica pa se je do naslednjega dne ravno prav ohladila, da smo jo lahko ponudili tudi drugim otrokom v vrtcu. Ta dan, ko smo v vrtcu pekli potico, je bil poseben, kajti dišalo je po praznikih. Čisto drugače kot diši sicer. Dišalo je tako, kot za praznike diši doma, ko mame (ali babice) pečejo potico. To pa je tisti »odtis« ali spomin, ki smo ga želeli s to dejavnostjo ponuditi otrokom. Morda jih bo vonj sveže pečene potice spomnil na vrtec in jih spodbudil, da ga pričarajo tudi doma. Tradicija se bo nadaljevala. In naše delo bo doseglo svoj namen.
Jerica Laznik Mokotar, Vrtec Debro Marina Bezgovšek, STIK Laško
39
vzgoja in izobraževanje
Bili smo tam, kjer se je kadilo....
Na hitro se predstavimo. Smo otroci skupine Račke, vsi stari že dve leti, in seveda dve osebi, ki sva stari malo več. V vrtcu doživimo marsikaj zanimivega, a vi še veste ne, kaj vse ujamemo zunaj, na sprehodu.
Seveda oblačenje v garderobi v teh hladnih januarskih dneh poteka zelo počasi. Mi smo že veliki in poznamo svoja oblačila, svoje čevlje ... Vsaj po večini. Najprej oblečemo hlače, potem obuje-mo čevlje, škornje, oblečemo še jopico, bundo, šal ter seveda na kapo nikakor ne smemo pozabiti. In tukaj so še rokavice. Seveda, najboljše so tiste na pet prstov. Tako, vsi urejeni, pripravljeni na sprehod.
Na sprehod odidemo vsakodnevno, če je le to mogoče, če nam vreme to dopušča. In kam se bomo podali danes? Odšli bomo čez Pristavo, časa imamo dovolj . Tako vsaj poteka načrtovanje v glavi.
Šal za prijatelja_
Da je dobrota sirota, je slab izgovor in zmota. Dobrota ni zaradi videza, nikoli ni vračilo dolga. Dobrota ne živi od pohvale, ker ni lupina brez vsebine. Je budna in pravočasna, vselej poslušna. Dobrota prepozna stisko, ublaži skrbi in nesrečo.
Tiho, skrivnostno je v praznični december v vrtec »Ostržek« Rimske Toplice vstopila dobrota. Otroci, starši in zaposleni smo jo občutili kot vrednoto, ki nas je napolnila z upanjem, ljubeznijo in srečo. Srečni smo, da smo praznični december obogatili z akcijo »Šal za prijatelja«. Zbirali smo šale in plišaste igrače, pri tem so nam pomagali otroci in starši. Šale smo tudi izdelovali v vrtcu. Strokovne delavke smo pripravile pobar-vanko »Mojčin lepi svet«. Organizirali
Pričnemo hoditi, smo že na prehodu za pešce. In uau! Kaj vidimo! Traktor! Vsi ga gledamo. Hitro roke gor, gremo čez prehod za pešce, smo že pri zdravstvenem domu. Uau, še enkrat! Spet traktor! Podrobno si ga ogledamo in ugotavljamo, kam pelje. Ja seveda, midve odrasli veva, otroci pa ne. Še malo prej smo vedeli, kam bomo tokrat odšli, a pot se je v trenutku spremenila. Gremo do pivovarne, tam se danes marsikaj dogaja. Po poti vidimo še veliko, veliko traktorjev. Vseh ne znamo več prešteti. Prihitimo na cilj. Tu opazimo še tovornjak. Kako je velik, ko se pelje mimo nas. In uau! Opazimo še viličarja. Kaj vse on zna, kaj počne! Zapelje malo sem, malo tja, dvigne gor, spusti dol, ovije folijo okoli zabojev, naloži zaboje na paleti na manjši tovornjak. »Pivo ovija,« slišim komentar otrok. Niti za trenutek ne odmaknemo pogleda drugam. Sekunde, minute kar letijo. Moramo naprej, do tja, kamor smo si zadali
smo delavnico za pripravo darilnih paketov. Vsi prisotni smo bili zelo veseli in tudi presenečeni, saj nam je uspelo pripraviti 125 darilnih paketov. V paketu je bil šal, plišasta igrača in pobarvanka. Pri pripravi paketov so nam pomagale tudi članice ročnih del »Perle« iz Rimskih Toplic. 15. 12. 2014 smo pakete predali predstavnicama humanitarnega društva Merhamet
nov cilj - v glavi vzgojiteljic. Tam pa spet uau! Traktorji. In še nekaj se dogaja. Kadi se! Kadi! Na traktorske prikolice nekaj pada! In se traktor odpelje in drugi pripelje. Kaj še opazimo? Vlak se pelje, čisto blizu nas. Kako je glasen! Pogled na uro nas zmoti, da moramo na pot, nazaj v vrtec, na kosilo, k počitku .
V vrtcu nas ustavi Simona in povpraša, kje smo bili. In hitimo razlagat, eden čez drugega, vsi povprek: »Tam, ko se je kadilo! Pa traktorji so bili. Pa un stric je pivo zavijal ...« Simona je izvedela vse. Vzgojiteljica, ki je slišala samo, da se je kadilo, nas vpraša: »A je gorelo?« Ah ne, hitro ji razložimo, kaj je bilo.
In že smo pri kosilu, počitku, kjer se sedaj lahko umirimo ter strnemo dogajanje, ki smo ga doživeli v tej dobri urici. Tako kratek sprehod, a tako poln dogodkov, ki so se spontano odvijali. In kam gremo jutri?
Otroci skupine Račk s Tadejo in Petro
iz Ljubljane, ki je pakete predalo Vrtcu JU » Djeca Sarajeva«. Dano nam je bilo, da pomagamo otrokom, da obogatimo praznični december s koščkom dobrega za otroke iz Sarajeva. Z akcijo »Šal za pri-atelja« so otroci Vrtca »Ostržek« Rimske Toplice dobili prvo izkušnjo o dobrodelnosti in solidarnosti. Odrasli pa smo dobili priložnost, da razmislimo o dobroti kot vrednoti. Biti dober človek je nekaj najlepšega, kar lahko podarimo sebi in drugim. Dobrota je med nami - v našem vrtcu - vsak dan, vsak od nas lahko kaj podari. Dobrota je tudi nasmeh, prijazen pozdrav, iskreni stisk roke, človeška toplina. Dobrota je .
Za majhne in velike zapisala Jelka Kapun,dipl. vzg.
Vrtec Ostržek, Rimske Toplice
VPIS V VRTEC
Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2015/2016 (od 01. 09. 2015 dalje) vse otroke od 11. meseca starosti.
Izbirate lahko med naslednjima programoma:
•	dnevni program (6 - 9 ur)
•	poldnevni program (4 - 6 ur, od 7.00 do 13.00)
V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00.
Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do
15. 03. 2015.
•	Laško - Cesta na Svetino 2a, tel.: 03-734-30-10
•	Debro - Poženelova 24, tel.: 03-734-30-70
•	Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97
•	Zidani Most - Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06
•	Sedraž - Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54
•	Jurklošter - Jurklošter 23, tel.: 03-573-51-77
•	Šentrupert - Šentrupert 89, tel: 03-573-82-86
•	Rečica - Zgornja Rečica 27, tel.: 051-410-882
•	Družinsko varstvo Gradišnik - Tevče 31a, vpis v vrtcu Laško, tel.: 03-734-30-10
Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško in na spletni strani vrtca Laško: www.vrtec-lasko.si.
O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v mesecu aprilu.
Prosimo, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov.
40
vzgoja in izobraževanje
Aktiven december Trubadurjev
Pevke mladinskega pevskega zbora Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško so ves december razveseljevale ljudi s petjem prazničnih pesmi. Nastopile so za Društvo invalidov Laško, ob prižiganju prazničnih luči v Thermani Laško, na občinskem dvorišču ob prihodu dedka Mraza, na proslavi ob dnevu enotnosti in samostojnosti, a najbolj so uživale, ko so za učence zapele v Kulturnem centru Laško z Ireno Vrčkovnik. Nad nastopom so bili navdušeni tudi učenci, ki so v dvorani celo plesali.
Rili PÂv^àjTtAiJ \ . 'r «I M	1 1 fr	Si Tr JO
	Z j- i B * y _	M. J yk
Zborovodkinja Mateja Škorja
Pomahali smo v Litvo
Z učenci 1.a razreda matične šole Laško smo pred nekaj dnevi spoznali enako stare otroke iz Litve, natančneje iz mesta Kaunas. Za ta projekt sem se odločila, ker sem želela, da bi otroci bolje komunicirali, se spoznavali, a ne samo znotraj šole, temveč tudi v svetu, na primer s pomočjo videoklica v različnih jezikih. Verjamem, da otroci nimajo predsodkov, da so ljubeznivi, da imajo ogromno željo po odkrivanju in novostih. Predvsem pa jim učenje s konkretne ravni prinese res pravo znanje.
Izkušnja je bila nadvse zanimiva za vse, kar se je videlo v iskrivih očeh učencev in pri njihovih neskončnih vprašanjih. Že ko smo se pripravljali na to srečanje, so se porodila vprašanja: »Kako jih bomo razumeli? Se bomo učili njihovega jezika? Pridejo k nam? Gremo mi tja? Kako se bomo videli preko računalnika?« Srečanje so začeli naši prijatelji iz Litve. Najprej so se nam predstavili, zaplesali, zapeli in nas povabili, da smo skupaj zaplesali njihov narodni ples. Potem smo bili na vrsti mi. Sklenili smo krog prijateljstva, vsak od učencev se je predstavil, zapeli smo pesem in ob tem ugotovili, da jo poznajo tudi oni. Zato smo še skupaj zapeli, seveda vsak v svojem jeziku. Otroci so bili navdušeni, vsak je želel pred kamero pomahati, se pokazati, prihajalo je še več vprašanj, še več jih je zanimalo ...
Vse to in še več je zame notranja motivacija za nadaljevanje dela. Da učencem predstavimo tudi drugačnost, drugo kulturo
in hkrati spoznamo domače okolje, oblikujemo narodno in državljansko zavest, privzgajamo strpnost do drugače živečih, se naučimo kakšno tujo besedo in spoznamo varno uporabo računalnika.
Daniela Čalušič
Zajčkovo leto_
V nedeljo, 21. 12. 2014, so učenci prilagojenega programa OŠ Primoža Trubarja Laško nastopili na 17. tradicionalni prireditvi »Laško združuje dobre želje« v Kulturnem centru Laško. Predstavili so igro Svetlane Makarovič z naslovom »Zajčkovo leto«. Ubogi zajček je izgubil repek in ga iskal skozi celo leto. Pri iskanju so mu pomagale živali in pravljični liki. Zgodba se je končala srečno, saj je Dobri mož prinesel zajčku izgubljeni repek. Poleg tega so se učenci predstavili tudi učencem razredne stopnje in polepšali dan starostnikom v Domu upokojencev Laško. Za čudovite nastope se mentorici zahvaljujeta Marku, Mateji, Gašperju, Nikolaju, Davidu, Klemnu, Tjaši, Edoni, Anji, Jerneju in Neži.
Romana Pohar in Valentina Gartner
Medgeneracijska debata
Debaterke devetega razreda PŠ Debro smo se z mentorico Marjeto Ocvirk odločile, da bomo v oktobru izvedle medgene-racijsko debato. Ta je potekala v prostorih Hiše generacij Laško. Ob sredah smo se dobivale s štirimi upokojenkami - Marjeto Knez, Rozalijo Ocvirk, Ido Medvešek in Marijo Šmauc - in sestavljale govore. Debatirale smo v parih, in sicer po ena upokojenka in ena devetošolka. Vse smo se zelo zabavale. Spoznale smo njihov pogled na določene stvari, one pa so prav tako z zanimanjem poslušale nas. Ko smo bile vse pripravljene in so bili govori napisani, smo se srečale v šoli Debro in izpeljale še zadnje dejanje, zaključno debato, ki je bila zelo zanimiva. Debaterke bi se rade zahvalile vsem upokojenkam, ki so se odzvale in se udeležile debate. Prav tako bi se rade zahvalile mentorici Marjeti Ocvirk, ki se je tega domislila in je to izpeljala, saj je to za nas še ena izkušnja več.
Saška Maček Foto: Marjeta Ocvirk
41
vzgoja in izobraževanje
Uspešni tekmovalci iz znanja biologije na državnem tekmovanju
Letošnja tema tekmovanja so bile alpske rastline. Učenci so morali poznati življenjska okolja v Alpah, pogoje in prilagoditve nanje, ekologijo rastlin - kaj jih ogroža in zakaj - ter seveda zelo podrobno izbrane vrste in njihove značilnosti.
Obseg literature je bil kar precejšen, podlago so predstavljala tudi gradiva s seminarja za mentorje tekmovalcev, ki se ga udeležim vsako leto. Pohvaliti moram delavce Knjižnice Laško, ki se res vedno potrudijo, da nam priskrbijo skoraj vso predpisano literaturo.
Nato se začne resno delo, in sicer že kar prvi teden v septembru, ko si razdelimo naloge. Vse priprave potekajo izven
pouka. Učenci se jih udeležujejo, čeprav so nekateri zelo obremenjeni z izvenšol-skimi dejavnostmi.
Konec oktobra izvedemo šolsko tekmovanje in potem čakamo na mejnik točk za osvojitev bronastega Proteuso-vega priznanja in morebitno uvrstitev na državno tekmovanje.
Letos so bili učenci ponovno zelo uspešni, saj jih je bronasto Proteusovo priznanje osvojilo kar petnajst. Na državno tekmovanje se jih je uvrstilo devet, največ doslej. V novembru smo mrzlično pilili in utrjevali znanje in se 5. decembra 2014 udeležili državnega tekmovanja v Dravogradu. Komaj smo čakali na uradne rezultate, ki so nas zelo razveselili.
Špela Štor je osvojila zlato Proteusovo priznanje. Srebrno priznanje pa so osvojili Alma Fajfer Pleteršek, Ajda Kol-šek, Nika Jančič in Katjuša Tratar.
Vsem učencem iskrene čestitke za dosežene rezultate. In ko bodo zacvetele alpske rastline, bodo pridobljeno znanje le še utrdili.
Mentorica Majda Podbevšek
Čebelnjak in medoviti vrt v PŠ Šentrupert nista le za okras_
Čebelnjak s čebelami in lično urejen medoviti vrt, ki mu je ČZS v preteklem letu podelila naziv najlepšega medovite-ga vrta, smo vam v preteklosti že predstavili. Svoje znanje o čebelah in zdravilnih rožah smo še poglobili, dodali kanček pristne domačnosti in v lanskem letu organizirali več poučnih vodenj ob našem čebelnjaku.
Tako prijetno in poučno srečanje smo pripravili tudi na lepo jesensko soboto za družine planincev iz Zaloga pri Šempetru. Iz njihove zahvale, ki so nam jo poslali, lahko razberete, kako lepo nam je bilo.
Čebelnjak znanja
Sobotni izlet, sladek kot med, se je razvil v pravi kulturno-izobraževalni dogodek. Sprejeli so nas učenci Podružnične osnovne šole Šentrupert pod mentorstvom vodje šole gospe Kolšek v folklornih oblačilih po stari ljudski šegi. Košček dišečega domačega kruha, šopek travniških rož in zvok harmonike so napovedovali, da je pred nami prav poseben dan.
Otroci so nam predstavili, kako je pri njih nastajal projekt medovitega vrta. V sodelovanju s Čebelarskim društvom Laško so postavili prikupen čebelnjak. Okolico so obdali s skrbno izbranimi in najbolj medovitimi rožicami. Najbolj medovite so astra, sivka, očka ... Prav vsako rožico so nam skrbno predstavili, od izvora do časa cvetenja, celo njihove zdravilne učinke. Prav vse spadajo med zdravilna zelišča, kar še posebej daje poudarek zdravilno-
sti našega slovenskega medu. Končali so z ljudskimi plesi in pesmimi, pri katerih so se jim pridružili tudi naši otroci. Od tega prisrčnega dogajanja se je naša pozornost preusmerila k čebelarju. Gospod Šolar nas je opremil z zaščitnimi oblekami in nam predstavil življenje čebel. Zdaj nam je jasno, od kod rek »priden kot čebela«. Čebele delavke živijo le 21 dni in ko vidite čebelico na travniku, vedite, da bo živela le še največ 14 dni. 14 dni od sončnega vzhoda do zahoda čebela nabira medičino cvetlic in potem umre zaradi iztrošenosti. Vsak, ki pozna življenje čebel in ve, kako so čebele delavne, ima spoštovanje do vsake žličke medu.
Spoznali smo dve različni obliki panja, kako so panji sestavljeni, kako pridobivamo med, matični mleček, cvetni prah. Gospod Šolar nas je za čebelarstvo navdušil, še preden smo prišli do pogostitve. Na mizi so nas pričakali med, čaj, kruh iz krušne peči, salama iz domače kašče in sveže domače pecivo. Imeli smo tudi priložnost
pokušati različne vrste medu (hojin, aka-cijev, lipov, kostanjev...) in spoznati razlike med njimi.
Počutili smo se kot troti v panju, vse nam je bilo postreženo, samo vzeti smo morali, tako znanje kot hrano.
Polni lepih vtisov smo se odpravili čez širne travnike do naravnih skakalnic in igrišča, kjer smo se imeli namen še dodatno sprostiti, a nas je toplo sonce malo polenilo.
Še enkrat iskrena hvala vsej ekipi Podružnične šole Šentrupert, ki nam je tako polepšala dan.
PD K2 iz Zaloga pri Šempetru
Naš vrt in čebele trenutno uživajo zaslužen zimski počitek. Ko se bo narava spet prebudila, ste toplo vabljeni, da se nam pridružite. Polepšali vam bomo dan!
Renata Kolšek, vodja PŠ Šentrupert
42
intervju
Intervju z Markom Sajkom, ravnateljem OŠ Primoža Trubarja Laško
OD INŽENIRJA DO RAVNATELJA
Z diplomo ljubljanske Fakultete za elektrotehniko je Marko Sajko svojo službeno pot začel v podjetju Eko Velenje in jo kasneje nadaljeval v Elektroniki Velenje, kjer je delal kot vodja informatike. Leta 2002 ga je naključje pripeljalo na Osnovno šolo Primoža Trubarja Laško, kjer se je zaposlil kot organizator informacijskih dejavnosti, z vstopom devetletke v slovensko šolstvo pa je med svoje obveznosti vključil še izbirne predmete s področja računalništva. Čeprav je sprva zaposlitev na šoli videl kot začasno, je svojo kariero zgradil prav na pedagoškem področju in danes delo z učenci vidi kot privilegij. S podporo znotraj učiteljskih krogov v Laškem je v tem šolskem letu sedel še na ravnateljski stol.
Kakšni so vaši načrti v štiriletnem mandatu ravnatelja?
Prvo leto je vživljanje v novo funkcijo - treba je narediti ravnateljski izpit, videti stanje šole, ampak delo mora nemoteno potekati naprej. V Laškem zadeve zaenkrat tečejo v redu, čeprav se vedno da kaj izboljšati. Ker sem bolj tehnični človek, vsekakor želim na tehnološkem področju šolo dvigniti za stopnico ali dve. Hkrati se na pedagoškem delu kažejo nekatere težave. Devetletka ima določene probleme in te bo treba začeti reševati. Pokazalo se je, da med drugim osnovna znanja, kot so računanje, pisanje, izražanje, ki bi jih učenci morali imeti, niso na najboljšem nivoju. Zelo mi je všeč, če učenci povedo svoje ideje in stojim za stališčem, da se povedo ideje. Tudi, če niso ustrezne. Upam, da se bomo povezali informacijsko v svet in da bomo pri telovadnici do letošnjega septembra dobili komunikacijsko postajo z optiko, kar bi predstavljalo informacijsko avtocesto. Kupujemo tudi 3D tiskalnik in mislim, da bomo ena prvih osnovnih šol s takšnim tiskalnikom.
Pravite, da vam je blizu tehnološko področje. Kako se nove tehnologije vključujejo v učni proces?
Glede tega je šola je zelo rigidna. Novosti počasi prihajajo v šolstvo. Časi so danes precej drugačni, kot so bili, zato je treba v šolo uvajati novosti. Sam sistem tega ne spodbuja, zato bi bilo dobro, da tudi učitelji sami malo razmislimo, kaj se da in kaj ne. Telefoni so klasičen primer - šole večinoma telefone prepovedujejo. Meni se telefoni zdijo zelo dobri pripomočki. Smo v situaciji, ko orodje, ki bo v prihodnosti v veliko pomoč komurkoli, ne vključujemo v svoje pedagoško delo. Mislim, da je treba to vključiti v šole in razmisliti, kako uporabljati te nove tehnologije. Seveda je treba učence naučiti, kako z njimi pravilno ravnati in pri uporabi morajo obstajati pravila. To je tehnologija, ki jo bodo čez nekaj let morali znati uporabljati pri svojem delu. Če bomo čakali, da nam to predpišejo z učnimi načrti, bomo čakali še naslednjih 15 let. Je pa tudi upor med učiteljskimi vrstami do telefonov, še posebej zaradi možnosti zlorab.
Trenutno so pogosta tema na področju šolstva varčevalni ukrepi ministrstva (ukinjanje financiranja učne pomoči). Kako gledate na te varčevalne ukrepe?
Mislim, da je v slovenskem proračunu okrog 9 milijard evrov, od tega sta za šolstvo namenjeni slabi 2 milijardi, v tem primeru pa se pogovarjamo o 3,3 milijonih evrov za učno pomoč. Za državo to niso velike številke. Zadeve se krčijo na popolnoma neprimeren način. Rad bi videl vizijo šolskega ministrstva, na kakšen način bomo delali naprej. Delati moramo z vizijo, ne pa krčiti proračun tam, kjer ga po mnenju nekoga lahko. Vedeti moramo, v čem bo Slovenija dobra v prihodnosti in tista področja je treba finančno krepiti. Ministrica je povedala, da se bo z zadnjimi januarskimi ukrepi privarčevalo 10 milijonov evrov. Kakšna je vizija, kaj se bo še zgodilo, to pa je zavito v molk. Komunikacija je samo enosmerna. Spet bo nekaj priletelo po sistemu »delajte še naprej, plačano ne bo več«, nekdo pa naj rešuje nastalo situacijo. Meni je ta način dela popolnoma nerazumljiv.
Vendar učitelji morajo učno pomoč vseeno izvajati ...
Tu imamo čisti sistemski problem, ker se je z devetletko nekaj stvari spremenilo. V devetletki se čim več učencev s posebnimi potrebami integrira v normalni program, kar je seveda v redu, vendar se je posledično povečalo število ur učne
pomoči. Učna pomoč je deloma sistematizirana, kar pomeni, da gre to v obvezo učitelja. Del pa jo je nesistematizirane in se plačuje posebej. Odkar je finančna kriza, pa zadeve rešujemo nesistemsko. Kar naenkrat je nesistematizirana učna pomoč postala neplačana obveznost učitelja v delovnem času, ki še do danes ni bil definiran, vendar to je že drug problem. Pojavljajo se še drugačne oblike pomoči (primer svetovalnih ur), ki prav tako niso več plačane. Imamo učitelje, ki imajo sistematizirano uro učne pomoči, ki so za to plačani oz. je to del sistematiziranih ur v obvezi učitelja, na drugi strani pa imamo učitelje, ki to izvajajo brezplačno, kar je zelo zoprna situacija. Dobro je, da imajo učenci to pomoč, vsekakor pa je za to treba imeti zagotovljeno plačilo.
Kako gledate na spremembo, da se je šola s prilagojenim programom priključila k programu osnovnih šol?
Mislim, da je to pozitivno. Integracija je vsekakor pozitivna. Tudi določeni primanjkljaji, ki jih ima nekdo, se lahko rešujejo znotraj razreda. Večina učencev rada pomaga. Tu ne vidim problema, je pa res, da določeni standardi niso doseženi. Zahtevajo se določena znanja in če to znanje ni doseženo, je treba zagotoviti še drugo pomoč. Mislim, da slovenske osnovne šole zagotavljajo dovolj možnosti, tu ne govorimo samo o učni pomoči. Pred tem je še skupinska in individualna pomoč ter dopolnilni pouk. Te oblike pomoči so ponujene vsem učencem, vendar so neobvezne. Ampak vsi učenci ne hodijo k tej pomoči, ki jim je ponujena, ker je neobvezna. Šele nato dobijo učno pomoč, ki zdaj ne bo več plačana v celoti. Mislim, da bi se skupaj z ministrstvom, pa tudi z Zavodom za šolstvo, morali usesti in pogovoriti o določenih zadevah. Prepričan sem, da na ministrstvu ni veliko zaposlenih s področja osnovnega šolstva, večinoma prihajajo z univerz. Enostranski ukrepi, kot so zdaj, zame niso sprejemljivi.
Kako se laška osnovna šola vključuje v lokalno skupnost?
Sodelovanja z lokalno skupnostjo je precej. So možnosti za izboljšave, vendar se šola že zdaj vključuje na vseh mogočih področjih - sodelujemo s Hišo generacij, z Otročjim centrom Kino, z lokalnimi podjetji od Thermane do Pivovarne Laško, vključena so razna druga podjetja. Naši učenci bodo nekoč zaposleni v teh podjetjih, zato je prav, da se vključujemo in mislim, da dobro sodelujemo. Sodelujemo tudi s kulturnimi društvi, npr. če-
bllEn
43
vzgoja in izobraževanje/glasbena šola
belarji so zelo aktivni. Šola je vključena v delovanje lokalne skupnosti, smo pa vedno pripravljeni še povečati sodelovanje na raznih področjih.
Se laški učenci odločajo za vpis v poklicne srednje šole ali se trend višjega vpisa v gimnazije nadaljuje? Se odločajo bolj za deficitarne ali suficitarne poklice?
Pred časom je bilo zelo veliko vpisa v gimnazije in dosti manj v poklicne šole, zadnja leta pa se vpis v slednje povečuje. Pokazalo se je, da kadri, ki so zaključili poklicno šolo, lažje pridejo do zaposlitve kot npr. ekonomski tehnik ali druge podobne smeri. Sploh gimnazijski maturant brez dokončanega študija pa tudi kader z dokončanim študijem je včasih težje za-posljiv kot nekdo s poklicno šolo. Kako šola vpliva pri izbiri vpisa, je pa drugo vprašanje. Velikega vpliva nima, je pa
tu še en drug problem - če danes pogledamo deset najbolj iskanih poklicev, teh pred desetimi leti še ni bilo. Mislim, da šola tu ni tista, ki bi morala iskati primerne poklice in tja usmerjati učence, ampak je naša naloga nuditi primerna znanja. Znanja, ki bodo primerna in uporabna tudi čez pet ali deset let.
Koliko je pravzaprav podružnic z devetimi razredi v Sloveniji? Se v praksi pojavljajo težave?
Našel sem še eno - mislim, da jo ima OŠ Grosuplje. To je šola, ki ima skoraj 2000 otrok. Če velja laška šola za eno večjih OŠ v Sloveniji, je to šola, ki je še več kot dvakrat večja od nas. V načrtu imam, da informativno pokličem njihovo ravnateljico. Debro je podružnična šola z 250 učenci. Okoli 30 do 40 odstotkov šol v Sloveniji je manjših kot je naša podru-
žnica z devetletko. So specifične težave -v Debru manjka predvsem nekdo, ki bi bil vseskozi na razpolago za komunikacijo. Vodstvo sicer tam imamo - v pisarni je pomočnica ravnatelja ga. Namestnik, ki pa ima 40 odstotkov obveznosti učitelja in ko je v razredu, ni nikogar v tajništvu. Starši, ki pridejo v šolo, pričakujejo odzivnost na licu mesta. Dobro bi bilo, da bi tam zagotovili delovno mesto poslovne sekretarke. Poslali smo prošnjo na ministrstvo za dodatno delovno mesto, vendar bi zanje to trenutno pomenilo dodatne stroške. Debrske šole ne moremo primerjati s podružnično šolo, kjer je 20 otrok, vendar po pravilnikih se podružnični šoli v Rečici in v Debru obravnavata čisto enakovredno. Zaradi tega nam ne pripada nič več kadra.
Nika Košak Foto: Andrej Bergant
Decembrski bazar
December je na PŠ Zidani Most čas, ki ga izkoristimo za tople trenutke druženja z našimi starši v prazničnih delavnicah in s pravljičnimi utrinki, ki jih strnemo v en dogodek - decembrski bazar. Spodnja pesmica ga opiše na poseben način - vas pa že zdaj vabimo, da se nam pridružite prihodnje leto.
Leto spet je naokoli
in s tem čas za bazar na naši šoli.
Dolge ure vadili smo točke za nastop,
je delovni tempo spominjal na eleganten galop.
Z nasmehi in aplavzom je bil poplačan ves naš trud,
ker nas ni videl, bo morda Božiček hud.
A se mu kmalu na obrazu bo narisal smeh,
ker ve, da hodimo le po pravih poteh. Lahko je žal tistemu, ki ga ni bilo zraven, saj je naš večer bil pravljičen in zabaven.
Kolektiv PŠ Zidani Most
januarski utrinki
»Sprehod po strunah citer«
GLASBENA ŠOLA	»Delavnica Sprehod po strunah
LAŠKO - RAD EČE citer Je potekala 10. januarja 2015 v
Laškem z gostujočo učiteljico Do-
roteio Dolšak. Na delavnici smo v srcu . J ... . .... z glasbo	obnovili glavne tehnične in muzi-
kalne prvine izvajanja skladb na ci-tre ter zaključili z zaključnim nastopom učencev ter učiteljic Doroteje Dolšak in Janje Brlec. Vsi smo bili navdušeni nad delavnico ter se strinjali, da je takšna oblika nadgradnje pouka zelo smiselna, poučna in motivacijska,« je zapisala učiteljica Janja Brlec.
44
glasbena šola
»Spomini oživijo«
»Po Sloveniji«
»Spomini so kot mozaik.
Vsak majhen kamenček je del celote, ki smo mi.
Edinstveni in neponovljivi ter vredni, da se nas spominja svet.«
Predstava plesnega oddelka naše glasbene šole se je letos odvrtela na temo spominov. V Radečah se je to zgodilo že 8. januarja 2015, in sicer je bila predstava ovita v tematiko otroških iger in spominov iz zaprašenega podstrešja. Na odru Kulturnega centra Laško pa so plesalci 17. in 19. januarja 2015 (za OŠ) zaplesali v ideji spominov uličnega glasbenika, harmonikarja Mihaela Strniše, ki se prepusti muziciranju v mestnem parku. Odzivi na obe predstavi so bili spodbudni, kar je nagrada za vloženi trud in motivacija za nove plesne izzive, ki jih imamo do konca šolskega leta še veliko.
Učiteljici sodobnega plesa: Špela Medved in Aja Zupanec
Klavirski večer učencev zasavskih glasbenih šol_
V četrtek, 22. januarja 2015, smo se učenci in učitelji Glasbene šole Laško - Radeče udeležili »Klavirskega srečanja zasavskih glasbenih šol« v novi dvorani Glasbene šole Litija - Šmartno. Šola že drugo leto deluje v novozgrajenih prostorih, tako da so nas z veseljem povabili medse. Na večeru so se predstavili učenci klavirja iz Glasbenih šol Hrastnik, Laško - Radeče, Litija -Šmartno, Trbovlje in Zagorje.
Z namenom popestritve učnega procesa in obogatitve znanja učencev smo 24. januarja 2015 v Laškem organizirali enodnevno delavnico, ki je bila namenjena učencem klarineta, saksofona in tolkal. Znanje so učencem podajali priznani profesorji in glasbeni izvajalci: Oskar Laznik (saksofon), Jure Hladnik (klarinet) in Simon Klavžar (tolkala). Na delavnici so učenci igrali predvsem dela slovenskih avtorjev (tudi priredbe Avgusta Ska-ze) ter ljudske skladbe, ki so jih poleg profesorjev predstavili tudi na zaključnem koncertu delavnice. Tam so se prvič predstavili tudi v skupnem orkestru vseh udeležencev in zaigrali znano »Hvala za vijolice«. Z veseljem lahko rečemo, da smo skupaj preživeli lepo soboto, polno glasbe, druženja in novih znanj.
Neva M. Hafner, vodja strokovnega aktiva saksofona in klarineta
»Violino in violo igram vsak dan«
»Violončelo igram vsak dan«
Sodelovanje med zasavskimi profesorji klavirja poteka že vrsto let, tako smo zadnji dve leti pri nas organizirali klavirski delavnici s predstavitvijo novih, slovenskih šol za začetni pouk klavirja. Idejo o tradicionalnem klavirskem večeru, druženju mladih pianistov, izmenjavi izkušenj med učitelji, smo sprejeli z navdušenjem, tako da se že veselimo skupnega nastopa v naslednjem šolskem letu.
Dejan Jakšič, vodja klavirskega aktiva
Godalni oddelek Glasbene šole Laško - Radeče je v januarju organiziral dve glasbeni delavnici z gostujočima glasbenikoma (24. in 31. januarja). Delavnico z naslovom Violino & violo igram vsak dan je vodila violinistka Tanja Sonc, na delavnici z naslovom Violončelo igram vsak dan pa smo gostili violončelista Tilna Artača. Vsebinsko sta bili delavnici deljeni na dva sklopa. Prvi sklop je bil v obliki individualnih učnih ur večinoma za učence, ki se bodo udeležili 44. tekmovanja mladih glasbenikov
45
glasbena šola
Republike Slovenije oziroma opravljali sprejemni preizkus na srednji glasbeni šoli, drugi sklop pa v obliki skupinske igre za vse učence godal.
Kot cilje delavnice naj izpostavim, da so učenci prepoznali in osmislili pomembnost vsakodnevne igre instrumenta ter našli vaje za svojo vsakodnevno rutino.
Ob zaključku delavnice sta nas gostujoča umetnika navdušila s koncertom in učence motivirala k nadaljnjemu uspešnemu delu.
Maja Glavač, vodja strokovnega aktiva godal
MAREC
»IGRAJMO SE GLASBO«, cici glasbena ustvarjalnica z učiteljicami skupinskega pouka, Laško
»GLASBA NEKOČ, DANES, JUTRI«, delavnica za učence harmonike in diatonične harmonike s profesorjem Zoranom Lupincem, Laško
»CICI KONCERT«, Radeče »CICI KONCERT« za otroke v vrtcu, Radeče« »POPULARNI ZVEN KITARE«, v sodelovanju s ŠMOCL, Laško
»V SOZVOČJU«, nastop malega godalnega orkestra in komornih skupin, Laško in Radeče
NAPOVEDNIK PRAZNOVANJA
Glasbena šola Laško - Radeče obeležuje v letu 2015 obletnici glasbenega izobraževanja, in sicer 65 let v Radečah in 40 let v Laškem. Odločili smo se, da v ta namen pripravimo tematsko obarvane glasbene dogodke in koncerte, v katerih bodo sodelovali učenci obeh enot. Prireditve bomo pripravili tudi za osnovnošolce in otroke iz vrtcev v obeh občinah. Slavnostni koncert ob 40-letnici glasbenega šolstva v Laškem napovedujemo 10. novembra 2015, v okviru občinskega praznika.
Na preteklo zgodovino glasbene šole in vse, ki so v njej ustvarjali, želimo ohraniti spomine in jih obuditi v današnji glasbeni ustvarjalnosti. Ponosni smo, da lahko učenci in učitelji z glasbo v srcu delamo v dobrih pogojih in se udejstvujemo na različnih kulturnih in izobraževalnih področjih. Vabimo vas, da se nam pridružite ob praznovanju na koncertih in spremljate mesečni napovednik dogodkov na spletnih straneh šole.
Rosana Jakšič, ravnateljica
APRIL
»CICI KONCERT«, Laško
»IGRAJMO SE GLASBO«, cici glasbena ustvarjalnica z učiteljicami skupinskega pouka, Laško
»ZGODBE IZ GLASBENE SKRINJE« učencev godal, klavirja, brenkal in petja za otroke iz vrtca, Laško
»NE ČAKAJ NA MAJ«, nastop učencev petja in dekliške vokalne skupine »Vokaliza«, Laško
»Z GLASBO V SRCU«, zaključni koncert orkestrov, Thermana Laško
MAJ
»NOTKO IN TONIKA RAZISKUJETA GLASBENO ŠOLO«, dan odprtih vrat za otroke iz vrtca in osnovnošolce, Laško in Radeče
»ZAIGRAJMO SKUPAJ«, delavnica za učence trobil, Laško
»V DUHU PLESNE USTVARJALNOSTI«, zaključna produkcija plesnega oddelka, Radeče »TININ RECITAL«, Laško
JANUAR
»SPOMINI OŽIVIJO«, predstava plesnega oddelka, Laško in Radeče
»ZGODBE IZ GLASBENE SKRINJE«, učenci flavte za otroke iz vrtca, Laško
»PO SLOVENIJI«, delavnica in koncert učencev klarineta, saksofona in tolkal z gostujočimi profesorji Oskarjem Lazni-kom, Antejem Grgino in Simonom Klavžarjem, Laško
»SPREHOD PO STRUNAH CITER«, delavnica in koncert za učence citer z gostujočo profesorico Dorotejo Dolšak, Laško
»VIOLINO & VIOLO IGRAM VSAK DAN«, delavnica in koncert za učence violine in viole z gostujočo profesorico Tanjo Sonc, Radeče
»VIOLONČELO IGRAM VSAK DAN«, delavnica in koncert za učence violončela z gostujočim profesorjem Tilnom Artačem, Laško
»OD LJUDSKE DO ZABAVNE GLASBE«, oddelčni nastop učencev klarineta in saksofona, Laško
JUNIJ
»176 ZVOČNIH STOPNIC ...«, koncert za dva klavirja, Laško
»MLADI GLASBENI MOJSTRI.«, koncert učencev, ki zaključujejo šolanje, Laško in Radeče
»ZLATA NOTA«, zaključni koncert učencev s podelitvijo priznanj in pohval, Laško in Radeče
»V DUHU PLESNE USTVARJALNOSTI«, zaključna produkcija plesnega oddelka, Laško
»ZVOKI HARMONIKE«, recital, Laško
SEPTEMBER
»65 - 40 LET«, koncert učiteljev ob 65-letnici glasbenega šolstva v Radečah v okviru občinskega praznika
OKTOBER
»GLASBENE SLEDI ...«, večeri z nekdanjimi učenci glasbene šole, Radeče in Laško
FEBRUAR
»ZGODBE IZ GLASBENE SKRINJE« učencev trobil, klarineta, saksofona, flavte, harmonike in tolkal za otroke iz vrtca, Laško
»USTVARJAMO LASTNE SKLADBE«, delavnica in nastop za učence kitare z gostujočo profesorico Ajšo Svetlin, Laško
NOVEMBER
»65 - 40 LET«, slavnostni koncert ob 40-letnici glasbenega šolstva v Laškem v okviru občinskega praznika
DECEMBER
»Z GLASBO V SRCU NAPREJ V LETO 2016«, novoletni koncert, Radeče in Laško
46
NOVICE ŠKRATA LENARTCKA
Decembra je škrat Lenart povabil na PŠ Vrh nad Laškim učence OŠ Primoža Trubarja Laško, da so zbranim uprizorili glasbeno-dramsko igro Mojca Pokrajculja. Ker je december mesec obdarovanj, so obiskovalci v delavnici pod mentorstvom Petre Šuster izdelali darilne škatlice. V januarju pa so škrata Lenarta in ostale obiskovalce obiskali koledniki (KD »Koledniki in ofirovci« iz Laškega) in jim zaželeli sreče in zdravja v novem letu. S koledniki smo zapeli in zaplesali.
Veliki in mali, vabljeni vsak tretji torek v mesecu v PŠ Vrh nad Laškim na brezplačne delavnice, kjer se bomo družili, izdelovali, plesali, peli, se zabavali, smejali in veselili.
V februarju vas pričakujem četrti torek, en teden prej pa uživajte v zimskih počitnicah.
Škrat Lenartček Vas pričakuje.
Jasna Lapornik
Napovednik:
FEBRUAR*: Gibalne in rajalne igre (Brigita Mulej)
delavnice bodo zaradi zimskih počitnic 24. februarja MAREC: Pomlad v sliki (Nevenka Fantinato)
Pozdrav v novem letu in na nove zmage društva Šmocl_
Kaj vse si želimo in kaj od tega lahko naredimo, smo lahko končno ugotovili v preteklem letu, ki je bilo za društvo Šmocl eno najpomembnejših do sedaj. S strategijo večletnega investiranja v av-dio in video tehniko ter odprtjem Otročjega centra Kino, se je obrestovala ideja, da lahko v društvu organiziramo, pomagamo in sodelujemo pri različnih prireditvah v občini, ki jih izvajajo društva in občani. Tako nam je preteklem letu v lastni režiji uspelo izvesti 63 prireditev za otroke in mlade, obenem pa smo z znanjem ter avdio in video tehniko pomagali ali sodelovali pri 42 prireditvah, ki so jih organizirala različna društva, organizacije in podjetja v občini Laško. Od oktobra dalje so vsak delovnik, od 11. do 16. ure, odprti prostori Otročjega centra, kjer se lahko osnovnošolski otroci po
pouku igrajo, družijo in izvajajo različne prostoročne delavnice. Kaj kmalu smo v okviru likovnih delavnic in v sodelovanju s Komunalo Laško organizirali natečaj ilustracij na temo »Ločevanje odpadkov«. Od več kot 60 ilustracij smo skupaj z otroci in mentorico Jano Kumberger izbrali dve najlepši ilustraciji, ki od januarja dalje krasita nov tovornjak Komunale Laško za pobiranje smeti. Navdušeni avtorji ilustracij Žan Jurkošek, Lara Obrez in Julija Belej iz 9.a razreda Osnovne šole Primoža Trubarja so dobili za vsako ilustracijo bone za nakup športne opreme v trgovini Rossi Sport. V društvu se zahvaljujemo Komunali Laško, da je podprla izjemno dober projekt, ki otroke na kreativen način spodbuja k razmišljanju o smeteh in odpadkih v okolju, v katerem živimo. V društvu si želimo, da bi projekt ponovili in natečaj ilustracij izvedli še na drugih šolah občine Laško.
Kot smo povedali že na otvoritvi Otročjega centra Kino, bomo pod občino, na Mestni ulici 2, še vedno imeli odprte matične prostore društva Šmocl za mlade in študente. Zato smo člani društva s
y
• * i <
J m
JftmJ4 '
èà
pomočjo podjetja Demit Tim v januarju prijeli za delo in na novo prebelili in primerno uredili prostore Šmocla, ki bodo odprti vsak delavnik, od 12. do 17. ure in ob nedeljah od 17. do 20. ure. Prav tako se v Šmoclu pod vodstvom Domena Trkulje vsak ponedeljek in sredo, od 17. do 20. ure, izvajajo različne družabne igre, ki so namenjene mladim in študentom.
Poleg omenjenih projektov si v letošnjem letu želimo, da bi nadgradili multi-medijski center TV Laško s tedensko informativno oddajo, kjer bomo predstavili dogodke preteklega tedna v občini Laško. Trenutno pripravljamo pilotno oddajo, za katero si želimo, da bi bila premierno objavljena 15. marca.
Težko je opisati vse dejavnosti in projekte, ki jih želimo v letošnjem letu izvesti, zato bi za konec radi preostanek prostora namenili zahvali vsem, ki ste nam v letu 2014 pomagali, nas moralno podpirali in nenazadnje tudi finančno ali materialno sponzorirali naše delo.
Jurij Šuhel Foto: Jaka Teršek
47
PoLAKo v leto 2015
December je mesec dobrodelnosti, tako smo ga obarvali tudi mi, in sicer s 3. dobrodelnim koncertom, ki je potekal v Hotelu Hum. Na plesišču smo se lahko zavrteli ob igranju Poskočnih muzi-kantov ter Kvintetom do jutra. S spon-zorskimi ter lastnimi sredstvi, prodanimi vstopnicami in prostovoljnimi prispevki, smo donirali znesek v višini 3000 evrov sedmim različnim socialno ogroženim družinam ter žrtvam septembrskih poplav s študenti in dijaki v UE Laško. Prav tako smo v sodelovanju z RK Laško zbrali več kot 200 kg oblačil in igrač ter napolnili nekaj škatel z darili za sodelovanje pri dogodku »Božiček za 1 dan«.
Svoje trebušne mišice smo poleg rekreacije, ki poteka ob sobotah v OŠ Laško, okrepili tudi s smehom na brucova-nju, kjer smo imeli vsaj kanček upanja, da novo brucad na odru šova »Bruc ima talent?« naučimo osnovnih manir. Naša pričakovanja so bila več kot zaman, nji-
hov največji talent pa ostaja smrad in rekord v številu ne najdenih možganskih celic. Veseli december seveda ni mogel miniti brez druženja ob kuhanem vinu, kjer smo se LAK--ovci že kar tradicionalno zbrali na Ribjem trgu. Po cimetu in klinčkih pa je tako kot lansko leto dišalo tudi v Štajerski prestolnici, kjer so se prav tako zbrali LAK-ovi študentje.
Najdaljšo noč v letu smo letos ponovno pričakali v tujini, in sicer v Banja Luki, kamor se je na štiridnevni izlet odpravilo kar 31 LAK-ovcev. Skupaj smo doživeli balkanski skok v novo leto, ki se je že začelo z novimi dogodki za naše člane. Otvorili smo jih 9. januarja s tradicionalnim bowling turnirjem. Letošnja zmagovalca v podiranju kegljev, ki sta domov odnesla pokal, sta bila Aljaž Zorko v moški kategoriji ter v ženski Hedi Korbar. Bodoče študente smo v Otročjem centru tudi dve soboti seznanjali in jim predstavljali različne fakultete, ki so v Ljubljani in Mariboru. Gostili smo rusko gostjo Natalyo, ki nam je svojo domovino predstavila skozi zanimiv kviz, svoje vtise iz potepanja po Rusiji pa nam je predstavil Marko Funkl, ki je tudi učitelj ruščine
- * ¿e s* t' a»«S **
' v ■ i	■ *" * ■ -

naših LAK-ovk, ki so nam za konec pripravile pravo rusko pojedino.
Letos se bomo vsi navdušenci nad snegom in smučanjem 21. februarja odpravili na enodnevno smučanje, in sicer na zasnežene strmine v Katschberg. Ob koncu izpitnega obdobja se nam lahko pridružite na poizpitnem žuru, ki bo najprej v torek, 24. februarja, v Mariboru, ter naslednji dan, torej sredo, 25. februarja, v Ljubljani. Ne pozabimo pa tudi na fotografski natečaj kLAK, ki že poteka, več o razpisu ter razpisnih pogojih si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Da boste na tekočem z vsemi dogodki, ki prihajajo, nas spremljajte na spletni strani www.drustvo-lak.si ter Facebook profilu (Društvo LAK).
Barbara Jančič Foto: Rok Deželak RD2.si
11. fotografski natečaj kLAK_
Laški akademski klub razpisuje fotografski natečaj kLAK na temo KORAKI.
V življenju se nam zgodi mnogo sprememb, nekatere so manjše in manj pomembne, druge nas bolj zaznamujejo. Mladi korakamo skozi proces osamosvajanja in dosegamo vedno nove mejnike: odločamo se za študij, se selimo v študentsko stanovanje, postajamo finančno neodvisni, se odločamo za partnerstvo in družino ... Tudi kasneje je pred nami še veliko sprememb, veliko novosti in pomembnih odločitev. Toliko je korakov, toliko prelomnih trenutkov, ki kot mozaik sestavljajo naše življenje! RAZPISNI POGOJI:
•	Natečaja se lahko udeležijo vsi fotografi, ki bodo do zaključka predpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoja dela;
•	kategorija posameznih fotografij: avtor lahko predloži največ dve fotografiji, nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja;
•	kategorija opusov: avtor lahko predloži največ dva opusa z največ tremi fotografijami, nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja;
•	isti avtor lahko predloži maksimalno dva smiselno zaokrožena avtor-
48
ska prispevka (dve fotografiji ali dva opusa ali eno fotografijo in en opus), nagrajeno pa je lahko le eno delo istega avtorja;
•	avtorji lahko pošiljajo le fotografije, ki jih še niso poslali na prejšnje kLAK--ove natečaje in ki še niso bile nagrajene v kakšnem drugem fotografskem natečaju;
•	fotografije so lahko črno-bele ali barvne, poslane v digitalni ali analogni obliki. Priporočena velikost za analogne fotografije je v velikosti med 18 x 24 cm in 30 x 40 cm, digitalne fotografije morajo imeti minimalno resolucijo 1600 x 1200 pikslov (pri razmerju slike 4:3) ali 1600 x 1050 pikslov (pri razmerju slike 3:2);
•	fotografije po želji opremite z naslovi, komentarji in v zaprti kuverti priložite ime in priimek ter kontaktne podatke. Dela bo ob prevzemu šifriral neodvisni član društva LAK;
•	fotografije pošljite na naslov: nate-caj.klak@gmail.com ali LAŠKI AKADEMSKI KLUB, Trubarjeva ulica 3, 3270 Laško, s pripisom »Za kLAK«, najkasneje do 15. 3. 2015. OCENJEVANJE DEL:
•	Žirija ne bo obravnavala prispelih del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem. Žirija ni obvezana podeliti
nagrad, če nobeno izmed del ne dosega zahtevane kakovosti. Vse odločitve žirije so dokončne in nepreklicne. Fotografij ne vračamo;
•	vsa prispela dela bo pregledala in ocenjevala žirija v sestavi: Žiga Gričnik (fotograf, EFIAP, KMF FZS), Nika Da-mjanovič (diplomirana umetnostna zgodovinarka in primerjalne književnosti) in Rok Deželak (fotograf, RD2 Photography);
•	žirija bo ocenjevala posamezno sliko oz. opus kot celoto, pri ocenjevanju prispelih del pa bo upoštevala ustvarjalno in kritično stališče, tehnično dovršenost, izpovednost in originalnost del ter estetska merila. RAZSTAVA IN PODELITEV NAGRAD:
Žirija bo objavila rezultate razpisa in podelila denarne nagrade ob otvoritvi razstave, ki bo v petek, 10. 4. 2015, ob 20. uri, v prostorih Muzeja Laško. Vsi podatki bodo objavljeni tudi na spletni strani (www.drustvo-lak.si), udeleženci pa bodo obvestila prejeli po elektronski pošti, zato pošiljatelje prosimo, da priložijo svoje kontakte.
Več o temi, pogojih in ocenjevanju del si lahko preberete na spletni strani društva in na naši Facebook strani www.fa-cebook.com/drustvo-lak.
NOVO SVETOVNO PRVENSTVO, NOVA MEDALJA
Srebrni in bronasti La Molini ter zlatemu Stonehamu je Rok Marguč na letošnjem svetovnem prvenstvu v deska-nju na snegu dodal še bronasti Lachtal. Na prvenstvu je s 3. mestom v disciplini paralelni slalom, kjer je sicer branil naslov svetovnega prvaka, ponovno dokazal, da je tekmovalec za velike tekme.
Njegova statistika po štirih svetovnih prvenstvih se je tako ustavila na devetih startih in štirih osvojenih medaljah. Rok pravi, da so prav osvojene medalje njegova prednost na svetovnih prvenstvih, kjer je bistveno bolj sproščen kot tisti vrhunski tekmovalci, ki medalje z velikih tekmovanj in prvenstev še nimajo. Čeprav si
V izločilne boje je Marguč napredoval z 11. časom kvalifikacij in nato v osmini finala najprej izločil Avstrijca Benjamina Karla. V četrtfinalu je bil hitrejši še od njegovega rojaka Lukasa Mathiesa, v pol-finalnem boju pa je moral premoč priznati Italijanu Rolandu Fischnallerju, sicer kasnejšemu prvaku. V malem finalu za 3. mesto je ohranil mirno kri in prehitel Italijana Aarona Marcha ter tako znova dosegel vrhunski rezultat. Čeprav je naslednji dan tudi v disciplini paralelni veleslalom želel doseči dober rezultat, pravi, da adrenalin od prejšnje tekme ni popustil in noč pred tekmo ni bila takšna, kot bi si jo želel - kljub dobremu kvalifikacijskemu času je izpadel že v osmini finala. Vseeno je z doseženim zadovoljen, saj je prvi cilj, osvojitev medalje, dosegel.
podobne statistike želi tudi v svetovnem pokalu, trenutno ostaja pri štirih uvrstitvah na zmagovalni oder (startov ima seveda več kot na svetovnih prvenstvih), vendar meni, da se bo tudi ta številka še popravila in povečala.
Prvenstvo na domačem pragu
Po zadnjih dveh svetovnih prvenstvih v Španiji in Kanadi, je tokratno tekmovanje gostila soseda Avstrija, zato so si tekmo paralelnega veleslaloma v živo ogledali tudi Rokovi navijači, ki jih je v Lachtal popeljal avtobus v organizaciji Občine Laško. »To je bilo najbližje svetovno prvenstvo v zadnjih letih in tudi v naslednjih letih sem prepričan, da ga ne bo bližje, sploh zaradi tega, ker je prven-
sport in rekreacija
stvo postalo dogodek, na katerem nastopajo tudi smučarji prostega sloga. Zato sem bil zelo ponosen, da mi je uspelo osvojiti medaljo tako blizu doma. To je enkraten občutek, sploh po tem, ko ti ne gre. Vsak lahko blesti takrat, ko je dober, vendar ko stvari ne gredo po načrtih, je potrebno ogromno dela, ogromno pozitivne energije in pravega mišljenja, da stvar prestaviš na višjo točko,« svoje občutke po osvojitvi medalje blizu doma opisuje Marguč.
Bienalni sprejem
Dežne kaplje se predzadnje januarske sobote sicer niso hotele spremeniti v bele snežinke, je pa zato bronasta snežinka okoli Rokovega vratu odgnala tudi tiste nekaj nejevolje zaradi vremena. Prihod športnika na vrt Hotela Savinja so pospremili zvoki Laške pihalne godbe in Vaške godbe Vrh nad Laškim ter glasen aplavz Laščanov in ostalih navijačev, ki so po dveh letih ponovno sprejeli domačega šampiona. Čestitkam in spodbudnim besedam župana Franca Zdolška, ki je sprejem poimenoval kar bienalna prireditev, in direktorice Stika Janje Urankar Berčon sta se pridružila tudi predstavnika sponzorjev - Rok Nemec v imenu Pivovarne Laško in direktor Thermane Laško mag. Andrej Bošnjak. Uradnemu delu, kjer ni manjkalo čestitk, zahval, smeha in nenazadnje tudi Rokovih spominov na preteklo prvenstvo, je sledil sproščen neuradni del, kjer si je deskar z veseljem vzel čas za navijače ter jim podelil podpise in nasmehe v fotografske objektive.
V nadaljevanju sezone Marguča čaka še nekaj tekem za svetovni pokal, kjer je letos že stal tik za stopničkami na 4. mestu. »Želim si čim boljše skupne uvrstitve v svetovnem pokalu in mislim, da tudi tam še pride možnost za letošnje stopničke.«
Nika Košak Foto: Boris Vrabec
49
sport in rekreacija
FINALE POKALA V LAŠKEM
V	KK Zlatorog so novo leto začeli s pozitivno energijo in optimizmom. V državnem prvenstvu klub zaseda drugo mesto na razpredelnici, kar ga je že uvrstilo v ligo za prvaka. Uvrščen pa je tudi na finalni turnir Pokala Spar, ki ga bo gostilo prav Laško.
Laško oziroma KK Zlatorog bo zaključni turnir najboljših osem ekip gostilo že tretjič v zgodovini kluba. Po letih 2000 in 2009, bo letošnji turnir od 18. do 21. februarja v dvorani Tri lilije. Naslov prvaka brani Krka, ki je pokalno lovoriko lani v Mariboru osvojila prvič. Poleg Novomeščanov in Uniona Olimpije, ki sta na turnir neposredno uvrščena kluba, so se med najboljših osem uvrstili še Helios Suns, Kolpa Črnomelj, Slovan, Šenčur GDD, Tajfun in domači Zlatorog, zmagovalec Pokala Spar leta 2004. Tokrat bomo v Treh lilijah videli še boj najboljših štirih ekip v Mini Pokalu Spar. Tekme bodo na sporedu v petek in soboto popoldan.
V	košarkarskem klubu Zlatorog so ponosni tudi na svojega glavnega pokrovitelja, Pivovarno Laško, ki letos obeležuje jubilej. 190 let je namreč minilo, odkar se je v Laškem porodila ideja o pivu. Pivo in pivovarna pa sta ostala v vseh turbulentnih obdobjih, ki so se vrstila, saj je bil duh močnejši od ostalega. Zato
smo danes ponosni, da imamo v Laškem pivovarno s tolikšno tradicijo, ki daje ne samo kraju, temveč tudi košarkarskemu klubu.
Cena dnevne vstopnice finalnega turnirja Pokala Spar, ki velja za dve tekmi, bo 7 evrov, otroci do 15. leta imajo vstop prost. Klubske vstopnice za tekme Pokala Spar ne veljajo, bodo pa zato vsem odraslim članom kluba le-te podarili.
Razpored tekem finalnega turnirja Pokala Spar Sreda, 18. februar: 17:30 Union Olimpija - Slovan 20:00 Zlatorog Laško - Šenčur GDD Četrtek, 19. februar:
18:30 Helios Suns - Tajfun (prenos TV SLO2)
20:45 Kolpa Črnomelj - Krka
Polfinale, petek, 20. februar:
17:45 Helios Suns ali Tajfun - Kolpa ali Krka
20:30 Union Olimpija ali Slovan - Zlatorog ali Šenčur GDD
Finalni obračun bo na sporedu v soboto, 21. februarja, ob
20. uri.
Mojca Knez Jovan
MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA RIMSKE TOPLICE
Pohod po Bojtini gozdni učni poti, 13. 12. 2014
18 mladih planincev, 2 starša, 4 spremljevalci_
Na predlog naše mentorice Anje Erjavec smo za zadnji pohod v letu 2014 izbrali pohod po Bojtini gozdni učni poti. Na spletu sem poiskal koristne informacije o poti in 3. 12. 2014 sva z Marijo opravila ogledni pohod, da sva ugotovila, v kakšnem stanju je pot. Z videnim sva bila več kot zadovoljna, tako da sem pripravil vabila za pohod in jih po e-pošti poslal našima mentoricama Anji in Nuši, da obvestijo člane planinskega krožka o pohodu. Tudi sam sem po e-pošti obvestil o pohodu vse mlade planince našega društva in podružnične šole. Med čakanjem na prijave sem vzpostavil stik s turističnim društvom Jelka iz Šmartnega na Pohorju. Predlagano mi je bilo, da vzamemo na pohod lokalno turistično vo-dičko, saj bomo le tako izvedeli kopico podatkov, ki niso nikjer zapisani. Posredovali so mi številko vodičke Stanke in dogovor o vodenju sva hitro zaključila. Dnevi so minevali in prijave so kapljale kot dež v najhujši suši. A bolj ko se je približeval zadnji dan prijav, bolj se je spisek prijavljenih polnil. S prevoznikom sva potrdila dan, uro in število sedežev, tako da so bile priprave z moje strani končane. Ostalo je samo še čakanje, če bo kateri od prijavljenih pohod odpovedal, na moje veselje je odpovedi vedno manj.
50
Zjutraj na dan pohoda so se pohodniki pričeli zbirati že pred osmo uro zjutraj, v miru smo opravili vse potrebno, pobrali prijavnice, prispevek za prevoz, preverili planinske dnevnike, se namestili v avtobus in polni pričakovanj krenili preko Laškega, Celja, mimo Frankolovega, Slovenskih Konjic do Slovenske Bistrice, kjer smo nadaljevali proti Šmartnemu na Pohorju. Malo naprej iz Šmartnega nas
smerna tabla usmeri desno proti Bojtini. Na parkirišču nas prijazno pozdravi naša vodička Stanka. Oprtamo si nahrbtnike, si razdelimo vloge v koloni in pozorno prisluhnemo kratkemu opisu gozdne učne poti. Kmalu nas vodička opozori na
ogljarsko kopo, nam opiše postopek kuhanja oglja in njegove uporabe. Ob poti smo si ogledali vodni mlin, solnico in krmišče za divjad, Rimski kamnolom, stelnjak. Ob ogledu raznovrstnih drevesnih vrst, ki rastejo v pohorskih gozdovih, smo prispeli do domačije Kresnik. Že dalj časa so nas želodčki opozarjali, da bo treba narediti postanek za malico. Na prostranem dvorišču, katerega obvladuje mogočna kmečka hiša, stoji velika hrastova miza s klopmi, ki so kar klicale po tem, da si na njih odpoči-jemo in pomalicamo. Vodička je pozvonila pri vratih in prijazna gospodinja nam je dovolila, da lahko tu malicamo. Ravno, ko smo z malico dopolnili zalogo naše energije se je na vratih pojavil starejši gospodar in v rokah držal škatlo, nas prijazno pozdravil in vsakemu ponudil doma pečene piškote. V sklopu kmetije je tudi zgradba, v kateri je stara kovačija (muzej) z avtentičnim orodjem, kakršnega so uporabljali naši predniki. Vse smo si podrobno ogledali, vsak je nekajkrat udaril s kladivom po nakovalu, da je prijetno zazvonilo. Na robu gozda, ki se začenja nad domačijo, stoji mogočna Kresnikava lipa. Da je res velika, dokazuje to, da je bilo potrebno petnajst parov otroških rok, da smo okrog lipe sklenili živo verigo. Starosti lipe nismo ugotovili, smo se pa lepo zahvalili gospodarju za posladek in prijaznost ter nadaljevali proti naslednji zanimivosti - stari hiši, ki je spremenjena v etnološki muzej. V muzeju smo si ogledali črno kuhinjo in posodo ter pripomočke, katere so naše prapra-babice uporabljale pri pripravi hrane. V drugem prostoru pa je zakonska postelja, kmečka peč, prikazan je postopek predelave lanu do lanene obleke. Zanimiva je tudi miza pod katero je predal, katerega so zvečer izvlekli in v njem je spal najmlajši otrok. Na peči je razstavljena lončena posoda. Ker je zgradba res stara, nas je vodička prosila, da si notranjost ogledajo skupine po
sport in rekreacija
pet oseb naenkrat. Ogled je trajal kar nekaj časa, tako da so prvi obiskovalci dodobra razgibali svoja telesa z raznimi igrami. Zadnje, kar smo si pogledali, je razstavljeno kmečko orodje na eni od zgradb ob poti. Ob takšnih ogledih spoznaš, kako hitro se spreminjajo orodja in priprave, saj je bilo le nekaj takšnih, katere je večina prepoznala, vendar s skupnimi močmi smo za vse ugotovili namembnost, pri slovenskih imenih pa nam ni uspelo. Prav veseli in dobre volje smo se po dobrih dveh urah in pol vrnili do avtobusa.
Malo pred Šmartnim na Pohorju smo se ustavili v gostišču ob poti, poprosili za prostor, da smo lahko v miru na toplem vpisali današnji pohod v planinske dnevnike, mentorica Nuša je s sodelovanjem vseh obdelala temi s področja varovanja narave ter obleke in obutve na pohodu. Poizkusili smo zapeti himno slovenskih planincev »Oj, Triglav moj dom« in obljubili, da se do naslednjega pohoda vsi naučimo besedilo in melodijo himne. Tudi tokrat so dobili poseben žig najbolj prizadevni poslušalci. Tudi sam sem dobil prelepo pikapolonico. V zahvalo smo zaploskali učiteljici Nuši, se zahvalili naši vodički Stanki za prijetno in poučno vodenje in kopico podatkov o življenju na tem delu Pohorja.
Po dogovoru s starši nas je v Celju zapustil Tilen, v Laškem Zala, Jošt, Klara, Lan, Staš, pomahali smo jim v pozdrav. Malo po štirinajsti uri smo se vrnili v Rimske Toplice, tu so nas že čakali starši in prijetni nasmehi in stiski rok so dokaz, da je tudi ta pohod v celoti uspel.
Lep planinski pozdrav.
Nuša Ocvirk, mentorica Bogomir Mastnak, načelnik MO
PLANINSKO DRUŠTVO LAŠKO
25.pohod na Govško Brdo_
Skoraj nemogoče je verjeti, toda Planinsko društvo Laško je v nedeljo, 4. januarja 2015, izvedlo že 25. pohod na Govško Brdo.
Takšen jubilej je odraz zares dobrega in predanega dela vseh, ki so vodili delo planinskega društva v tem obdobju in zlasti tistih, ki so nase prevzeli dolžnost za neposredno operativno izvedbo pohoda.
Med temi gotovo s predanostjo izstopa Tone Šterban, dolgoletni član PD Laško, usposobljen vodnik PZS in v letu 2014 tudi dobitnik naziva častni vodnik PZS.
Njemu ob bok gre postaviti člana PD Laško Andreja Mavrija, tudi člana Lovske družine Rečica in člana Lovske družine Rečica Franca Napreta, ki sta tudi letos kot vsa pretekla leta poskrbela, da so si pohodniki po opravljeni poti iz Laškega lahko oddahnili pri Lovskem domu na Govcah, nato opravili vzpon na Govško Brdo in se vrnili do lovskega doma. Tu
jih je čakala brezplačna pogostitev, ki jo je pripravila lovska družina.
Izveden je bil kratek kulturni program s pomočjo prijateljev planinskega društva, pevskega zbora iz Sedraža, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Tisti, ki so se največkrat vzpeli na Gov-ško Brdo v letu 2014, so prejeli nagrade, ki smo jih naprosili pri vedno razume-vajočih sponzorjih - Pivovarni Laško in Gostilni Čater, nagrado pa sta prispevala tudi člana PD Laško Joco Krašek in Irena Šriber ter Zlatko Lipovac.
Skupaj je bilo v letu 2014 preko 3400 vseh vzponov, največ vzponov pa je opravila vztrajna planinka z več kot 740 vzponi.
Dan je bil čudovit, sončen in lesketajoč se v snežni prevleki, kot naročen za pohod in dobro vzdušje med pohodniki.
Vidimo se naslednje leto in vabljeni tudi vsi, ki se letos pohoda niste mogli udeležiti.
Zdenka Pešec, predsednica PD Laško
51
šport in rekreacija/društva
OZ ZVVS
Člani predsedstva OZ ZVVS Laško obiskali svoja dolgoletna člana_
Ob iztekajočem letu 2014 smo v predsedstvu OZ ZVVS Laško nadaljevali s svojim tradicionalnim poslanstvom in obiskali svoja dolgoletna člana, ki jima zdravje v zadnjem obdobju ni
bilo najbolj naklonjeno. Člani predsedstva K. Vodišek, M. Raz-boršek in J. Krajnc so se odpravili v Spodnjo Rečico, kjer bivata Srečko Petek in Stane Lapornik. Ob voščilu za božič in novo leto ter izročeni skromni pozornosti so jima skrajšali in popestrili sicer vsakdanje popoldne v prijetnem domačem okolju z željo, da se naslednje leto zopet srečajo.
Samo Lah Foto: Jože Krajnc
52
društva
PREDSTAVITEV OBMOČNEGA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ČASTNIKOV LAŠKO PONOSNI - ZA DOMOVINO
V S?
Območno združenje slovenskih častnikov Laško je prostovoljna, samostojna, stanovska, interesna in strokovna organizacija vojaških častnikov in podčastnikov na območju občin Laško in Radeče ter deluje skladno s statusom društva, ki deluje kot društvo v javnem interesu na področju obrambe. Območno združenje slovenskih častnikov Laško je pravna oseba zasebnega prava in deluje kot član krovne Zveze slovenskih častnikov Republike Slovenije. Združenje predstavljata predsednik območnega združenja stotnik Zvonko Zorec (v njegovi odsotnosti podpredsednik višji vodnik Milan Klenovšek) in sekretar stotnik Konrad Zemljič. Sedež Območnega združenja slovenskih častnikov Laško je v Laškem: Trubarjeva ulica 3, p.p. 103, SI-3270 Laško.
Združenje je bilo registrirano pri pristojnem organu leta 1994, torej slavimo dvajset let delovanja, upoštevajoč tudi obdobje delovanja naše pravne predhodnice - Zveze rezervnih vojaških starešin pa lahko upoštevamo častitljivih 62 let delovanja.
Območno združenje slovenskih častnikov Laško kot strokovna organizacija v skladu z ustavno in zakonsko določenimi temelji obrambnega in zaščitnega sistema in na podlagi pridobljenega statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe ter pooblastil določenih z zakonom in programskih usmeritev:
-	sodeluje in se vključuje v razprave o strokovnih vprašanjih dograjevanja in uveljavljanja obrambnega sistema in sistema zaščite ter reševanja ter daje predloge in pobude,
-	organizira in izvaja vojaško strokovno izobraževanje svojih članov ter drugih častnikov in podčastnikov po lastnem programu in usmeritvah Združenja slovenskih častnikov,
-	organizira in izvaja strokovne in interesne dejavnosti informativne narave,
-	sodeluje z ustanovami, enotami in poveljstvi Slovenske vojske,
-	sodeluje pri organiziranju in izvajanju drugih aktivnosti, ki prispevajo k večji obrambni pripravljenosti v državi oziroma na območju občin Laško in Radeče,
-	skrbi za domovinsko vzgojo in izobraževanje mladine,
-	izvaja aktivnosti za spodbujanje solidarnosti in humanih medsebojnih odnosov ter razvijanje raznih oblik prostovoljne družbene pomoči ter samopomoči za ostarele, bolne in onemogle člane, na osnovi vzajemnosti neguje sodelovanje z drugimi civilnimi demokratičnimi gibanji in kategorično odklanja vsako uporabo vojakov za demokraciji nasprotne cilje kot tudi uporabo vojakov v boju proti lastnemu narodu,
-	razvija in neguje športno rekreativno dejavnost članov združenja in popularizira vojaško športne panoge, skrbi za kulturno in družabno življenje članov združenja.
Območno združenje slovenskih častnikov Laško, njegovi organi in člani sodelujejo pri uresničevanju ciljev in smotrov z ustreznimi organi, poveljstvi slovenske vojske in programsko sorodnimi organizacijami in društvi, še posebej na področju obrambe in zaščite, veteran-stva, socialnega skrbstva, humanitarnih ter kulturnih in športno rekreativnih dejavnosti. Združenje se lahko samostojno včlani v sorodne organizacije, ki imajo podobne namene in cilje doma in v tujini.
Članstvo v organizaciji v preteklosti ni bilo registrirano po avtomatizmu (kar bi po eni strani prišlo prav - sploh z vidika čedalje bolj omenjane strateške rezerve obrambnih sil, pri čemer naj bi tvorili hrbtenico te strateške rezerve); od približnih dobrih 300 članov ZRVS tik pred osamosvojitvijo, smo z novim včla-njevanjem in prostovoljno odločitvijo za članstvo v ZSČ v svoji neodvisni državi uspeli vrste dodobra razredčiti (nekaj zaradi spremenjenih okoliščin v družbi, kar precej zadržanosti pa je bilo posledica neprimernega in na trenutke omalovažujočega odnosa takratnega Ministrstva za obrambo do našega članstva). Tik pred razpustom združenja (vsled finančnih zagat, deloma tudi nezainteresiranosti za delo), je v OZSČ Laško leta 2010 prišlo do zamenjave na čelu organizacije. Z malo drznejšim pristopom in obogatitvijo programa dela, predvsem pa po konsolidaciji financ, smo članstvo vendarle uspeli premakniti v pozitivno smer - od 92 članov leta 2010 se je do danes številka povzpela do števila 178, predvsem tudi mlajše populacije in članic (17), kar
predstavlja slabih 10 odstotkov članstva).
Poseben problem ostaja včlanjeva-nje aktivnih podčastnic, podčastnikov, častnic in častnikov v naše vrste. Čutimo, tudi po razgovorih s posamezniki, da še premalo čutijo pripadnost častniški organizaciji (tudi: »Češ, kaj pa imam od tega?«). Na tem področju bomo morali še marsikaj postoriti, predvsem pa programe pripraviti tako, da bodo vsebovali tudi vsebine za aktivno zaposlene naše bodoče člane. Malo manj pa bo potrebnih tudi zakonskih zadržkov pri pridobivanju osnovnih podatkov o stalni sestavi - predlagamo, da se podčastniku ali častniku ob nastopu službovanja ponudi včlanitev v temeljne organizacije ZSČ, ob pripombi, da brez včlanitve tudi v zboru ZSČ ne more biti.
Za uspešnejše pomlajevanje združenja smo na zboru članov sprejeli sklep, ki omogoča včlanitev tudi osebi, ki je pripravljena s svojim delovanjem pripomoči k razvijanju in krepitvi dela Združenja slovenskih častnikov, predvsem Območnega združenja slovenskih častnikov Laško, četudi nima podčastniškega ali častniškega čina, in ki sprejema s Statutom določene pravice in dolžnosti. Praksa se je pokazala kot dobrodošla in daje pričakovane rezultate.
V okolju, kjer delujemo, smo postali prepoznavna organizacija. Predvsem s pojavljanjem v javnosti, na različnih prireditvah lokalnega in širšega pomena, s svojim praporom in praporščakom ter delegacijami. V preteklosti smo se pojavljali predvsem v tako imenovanih bojnih uniformah, ki smo jih nekateri prevzeli še med osamosvojitveno vojno, nekateri pa malo kasneje ob odpisih Slovenske vojske.; te uniforme še vedno uporabljamo v primerih terenskega dela ob slabših vremenskih pogojih.
Po izrednih prizadevanjih častnega predsednika ZSČ polkovnika Mihe Butare, smo se pričeli pojavljati tudi v svečanih uniformah in s pripadajočimi insignijami. Odziv okolja je bil presenetljivo dober - od v začetku vprašujočih pogledov in nejevere, je danes že povsem razumljivo, da se naše članstvo pojavlja tudi v »prenovljeni » podobi. V združenju smo bili pri pridobivanju svečanih uniform, ob obilnem razumevanju lokalnih skupnosti in donatorjev, dokaj uspešni - zagotoviti smo uspeli 18 kompletov
53
društva
(sicer nekaj brez vetrovk), kar nam omogoča dostojno predstavljanje v javnosti. Za preostalo članstvo bomo tudi v prihodnje skušali pridobiti določeno število vsaj t.i. bojnih ali terenskih uniform -interes je dokajšen (pojavljajo pa se rahli problemi pri odstranjevanju oznak SV: člani se sprašujejo, čigav del strateške rezerve pa smo; z namestitvijo oznak pripadnika ZSČ in veterana ni problemov).
V okolju smo, razen pojavljanja na raznovrstnih svečanostih, prepoznavni tudi po svojem bogatem programu dela, ki pa bo za v prihodnje še bogatejši in ra-znovrstnejši.
Pa poglejmo prvo letošnje pretekle aktivnosti (ki pa so se pojavljale tudi v celem prejšnjem mandatu v letih 2010 -2014), po sklopih programa dela:
-	v okviru aktivnosti predsedstva, komisij in članov OZSČ smo izvedli zbor članov, na kvartal smo imeli seje predsedstva, nadzornega odbora, častno razsodišče pa k sreči ni bilo prezaposleno. Sodelovali smo na skupščini ZSČ in v okviru zmožnosti zagotavljali sredstva za delovanje preko javnih razpisov v lokalnih skupnostih, sklepanjem donatorskih pogodb, pogodb o nabavi uniform, urejanju dokumentacije za nabavo orožja in streliva ter pripravi letnih finančnih poročil;
-	v sodelovanju s Slovensko vojsko smo izpeljali nekaj zahtevnejših nalog s področja vojaško strokovnega usposabljanja: tematski razgovor z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske generalmajorjem mag. Dobranom Božičem na temo aktualnih varnostnih razmer po svetu in doma, izvedli smo dvodnevni tematski tabor, na katerem smo se usposabljali s področja orientacije, preživljanja v naravi in uporabi osebnega orožja - vojaška pištola cal. 9 mm, izvedli smo usposabljanja in tekmovanja v pripravi in kuhanju vojaškega obroka (letos primorska jota), usposabljanja in tekmovanja v streljanju z vojaško polavtomatsko puško CZ cal. 7.62 mm, izvedli smo usposabljanje v ravnanju s protipožarnimi sredstvi in pripravili izobraževanje za praporščake društev naših lokalnih skupnosti, sodelovali smo na predstavitveni vaji »Podlasica« v Mariboru;
-	članstvo je precej aktivno na športno rekreativnih dejavnostih, predvsem pohodih, pa tudi drugih oblikah delovanja: udeležili smo se spominskih pohodov na slovesnostih: januarja Po poteh pohorskega bataljona od Rogle preko Treh žebljev do Osankarce, ekipno smo se udeležili državnega prven-
stva v streljanju in smučanju na Golteh v februarju (lansko leto ženska ekipa zmagovalka, v letošnjem letu pa so fantje dosegli tudi odlično drugo mesto), preko istega konca tedna smo se udeležili tridnevnega Pohoda po poteh XIV. divizije od Sedlarjevega preko Bohorja do Gračnice pri Rimskih Toplicah, ob dnevu ustanovitve OF za Štajersko smo bili prisotni na spominskem pohodu od Rimskih Toplic preko Govc do Rečice pri Laškem, tudi na Kumu ob dnevu državnosti nismo manjkali, prav tako smo prisostvovali na pohodu po poteh NOB v Rečici pri Laškem, z delegacijo smo se udeležili tudi svečanosti na Menini planini, »gora jurišev« - Graška gora, kjer se srečamo veteranske in domoljubne ter planinske organizacije, ne more miniti brez naše udeležbe na pohodu in slovesnosti, bili smo na slovesnosti ob obletnici zadnjega boja I. celjske čete v Šentrupertu in na slovesnosti borcev Kozjanskega na Bohorju, naša tekmovalka je odlično opravila z ultramara-tonom Celje - Logarska dolina in zasedla drugo mesto, organizirali in izvedli smo tudi pohod od Laškega, preko Vrha pri Laškem in Blatnega vrha ter Voluša do Jurkloštra, čaka pa nas še tekmovanje v namiznem tenisu, ki ga organiziramo za domoljubne in veteranske organizacije na Marija Gradcu, pred nami je tudi tradicionalni pohod po poteh osvoboditelje Starega piskra od Celja do Šmartnega v Rožni dolini in še ena odmevnejših aktivnosti -pohod in udeležba na tradicionalnem srečanju in svečanosti ob zaključku I. svetovne vojne pri Krnskih jezerih (dvodnevna zadeva: prvi dan udeležba na slovesnosti, drugi dan pa strokovna ekskurzija na poti domov - po pomnikih I. svetovne vojne - ogledali si bomo muzejsko zbirko v Lokvah in Lipico); v letošnjem letu smo izvedli tudi strokovno vojaško ekskurzijo, poimenovano Po poteh spominov, v okviru katere smo v treh dneh obiskali kulturne in zgodovinske pomnike iz daljne in polpretekle, pa tudi bližnje zgodovine življa Bosne in Hercegovine; - sodelovali smo tudi s sorodnimi in sosednjimi združenji, predvsem na športnih dejavnostih: udeležili smo se tekmovanja v streljanju z MK puško pri kolegih v Brežicah, že tradicionalno srečanje s prijatelji iz Zgornjega Posočja smo letos opravili kot gostje pri domoljubnih in veteranskih organizacija v Tolminu, kuharska znanja smo preizkusili tudi na »Golažijadi« v Rimskih
Toplicah, prisotni pa bomo tudi na tradicionalnem pohodu po nekdanjih trških mejah Laškega;
-	seveda nismo manjkali na »protokolarnih« slovesnostih ob dnevu upora proti okupatorju, žalnih slovesnosti ob dnevu spomina na pokojne, na svečanostih ob dnevu državnosti in dnevu samostojnosti in enotnosti;
-	aktivnosti se v poprečju udeležuje med 20 in 50 člani (ne vedno eni in isti, se izmenjujejo, glede na časovne zmožnosti in delovne ter druge obveznosti), obvezno pa je na manifestacijah prisoten naš prapor ali pa vsaj pohodna zastava s primerno opremljenim zastavonošem.
Skozi navedene aktivnosti skrbimo tudi za psihofizično pripravljenost članstva, predvsem pa skušamo med članicami in člani ustvarjati dobro, tovariško vzdušje, ki je nadgrajeno tudi z obnovitvijo ali pridobitvijo znanj, ki nam lahko prav pridejo ob vsakdanjih zadevah, tudi tegobah in nesrečah.
Res je, da se vse premalo v lokalnih skupnostih in širše zavedajo neprecenljivega potenciala znanja in izkušenj, ki ga premoremo in nas ne vključujejo v pripravljanje in usposabljanje prebivalstva s področja civilno reševalnih in zaščitnih dejavnosti.
Ko pogledamo v prihodnost, vidimo dobre možnosti za delovanje, predvsem z naše, prostovoljne strani, malo več težav pa bo s financiranjem dejavnosti in programov; upamo, da bomo skupno, z razumevanjem organov zveze in lokalnih skupnosti prebrodili tudi tovrstne težave. Zraven že naštetih aktivnosti, ki smo jih izpeljali v preteklem letnem obdobju, smo v programih dela za leto 2015 dodali še nekaj (za prihodnje leto tudi po sklopih drugače razvrščenih) nalog:
-	v okviru organizacijsko statutarne dejavnosti bomo imeli v razpravi in izdelavi spremembe in dopolnitve internih aktov, na novo se nam pojavljajo regijski posveti in vzpodbujanje delovanja interesnih združenj v okviru OZSČ Laško;
-	v sklopu vojaško strokovne dejavnosti bomo izpeljali že do sedaj začrtane naloge, dodano pa imamo enodnevno usposabljanje mladine zaključnih letnikov osnovnih šol z namenom predstavitve vojaškega poklica v obliki predavanja, praktičnega prikaza dela in opreme pripadnikov Slovenske vojske, predstavitev pripadnikov Slovenske vojske za nižje razrede po osnovnih šolah v Radečah, Rimskih Toplicah in Laškem;
54
društva
-	na spominsko - domoljubnih in protokolarnih dejavnostih se bomo udeležili aktivnosti v obsegu kot prejšnja leta s tem, da imamo dodano slovesnosti ob dnevu državnosti pri obeležjih osamosvojitvenih dogajanj v Laškem in Radečah, katerih organizator bomo;
-	kulturno družabna in športno rekreativna dejavnost bo ravno tako dopolnjena z novostmi: pripravo srečanja in piknika častniške organizacije, ZVVS, Društva XIV. divizije Laško in članov ZB NOB na »Ranču pri Karlu« na Ole-ščah pri Laškem in pohoda na le-to iz Laškega do Olešč; prihodnje leto smo organizatorji srečanja z veteranskimi in domoljubnimi organizacijami Zgornjega Posočja v Laškem, udeležili se bomo ribiškega tekmovanja v ribolovu v Šoštanju, kamor nas vabi OZVVS Šoštanj, organizirali pa bomo tudi družabno srečanje članic in članov v Radečah s športno rekreativnimi panogami za popestritev;
-	v okviru informativne dejavnosti si bomo še naprej prizadevali članstvo, pa tudi širše občestvo, obveščati o dejavnostih našega združenja in zveze (na kvartal pisno obvestilo o delu), obveščanje preko novo odprte spletne strani in socialnega omrežja, obveščanje o delu preko glasil lokalnih skupnosti in regijskega tiskanega medija, predvsem pa članice in člane spodbuditi k uporabi elektronske pošte, preko katere smo že do sedaj dokaj uspešno opravljali obveščanje; v okviru navedenih medijev pa bomo izstavljali tudi informacije o delu v Slovenski vojski ter pripomogli k promociji vojaškega poklica;
-	kadrovska, finančna in logistična dejavnost je področje, kjer nas čaka še kar nekaj dela: popolnitev in ažurira-nje kadrovskih evidenc, urejanje sofinanciranja z lokalnimi skupnostmi in državnimi organi, opremiti in prenoviti je potrebno opremo v pisarni združenja, za vse, ki imajo uniforme (terenske in svečane) poskrbeti, da bodo opremljeni s pripadajočimi in-signijami, s sistemom nagrajevanja in pohval so bomo ustrezno zahvalili zaslužnim posameznikom in organizacijam za njihov doprinos pri uresničevanju naših programov dela;
-	področje zdravstvene in psihosoci-alne ter materialne podpore članstvu je del nalog, ki smo ga doslej premalo udejanjali; v večji meri se bomo posvetili spremljanju socialnega položaja članstva; z aktivnim sodelovanjem z drugimi subjekti pri zagotavljanju
in krepitvi zdravja in dobrega počutja članic in članov bomo naredili korak naprej proti aktivnejšemu delu pripadnikov združenja, posebna naloga pa bo širitev zavedanja za vključevanje v preventivne programe za izboljšanje zdravja ( SVIT, ZORA, DORA .);
-	načrtovali smo tudi pričetek navezave stikov s sorodnimi stanovskimi organizacijami pobratenih občin v Srbiji, na Hrvaškem in v Nemčiji (postopno in za enkrat brez prevelikega hrupa -da se spoznamo in vidimo možnosti sodelovanja);
-	sodelovati pa nameravamo vsaj v tolikšni meri kot do sedaj s poveljstvi in enotami Slovenske vojske, Policije in ostalimi domoljubnimi in veteranskimi združenji v lokalnem in regijskem pa tudi državnem nivoju.
Menimo, da je program za prihodnje leto dovolj pester in atraktiven, da bo privabil zgledno število članic in članov, pa tudi kakšnega novega pripadnika si obetamo, predvsem iz vrst aktivnih pripadnikov SV, ki živijo na območju naših lokalnih skupnosti.
Brez sodelovanja s poveljstvi in enotami Slovenske vojske bi zelo težko uresničili zastavljene cilje. Pohvaliti moramo zgledno sodelovanje in predvsem razumevanje pri reševanju planskih zagat s strani bivših načelnikov Generalšta-ba Slovenske vojske: generalmajorja mag. Alojza Šteinerja in generalmajorja mag. Dobrana Božiča, poveljnikov in častnic in častnikov 20. MOTB, sedaj 20. PEHP Celje: polkovnika Boštjana Baša, podpolkovnika Boštjana Močnika, podpolkovnika Boštjana Novaka, stotnice Aleksandre Ferlež, štabnega vodnika Boštjana Janeža in še cele vrst prizadevnih in prijaznih pripadnikov naše vojske.
Dolgoletni predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara je s svojim razumevanjem in potrpežljivostjo pripomogel, da smo kot temeljna organizacija obstali in se okrepili (da ne bo storjena krivica - stotnik Janko Ljubič je k vsej pogači doprinesel ravno tako velik delež razumevanja in pomoči); prav tako so za naše dokaj uspešno delo »sokrivi«: polkovnik Bojan Potočnik, general podpolkovnik Albin Gut-man in v zadnjem letu general major mag. Alojz Šteiner. Vsem iskrena zahvala, s pridihom pričakovanja, da bomo tudi v prihodnje lahko dobro sodelovali, ne glede na področje dela, kjer se bomo srečevali.
Članicam in članom Območnega združenja slovenskih častnikov Laško kot tudi vsem občankam in občanom želimo
obilo uspeha in zadovoljstva pri delu pri prihajajočih mesecih in novem letu.
PREDSTAVITEV PREDSEDNIKA OZSČ LAŠKO
Stotnik Zvonko Zorec - predsednik Območnega združenja slovenskih častnikov Laško
Stotnik Zorec je rojen v Postojni, 25. septembra 1954. Zaradi očetovih službenih obveznosti se je z družino že v mladosti preselil v Laško, kjer biva še danes. Po izobrazbi je višji gostinski tehnik -smer kuhar. Poklicno pot je začel na svojem področju, najprej v Hotelu Evropa v Celju in nato v Zdravilišču Laško. Med samostojne podjetnike je stopil s prevzemom obrata družbene prehrane v Banki Celje; po tej izkušnji je pot nadaljeval kot vodja kuhinj in oskrbnik na planinskih postojankah (na Krvavcu, Vršiču, na Ko-mni in na Krnskih jezerih. Pred upokojitvijo je zaposlitev ponovno našel v domačem kraju v Gostišču Čater na Marija Gradcu, od letošnjega leta pa je v vrstah upokojencev.
Vojaško izobraževanje je začel kot mladinec prostovoljec v Teritorialni obrambi, kar ga je zbližalo z možnostjo nadaljnjega šolanja na vojaškem področju. V prvi generaciji slušateljev Šole za rezervne oficirje v Ljubljani je imel čast obiskovati tovrstno obliko šolanja. Stažiranje je opravil v Mariboru, po zaključku vojaškega roka pa je prešel v enote Teritorialne obrambe in kaj kmalu za tem na opravljanje dolžnosti »rezervista« v okviru Ministrstva za notranje zadeve s področja varnosti.
Bil je aktiven član naše pravne predhodnice - ZRVS, ob ustanovitvi ZSČ pa je vstopil v to organizacijo in v njej na več področjih aktivno sodeloval. V času, ko je bila lokalna organizacija tik pred razpustom, je s somišljeniki prevzel odgovorno funkcijo predsednika OZSČ Laško in jo uspešno opravljal v mandatu 2010 - 2014 in na podlagi uspešnih rezultatov bil ponovno izvoljen za delo v mandatu 2014 - 2018.
Stotnik Zorec je tudi član drugih domoljubnih in veteranskih združenj: Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško, Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško in OZB NOB Laško ter Planinskega društva Laško; v okviru teh združenj in društev uspešno predstavlja in zastopa interese OZSČ Laško.
OZSČ LAŠKO Stotnik Konrad Zemljič, sekretar Stotnik Zvonko Zorec, predsednik
55
nrpovednik
FEBRUAR
Torek, 17. februar
•	Rimske Toplice, »pri Purgu«: Pustovanje (18.00)
Sreda, 18. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (17.00)
•	Dvorana Tri lilije Laško: Finalni turnir pokala Spar, KK Union Olimpija : KD Slovan (17.30)
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov in izven, Gadi in Ansambel Vžig (19.30)
•	Dvorana Tri lilije Laško: Finalni turnir pokala Spar KK Zlatorog Laško : KK Šenčur G. G. D. (20.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za odrasle (družabni plesi), informacije: 070 708 808, info@lukec.net (20.30)
Četrtek, 19. februar
•	Dvorana Tri lilije Laško: Finalni turnir pokala Spar, KK Tajfun : KK Helios Suns (18.30)
•	Dvorana Tri lilije Laško: Finalni turnir pokala Spar, KK Kolpa : KK Krka (20.45)
Petek, 20. februar
•	Hiša generacij Laško: Pekarna MIŠ-MAŠ (ustvarjalna delavnica izdelovanja slaščic) (9.00 - 11.00)
•	Hiša generacij Laško: Arabski Jemen in otok Sokotra (potopisno predavanje Vinka Šeška) (18.00)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Ljubiteljsko gledališče Teharje: Tiho prihaja mrak (recital pesmi slovenskih pesnikov) (18.00)
•	Dvorana Tri lilije Laško: Finalni turnir pokala Spar - polfinalni tekmi (17.45 in 20.30)
Sobota, 21. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 -12.00)
•	Laziše, Podružnična osnovna šola: Ples v maskah (20.00)
Nedelja, 22. februar
•	Kulturni center Laško: Glasba, moje veselje - Popotovanje z zborom Koral in z glasbeniki družine Hrastnik (17.00)
Torek, 24. februar
•	Hiša generacij Laško: Živimo v digitalnem svetu - smo njegovi ustvarjalci ali umetniki (po predavanju Gašperja Gračnerja bo možnost praktične uporabe računalnika; aktivnost je namenjena čistim začetnikom in tistim bolj izkušenim) (16.00)
•	Kulturni center Laško: Gledališki abonma in izven: Boris, Milena, Radko (SNG Drama Ljubljana) (19.30)
Sreda, 25. februar
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let) (17.00)
•	Thermana Park Laško, Gala dvorana: Kako skrbite za vašo hrbtenico? (predavateljica zdrave šole hrbtenice Darja Šoštarič, dipl. fizioterapev-tka) (18.00)
•	Kulturni center Laško: Glasbeno kulinarični abonma in izven - Vid Ušeničnik, tolkala, Blaž Jurjevčič, klavir, Ilj Pušnik, kontrabas (19.30)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za odrasle (družabni plesi) (20.30)
Sobota, 28. februar
•	Vrt Savinje: Garažna razprodaja, Informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50 ali tic@stik-la-sko.si (9.00 - 12.00)
MAREC_
Sreda, 4. marec
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Zdravilišče Laško, Bidermajer salon: Diabetes (predavateljica Bernarda Žagar, prof. zdravstvene vzgoje) (16.30)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let) (17.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za odrasle (družabni plesi) (20.30)
Petek, 6. marec
•	Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00 - 16.00)
•	Zdravilišče Laško, Srebrna dvorana: Predstavitev pesniške zbirke „Prišlekov poklon" Mire Deželak Slatinek (19.00)
Sobota, 7. marec
•	Thermana Park Laško: Delavnica ličenja z Matejo Pozeb Očko in celodnevno razvajanje (posebna ponudba za ženske, število vstopnic je omejeno) (od 10.00 dalje)
•	Dvorana Tri lilije: Perpetuum Jazzile, Veliki koncert ob dnevu žena (19.00)
Nedelja, 8. marec
•	Kulturni center Laško: Koncert dalmatinske kla-pe Kumpanji (17.00)
Sreda, 11. marec
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let) (17.00)
•	Zdravilišče Laško, Bidermajer salon: Literarno--glasbeni večer v čast dnevu žena in materinskemu dnevu (19.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za odrasle (družabni plesi) (20.30)
Četrtek, 12. marec
•	Hiša generacij Laško: Filcanje ali Polstenje (ustvarjalna delavnica s Stanko Damjanovič) (9.00 -11.00)
•	Hiša generacij Laško: Izdelava kopalnega mila in soli (plačljiva ustvarjalna delavnica 7€/osebo, obvezna prijava) (16.00)
Ponedeljek, 16. marec
•	Hiša generacij Laško: Odprtje razstave Mandala
-	preplet niti klekljarske skupine Hiše generacij Laško Kitice (18.00)
•	Torek, 17. marec
•	Hiša generacij Laško: Velikonočni »pick-point« (ustvarjalna delavnica s Katjo Selič (9.00 - 11.00)
•	Knjižnica Laško: Leonida in Albert Mrgole: Iz-štekani najstniki (strokovno predavanje) (19.00)
Sreda, 18. marec
•	Hiša generacij Laško: Pirhi s servietno tehniko (ustvarjalna delavnica z Marjeto Dremel) (9.00
-	11.00)
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let) (17.00)
•	Kulturni center Laško: Abonma Mavrica polk in valčkov in izven, Okrogli muzikanti (19.30)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za odrasle (družabni plesi) (20.30)
Četrtek, 19. marec
•	Hiša generacij Laško: Velikonočni quilling (ustvarjalna delavnica z Jožo Kerin) (9.00 -11.00)
Petek, 20. marec
•	Zdravilišče Laško, Srebrna dvorana: Skrivnost laških termalnih vrelcev (ob svetovnem dnevu voda bo predaval Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško) (16.30)
Sobota, 21. marec
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (9.00 -12.00)
Nedelja, 22. marec
•	Laziše, Podružnična osnovna šola: Materinski dan (11.30)
Torek, 24. marec
•	Kulturni center Laško: Gledališki abonma in izven - Štefka Valentin, monokomedija (19.30)
Sreda, 25. marec
•	Hiša generacij Laško: Pomladno presenečenje (igra učencev prilagojenega programa OŠ Primoža Trubarja Laško) (9.00)
•	TIC Laško: Domači kotiček - predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov (10.00 -13.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za najmlajše (3 - 5 let) (17.00)
•	Večnamenski objekt Rimske Toplice: Proslava za dan žena in mučenike (18.00)
•	Otročji center - Kino Laško: Plesni programi za odrasle (družabni plesi) (20.30)
Četrtek, 26. marec
•	Thermana Park Laško, Gala dvorana: Vsestranska uporaba konoplje (predavajo člani zadruge Konopko) (17.00)
•	Knjižnica Laško: Bojca Januš: Permakulturni vrt (strokovno predavanje) (19.00)
Petek, 27. marec
•	Hiša generacij Laško: Tečaj peke kvašenih velikonočnih dobrot (pletenice, gnezda za pirhe, ptički, zajčki ipd.) pod mentorstvom pekovskega mojstra Francija Planinca. (Obvezne predhodne prijave na center.starejsih@siol.net, 03/73418-80, 051-436-240. Prispevek za sestavine 10€) (16.00)
Sobota, 28. marec
•	Vrt Savinje: Garažna razprodaja, Informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50 ali tic@stik-la-sko.si (9.00 - 12.00)
•	Hiša generacij Laško: 6. Dan za spremembo -Naučimo se plesti butarice (s seboj prinesite zelenje) (9.00 - 11.00)
APRIL_
Sreda, 8. april
•	Hiša generacij Laško: Predavanje Ludvika Jevše-naka, ki je prevedel knjigo francoskega astronoma Huberta Reeves-a: Vesolje, kot ga predstavljam svojim vnukom (17.00)
•	Thermana Park Laško: Naučimo se srečnega in zdravega življenja (predavanje Simone Šket o zdravem načinu življenja, postenju in lastni življenjski izkušnji) (17.00)
Četrtek, 9. april
•	Knjižnica Laško: Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe (strokovno predavanje) (19.00)
Torek, 14. april
•	Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave Darje Jerala (16.00)
56
Mm
križanka/živali
									odsek, izsek	moški potomec	am. režiser stanley	dekor	nobelov nagr. za medicino		slov. pesnica majda	krsta, rakev	evgen bergant	glavno mesto belorusije	predivo	gozdni polž
		■t ^		bl_ L ' Zi ml" a ?				nastop namesto drugega						nar. buditelj, duhovnik anton						
		—» m .j, /						sirek						nabiranje, zbiranje						
								kratko ž. ime						čehov anton						
								*									slikar david			
																	začetek azbuke			
			utrjena rimska vojaška postojanka	čednost, urejenost		9				počasne					vasilij krajše					
				kraj pri krimu						pogorje v avstriji					monaški knez					
reka na dolenjskem									obžalovanje				skobljič z rezi	azobčanim lom						
									rimski zemljepisec				kraj pvri nikšiču	odjemalec, varovanec						
pritok lahna v nem.								tur. ples s sabljami igralec na dude								jed iz svinjskih parkljev, žolica	Sistem zapisovanja in CRM za: S študente S managerje S učitelje S tajnice S novinarje S gospodinje Vse, česar nočete pozabiti! Brezplačna namestitev: www.Zapisuj.si			
alb. mesto in jezero											luža, blato, mlaka omanski denar									
nosilec naslova												produkt grozdja								
konec polotoka					šp. slikar salvador černik oldrich							astronavt armstrong peroci ela								
stara utežna mera									katoličan											
novozelandski domačin									orestova. sestra, hči agamEm- nona											
NAGRADNI SKLAD:
1.-3. nagrada: knjiga ali CD
Ime in priimek:
Telefon:
NAGRADNI KUPON	-----------
REŠITEV
Kupon izrezite in ga izpolnjenega pošljite do 1. aprila 2015 na dopisnici ali v kuverti na naslov: Nova komunikacija d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Nagrajenci prejšnje številke:
knjiga: Janez Vogrin, Trubarjev dom upokojencev,
1434 Loka pri Zidanem mostu CD: Danijela Krampušek, Čopova ulica 7, 3270 Laško
Franc Balon, Pot na Kopitnik 13, 3272 Rimske Toplice
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
07 81 6o 210
vet.post.sev@siol.net
C ŽIVKA
Živahna mlada mešanka z rotvajlerjem je bila najdena pri Vrhovem. Potrebuje odločnega in aktivnega skrbnika, ki pozna karakteristike pasme. Približna starost: 1,5 leta.
LONI O
Sicer prijazna, a precej plašna psička ni vajena povodca in ni socializirana. Potrebuje strpne skrbnike, ki jo bodo počasi uvajali v urbano življenje. Je srednje rasti. Približna starost: 2 leti
ŠREK in FIONA 3
Prav tako kot Loni sta prijazna, a precej plašna psička. Nista vajena povodca in nista socializirana.
Srsk
Fiono
Potrebujeta strpne skrbnike, ki ju bodo počasi uvajali v urbano življenje. Bosta srednje rasti. Približna starost: 10 mesecev.
57
živali/oglasi
MIKI, MINI, POPAJ in OLIVA
Mladički psičke Loni bodo najverjetneje srednje rasti. Za oddajo bodo primerni v marcu.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO
Spoštovani, za vas v februarju organiziramo:
-	začetni in nadaljevalni tečaj nemščine,
-	začetni in nadaljevalni tečaj angleščine,
-	začetni tečaj ruščine.
Poleg omenjenih izobraževanj izvajamo:
-	različne računalniške tečaje,
-	tečaje komunikacije,
-	izobraževanje in postopke za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK): upravljalec strojev v proizvodnji, CNC operater, izdelava kruha, potic in testenin na tradicionalen način.
V šolskem letu 2015/16 bomo v sodelovanju s PF Koper izvajali visokošolski študijski program Predšolska vzgoja (izredni študij) v Slovenskih Konjicah. Informativni dan bo v torek, 24. 2. 2015, ob 18.30, na Gimnaziji Slovenske
Konjice.
Kontaktni podatki: Šolski center Slovenske Konjice-Zreče Izobraževanje odraslih Laško Trg svobode 6, LAŠKO
Telefon: (03) 733-89-38, GSM: 041-611-172 e-pošta: sic.lasko@siol.net internet: www.sc-konjice-zrece.si
Veselimo se vašega obiska!
organizira
KONCERT DALMATINSKE KLAPE KUMPANJI S KORČULE
NEDELJA, 08. 03. 2015 OB 17.00 URI V KULTURNEM CENTRU LAŠKO
PRODAJA VSTOPNIC: M&M TOURS, LAŠKO, MESTNA ULICA 2 TEL.: 08 205 36 05, 051 66Š 700 - MMTOURS@SIOL.NET
BREZPLAČEN PREVOZ: ŽALEC, CELJE, ZAGORJE, RADEČE
M&M TO
IZLET NA MORJE Z VESELIMI MUZIKANTI
21. - 22. MAREC 2015
DVA DNI DRUŽENJA , ZABAVE, SMEHA..
Z NAMI BODO: OKROGLI MUZIKANTI, KVINTET DO JUTRA, GODBA, HARMONIKARJI, HUMORISTI, JOŽI KRIŽNIK.
ODHODI: LAŠKO, VOJNIK, ŠENTJUR, VRANSKO, ŽALEC, CELJE
M&M TOURS, LAŠKO, MESTNA ULICA 2 TEL.: 08 205 36 05, 051 668 700 - MMTOURS@SIOL.NET
58
Thermana vas razvaja
SOBOTA, 7. MAREC, NAJ BO DAN ZATE!
Delavnica Učenja z Matejo Pozeb Očko, celodnevno razvajanje in mnoga druga presenečenja...
Število mest je omejeno, zato si brž zagotovite svoje na 080 8119 ali na ¡nfo@thermana.si.
Cena: 49 € na osebo.
LASCANI, IZKORISTITE VASE POSEBNE UGODNOSTI!
•	Posebna cena letne vstopnice za vse bazene,
•	20 % popusta na kopališke, zdravstvene, wellness storitve (ne velja za tajske masaže) in fitnes.
Več na www.thermana.si.
V THERMANI RAZVAJAMO ŽENSKE IN NJIHOVE »MUČENIKE«!
Ugodnosti za 8. marec - dan žena in 10. marec - dan mučeni kov
30 % popusta na celodnevno kopanje ali kopanje s savno. Popust velja 8.3. za vse ženske in 10. 3. za vse moške.
THERMANA Laško
info@thermana.si | 080 81 19
	Z LJUBEZNIJO	
	GA VARIMO	
	ŽE OD LETA 1825	
		Jfu/f k M« kM M>4 x ljubeznijo GA VARIMO
		

ari*-, -i*«
i:
MM*
L.«U ¿k
t kf , M
L I				Ti*
		1825-		2015
aJ				
, *
, ^ j


g

■ «»t
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!