Poštnina paušalirana
Političen list.
Naročnina znaša:
^ dostavljanjem na dom ali po pošli K 10'— mesečno. .	četrtletno	K	30-—.
Ce pride naročnik sam v upravnišlvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo In uprava;
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 17. julija 1920.
Št. 156.
Herodska grozodejstva Italijanov.
Italijanski napad na našo mejo pri Rakeku. — Grozodejstva Italijanov se nadaljujejo.
Napredni obmejni Slovenci!
Delo na naši severni meji, posebno po Dravski dolini, Koroškem in Prekmurju je težko. To delo probuje potrebuje neobhodno svoj list, ki naj bo
naročite si ga že sedaj, da ne zamu-1 stvar, glavno pa klerikalna agitacija. V kul-
dite začetka. Kdor nam pridobi deset lurnem <>ziru Pa nis° doslei storili nič dru* novih naročnikov, ki plačajo do konca g«sa nego poneumnjevali mlade ljudi s kleri-’	,	., j. j	kalnimi farbarijami, da ]ih potom njih vzgoje
tega leta naročnino, dobi list do no- sposobne za mirno prenašanje in podpi-
vega leta zastonj.	Iranje farovške diktature, katere edina opora
...	,	_	.	List stane na mesec le 10 K, in je ljudska slepota: kajti človek zdravega in
vodnik, svetovalec m pomočnik povsod ^ • • ^anes tj-? pn £etrt vina normalnega razuma ne more biti nikoli res-
in ob vsakem časti. Maribor sam d.ugo! \ ^	bo1te	^	nKen klerikalec, » pa je kljub temu, za-
mesto v Sloveni,! s 35 tisoč prebivala, dan imdj	lasten	tiSt ki Vas	26	S°	P°
mora imeti svoj slovenski dnevnik, ker	n	It£?om	i«.	o«	,KomarsK1-
bi bila sramota, da bi imel nemškega	,	® J?	Še	mani	pa	so	Orli	narodna	organizacija
a slovenskega ne. Ljubljanski in drugi SVdU m d0roa' de'° J'	Nas,ali s0' kakor sm0 že omenili’ v svrh°
dnevniki pa ne morejo nikoli posvečati
našim krajem toliko pažnje, kolikor jo je treba. Z državno osamosvojitvijo še
Konštatiramo...
strankarske agitacije, agitacije za ono stranko, ki je tedaj, ko je Orle ustanovila imela glavni namen uničiti v Sloveniji Sokole in narodno-
»Včerajšnja »Straža« je prinesla dve napredne ljudi, ki so bili edini narodnjaki ni dovršeno tudi delo narodne in na- zaporedni notici; v prvi, pod naslovom »De- in Jugosloveni. Tako so bili torej ustanov-predne osamosvojitve in probuje, zato Iavec< ie posvetil.. « pravi, da odseva iz ljeni v svrho indirektnega pobijanja narodne bo treba še obilo resnega in trdega vse9a naše9a članka o prvem sokolskem zavednosti in jugoslovenske ideje med slo-A I KI X n *	■	nastopu v Prekmurju »žalost, mačje solze in venskim narodom. O pričetku svetovne vojne
dela. Naš list se zadrte čase vedno razo£arante ker ,i£ii (l) polet Sokolo„ u s0 5il, tl 0,ii pr„a avstrijska avantgarda
bolj širi, V par mesecih se je na- Prekmurje je bil velik fiasko.« Dalje pravi proti bratom Srbom in Rusom. Iz njihovih hlada podvojila. To je dokaz, da je o Sokolih, da so »narodnemu blagru nevarne vrst so se rekrutirali Pogačnikovi mlado-
list dober. Mnoge pa moti to, da je majhen p0 obliki, toda to je le predsodek, kajti čeprav manjši od drugih, poroča vendarle vse ono, kar -poročajo drugi, in to celo preje nego drugi, prinaša pa tudi o naš.h lokalnih dogodkih poročila, ki jih drugi listi ne prinašajo. Ima pa še to prednost,, da je najcenejši dnevnik v naši državi. Odslej pa bo posvečal več pažnje tudi Prekmurju in Koroški.
Zato agitirajte zanj, pridobivajte nove naročnike, ter pošiljajte poročila o vsem, kar se pri Vas važnega zgodi; če imate kaj, kar bi javnosti radi povedali, pišite nam in mi bomo objavili. List se bo v kratkem povečal ter bo vsestransko ustrezal. Zahtevajte ga po gostilnah, kavarnah, brivnicah in povsod, kupuite le pri tvrdkah ki in seri-rajo v našem listu, bodite dosledni, kakor so dosledni drugi.
ptice«. V drugi notici za tem pa se zgraža strelci. Iz njihovih vrst so se rekrutirali de-nad tem, da si je naš list upal opozoriti nuncijanti zavednih in narodnih Slovencev-ljudstvo na pravi pomen orlovskega tabora, Sokolov.
ki hoče le »pokazati vsemu svetu, da je | Za primero, da nam »Straža« ne bo Maribor slovensko mesto in ki je sicer kato- očitala, da nismo konkretni, navajamo ravno liška, toda tudi narodna, slovanska prireditev«, poglavarja mariborskih Orlov, prof. Capudra, To našo notico smatra za »netaktno in ne- ki je denunciral slovenske dijake v Kranju skladno s slovansko gostoljubnostjo«, avstrijskim oblastem kot srbofile, radi česar »Straža« se gotovo ne zaveda, da je isto- so potem trpeli vso vojno dobo trpljenje časno, ko nam očita netaktnost zagrešila mučenikov.
resnično in grobo netaktnost s tem, da blati To so bili Orli pred vojno, to so bili sokolsko prireditev v Murski Soboti, ki je med vojno in to so tudi še sedaj. Orlovski imela 99 krat več narodnega namena kakor tabor v Mariboru nima namena pokazati pa ga bo imel orlovski tabor, na kalerega svetu, da je Maribor slovenski, ampak da je so povabili tudi Italijane. Ter dalje s Slovenija klerikalna, ,da je Maribor klerikalen, tem, da blati Sokole s »ptiči« ter z »narod- toda to ni. In mariborsko prebivalstvo bo nemu blagru nevarnimi pticami«. Toda o tudi to' pokazalo. Vaš apel, naj se mesto netaktnosti »Straže« se tu ne bomo prerekali, okrasi, se od občinstva ne bo izvajal, če pa povedati pa hočemo par besed, ki so mnenje, se boste skušali poslu?iti farovške diktature ne le vseh pristašev JDS, ampak tudi vsega in klerikalnega terorja potom vašega proku-neklerikalnega mariborskega prebivalstva, o rista dr. Leskovarja, vam bo to napredno tem »Stražo« lahko preveri vsak, kogarkoli mariborsko občinstvo nanravilo godbo, ki vpraša.	Ivam bo še dolgo brnela po ušesih. Za to
Orli niso niti telovadna niti kulturna bomo skrbeli mi, bodo skrbeli narodni soci-organizaciia, rodila jih je samo potreba po jalisti, socijalni demokrati in komunisti.
..	,	..v	1	pompozni agitaciji za klerikalno stranko. V Orlovski tabor je Prvi kongres klerikalne
V povečanem listu bomo pri DCe- telovadbi niso mogli doslei še nikoli nič po- črne internacijonale, farbanje z narodno privali velezanimiv izviren roman, zato kazati, ker jim je telovadba le postranska reditvijo pa je najogabnejša zloraba. Edini
Slovani na tem taboru bodo slovaški Orli izdajalca patra Hlinke, ki pa jim ne dovolimo zlorabljati slovanskega imena, ker to Slovani niso. —
»Straža« je napadla prvi sokolski zlet v Prekmurju, ki je jako lepo izpadel kljub vsej gonji »kristjanov«, napadla je izlet, ki je imel res le naroden in kulturen namen, mi pa smo vam sedaj odgovorili, kakor ste želeli, ta odgovor ste izzvali sami. In še nekaj, ko so prosili Prekmurci, da bi opozorili v »Straži« na slavje osvobojenja, sta dr. Lenard in Goleč odgovorila, da jih to slavje, kjer so Sokoli nič ne briga. Hočete mar, da vam bomo sedaj mi delali reklamo?
Mi ne dvomimo o tem, da bodete zbobnali na tabor vse vaše pristaše, kar jih leze in gre, toda radi udeležbe iz našega mesta bi ostali sami. Situacijo bodo rešile marijine device, tretjerednice, cerkovniki ter farovški denar, ki ga ubogo, zaslepljeno ljudstvo znaša
v cerkvene puščice za božjo Čast, dočim ga
vi porabljate za svoje orlovske orgije v božjo nečast.
Na nas pa se ne obračajte, kajti mi smo prerasli omejenost, ki je potrebna farovškim hlapcem Orlom.
Dnevne vesti.
»Straža* in Prekmurje. Za danes samo toliko, da se ne pozabi: Naša »narodno zavedna«, za Prekmurje posebno navdušena »Straža« je po svojih urednikih dr. Lenardu in Golecu zavrnila vsako obvestilo za slavje osvobojenja Prekmurja. O posledicah tega nekrščanskega sovraštva do »Sokola« se pomenimo pri počaščenja Orlovskega tabora v Mariboru.
50 let papeževe »nezmotljivosti*, jutri, 18. julija poteče pol stoletja, odkar se je med gromovito nevihto papež Pij IX. takorekoč z nasiljem koncila sam proglasil za nezmotljivega in to božjo lastnost povzdignil za dogmo: »ex sese non autem ecclesiae . . .« nezmotljiv iz svoje lastne oblasti in ne kot usta cerkve S to dogmo je rimsko papeštvo doseglo vrhunec svoje domišljave drznosti na-pram Jezusovim naukom in obenem je doseglo tudi višek svoje namišljene nadoblasti na zemlji. Če tudi se ta dogma nanaša la na papeža kot vrhovnega učenika cerkve v zadevah vere in morale, vendar ozi.orna ravno za to. je ta dogma iz človeškega in verskega Stališča najhujši udarec krščanski resnici. Ravno zdaj se nam zdi čas kakor nalašč pripraven, da se prihodnie dni s to rimo-kato-liško nadutostjo pobližje seznanimo.
Prekmurski učitelji »brezverci*. Na shodu »Kmetske Zveze« v Beltincih je nadučitelj Sprager med drugim tudi svoje napredne tovariše opsoval z brezverci ter jih imenoma navedel. Imena obrekovanih narodno zavednih učiteljev so se odposlala na tajništvo Kmetske Zveze v Maribor, kjer se pečajo s takim ovadništvam in zahtevajo od dr. Brejčeve vlade, da se take žrtve kratko-malo premesti ali pa spodi iz take službe. To pavšalno obrekovanje lastnih tovarišev pa se je zagnusilo celo duhovniku Kleklu, ki je po Spragarjevem junaštvu nastopili izjavo: Kdor zoper svoje lastne stanovske tovariše toliko in samo slabo govori, temu se ne more vsega verjeti. V tem oziru bi bil duhovnik Klekel bela vrana med — črnimi. Radovedni pa smo, ako je Klekel tudi preskrbel, da je tudi ta njegova obsodba denuncijanta in obrekovalca prišla pred sodni stol tajništva KZ in ako so tam to krivico popravili.
Slavolok. Naš slavni magistrat si dovoljujemo vprašati, kaj namerava s slavolokom pripravljenim za sprejem Njegovega Visočanstva regenta Aleksandra na novem dravskem mostu, da ga ne podere? Pa ne. da bi aa nameraval porabiti za orlovski tabor? uče zasleduje morebiti take namene,
potem naj si zapomni, da naše ljudstvo nikoli ne bo dovolilo, da bi se slavlok, ki je bil postavljen za sprejem Nj. Visočanstva regenta Aleksandra zborabljal v take namene-Zahtevamo, da se slavolok takoj razdere.
K dogodkom v Trstu. (Poročila očividci). V Mariboru bivajoč Primorec, ki je včeraj dospel iz Trsta, pripoveduje sledeče:	Do do-
godkov v Splitu nismo opazili nič nenavadnega. Toda že pondelfek, rojstni dan našega kraka Petra so Italijani pričeti protestirati proti naši zastavi, ki je visela na našem konzulatu. Zastava je morala že v opoldanski uri zginiti. Drugo jutro so Italijani pričeli razobešati svoje zastave. Po mestu so hodili posebni oddelki, ki so kontrolirali hiše, kjer ni bilo zastav. Prišli so tudi v prosto luko, kjer še ni bilo zastav in so ravnatelju Tociju z nasiljem grozili, da razobesi zastave. Toči se je izgovarjal, da ni dobii še nobenih navodil, da treba razobesiti zastave. Zastave so morale biti opremljene z žalnimi trakovi. Proti vedno hujšemu. organiziranemu terorju so socijalisti napovedali protestni shod. Popoldne je društvo ,,Fascio Triestino di Com-battimente" priredilo velik obhod, katerega se je udeležilo tudi mnogo laških oficirjev v ci-vilu. Okrog 4. ure popoldne se je od vseh strani hkrati izvršil napad na Narodni dom. Vdrli so v vse prostote ter od zgorej navzdol polivali bencin iz steklenic. Streljalo se je z revolverji in ročnimi granatami tako vsepoprek, da so laški razbojniki pri tem sami bili ogroženi. Kmalu nato je pričelo goreti ; vse poslopje je bilo hkrati v ognju. Gostje so v divjem obupu bežali in vsepovsod iskali izhoda. Dve ženski sta ubežali na streho dvorane, a ker nista mogli naprej, sta morali bežati zopet skozi goreče spodnje prostore; kdo ju je rešil, očividec ne ve. Strežkinja Čitalnice, Tornič, se je ob tistem času nič hudega sluteč, kopala v morju in še ob 8. zvečer sedela na obali. Med tem je njen otrok, v podstrešni sobi gorečega poslopja bil že blizu Strašne smrti. Ko je vboga mati prišla domov in našla že vse v plamenu, ni vedela kaj je z otrokom; nekdo ga je še ob pravem času rešil. Ko so ga ognje-gasci — itak samo na videz pričeli gasiti, so podivjani Lahi protestirali; ognjegasci so se morali omejiti samo na varstvo sosednjih poslopij. Od Balkana, ozir. Narodnega doma so ostala samo vrata v Sokolsko dvorano. Strašen orizor gorečega poslopja se je nudil ponoči. Drugih požarov ,ni bilo videti Drugod so samo vse razbili in oropali, izvzemši poslopja „Edi-nost“. Italijani zvračajo glede granat krivdo na Slovence, češ, da s6 jih oni metali na Lahe. Znanih Slovencev se ni smel nihče prikazati na ulico. V sredo zjutraj je bil promet iz Trsta še v redu, preiskali pa so potnike natančno, in odvzeli vse -tržaške liste.
Urade, organizacije, društva i. t. d., ki nam pošiljajo različne notice opozarjamo, da jih pišejo v takem jeziku in obliki, da nam jih ne bo treba popravljati, ali celo preprisovati, ker se odslei taka poročila, oziroma obvestila ne bodo več sprejemala, ampak kratkomalo metala v koš. Istotako naj se nam 'tudi od te strani ničesar ne daje v vednost z enostavno označbo, ampak n j se poročilo, oziroma obvestilo že za list stilizirano dopošlje, kajti uredništvo nima časa samo sestavljati društvenih in sličnih obvestil.
Sl. poštnima uradoma v Mariboru in na Muti! Razprodajalec našega lista na Muti g. Alojzij Moran, (prej Oset) nas je včeraj obvestil, da prejema skoro vsak dan po par izvodov lista manj nego bi ga moral dobiti. Ker se od tu odpošlje vsak dan polno števdo naročenega lista, je edino mogoče, da oni izvodi, ki manjkojo ko dospe pošiliatev na Muto izginejo na pošti bodisi na mariborski, ali pa na Muti. Raditega prosimo, da se tozadevno ugotovi, kje leži krivda.
Našo pošto bi prosili, da bi dostavljala ljubljansko pošto, ki dospe v Maiibpr pred polnočjo že takoj naslednji dan zjutraj in ne komaj popoldan Po našem mnenju bi se dalo tej želji občinstva lahko odpomoči.
Trgovci in prodajalne cene. Trgovski gremij poživlja vse svoje člane, da se nemu-
doma po strokah sestanejo, ter tako do očijo jednake prodajalna cene. Pri današnjih razmerah je to neobhodno potrebno vsled tega, ker se trgovca kljub temu, da prodaja pod lastno ceno, a ima vendar višjo prodajalno ceno kot drugi, lahko občutno kaznuje.
Trgovci in naša carinama. Opetovano se čila v raznih listih pritožbe zaradi nepravilnega postopanja naše carinarne. Vendar take pritožbe po listih nimajo nobenega usoeha. Da pa bode v bodoče tak uspeh zasiguran, je trgovski gremij pripravil oolo, na katero se vpišejo vse pritožbe tičoče se carinarne. Te pritožbe se bodo na to tedensko po enkrat skupno poslale ne merodajna mesta. Opozarja se toraj vse člane gremija, da vsak posamezen .slučaj takoj javijo gremiju s pravilnimi podatki ter po možnosti tudi javijo osebo, ki postopa nekorektno. Na ta način bode vendar enkrat mogoče briti do bo jše carinske uprave, kajti tl gospodje se motijo, če mislijo, da je trgovstvo zaradi njih tukaj; nasprotne oni so za nas.
Gradba pravosodnega ministrstva. Stavbeno podjedje »Pionir« je dobilo dovoljenje za zgradbo poslopia pravosodnega ministrstva, ki bo stalo 1,256 000 dinarjev.
Francoska misija v Beogr adu. V Beogradu se nahaja fr ncoska misija, ki ji na-čeljuje general. Njena naloga je, proučiti sedanje gospodarske razmere v Jugoslaviji radi čim ožjih trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Francijo.
Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je račune, ki se tičejo okrašenja mesta povodom obiska Nj. Vel. regenta, predložiti do vštetega 25. julija 1920 pri mestnem magistratu v Mariboru. Računi, ki se predložijo po tem roku se ne bodo upoštevali.
Habsburško premoženje na Češkem. Bivša ministra Vesely in Klofač sta predlo-šila senatu . interpelacijo glede konfiskacije habsburškega premoženja v Čehoslovaški.
Učiteljski kongres. Tekom tega tedna pride v Beograd okrog 3000 uč teljev na prvi kongres jugoslovenskega učiteljstva.
Sezona na Klopinjskem jezeru na Koroškem je zopet otvorjena. Izvrstna oskrba. Pension. Pojasnila daje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero".
Jutri v nedeljo vsi na sokolsko slavnost na Muto. Mariborčani se odpelemo 9‘20 iz glavnega kolodvora Studenški Sokol se nam pridruži 9.27 na koroškem kolodvoru. Dolžnost mariborskih in okoliških Slovencev in Sokolov je, se prvega javnega nastopa obmejnega Sokola v tej nemški trdnji v romantičnem trgu Muti udeležjti. Vožnja stane na obe strani 12 K. Vlak vozi ob 23. uri nazaj v Maribor. Vsak naj porabi to ugodno priliko.
Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot v Mariboru in okolici st je
od tukajšnjega kr, pope komisar jata izposlovala, da sme nabirati prostovoljne milodare za svoje najrevnejše člane. Pobiralo se bo vse, denar, obleke, perilo, čevlji, kurivo, živila itd. Naoiralci bodo imeli od pol. oblasti in od okrajnega glavarstva potrjene izkaznice, da so res upravičeni nabirati, na kar se občinstvo opozarja, da bi ne nasedlo goljufom. Imena dobrosrčnih darovalcev se bodo objavila tudi v vsem mariborskem časopisju.
Jutri v nedeljo, 18. t. m. od 18. ure (6. popoldne) -na prostoru »Rapida« v Ljudskem vrtu prvenstvena tekma med slovenskim športnim klubom »Maribor« in »Hertc«.
•Trgovci, ki žele v bližini Maribora kupiti majhno trgovsko hišo z njivami in vrtom, naj se javijo nemudoma v trgovskem gremiju.
Sleparija s ponarejenimi 1000 K bankovci. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je te dni vršila zanimiva razprava. Dne 26 februarja je prišel Dominik Kuhberger, trgovec v Gradcu v Maribor, baje z namenom, da nakupi živila. Zglasil se je pri tukajšnjemu trgovcu A. Bernharda, Koroška cesta, da prevzame dva zaboja za nekega drugega trgovca. Pri tej priliki je Kuhberger naprosil
Bernharda, naj mu zamenja 98 bankovcev po 1000 K za dinarske bankovce. Dernhard je bil za to uslugo pripravljen in je šel z denarjem na davčni urad, kjer se mu je naročilo, naj pride popoldne po bankovce. Obstojal je namreč z ozirom na večje število jednakih žigov sum, da so žigi in kolki oo-narejeni. Sum je bfll opravičen. Ko je Kiih-berger popoldne z Bernhardom prišel na »davčni urad, je bil aretiran. Pri osebni preiskavi so našli še 59 bankovcev po 1000 K. Policija je nadaije izsledila v hotelu Meran tudi Kiihbergerjevega polbrata Hierzenber-Serja, agenta iz Ljubljane, pri kateremu je ttašla 20 bankovcev po 1000 K in za 2000 K po i in 2 K z istotako ponarejenimi žigi. Oba so aretirali ter ju izročili okrožnemu so* dišču. Kiihberger se zagovarja, da je bankovce dobil deloma od - trgovca Latzerja v Gradcu, nekaj v kavarni Roseggerhof, ostale Pa v graški eskomptni banki. Male bankovce Pa mu je izročil neki Brumec. Oba trdita, da tlista vedela, da so bili žigi in kolki pona-teieni. Sumljivo pa je, da je Kiihberger rabil potni list Josioa Tekovca in pa, da je izročil Bernhardu oziroma davčnemu uradu samo 98 bankovcev, dočim je druge izročil Hierzen-bergerju, 20 pa jih je imel še pri sebi. Značilno je, da Kiihberger, ki biva v Gradcu, govori dobro slovenski, dočim njegov polbrat Hierzfinberger, ki stanuje v Ljubljani, govori samo nemški- Oba sta bila obtožbe hudodelstva goljufije oproščena, zadeva pa, se je izročila v konečno rešitev politični oblasti. Zagovarjala sta ju dr. Rosina in dr. Hojnik.
Št. Lenart. Pri nas je nekaj gospodov, katerim niso nič kaj vseč naši narodni prazniki. Na Vidov dan so pridno in vestno delali in celo na praznik sv. Petra in Pavla, ko je v^e drvelo v Maribor, niso mogli ostati brez pisarne, čeprav je bilo vse njihovo delo le navidezno, ker to delo ni izviralo iz ljubezni do pisarne, ampak od mržnje do naših državnih praznikov. Tudi na kraljev rojstni ds n so hoteli sedeti v ^radib, pa jim je vlada zmešala štreno z naročilom, da je ta dan prost, Čudno, da se pisarne niso podrle, ko je bilo prosto. Zahtevamo, da se ob delavnikih dela, toda zahtevamo tudi, da se prazniki puste prosti in da se ne poseda’ v pisarnah iz dolgega časa in duševne revščine. Sicer pa ne veljaio nobeni izgovori, ker resnica je le ta, da jim narodni in državni pravniki mrzijo. Zato zahtevamo od vlade, da istotako čuva prosti čas, kakor čuva delavnike. Uradnike pa, ki državnih in narodnih praznikov ne spoštujejo in nočejo upoštevati naj se pošlje 'čez mejo ali pa v pokoj. In to takoj. Toliko za sedaj; drugače pa bomo skrbeli, da se ljudstvu ne bo dajalo z uradovanjem ob praznikih povoda do izgovorov, češ, kaj bi praznovali Vidov dan in Petrpvo, ko še uradi delajo. — Mi bi . t®mu.Poročilu iz Št. Lenarta pripomnili samo ,e . a poznamo gospoda nadučitelja, ki je .tel ,metl na Vidov dan šolo, kljub odloku, da Je šole prost dan ter je tudi res že začel s poukom in peljal otroke v cerkev komaj tedaj, ko so druge učne moči s svojimi razredi same na svojo roko isto storile. Podobni slučaji pa so se menda dogodili tudi drugod. Zato se 4udi mi pridružujemo mnenju gospoda dopis-siika iz St. Lenarta, da gg take gospode P>šlje.	8
Zadnje vesti.
Herodska grozodejstva Italijanov.
Maribor, 16. julija. Danes iz Trsta Semkaj prispelo privatno pismo poroča, da So Italijani v Trstu izvabljali v neko hišo slovenske otroke, kjer so jih i>otem morili, da na ta način uničijo naš živelj. Ko je.v Pondeljek nesel nek deček očetu kosilo, ga je ustavil nek Italijan ter mu izročil pismo ter nekaj lir, naj ga nese na označeni naslov. Deček pa je to povedal očetu, ki je nismo odprl. V pismu je bilo dobesedno zapisano: »»Ne umorite tega fantiča dokler ne pridem iaz.“ Prestrašeni oče je tekel h karabinjerjem,
ki so potem preiskali omenjeno hišo ter našli v kleti 50 otročjih glav. Domneva se, da je na ta način izginilo že 275 slovenskih otrok, ki se jih pogreša.
Italijanski napad na našo mejo.
Ljubljana, 16. julija. Včeraj zvečer so Italjani napadli pri Rakeku našo mejo, pričeli so streljati na naše obmejne straže. Padlo je obojestransko okrog 80 strelov. Na naši strani ni nikakih izgub.
Ljubljana, 17. julija. Po poročilih iz Logatca vozijo Italijani na demarkacijsko črto neprestano vojaštvo in topove ter se utrjujejo.
Ljubljana, 17. julija. Po semkaj došlih poročilih so italijanski železničarji odpovedali pokorščino ter nočejo več voziti čet r,a mejo, radi tega so želenico zasedli z vojaškimi železničarskimi oddelki- Vojaške vlake vodijo častniki sami.
Grozodejstva se nadaljujejo.
Trst, 17. julija. Napadi iia jugoslovensko imetje in ljudi se po posameznih krajih zasedenega ozemlja še vedno nadaljujejo. V Trstu, Puli in drugod pretepejo vsakega človeka, ki si upa govoriti slovensko ali srbo-hrvatsko. Pretepene reveže pa potem še aretirajo in zaprejo, češ, da izzivajo.
Naših ljudi se polaščata obup in nemir.
Trs.t, 16. julija. Vsega jugoslovenskega prebivalstva v zasedenem ozemlju se po-lašča obup in nemir, ker si nihče ni več varen življenja in imetja. Italijanski* vojaki grozijo, da bodo v slučaju da pride do vojne z Jugoslavijo poklali vse naše prebivalstvo v zasedenem ozemlju. Radi tega\se ljudstvo pripravlja n^i samoobrambo. Splošno mnenje je — odrešitev ali pa smrt, ker tako ni-mogoče dalje živeti.
Vesniču so Italijani še vedno prijatelji!
LDU Beograd, 16. julija. Na včerajšnji seji narodnega predstavništva je na stavljeno vprašanje odgovoril ministrski predsednik dr. Vesnič: Vlada nima nobenega obvestila, da je Bakar zavzet in mi tudi ne verujemo, da se je to zgodilo. O dogodkih v Gorici in na Reki nimamo zanesljivih podatkov. Mi bomo svoje pravice varovali. Kar se tiče Trsta', imamo sporočilo tržaškega delegata. To poročilo se glasi: Včeraj je drhal demonstrirala povodom splitskih dogodkov. Tolpa je popolnoma uničila pohištvo delegacije na Beneškem trgu (Piazza di Venezia) in moje lastno. Pisarna oddelka za izdajanje potnih listov v Mazzinijevi ulici je bi*a iste.tako opustošena. Storil sem potrebne korake pri glavnem mestnem komisarju. Po sprejemu te brzojavke je vlada takoj brzojavila syojemu zastopniku v Rimu: Zahtevajte nastopno: 1, Poročilo generalnega civilnega komisarja v zadevi agencije ; 2. pravično povračilo škode za opustošene stvari. Do tega trenutka še nimamo poročilo iz Trsta in tudi ne iz Rima. Pričakujem možnost, da se bo zastopstvo v Rimu zavzelo za ostale zadeve v Trstu in da pošlje sporočilo vladi. V imenu kraljeve vlade izražam sožalje^ našim bratom, ki so toliko pretrpeli. Ako so pordčila čafenikov točna, potem meče to temno senco na sosedni, še vedno rečem, prijateljski italijanski narod. (Hrup, protesti in medklici.) Jaz upam, gospoda, da se bo italijanski
narod zavedal svojega položaja v svetu in odgovornosti in da bo našel pot in način, da se v teh dneh opre na svoje dostojanstvo in čast. Jaz verujem v to. Kraljeva vlada, zavedajoč se svojih dolžnosti, bo vedno storila, kar interes vesoljnega miru zahteva od nje, in to je, da se obrne na vrhovni svet in mu predoči položaj, kakršen je in vtise, ki jih delajo taki dogodki na celokupni naš narod ter da skrbe za to, da bo takemu stanju konec. V tem trenutku prosim Vas, da se s tem odgovorom zadovoljite.
Vprašanje rekonstrukcije deželnih *	vlad.
LDU Beograd, 16. julija. »Tribuna« piše: V seji ministrskega sveta so razen splitskih dogodkov obravnavali tudi vprašanje rekonstrukcije pokrajinskih vlad. Kakor vse kaže, se je nadejati, da se že bližamo sporazumu. Danes se je razprava o tem vprašanju nadaljevala. Pesimizem ni upravičen, Na obeh straneh obstoja želja, da se stvar čimprej dovrši ter je umestna nada, da bode tudi popolnoma uspela.
Rusko-angleška mirovna pogajanja.
DKU London,. 16. julija. Rusi so pristali na angleški predlog o uvedbi mirovnih pogajanj, zahtevajo le, da se vrše mesto v Londonu v Brestu Litovskem.
Plebiscitna komisija na Koroškem.
DKU Celovec, 16. julija. Danes zjutraj ob 8 uri je prispela semkaj francoska sekcija plebiscitne komisije. Predsednik plebiscitne komisije polkovnik Pečk ter šef francoske sekcije, grof Chambrun prispesta najbrž v nedeljo. Pričakuje se tudi italijanska sekcija pod vodstvom princa Borghese.
Manifest fašistov pred izgredi.
LDU Trst, 14. julija. Dan pred barbarskimi grozodejstvi proti tukajšnjim Jugoslo-venom je »Fascio Triestino di Combattimento« objavilo hujskajoč manifest na tržaško meščanstvo, v katerem trdi najprej, da so Italijani, navdahnjeni od plemenitega čustva humanitete, Dustili po vojni narodom, s katerimi so bili prej v SDoru, najširšo svobodo misli, vere, jezika, kulture, združevanja in tiska. Dogodki v Trstu, Valoni, Bariju, Ankoni in v Prvačini, nadaljuje manifest, pa so dokazali, da sovražniki Italijanov razvijajo ostro propagando, ki naj bi ovirala, da začnejo Italijani z marljivim delom obnove. Nekaj dni sem, tako trdi manifest, je postal Trst ognjišče najsrboritejše, razkrojevaine propagande. Po ulicah, trgih, v uradih, po hišah, v javnih lokalih itd. se zaničujejo Italijani in se snujejo zarote proti Italiji. V Trst prihajajo sumljive skupine oropagandistov, dobro opremljenih z denarjem in tiskovinami in založenih z zlatom iz velikih centrov: Beograda, Ljubljane in Zagreba. Manifest zaključuje: Proti temu nevarnemu početju nastopamo kot iniciatorji velike kampanje čiščenja in. nevtralizacije. Zakladniki svetega idealizma naših mučenikov in junakov se ne bomo ustrašili nikake ovire, ne oseb, ne stvari in smo odločeni, vporabiti vsakršno sredstvo, tudi najbolj nasilno, da bo le domovina rešena 1 Meščani odprite oči, nastavite ušesa in denuncirajte brez obzirov! Prijavite nam vse one, ki žalijo ime Italije in vse one, ki kujejo zarote proti Italiji I Mi jih bomo ožigosali, kakor zaslužijo!
Izda|a: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.<
M
Ufa
Mala oznanila
Ure vseh vrst
C|.,%Un !2>rn kontoristinja, zmožna slovenske JilltUU I jLL in nemške korespondence, strojepisja, stenografije in knjigovodstva s prakso. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na upravo »Mar. del.« £•—1
7a nrn/lafi in možka obleka in še druge La jJlUUdll Jc razne stvari. Vprašanja: Aleksandrova cesta 44, vrata 20.
DrnHa CO mal° P°sestvo s 3 orali zemlje. Vpra-riUUu JC šanja: Bahčič, Morje pri Framu.
DmHa CD mn°s° let Obstoječa in dobro idoča r I UllCl JC česalnica za dame s kompletnim me-blovanim stanovanjem (4 sobe in kuhinja) v sredini mesta Zagreb. Vprašati jč Koroščeva ul. 8-1, desno.
DmHa CD * Sobna 'n kuhinjska oprava it tr-r IUUu JC . dega lesa s perilom in posodo vred. Vprašati pri Planincu, gostilna »Pri zlati hruški«.
zlatnina in srebrnina po zniž. cenah!
mSts I'	Popravila	vsa v to stroko spadajoča se izvršujejo
fjjHKH	točno in ceno pri urarju
Lovrencu Stoječ, Maribor
3—1 Aleksandrova cesta4st.-30.
□m.TYnaaDannGDDDnnn[TT]nnnnmmrTi- n
je najboljše in najcenejše. :: Povsod za dobiti! ::
izdeluje kristalno sodo, sveče in toaletno milo.
Podpirajte ,Jugosl. Matico*!
Glavni trg 2.
Zaloga čevljev, gamaš, perila, potnih košar, tržnih torbic itd. Najceneje! 10-10 Solidno!
Prenočišča
na sobnih posteljah se iščejo za 4 dni od 29. julija do 1. avgusta samo za boljše goste. Plača prav dobra. Vsaka družina naj da kako postelj ali vsaj kak divan na razpolago. Naznanila pismena ali ustmena sprejema Pisarna v Koroški cesti št. 1, I. nadslr. 3—2
<i>®®®®®®®® »®®®®®®i® i®®ac ®®®®®®®®®e®®e
Najboljša mineralna voda
Pohištvo t
Tempel vrelec, namizna voda
Styria vrelec, medlcinalna voda
Spalne, jedPne in gosposke sobe. kuhinjska oprava, podložki. modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
Slomšekov trg it. 6
Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonjI
s 4 sedeži se proda za 12.000 dinarjev. Naslov v upravništvu.
Donatski vrelec, medicinalna
voda najmočnejše vrste.
Zastopstvo v vseh večjih mestih In krajih. Dobiva se v vseb prodajalnah in restavracijah. Pojasnila daje
Po ceni manufakturno blago
je dospelo iz inozemstva in se dobi pri
J. N. Šoštarič, Maribor,Gosposka ul. 5
Sukno za moške obleke,
meter kron 220-—, 260’—, 300'— itd. Hlaševina za moške obleke,
meter kron 70’—; 80'—, 100*- itd. Izgotovliene moške obleke, auknene
kron 1500'-, 1800-—, 2010*— itd. Izgotovljene moške obleke iz hla£e-vine, kron 600’—, 700*—, 800*—' itd. Izgotovljene moške hlaše iz hlačevine kron 140*-, 160*—, 180*— itd.
Plavina, močna, meter kron 42*—, 48*— itd. ,, na dveh strani tisk, met. K 50*— Pri stari zalogi so se cene primerno znižale. Velika izbira perila in pletenin lastnih izdelkov.	3—3
sprejema vloge na tekoči račun in jih obrestuje po 4%, dovoljuje menične in kontokorentne kredite trgovcem in obrtnikom proti 6% obrestim brez drugih stroškov.
Sedlarji, pozor!
® dobite pri
usnarju Arminu Ellinger
Maribor’ Kralja Petra trg	9.	II
—ll_..•	i’II
Možne police j
za skladišče se iščejo. Ponudbe z navedbo || velikosti in cene na	II
anončni zavod „VEDEŽ“( j] Maribor, Gregorčičeva ulica 6. 3-21E
5—2	je	pričela	J	.;■?
z izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja.
V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka.
Naročila se izvršijo po najnižjih cenah.