Uredništvo • uprav«i Ulubljana. Kopitarjev« I. Telefon n-61—» M. naroAnlna It Ut, hi lno-,pmatvo 40 Ur. - Cek. ra& LJubljano 10.650 u aaroAaloc in 10.B9« u tnaerata. UklJuAno »antopatve u Otfiase l« Italije tn Inotematvai 0P1 B. A. U liano. Bokopliov a« rnJmOb SEPTEMBER - 1944 21 ČETRTEK Weitere Einengung des aus der Luft in Mitfel-holland gelandeten Feindes im Raume von Arnheim In Italien Durchbruchsversuch an der Adria wieder verhindert Zuriickvveisung starker Sowjetangrille im Abschnitt Sanok—Krosno DXB. Aiis dem Fiihrerhaup(quartier, 50. September. Das Oberkoiumando der >Vehrmacht gibt bekannt: In Mittelholland vvurde der aus der I/iift gelandete Feind in Kaum Arnheim durch konzentrisehe Angrifle veiter eingceiigt. Gut unterstiitzt durch ei;;ene Jagdverbiinde fiigten unsere Truppen dem Gegner schwere Verluste an Mcnschen und Material. Bisher wurden iiher 1.700 (iefangeno oingebracht. Aus dem Kaum E i n d h o v e n stieB den vereitelt, einzelne aui das West-uler vorgedrungene Kampfgruppen ab-gesehnitten. Auch nordostiich der Stadt blieben wiederholte Angriffe der Bol-schewisten in unserem Feuer liegen. Angriffe sudvvcsllich Mitau brach-ten nach Abwchr feindlicher Gegen-angrilie Stellungsverbesserungen. In Lettland und E s 11 a n d vvurden die von zahlreichen Panzern und Schlachtfliegern unterstiitzten Angriiie der Bolschevvisten abgewicsen oder auf-gelangen und zahlreiche Panzer ver- der Feind mit Panzern nach Nordosten . „ mr. Eigcue Truppen traten auch hier | nichtet. zum Gcgcnangrilf an. i In dreitagigen Waidkiimpfen zcr- Nordwestlich A a c h e n konnto der | sehlugen unsere Grenadiere im K a n d a- Gegncr unter starkem Panzereinsalz sei-nen Einbruch erweitern. Siidvvestlich der Stadt vvurden alle feindlichen Angriiie zum Teil unter hohen Verlustcn fiir den ticgiiT abgevviescn. Der eigene Gcgcn-augriff gcvvinnt langsam Buden. im Kaum N a n c v - L u n e v i 11 e halten ilie schvveren und uniibersichtli-clicn Kiimpfe an. N a n c )• ging verloren. In L u n e v i 11 e wird erbitlert ge-kamplt. An den iibrigen Frontabschnitten nnr ortliiiie Kampfhandlungen. Die lortgesetzten Angriffe de9 Feindes auf die Kestungen C a 1 a i s , S t. N a z a i r e und B o u 1 o g n e vvurden abpoviesen. Nach der Beendigung des Kamples im viillig zerstiirten Stadt- und Halenbe-reirh der Festung Brest hielten gestern noch einzelne Kampfgruppen in erhittertem Kainpl die letzten Stiitz-punkto anl der Halhinsel Le C r o z o n. Das >V 1« Storung.sfcuer aui London dauert an. In Italien crrcichten im Raum an der Adria die schweren Abwehr-sclilachten ihren Hiihepunkt. Es gelang hier aneh gestern den hcldenhalt kiimp-ienden eisenen Truppen, zum Teil in neuen Stcllungcn, den feindlichen Durch-liruch zu verhindern. Nordlich und nordostiich F I n r e n z wurden feindliche Angrifle abgevviesen, iirtliche Einbriiche ini Gegenstoss be-rcinigt In Siidsiebenbfirgen und im Szeklcr-Ziplel seheiterten Angrifle der Bolschevvisten. Ebeuso vviesen unsere Trnppen im Abschnitt Sanok-Krosno heftige Angrifle der Soivjets zuriick, riegelten einzelne Einbriiche ab und vernichtcten 27 Panzer. Bei Warschat» versuehte der Feind im Schutz kiinstlichen Nebels die Weichsel an mehreren Stellen zu iibersehreiten. Die Obersetzversuche wur- 1 a k s c h a - Abschnitt in schvvnngvollen Gegenangrillen zvvei feindliche Briicken-kdpfe. In den gestrigen Mittagsstunden !uhr-ten nordamerikanische Bomber Angrifle gegen mehrere Orte im N o r d - und Nordvvestdeutschland. Dabei entstanden besonders im Stadtgebiet von K o b I e n z Gebaudeschadcn und Personen verluste. In der vergangenen Nacht richteten sich leindliche Terrorangriffe gegen Miinchen-Gladbach und Buda-pest. Luftvertcidigungskraite schossen 37 feindliche Flugzeuge ab. Im Kanal und im Indischen O z e a n versenkten Unterseeboote vier Schifie mit 26.000 BRT und zvvei Fre-gattcn. Drei weitere Schifie wurden durch Torpedotrefier schvver beschiidigt. Durch hervorragende Tapferkeit ausgezeichnet DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 20. September. Ergiinzend zum Wehr-machtbericht wird gemeldeti In den Ost-Karpathen zeichnete sich das schwabisch-bayerische 1. Bataillon des Gcbirgsjiiger-Kegiments 13 unter Fiihrung von Hauptmann Ploder nnd das schwabisch-bayerische Feldersatzbatail-lon 94 unter Fiihrung von Hauptmann Kresse durch hervorragende Tapferkeit aus. — In den schvveren Abvvehrkampfen in Lettland haben sich die schwabische 205. Inianterie-Division unter Fiihrung vod Generalleutnant von Mellenthin, die bayerisch-pfiilzische 132. Inianterie-Division unter Fiihrung von Generalleutnant Wagner nnd die sachsische 24. Inianterie-Division unter Fiihrung von Oberst Schultz durch Angrifisschwung und Standfestigkeit hervorragend be-vvahrt. — Lentnant Sauer in einer Sturmgeschutzbrigade schoss mit seinem Sturmgeschiitz in zvvei Tagen 14 Panzer ab. Trdi boji z letalsko pehoto na Nizozemskem Nadaljnja utesnitev sovražnih padalcev v srednji Nizozemski na področju Arnheima V Italiji je bil zopet preprečen probojni poskus ob Jadrana — Močni sovjetski napadi zavrnjeni na odseku Sanok—Krosno Fiihrcrjev glavni stan, 20. sept. DNB. Vrhov, poveljstvo oboroženih sil javlja: V srednji Nizozemski smo sovražnika, ki je pristal iz zraka na področju Arnheima z osredotočenimi napadi nadalje stisnili na manjši prostor. Naše čete, ki so jih dobro podpirali lastni lovski oddelki, so zadale sovražniku hude izgube na moštvu in gradivu. — Doslej je bilo zajetih preko 1700 ujetnikov. Iz področja pri E i n d h o v e n u je prodrl sovražnik z oklepniki proti severovzhodu. Lastne čete so pričele tudi tu s protinapadom. Severnozahodno od Aachena je razširil nasprotnik z močno uporabo oklepnikov svoj vdor. Jugozahodno od mesta so bili odbiti vsi sovražni napadi deloma z visokimi izgubami za nasprotnika. Z lastnim protinapadom postopno zavzemamo ozemlje. Na področju Nancy-Lunevil-I e se nadaljujejo težki nepregledni boji. N a n c y smo izgubili. V Lune-v i 11 u se ogorčeno borimo. Na ostalih odsekih le krajevni boji. Odbiti so bili vsi nadaljnji sovražni napadi na trdnjave Calais, S t. Na-z a i r e in B o u 1 o £ n e. Po končanem boju v popolnoma razrušenem mestnem in luškem območju trdnjave Brest so držale včeraj še posamezne bojne skupine v ogorčenem boju poslednja oporišča na polotoku Le Crozon. Motilni ogenj »V 1« na London se nadaljuje. V 11 a 1 i j i so dosegli težki obramb: ni boji na področju Jadrana svoj višek. Tu se je tudi včeraj posrečilo junaško se borečim lastnim četam, deloma na novih postojankah preprečiti sovražni prodor. Severno in severnovzhodno od FIo-rence so bili odbiti sovražni napadi, krajevni vdori pa s protinapadi očiščeni. V južni Sedmograški in v Szeklerjevem rogljičn so se izjalovili boljševiški napadi. Ravnotako so odbile naše čete silne sovjetske napade na odseku Sanok-Krosno, zajezile posamezne vdore in uničile 27 oklepnikov. Pri Varšavi je skji.šal sovražnik vnrstvn umetne megle na več mestih prekoračiti Vislo. Preprečeni so bili poskusi prekoračenja reke, posamezne bojne skupine, ki so prodrle na zahodno obrežje, pa so bile odrezane. Tudi severnovzhodno od mesta so se zrušili v našem ognju ponovni boljševiški napadi. Z napadi jugozahodno od J e 1 g a▼e smo po obrambi sovražnih protinapadov izboljšali svoje postojanke. V Latviji in Estonski bo bili odbiti ali prestreženi s številnimi oklepniki in borbenimi letalci podprti boljševiški napadi ter uničeni številni oklepniki. V tridnevnih gozdnih bojih so razbili naši grenadirji na odseku pri K a n d a-I a k š i v zanosnih protinapadih dve sovražni mostišči. V včerajšnjih opoldanskih nrah so napadli severnoameriški bombniki več krajev v severni jn severno za" hodni Nemčiji. Pri tem je nastala posebno na mestnem področju K o -b I e n ca škoda na poslopjih in izgube med prebivalstvom. V pretekli noči je izvedel sovražnik strahovalne napade na Miinchen-Gladbach in Budimpešto. Zračno obrambne sile so sestrelile 37 sovražnih letal. VRokavskem prelivu in v Indijskem oceanu so potopile podmornice štiri ladje s 26.000 tonami in dve fregati. Tri nadaljnje ladje so bile težko poškodovane s torpednimi zadetki. Izkazali so se z vzgledno hrabrostjo Fiihrerjcv glavni stan, 20. sept. DNB. Dopolnilno poročajo k vojnemu poročilu: V vzhodnih Karpatih sta se z vzgledno hrabrostjo odlikovala švabsko-bavar-ski prvi bataljon gorsko-lovskega polka 13. pod poveljstvom stotnika Ploderja in švabsko-bavarski nadomestni bataljon 94. pod poveljstvom stotnika Krosseja. V težkih obrambnih bojih v Latviji so se z napadalnim zaletom in vztrajnostjo vzgledno odlikovale švabska 205. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika von Mellcnthina, bavarsko" pfalška 132. pehotna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Wagnerja in saška 24. pehotna divizija ped povelj stvnm polkovnika Schultza. Poročnik Sauer v neki brigadi napadalnih topov je uničil s svojim apadalnim tonom dveh dneh 14 oklepnikov, . Berlin, 19. sept. V Nizozemski so se ves ponedeljek nadaljevali trdi boji proti angloameriškim padalskim oddelkom in proti britanskim četam, ki so napadale ob cesti Hassel—Eindhoven. Sovražni padalci so skušali izrabiti gosto mrežo stotin prekopov in združiti svoje sile. Pri Nimvvegenu in Amhcimu so se razvili ogorčeni še trajajoči boji. Pod varstvom močnih oddelkov lovcev je dovedel sovražnik trikrat nove sile, ki so pristale deloma v južni Nizozemski deloma vzhodno od trdnjave Hol-land. Ze pri priletu so napadli nemški lovci sovražne prevozne oddelke ter sestrelili skupno s protiletalskim topništvom zopet številna letala in tovorna brezmotorna letala. Po dodatnih poročilih je uničilo nemško protiUMsko topništvo v nedeljo 39 sovražnih letal, med njimi več štirimotornih bombnikov, tako da je izgubil sovražnik po dosedanjih še nepopolnih poročilih prvi dan izkrcanja najmanj 51 letal. Računati je, da je število v nedeljo sestreljenih letal še mnogo višje, ker je bilo med pristajanjem megleno vreme, ki je otežkočalo ugotavljanje odstrelov. Ko so sc v srednji Ho-landskl nadaljevali nemški osredotočeni napadi proti sovražnim oddelkom, ki so pristali z letali, so se nahajale nemške čete ob ccsti Hassel—Eindhoven v težkih obrambnih bojih z Britanci, ki napadajo tu že od nedelje opoldne. V trdih bojih z dvojno bojno črto proti z juga prodirajočimi oklepniki in proti severu napadajočimi padalci je pridobil sovražnik nekaj ozemlja. Najprej je obšel zaporne postojanke pri Aalstu ter vdrl z zahoda in severa v južni del Eindhovena, kjer divjajo težki poulični boji. V nedeljo je ojačala svoj pritisk na črti Maastricht—Aachcn tudi prva severnoameriška armada, zaradi česar jc prišlo tudi v ponedeljek do izredno težkih obrambnih bojev, med katerimi je bil prestrežen krajevno napredujoči sovražnik. Vzhodno od Aachena so morali Amcrikanci zaradi nemških protinapadov opustiti nekaj ozemlja južno od Stolbcr-ga. Uspeh nemških protinapadov je bil omogočen z delom s tem, da so se v sovražnih vdornih mestih držale nemške bojne skupine kljub osredotočenim so-sovražnim napadom. Tako so obdržali oklepniški grenadirji pod poveljstvom poročnika Richterja na nekem odločilnem mestu dva dni neki bunker. S tem so zadržali sovražno napredovanje ter olajšali nemške protinapade. Tudi na luxemburškem obmejnem ozemlju so nadaljevale nemške čete s protinapadi v trikotu med Sauerjem in Pruemom. Ob kolenu Mosele med Mctzom in Nancyjem so sc vzhodno od Pont a Moussona menjavali sovražni sunki z lastnimi protinapadi. Na nekaterih mestih se bijejo še ogorčeni boji, na drugih mestih je moral sovražnik opustili ozemlje. Ob zapornih postojankah pred Fiihrer sprejel Poglavnika Fiihrcrjev glavni stan, 20. sept. Fiihrer je sprejel 18. septembra v svojem glavnem stauu šefa Nezavi«ne Države Hrvatske dr. Ante Paveliča: Fiihrer jc imel s Poglavnikom daljši razgovor o skupnem boju proti boljševizmu in njegovim angloameriškim pomočnikom ter o vprašanjih zavarovanja hrvatskega prostora. V skladu s pogodbo trojnih sil bo nemška vojska skupno s hrvaškimi vojaki in uslaši branila svobodo in neodvisnost Hrvaške. Razgovori pri Fiihrerju, katerim so prisostvovali zunanji minister von Rib-bentropp maršal Keitel ter hrvaški zunanji minister Alajbegovič in general Grujič, so potekli v duhu odkritosrčnega in vdanega prijateljstva obeh narodov. V zvezi s sprejemom pri Fiihrerju je imel nemški zunanji minister s Poglavnikom in njegovimi sodelavci dolg in prisrčen razgovor. Poglavnika sta spremljala še prosvetni minister Makanec ter vodja hrvaškega delavskega udruženja Vlaskov. Razgovorom v glavnem stanu sta prisostvovala tudi nemški poslanik v Zagrebu Kasche in hrvaški poslanik v Berlinu Košak. Berlin, 20. sept. Obisk hrvaškega drž. poglavarja pri Fiihrerju je znova potrdil prisrčnost nemško-hrvaških odnosov, ka- terih obstoj ni bil nikdar vprašanje. Obisk je posebno pomemben v trenutku, ko sc pripravlja boljševizem, kateremu sta koristili izdajalski kapitulaciji Romunije in Bolgarije, da bi uresničil svoje širokopotezne aneksijske načrte v jugovzhodni Evropi. Hrvaška je bila vedno cilj posebnega zanimanja moskovske politike, ki vidi v tej deželi in v njeni jadranski obali vogalni kamen za široko-potezno sovjetsko sredozemsko politiko ter si za to z vsemi sredstvi prizadeva, da bi se tamkaj vgnezdila. Postavitev Tita in velike tolovajske akcije, ki jih vrši slednji po nalogu Moskve ter s podporo Angležev in Amerikancev na Hrvaškem, nam to točno dokazujejo. Hrvaška sama se je tem načrtom redno trdovratno upirala, nemška vojska pa jo je pri tem najmočneje podpirala. Komunike o razgovorih Hitler—Paveiič podčrtuje, da je ostala tudi v sedanjih okoliščinah, ki jih obeležuje prodiranje sovjetskih armad na balkanski polotok, zaščita hrvaškega področja še vedno naloga, pri kateri je Hrvaška navezana predvsem na krepko pomoč Nemčije. Omemba dolžnosti, ki izvirajo iz trojnega pakta, nam kaže v tej zvezi, da nemška pripravljenost za pomoč in obrambo ne velja zgolj Hrvaški, temveč tudi vsem ostalim članom nemškega zavezniškega sistema v Evropi, ki so v isti boljševiški nevarnosti Poročilo o vojaškem položaju Berlin, 20. sept. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Krul: Boji v srednji Nizozemski so zasenčili vse ostale dogodke na bojiščih. Napori zaveznikov, ki skušajo z velikimi množicami čet vdreti v nemško ravnino in s tem odbiti utrdbe ob levem bregu Rena, kljub stalni ojačitvi odvrženih oddelkov iz zraka in kljub uporabi vseh vrst orožja, ki ga je mogoče prevažati z letali, tudi malih tankov, doslej še niti v prvi fazi bojev niso vodili do uspehov, namreč do združitve preko preliva Maas—Schelde prodirajočih oklepniških zagozd s padalskimi četami. S predmostja pri Neerpeltu je sovražnik sicer vdrl v južni del Eindhovna, vendar še ni prišel v stik e četami, ki so odskočile severno od mesta. Moment presenečenja je popolnoma izginil, ker so dobili krajevni nemški poveljniki navodila, naj drže posamezne med seboj ločene padalske skupine še dalje narazen ter uničijo drugo za drugo. Tako se je tudi že posrečilo uničiti več obkoljenih skupin. Tudi letalska obramba 6e je močno osredotočila. Cenijo, da so že včeraj zvečer uničili tretjino tovornih jadralnih letal, ki so jih sestrelili bodisi v zraku, bodisi na zemlji. Kot prostor za pristanek si je izbralo zavezniško vodstvo trikotnik Tilburg—Arnhem—Maastricht, torej ozemlje kakih 2.o00 kvadratnih kilometrov. Točke, na katerih so ee sovražne sile osredotočile, so po sedanjih opazovanjih Eindhoven—Nimvvegen—- Arnhem. Vellar je jasno, da predstavlja obsežnost celega načrta močno nevarnost za razkropitev sovražnih čet, kar se kaže že v oskrbovalnih težavah zlasti tamkaj, kjer so morale posamezne obkoljene skupine vsled pomanjkanja streliva prenehati z bojem. Lahko pričakujemo, da bo nasprotnik še bolj intenzivno nadaljeval svojo kombinirano ofenzivo, ker bi zgodnje slabo jesensko vreme lahko z dežjem in blatom zaustavilo njegove nastope še prej, preden bi dospel na spodnjerensko industrijsko področje. Sovražna poročila, da je spustil do sedaj za nemško bojišče že 15 divizij, predstavljajo propagandistjčno pretiravanje, ki naj vpliva na nizozemsko prebivalstvo. Ako bi bile resnične, bi moral imeti nasprotnik že velike uspehe. Boji južno, jugovzhodno in severnozahodno od Aachena postajajo vedno trši. NemšifA čete dajejo v obrambi in pri protisunkih od sebe vse, kar morejo, tako da sovražnik ne more dalje napredo-^ vati. Prav tako eo zabeležili nemški od- delki severnozapadno od Trierja pomemben obrambni uspeh. Krajevni nemški napad v smeri proti Lunevillu je razbil več sovražnik bojnih skupin. V Italiji se približuje bitka novemu višku. Severno od Florence se je posrečilo nasprotniku, da je ponekod vdrl, južno od Riminija pa narašča silovitost bojev, ne da bi sovražniku uspelo pre biti nemško črto. Čeprav žrtvujejo Sovjeti na baltskem področju skoraj (SO divizij, vendar ni opaziti kake izpremembe napadov na štirih žariščih tega l>ojišča. Vse je ostalo pri majhnih začetnih uspehih ter se je prvi odsek bojev končal po petih dneh s prepričljivim nemškim obrambnim uspehom. V svrho boljšega izkoriščanja ozemlja in zaradi štednje rezerv je nemško vodstvo skrajšalo bojno črto. Sovjetske j>oraze gotovo tudi olajšuje dejstvo, da čuti sedaj boljševiški vojak, da se v Estoniji in Lalviji bori na tujih tleh. Značilni so tudi uspehi združenih nemških in madžarskih čet ob mejah Romunije in na .Sedmograškem. Ob Visli in Sanu je nastopil viden odmor. Angloamerikanci so znova kršili mednarodno pravo Berlin, 20. septembra. Angloamerikanci so zagrešili novo kršitev mednarodnopravnih določb. V pričetku junija je nek član angloameriških okupacijskih čet po zapustitvi nemške posadke aretiral poslaniškega svetnika nemškega poslanika pri Vatikanu poslanika Wem-merja. Nek ameriški častnik je vdrl v poslanikovo stanovanje ter ga jo s kršitvijo diplomatske imunitete prisilil, da je odšel na poveljstvo okupacijskih ohla-stev. Od tu so prepeljali kasneje Wem-merja v nek hotel in ga tamkaj imeli naprej pod nadzorstvom. Na nemško zahtevo je Vatikan protestiral proli tej kršitvi mednarodnopravnih običajev, ki bo jo angloameriške okupacijske oblasti zagrešile nad diplomatom, ki je bil akreditiran pri Vatikanu. Vkljub vatikanskemu posredovanju pa Wemmer ni bil izpuščen. Anglo-ainerikanici ugovorov Vatikana sploh niso upoštevali. Ko so končno po energičnem pritisku pristali na Wemmerjevo izpustitev, tega niso izvršili. Sredi julija so prepeljali Wemmerja v Taormino na Siciliji. Novj vatikanski protesti glede izpustitve Wemmerja in ostalih članov nemškega poslaništva pri Vatikanu, ki so prav tako bili v Taor-mini, niso imeli nikakega uspeha. Burgundskimi vrati so se vršili včeraj samo krajevni obrambni boji. Za glavnim bojiščem so Angloamerikanci nadalje pritiskali proti nemškim utrjenim obalnim oporiščem. Pri Boulog-nu in Dunkerzueu so sc izjalovili osredotočeni napadi ter so bili zajezeni malenkostni vdori. Zaradi neomajnega odpora nemških vojakov se je izjalovil tudi ponoven sovražni napad na Brest. Pri Lorientu in St. Nazairu se je omejevalo bojno delovanje na topniške dvoboje in izvidniške boje. Na predlidnjavskcm ozemlju utrjenega področja ob izlivu Gi-rondc, kjer so baterije zapirale več kilometrov širok izliv reke in s tem dohod do prekomorske lukc Bordeaux, je prišlo v poslednjih dneh in nočeh zopet do bojev s francoskimi teroristi. V preteklem tednu jc izvedla posadka severne trdnjave, ki obstoji deloma iz mornariških čet, različne podvige v predtrdnjavsko območje. Pri tem je razbil številne železniške in luške naprave. Nujna spoznanja in zaključki Sedanja velika borba se na vseh bojiščih na zahodu, vzhodu in jugu z nezmanjšano srditostjo nadaljuje. Uradna nemška poročila, ki so znana po svoji odkritosti, točnosti in stvarnosti, prav nič ne prikrivajo, da je položaj trenutno težaven. Nasprotniki Nemčije so vrgli v borbo vse svoje ogromne razpoložljivo sile in so celo napovedali, da mora bili Nemčija do oktobra premagana. Ta njihova napoved ni nikaka običajna agitacija, marveč so jo vzeli zelo resno. K temu jih je namreč privedlo spoznanje, da vse njihovo kasnejše prizadevanje nc bo moglo več roditi zaželenega uspeha. Dobro se zavedajo, da se moti vsakdo, kdor misli, da je Nemčija že na tleh in da bo nemški narod klonil. Oni tudi vedo, da je v Nemčiji v teku totalna mobilizacija razpoložljivih sil do skrajnosti borbenega osemdesetmilijonskcga nemškega naroda, ki sc bo na svojih mejah žilavo branil, ker ljubi svojo domovino ln ve, kaj ga čaka, če bi svojim sovražnikom podlegel. Nasprotniki Nemčije nadalje vedo, da nemška znanstvena iznajdljivost daleč prekaša vse ostale i nt da bo prinesla z novim modernim orožjem pravcato revolucijo v dosedanji na* čin vojskovanja. Zato hočejo na vsak način pridobiti na času in preprečiti, di bi nemški narod lahko pripravil in izdelal novo orožje, s katerim bi nemško vojuško vodstvo zopet nedvomno prevzelo pobudo v svoje roke, nemški vojak na bojišču pa tudi ve, da se bo vojna sreča kmalu obrnila in da mora nekaj časa na vsak način vzdržati sedanji nasprotni naval na bojiščih. To se mu bo brez dvoma tudi posrečilo. Tega se zavedajo tudi angloamerikanski listi. »Ncw York Herald Tribune« se n. pr. sklicuje na mnenje nekega važnega ameriškega generalštabnega častnika in svari ameriški narod, naj ne verjame v hitri konec vojne. Tudi »Daily Express« piše, da londonski vojaški krogi svarijo ljudi pred prevelikim optimizmom. Borba za Evropo se toref nadaljuje. Nemčija neomajno vztraja v borbi in je prav nič ne moti, če so nekateri prejšnji njeni majhni zavezniki zgubili živce in opustili borbo. Te države, ki so naivno mislile, da jih bo izdajstvo rešilo — čeprav jim je dolgo lebdel pred očmi svareč zgled Italije — so izgubile svojo suverenost, padle so v popolno boliševi-zacijo in kaos in tako propadle. Njihov propad nam kaže, kaj čaka tiste narode, ki klonejo pred boljševizmom. Romunija in Bolgarija, pa tudi Finska so propadle, zgubile svojo samostojnost ter postale boljševiške podružnice, ker niso ostale pod nemško zaščito, ki bi jim lahko edina zavarovala njihovo narodno in državno samostojnost ter jih obvarovala pred boljševiškimi strahotami. Vsi dosedanji dogodki nam namreč jasno in nedvomno kažejo, da je Nemčija s svojo močno vojsko edina sila na svetu, ki lahko in tudi hoče zavreti boljševizacijo Evrope. Anglija in Amerika se popolnoma strinjata z dosedanjo sovjetsko politiko do malih narodov, ki jih prav nikjer ne ščitita pred boljševiškim Molohom. Se več: četudi bi jih hoteli rešiti, tega oe moreta storiti. Mali narodi se torej ne smejo predajati nikakim prividom, ker bodo sicer doživeli bridko razočaranje, kot so ga nekateri na žalost že doživeli. m a. m Nov pritisk na Švedsko Berlin, 19. sept. Angloameriški-so-vjetski pritisk na Švedsko je dosegel nov višek. Ameriški državni podtajnik Hull je sporočil, da so poslali britanska, sovjetska in ameriška vlada ostro protestno noto Švedski, v kateri obravnavajo predvsem nemSko-švcdske gospodarske odnošaje. »Svenska Dagbladet« pripominja k temu, da to nasprotuje švedski nevtralnosti. Amerikanci so namreč mnenja, da je bila Švedska doslej nevtralna le zato, da bi se izognila sporu z Nemčijo. Švedska mora v javni izjavi razjasniti, kje so njene simpatije. Ce pa se brani to storiti, potem priznava, da je osnovana njena nevtralnost ne le na politični nujnosti, marveč da je to princip ali ideal njene politike. Potem pa mora Švedska prevzeti tudi vse posledice takšne politik*, Smrtna obsodba Finske Amsterdam. Agencija Reuter javtja iz Moskve, da je bilo podpisano premirje s Finsko. Amsterdam. K že javljeni sklenitvi dogovora o premirju med Sovjetsko zvezo in Finsko poroča dopolnilno agencija Reuter, da je podpisal dogovor danes general Zdanov »po nalogu vlad Sovjetske zveze« in Anglije. S finske strani so podpisali dogovor Enrkel, general \Valden, general Henrich in general Venckel. Vsebino dogovora bodo sporočili kasneje. Stockholm, 20. sept. Namestnik finskega min. predsednika von Bom je govoril v finskem radiju o določbah finsko-sovjetsko-angleškega premirja. Med drugim je dejal: »19. september 1944 bo ostal v finski zgodovini kot dan najtežje preizkušnje za finski narod. Finska mora sedaj z mirovnimi pogoji pred očmi preizkusiti možnosti, ki so ji še preostale, da nadaljuje svoje narodno življenje. Podpis pogodbe obvezuje k takojšnji umaknitvi čet na črto, ki je bila določena v moskovskem miru 1940. Ka-relija je torej izgubljena. Naši upi glede poprave vseh najtežjih gospodarskih pomanjkljivosti te meje se niso uresničili. Poleg tega smo bili prisiljeni, da odstopimo Sovjetski zvezi ozemlje okrog Pe-cenege. Tret ja pomembna točka je zakup ožine pri Pokkali ter velikega jezerskega in kopnega ozemlja, ki bo služilo Sovjetski zvezi 50 let kot vojaško oporišče. S tem bodo uničene stare, kulturno visoko stoječe občine z več sto hišami in lepimi kmetijami. Prav tako mora izročili Finska, čeprav samo začasno, letališča v južni in jugozapadni Finski ter svojo trgovsko mornarico. Poleg tega se je dežela obvezala k posebnim tvarnim dobavam. Zelo resno dejstvo tvori okoliščina, da mora Finska razorožiti nemške sile v deželi in jih izročiti sovražnikom. Istočasno pa mora zmanjšati finsko armado na mirovno stanje. Finska bo morala plačati v šestih letih 300 milijonov dolarjev. To so relativno večja plačila, kot jih je plačala v svetovni vojni katera koli druga država. Mirovni pogoji obsegajo skupno 23 točk, ki pa še niso dokončno formulirane. Tragična usoda ministrskega predsednika llackzella, tako je dejal von Born, bo prišla v zgodovino kot zgovoren dokaz. Predstave o pravici, pameti in smo-trenosti, na katero je Finska upala, se danes gotovo zelo razlikujejo. Sedaj, ko se vojna končuje, dobiva človek vtis, da želja po ustvaritvi zaupnejših odnosov 6ploh ni obstojala. Bati se je, da bo kruta resničnost, pred katero stojimo danes, hujša, kot smo si bili sploh kdaj prej predstavljali. Prodaja tekstilnih izdelkov Seznam oblačilnih predmetov, ki se smejo prodajati samo proti posebni nakaznici in brez oblačilne izkaznice. Sovjetske aretacije v Romuniji Beograd, 19. septembra. Kakor javlja agencija »Tass« je dal zapreti sovjetski poveljnik v Romuniji maršala Antonesea, vojnega ministra generala Fantazija in še več drugih romunskih osebnosti. To je ponoven dokaz, da je Romunija popolnoma izgubila svojo suvere-niteto, ker Sovjeti na lastno pest brez nadaljnjega zapirajo romunske osebnosti. Turške skrbi Ankara, 19. sept. Težka zaskrbljenost Turčije o sovjetski akciji na Balkanu pride do izraza v nekem Yalčino-vetn članku v listu »Talin«. Valčin se sicer trudi, da bi poudaril »v glavnem normalne, da prijateljske« odnošaje med Turčijo in Sovjetsko zvezo, pripominja pa na to, da je iz pisan ja sovjetskih listov in radijskih oddaj moskovskega radija o Turčiji razvidno, da se Sovjetska zveza vmešava v turške notranje zadeve ter kritizira njene državnike. Kaže kot da išče Sovjetska zveza vtzroki, da bi lahko nastopila proti Turčiji. Previdno jvripominja na to Valčin, da »niti uradni krogi, niti noučene osebnosti v Turčiji ne raču-rnjo z možnostjo, da bi napadla Sovjetska zveza Turčijo, da bi se s tem polastila morskih ožin in Carigrada«. Javno mnenje v Turčiji pa r,e skrbi toliko prihod sovjetskih armad na Balkan kot način njihovega vkorakanja. nripominja Talčin. Nič ne bi bilo bolj nevarno kot to, rla bi se Sovjeti, preden so vkorakali v Bolgarijo, prej posvetovali z Britanci in Amerikanci in m !e potem izvršili svojo odločitev. Toda slab znak je, da so Sovjeti vkorakali brez ozira na Anglijo in Ameriko, rredtem ko je bila bolgarska delegacija v Kairu in je bila pripravljena sprejeti zaveznišek pogoje. Istočasno je značilen nek članek v »Contemporary Rewiew«, ko napada turškega časnikarja Talčina in Sadaka, ker se zoperstavljata zvezi s Sovjetsko zvezo. Istočasno poudarja članek popolno soglasnost med anfloameriško in sovjetsko politiko na Balkanu. Varšava zopet kliče na pomoč Bern, 19. sept. Varšavski uporniki so poslali nov klic na pomoč Churchillu, Roosevcltu in Stalinu. Izostanek hitre pomoči da lahko povzroči katastrofo. S tem v zvezi je omembe vreden nek članek lista »Tat« o resnični vlogi poljskega osvobodilnega komiteja. V njem piše, da je izvolil osvobodilni komite novega poljskega državnega predsednika, ki bi naj izvrševal funkcije, ki pripadajo po pravilih londonske begunske vlade predsedniku Raczkijevviczu. Poleg dveh vlad imajo Poljaki sedaj tudi dvojno državno vodstvo. Kaže, da so mostovi do Londona zopet podrti, Na eni strani postaja vpliv generala Sosnkovsltega močnejši, na drugi strani nadaljuje osvobodilni komite s sovjetsko podporo s GOSPODARSTVO Obrestna mera za vloge pri hrvatskih denarnih zavodih. Hrvatski finančni minister je določil naslednjo najvišjo obrestno mero pri denarnih zavodih: za navadne vloge 4%, za vezane vloge pn manj kot trimesečni odpovedi 2%, pri trimesečni odpovedi 3.5%, pri šest- in večmesečni odpovedi 4% vloge, ki se izplačuje na pokaz, pa na 2%, Pri vlogah matematičnih rezerv zavarovalnic, pupilnega denarja ter kreditnih zadrug pri njih kreditni centrali je obrestna mera določena na 5%. Iz trgovinskega registra. Vpisana je bila tvrdka Ljubljanska knjigarna, lastnica Slivar Majda, trgovina na drobno s papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, grafičnimi izdelki ter artističnimi izdelki, dalje s knjigami in založništvo.— Pri Opeki, družbi z om. zav. v Ljubljani je bil izbrisan poslovodja inž. dr. Ivo Ri-barič, vpisan pa Skerbec Matija. Iz zadružnega registra. Pri Hranilni posojilnici »Moj dom«, zadr, z om. jamstvom v Ljubljani, sta bila izbrisana člana upTa-ve dr. Lajovic Ladislav ia Lindič Anton, vpisana za Levee Janez in Marinčič Josip, — Pri Splošni delavski gospodarski zadrugi »Železničarski dom«, zadr. z om. jamstvom, je bil izbrisan član uprave So-jer Jakob, vpisan pa Urbcnija Jernej. — 'ri Lesni zadrugi »Žlati vrh« pri Sv. Joštu nad Vrhniko, zadr. z om. jamstvom, sta bila izbrisana člana uprave Slovša^ Jože in Žubic Jakob, vpisana pa Zakelj France in Malovrh Pavel. svojim načrtnim delm. Njegov notranji politični program je v gotovih ozirih morda še ostrejši ko zunanje-politični. Ni razvidno, kako bi naj spravili ▼ sklad programa obeh poljskih vlad, namreč poljske vlade v Cholmu-Lublinu in one v Londonu. Nemška moč Amsterdam. V komentarju o vojaškem položaju na vzhodnem bojišču, ki ga je imel v londonskem radiju Lindly Fraser, je komentator dejal, da so pokazali Nemci v bojih na srednjem odseku vzhodnega bojišča ob Visli in pri Varšavi, ob vzhodnih mejah Nemčije ter v baltskih deželah, da je nemška vojska še vedno ltojna organizacija velikega obsega in pomembne moči. Nemci niso s teh bojišč odtegnili nikakih divizij, niti ne, da bi odvrnili pretečo krizo na zapadu. Ta množična demonstracija nemške armade na vzhodnem bojišču predstavlja po Fraserjevem mnenju važen faktor v totalni sliki sovražne moči, ki ga ne gre prezreti. V njem so zrcali nemška moč. Kratka poročila Madrid. Agencija EFE javlja iz Wa-shingtona: Sovjetske vojaške oblasti 60 prepovedale nekemu odposlanstvu an-gloamcriških časnikarjev in inženirjev dohod k petrolejskim področjem pri Plo-eštiju. Angloameriška komisija ima nalog, pregledati škodo, ki jo je povzročilo zavezniško letalstvo in staviti predloge za ponovno izgradnjo naprav. Bern. Kakor poročajo časopisi iz Pariza, je tam prenehalo izhajati mnogo bivših časopisov in to verjetno za vedno. Med njimi so listi »Oeuvre«, »Matin«, »Petit Parisien«, »Intransingeant« in »Pariš Soir«. Tudi listi »Temps«, »Journal des Debats«, in večina drugih meščanskih časopisov ne izhaja več. Te časopise so nadomestili »Franctireur Combat«, »La France Libre«, »Le Front National«, »Figaro«, »Le Soir«, in »L'Aube«, ki so se zopet pojavili po štiriletnem molku. Lista »Populaire« in »L'Humanite« sta najvažnejša dnevna časopisa. Prodajna cena časopisov je določena. Znaša za časopis z dvema stranema dva franka in za časopis s štirimi stranmi najmanj štiri franke. Spored sinfoničnega koncerta I. sinfonični koncert Radia Ljubljane bo obsegal naslednji spored: Lud-wig van Beethoven: »Coriolan«, uvertura; Aleksander Borodin: II. sinfonija v h-molu; Richard Wagner: Bakannl iz opere »Tannhiiuser«; Antonin Dvorak: V prirodi, uvertura; Anton Lajovic: Pesem jeseni, sinfonična pesnitev, in Edvard Grieg: V jeseni, koncertna uvertura. Izvajal ga bo pomnoženi radijski orkester pod taktirko svojega dirigenta Draga M. šijanca. Koncert se bo vršil v ponedeljek, 25. t. m., s pri-četkom točno ob 19. Vstopnice s sporedi so v predprodaji vknjigarni» Glasbene Matice«. fi ŠPORT Drugo kolo nogomet, turnirja Prihodnjo nedeljo bo na sporedu II. kolo domačega nogometnega turnirja. Nastopajo vsi ljubljanski klubi in je zaradi tepra zanimanje prijateljev nogometa precejšnje. Gotovo pa ee bo to zanimanjo od kola do kota stopnjevalo, ker bodo Igre od nedelje do nedeljo lepšo, ker bo borba za prva mesta vedno ostrejša. Ze v II. kolu bomo imeli na sporedn sila zanimivo srečanje med zelo močnima predstavnikoma domačega nogometa Ljubljano in Harmesom. Oba eta v prvem kolu gladko odpravilo svoja nasprotnika. Ljubljana je brez naprezanja premagala Vič s 13:0, Hermes pa le z veliko težavo žilavo moštvo dobre Mladike s 4:1. Kako bo v nedeljo! Po igri in iraožno-stih obeh moštev sodeč bo zmagala Ljubljana. Ce pa vzamemo v pnštev Hermežansko trdoživost in veliko voljo, pa utegne biti nedeljska tekmo zelo zanimiva. Zadnja srečanja med obema onajatorieama so bila vod. no trda in le s težavo so Ljubljančani spravili tesno zmago v svoj žop. Vso nedeljske tokirio bodo odigrali na Hermesn. Ce bo pa v nedeljo dopoldne dožovalo, bodo pn tekme na Ljubljani. Sporod nedeljskih Iger je na' slednji: 9.00 Iztolc jun. : Hermes Jun., 10.00 Vič jun. : Korotan jun., 11.00 Ljubljana Jun, : Žabjsk jun , 14.00 Iztok : Vi« 15.30 Mladika : Znbja*', 17.00 Ljubljana : Hermes. Včeraj smo objavili besedilo izvršilnih določb k naredbi Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva. Dodatno k temu objavljamo še seznam predmetov, ki iih ie mogoče oddajati potrošnikom bod isi konfekcionirani ali kot metrsko blago, samo proti posebni nakaznici in brez oblačilne izkaznice ter število potrebnih točk. Moška oblačila in perilo. Jopiči (izvzemši delovne): a) izdelani iz blaga, težkega nad 300 g na m (46 točk) b) izdelani iz blaga, težkega do 300 g na m (31). Telovniki: a) izdela ni iz blaga, težkega nad 300 g na m (7); b) izdelani iz blaga težkega do 300 g na m (5). Hlače (izvzemši delovne): a) izdelane iz blaga, težkega nad 300 g na m (30); b) izdelane iz blaga, težkega do 300 g na m (20). — Zimske suknje, plašči in površniki: a) izdelani iz blaga, težkega nad 500 g na m (85); b) izdelani iz blaga, težkega do 500 g na m (71). Dežni plašči in dežne pelerine: a) iz gumiranega platna, celofana ali drugih sintetičnih snovi (22); b) ostali (42). Srajce katere koli oblike in za katero koli rabo: a) z dolgimi rokavi, s prišitim ali prostim ovratnikom, vštevši t dodatni ovratnik in 1 par manšet (14); b) s kratkimi rokavi (10). Lutke (delovne halje): a) izdelane iz tipiziranih tkanin kat. D, št. 3, 69 in 157 (25); ostale (45). Delovni jopiči, izdelani iz tipiziranih tkanin kat. D št. 3, 69 in 157 (20). Delovne hlače, izdelane iz tipiziranih tkanin kat. D št. 3, 69 in 157 (10). Spodnje hlače (ne iz pletenin): a) dolge (8); b) kratke (5). Ilalje: a) izdelane iz bla-ga, težkega nad 200 g na m (53); b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na ra (41). Ženska oblačila in telesno perilo. Obleka v enem samem kosu: a) izdelana iz blaga, težkega nad 200 g na m (44 točk); b) izdelana iz blaga, težkega d<* 200 g nn m (23). Posamezne jopice: a) izdelane iz blafja, težkega nad 200 g na m (36); b) izdelane iz blaga, težkega do 200 g na m (20). — Zimske suknje, plašči in površniki: a) izdelani iz blaga, težkega nad 200 g na m (77); b) izdelani iz blaga, težkega do 200 g na m (38). Dežni plašči in dežne pelerine: a) iz gumiranega platna, celofana ali drugih sintetičnih snovi (22) ;b) ostali (42). Srajce: a) katere koli oblike in za katero koli rabo, izvzemši spalne srajce (6); b) spalne (13). Spodnje hlačke (ne iz pletenin) (4). Spodnje obleke in kombineže (ne iz pletenin) (9). Predpasniki: a) delovni (6); b) za sobarice (3). Halje: a) izdelane iz blaga, težkega nad 150 g na m (49); b) izdelane iz blaga, težkega do 150 g na m (18). Pletenine za moške in ienske Pletenine (spodnje, vrhnje ali kopalne) po kosu težke: a) do 50 g (3); b) od 51 do 100 g (6); c) od 101 do 150 g (9) (itd. za večje teže po 3 točke na vsakih 50 g ali manj). Konfekcionirano hišno perilo Odeje za postelje ali za potovanje: a) za otroške postelje do 90X120 cm) (20 točk); b) za eno osebo (do 180X 220 cm) (40); c) za več ko eno osebo (75). Prešite odeje, vatirane odeje, blazine in žimniec (število točk po zadevnih tki n :r nh in po metrih, uporablje- nih za izdelavo). Rjuhe: a) za otroške postelje (do 110X150 cm) (10); b) za eno osebo (do 150X290 cm) (24); c) za več ko eno osebo (33). Prevleke za blazine: a) 30X43 cm (3); b) ostale (8). Brisače: a) frotirke, za m» (12); b) ostale za 1 m» (10). Kuhinjske brisače: a) do 60X60 cm (4); b) nad 60X60 cm do 70X90 cm (6). Tkanine Tkanine (izvzemši tkanine za podloge, hišno perilo in opremo) težke po (tekočem) metru: a) do 60 g na m (3); b) od 61 do 100 g na m (4); c) od 101 do 150 g na m (7); d) od 151 do 200 g g na m (9); e) od 201 do 250 g na m (11); f) od 251 dc 300 g na m (13); g) od 301 do 400 g na m (17); h) od 401 do 600 g na m (22); i) nad 600 g na m (26). — Pripomba. Tipizirane tkanine kat. D št. 3, 69 in 157 (tipizirane tkanine za lutke in za delovna oblačila) (4). Podloge (in sicer :jadrovina, salja, saljeta, kroaze, podloga za rokave. klot in saten) na m (3). Tkanina za hišno perilo: A. Za prte, težke po (tekočem) metru: a) do 200 g na m (12); b) od 201 do 300 g na m (25); c) nad 300 g na m (30). B. Ostale, težke po (tekočem) metru: a) do 200 g (4); b) od 201 do 300 g (6); c) od 301 do 400 g (8); d) od 401 do 500 g (10); e) nad 500 g (12). — Pripomba. V postavko »tkanine za hišno perilo« je šteti tudi madapolam, če je več ko 90 cm širok. — Tkanine z,a opremo (in sicer: lampasi, damasti, gobelini, brokati, olo-na platno za zavese, tkanine in mreže za zavese), težke po (tekočem) metru: a) do 200 g na m (3) ; b) od 201 do 500 g na m (6); c) nad 500 g na m (12). Pripomba. S »tkaninami za opremo« je razumeti tudi baržune, težke nad 500 g po (tekočem) metru in atlase, težke nad 250 g po (tekočem) metru. Tkanine za mladoletne od 1. do 19. 1.: a) od 251 do 300 g na m (13) ;b) od 301 do 400 g na m (17); c) od 401 do 600 g na m (22); d) nad 600 g na m (26). Za blago, ki ni našteto v tem seznamu, se posebna nakaznica ne sme izdati. Izjeme od tega določa šef pokrajinske uprave po sporazumu z nemškim svetovalcem za Ljubljansko pokrajino. — Posebna nakaznica preneha veljati po preteku treh mesecev od dneva izdaje. Nadalje objavljamo seznam predmetov, ki jih je mogoče oddajati potrošnikom izključno na odrezke oblačilne izkaznice za dojenčke. Oblekca ali kostumček, dolžina do 40 cm (10 točk). Površniki, dolžina do 40 cm (12). Plašči z oglavnico, dolžina do 60 cm (12). Životci, dolžina do 30 cm (3). Spodnje oblekce (I. in II. velikost), dolžina do 40 cm (4). Srajčke (I., II. in III. velikost), dolžina do 29 cm (1). Spodnje hlačke, dolžina do 22 cm (1). Čepice (avbice) (1). Obvojnice (10). Podbradniki po dva (1). Povoji iz ripsa ali pikeja: a) širine 10 cm, dolžine 1.5 m (2); b) širine 15 cm, dolžine 3 m (3). Vrhnji povoji, dolžina do 90 cm (12). Trioglate plenice iz mehkega blaga, s stranico 70 cm (1). Kvadratne plenice, s stranico 70 cm (1). Podlotre zoper vlago, s stranico 70 cm (2). Nogavice za novorojenčke, dolžina stopala do 13 cm, 3 pari (1). Rokavičke za novorojenčke, t par (t), čeveljčke za novorojenčke, 1 par (t). _ Obnova govedoreje Pod tem naslovom je objavil g. Inž. Ivan Oblak v zadnji številki »Kmetijskih novic« članek, katerega zaradi važnosti vprašanja, ki ga obravnava, v celoti po-natiskujemo. Brez dvoma je govedoreja poleg konjereje izmed vse ostale živine zaradi sedanjih razmer pri nas najbolj prizadeta. Kolikšno škodo je utrpela živinoreja, danes nihče ne ve točno. Znani so nam le podatki o stanju živinoreje v okoliših, ki so pod redno upravo. Ti podatki so prav razveseljivi, saj nam zaenkrat še dajejo upanje, da govedoreja le še ni tako na tleh. Po dosedanjih podatkih iz 18 občin ljubljanskega in logaškega okraja je razvidno, da se skupno število goveda od popisa 5. VI. 1941' pa do sedanjega popisa 30. julija t. 1., če izvzamemo nekatere prizadete vasi, ni nič zmanjšalo. V splošnem nam kažejo ti podatki, da je število krav v vseh občinah manjše, zalo pa je število telic in mlade živine do 1 leta povsod veliko večje kot je bilo pred 3 leti. Sedanje skupno stanje goveje živine je torej vsaj po statistiki enako predvojnemu stanju. Temu se tudi ni čuditi, ker ti kraji razen nekaj vasi niso bili skoro nič prizadeti. Kajti tudi dosedanja obvezna oddaja živine za zakol Prevodu ni mogla prizadejati naši živinoreji nikake škode. Saj je znano, da je doslej Prevod le prečistil hleve, naši kmetje pa so bili tako pametni, da so oddaii le lake živali Prevodu za zakol, ki jih ni bilo preveč škoda, n. pr. slare krave. Kakor so poročila iz teh krajev razveseljiva, tako je stanje govedoreje v vseh drugih prizadetih krajih tem bolj žalostno. Saj je že splošno vsem znano, da je n. pr. kočevski okoliš tako rekoč skoraj povsem izpraznjen, medtem ko je bil prej bogat z živino. Pa tudi v drugih okoliših se je številčno stanje po poročilih zmanjšalo že do seda j za 30 do 50n/o, pri poedi-nih posestnikih tudi več. Tako hudo, kot je prizadeta govedoreja prav v Ljubljanski pokrajini, na Dolenjskem in Notranjskem, najbrže ni nikjer drugje. Goveja živina pa Je našemu kmetu prvi pogoj za obstoj na kmetiji. Brez zadostne goveje živine pri nas nt možno uspešno gospodariti. Ona daje kmetu predvsem potrebno vsakdanjo hrano, t. j. mleko, dalje glavno delovno silo za obdelavo polja in pa naši izčrpani zemlji toliko potreben gnoj. Če jozakoljemo, nam daje še meso in druge dobrine, potrebne za življenje. Ker bo kmetiia trdna in močna šele tedaj, če bo imela dovolj živine, bo najnujnejša zahleva po vojni, čim prej povečati število živine do onega stanja, ki bo v pravem skladu s površino kmetije. Ze sedaj je v mnogih krajih, ki še niso bili hudo prizadeti, pomanjkanje dobrih krav in delovne živine. Po vojni bo pa to pomanjkanje še bolj pereče. Bikov imamo zaenkrat dovolj in smo v tem pogledu veliko na boljšem kot pa z žrebci in merjasci, katerih zelo primanjkuje. Vprašanje obnove živinoreje je torej splošno gospodarsko vprašanje, ki se nikakor ne sme omalovaževati in prepustiti kmetom samim, da si pomagajo, kakor vedo in znajo. Za to reševanje je poklicana predvsem javna uprava, ki mora že sedaj ukreniti vse potrebno, da se bo obnavljanje naše govedoreje izvajalo po izdelanem programu in sistematično in da se že sedaj zaredi in ohrani čim več plemenske živine, pa četudi bi bilo to na račun splošne prehrane. Pri obnavljanju govedoreje bomo navezani predvsem sami nase in se no bomo smeli zanašati na pomoč drugih, češ saj bomo od drugod dobili potrebno živino za pleme. Tudi če bi živino lahko dobili od drugod, kar pa je veliko vprašanje, ker bo govedoreja tudi drugod zelo prizadeta, bi bilo to za našo bodočo živinorejo zelo drzno. Nujno potrebno bi bilo pri uvozu podvzeti vse potrebne zdravstvene ukrepe, da ne bi uvozili kakih bolezni. Do sedaj je naša živina hvala Bogu še zdrava in nimamo razširjenih takih bolezni, kot so jetika, kužno zvrže-nje krav itd., kar bi z nepremišljenim uvozom za pleme lahko razširili in bi tako priklicali pravo nesrečo za našo bodočo živinorejo. Uvoz živine od drugod, kolikor bi bil mogoč, bi moral biti namenjen predvsem za zakol. Le kar bi se po strogi preiskavi ugotovilo kot popolnoma zdravo, bi se lahko namenilo za pleme. Da bi z lastno močjo in čim hitreje obnovili govedorejo, bi bili v glavnem potrebni naslednji ukrepi, ki bi se nekateri od njih morali začeti izvajati že sedaj. Tako je potrebna prepoved klanja telet, zlasti ženskih, ki so za pleme sposobna, ter živa in neutrudna propaganda, da kmetje sami vzrejajo čim več telet. Sele kolikor jih sami ne bi mogli vzrediti, bi jih ponudili drugim v nakup za pleme. V tem pogledu je treba priznati mnogim našim kmetom, da razumejo današnje zahteve in vzrejajo res lepo število mladine. Nekateri pa ie vedno vi- dijo samo sebe in nočejo razumeti sploi. nih potreb, marveč, če le morejo, pro. dajo dobro tele na črno borzo, mesto da bi ga sami privezali ali pa ga po nižji vendar primerni ceni oddali drugemu za pleme. Da bi povečali število telet in donos, nost naših krav, je treba borbo proti ja. lovosti krav načrtno izvajati. V nekaterih okoliših kot n. pr. na Vrhniki, Lo. gatcu itd. se ponavljajo kužna obolenja pri kravah, od katerih se okužijo še biki, ki potem dalje prenašajo bolezni. Zaradi tega ostajajo krave jalove in število telet stalno pada, manjša se molznost krav, kar predstavlja že v navadnih razmerah veli-ko gospodarsko škodo. Še bolj občutna pa je ta škoda v sedanjih časih. V tem pogledu čaka naše živinozdravnike mnogo dela in treba bo še mnogo pouka našim Živinorejcem, da bodo čim bolj p0. učeni in pazljivi in da se bodo tudi bolj zavedali odgovornosti, kako škodo lahko povzroče, če pripuščajo že okužene krave k zdravim bikom. Vsa taka kužna obolenja bi bilo treba takoj prijaviti, da se obolenja preveč ne razširijo. Ako tudi večja pazljivost in čut odgovornosti ne bi pomagala, bo morebiti potreben pred pri-puščanjem obvezen pregled krav po ži. vinozdravniku in bo treba omogočiti obrejitev okuženih in sumljivih krav i umetno oploditvijo. Dalje bo važna naloga pri obnovi govedoreje preskrba krepkih krmil zlasti za teleta in mlado živino. Le s pravilnim vzrejanjem telet v prvem letu starosti moremo imeti uspeh pri govedoreji In omogočiti hitro vzrejo. Za hitro ln uspešno rejo pa je potrebna predvsem krepka krma. Ker bo mleko, ki predstavlja najprimernejšo in najbolj prirodno krepko krmo za mlade živali, tudi še več let po vojni potrebno predvsem za ljudsko prehrano, bo treba tudi Se po vojni teletom, namenjenim za pleme, predčasno odtrgati potrebno dnevno količino mleka ln ga nadomestiti z drugo krepko krmo, da teleta v razvoju ne bi zaostala. Krepko krmo bomo pa morali pridelati sami. Seveda bo treba storiti vse, da se omogoči nakup krepke krme tudi od drugod, kar bo verjetno laže kot pa kupovanje odrasle živine. Predvsem pa bo takoj v začetku potrebna dobra organizacija, ki bo skrbela za takojšen nakup plemenske živine (krav in telic ter tudi telet) kot tudi delovne in bo pravično dodeljevala nabavljeno živino težko prizadetim kmetom. V prvi vrsti bo treba upoštevati take, ki so prišli ob vso živino. Tem bo potrebno preskrbeti za začetek vsaj eno ali dve kravi, da bodo čimprej prišli do mleka za lastno prehrano in da bodo vsaj lažja poljska dela z dodeljeno živino mogli sami opravljati. Za takojšnjo dodelitev plemenske živine za te najbolj prizadete kmetovalce bodo pozvani zlasti boljši kmetje iz neprizadetih krajev, da pomagajo tem najbednejšim. Temu pozivu se bo, kakor pričakujemo, mnogo naših kmetov, ki niso bili prizadeti, prostovoljno odzvalo, saj naš kmet prav rad pomaga bližnjemu v nesreči. Saj mnogi že računajo s tem dejstvom in zaradi tega sedaj že vzrejajo več mladine. Pri obnovi živine bo skraja res najvažnejše, da se čimprej poveča število, vendar bo tudi kakovost in pa-semsko vprašanje treba imeti pred očmi. Pri dodeljevanju živine bo treba upoštevati tudi splošne gospodarske potrebe in razmere, dalje prehranitvene in podnebne razmere posameznih okolišev, da se bo v te okoliše dodeljevala prvenstveno laka živina, ki odgovarja tistim potrebam in razmeram. Da bi se goveja Hvfna Sim hitreje za-redila, bo potrebno tudi še po vojni klanje goveje živine omejiti, kakor se ta omejitev v ljubljanski pokrajini izvaja že letošnjo pomlad in poletje. Klanje goveje živine bo moralo tudi še po vojni nekaj let biti preudarno urejeno in pod strogo kontrolo. Zaradi zaščite govedoreje ne bo mogoče dovoliti prosto trgovino z živino za zakol, ker to ne bi bilo niti v korist vzrejevalca, še manj pa šibkega potrošnika. Da bi pa zaradi omejitve klanja govedi splošna prehrana ljudi preveč ne trpela, bo vzporedno s to omejitvijo potrebna večja propaganda za rejo prašičev in ostalih malih živali, ki se hitro množe. Že sama povečana reja prašičev, ki se lahko hitro razmnože ter tudi hitro zrede, bi mogla znatno olajšati preskrbo ljudi z mesom. Ta akcija bo pa dosegla uspeh le, če bodo kmetje dobili primerno plačilo za svoje delo. Potrebno bo skrbeti tudi za uvoz zmrznjenega konzerviranega mesa, da bi se tako domača živina mogla čim bolj očuvati. Vzporedno z delom za čim hitrejše povečanje Številčnega stanja goveje živine bo treba istočasno storiti tudi vse za kakovostno izboljšanje in izenačenje naše domače govedoreje. To pa bo mogoče le, če bo javna uprava podprla tozadevno delo in stremljenje živinorejskih organizacij s tem, da bo sama preskrbela in uredila večje dobre pašnike za vzrejo odbranih živali, zlasti mladih bikcev in telic. Le z vzrejo odbranih plemenskih živali na takih pašnikih bomo našo domačo živino tudi kakovostno mogli zbolj-šati in, kar je glavno, ohraniti jo trdno, zdravo ln odporno proti boleznim. Ker je zadostna in dobra krma ter pravilno oskrbovanje živine temelj dobremu in hitremu napredku v živinoreji, bo potrebno pri obnovi imeti tudi te či-nitelje pred očmi. Zlasti bo treba posvetiti vso pažnjo pridelovanju zadostne in dobre krme ter misliti na nabavo dobrih semen krmskih rastlin, umetnega gnoja, ker bo domačega živinskega zelo primanjkovalo. Dalje bo treba misliti na napravo Čim več kmečkih silosov za kisanje krme in ureditev sočnih pašnikov pri po-edinih večjih kmetijah. Tudi bodo razne izboljšave travnikov in drugega nujno klicale po obnovi in nadaljevanju začetega dela. Marsikje bo treba na novo zgraditi porušene hleve, za krt je potrebno že sedaj Izdelati vsem §• tevam odgovarjajoče načrte, da bo moči čim prej pristopiti k delu. Nalog za obnovo žlvlnorele. predvsem govedoreje, Je torej vse polno. Navedel sem samo glavne v kratkih obrisih, kaj je že sedaj ln kaj bi bilo pozneje treba podvzeti. Stvar je tako važna, da moramo že sedaj o njej razmišlIatL Višnja gora in št. Vid budno na straži Živeti moramo s časom Na Dolenjskem, 17. sept. fito, ki je izdal domobrancem »odlok«, da se morajo prijaviti njegovim tolpam najkasneje do 15. t. m., je bil map rej pripravljen na neuspeh te rdečo politike. Boris Furlan je njegovo skrbi tudi javno razbobnal preko radio. A tolovaji so se domislili ^ učinkovitejšega sredstva: njegov govor, poln laži, eo dali tiskati na sorjjo majhni lističev, ki so jih natisnili v raznih variacijah, da bi stvar čim ugodneje vplivala. Domobranci pa l;ako«, ne »kaj«, da je važna samo oblika, ne pa tudi vsebina. Zgrešenost tc»a nevarnega mišljenja je očitna že na prvi pogled. Človeštvu je potrebna resnica in nravnost; kar koli ga zavaja zmoto ali pokvarjenost, mu je škodlji-i, pa naj se mu podaja v še tako dovršeni ali lepi obliki. Zato je pri vrednotenju kulture bistveno tudi presojanje vsebine, ne le oblike. Cisto formalistično presojanje kulture ne pomeni dejansko nič drugega kakor trditev, da je kultura najvišja vrednota. Kdor pravi, da se kultura ne sme presojati s svetovnonazornimi, več-nostnimi merili, takemu so večnostna merila manj vredna kakor kultura. Tak človek si je ustvaril poseben, čuden svetovni nazor, v katerem je postavil na najvišje mesto, na oltar, kulturo. Ne samo, da ne priznava nobene stvari za merilo nad kulturo, marveč kulturo uporablja za merilo vsem stvarem. Naziranje, da je kultura najvišja vrednota, je čudno in nesmiselno zlasti zalo, ker je načeloma indiferentno do nasprotujočih si idej. ki se širijo v kulturi, in sprejema kulluro kot celoto, torej vso njeno idejno zmedo, za najvišje dobro, po katerem hoče presojati vse vrednote. Praktično pa v čisto kulturo zaverovani ljudje navadno kmalu pridejo iz popolne idejne zmede, se ideološko opredelijo in začno presojati kulturne pojave tudi po vsebinski strani. Odločajo pa se navadno za slabe ideje. Nekoč so se odločali za bojeviti liberalizem, dandanašnji se odločajo za komunizem. Danes, ko odločitev za zmoto ne pomeni samo akademske izjave, ampak velikokrat tudi dejansko sodelovanje^ z najbolj razdivjanimi silami komunistične revolucije, je čas, da se nam vsem odprejo oči in začnemo presojati kulturo z drugačnimi merili kot smo jo presojali doslej. Danes vidimo, kako lahko" majhna zmota na začetku rodi na koncu težke posledice. Ob krvi in ognju, ki sta dejanska posledica zmotnih komunističnih teorij, nam bo lahko priznati, da zmota nima pravice do obstoja, da je kultura, ki širi zmote, pogubna, krvavo pogubna včasih ,ker zmote ne ostajajo samo v idejnem redu, ampak se uveljavljajo tudi v praktičnem življenju. Teoretično smo lo morda tudi v preteklosti priznavali. Morda ... Toda pri praktičnem uveljavljanju tega načela so bili mnogi silno boječi. Svojo boječnost pa so razglašali za širokogrudnost. Mislili so, da bo resnica zmagala kar sama, po svoji notranji moči, četudi je bodo nekaj zamolčali in zatajili, četudi bodo pustili zmoti, naj se prosto širi. Pri nas se je zadnja desetletja skoraj čisto uveljavilo kulturno slogaštvo, kultura se je častila zaradi kulture, resnična kultura zraven zlagane. Medtem ko so čuvarji naše kulture dremali, je prišel sovražnik in je nasejal med pšenico ljuljke. Mi pa smo gojili ljuljko zraven pšenice in se Čudili, da je pšenice vedno manj. Zdaj je prišel čas žetve, ko se ločila plevel in zrnje, da se očisti setev za vse prihodnje čase. Da bomo mogli na praviti to resnično uspešno, je neobhod no potrebno, da priznamo resnico in poštenost — ki izvirata iz naravne pameti in iz razodetja — za vrhovni kriterij pri presojanju kulture. Kultura, ki je v na sprolju z resnico in moralo, zasluži, da jo zavržemo. Ali drugače povedano "»nična kultura mora biti krščansko usmerjena in samo krščansko iismeriona kultur« j« resnična kultura, »8000 domobrancev« predalo velikemu maršalu, so sklenili tolovaji zgrda prisiliti domobrance k predaji. Od višje oblasti je bilo zaukazano, da se morajo vsled diplomatskega polomn postopoma uničiti domobranske nosto-nnke. Kot prvi manever so mislili likvidirati Višnjo goro, potem j>a Stično in Št. Vid. Za ta »odločilni« lioj so namenili »elitne« brigade, ki jih je Tito nekoč lo-tnoročno odlikoval zaradi njih hrabrosti«. To so bile: Gubčeva, Cankarjeva in Ljubljanska. Domobranci so zvedeli za ta načrt že dva dni preje. Ostro so nabrusili svoje meče. Strojnice so zapele Petnajstega zvečer, ko so potekale zadnje ure nesrečnega Titovega termina, ki je tako klavrno končal, so začutilo mrtve straže pri Višnji gori neko vznemirjenost. Na Pristavi je gomazelo« maršalove vojske in laških mul. Potem so se slišala gesla. Domobranci na Gradu so vedeli, da ne bo zastonj. Tako jih je imelo, da bi najraje kar razpalili, a so morali čakali povelja. Ta čas so tolovaji razmeščali svojo prisiljeno rajo |>o položajih. Nekako pred polnočjo je ugasnila v Višnji gori električna razsvetljava, kar je bil zanesljiv znilk za bližnji napac?. Komaj bi utegnil kdo to pomisliti, jo začelo pokanje. Tolovaji so otvorili ogenj iz mitraljezov, naši so odgovorili. Nato pa so začele padati težke mine. Komunisti so se ponekod priplazili prav do žice. To je bilo veselja za naše neugnane strelce! Sejali so svinčeno zrnje, da je odrevenela duša, za močnejši poudarek pa so spuščali težki minometi svoje pozdrave prav na tiste najbolj korajžne »bombase«, ki so kanili v enem naskoku zavzeti to malo trdnjavico. Takoj se je začulo javka-nje, ogenj od nasprotne strani je kar utihnil. Nenadoma je prekinil neljubi molk nekdo preroških ust: »Domobranci, podajte se, polnoč vam je odbila ...« Domobranci so brž odgovorili na tolovajsko noto. »V naših srcih je korajža« Trrrrr... trrrr... trrrrrr rrrr... B-b-bummni... B-l»bummmm „ . Nato se je oglasila še pesem: »V naših srcih je korajža...« Potem je streljanje utihnilo. I.e pesem je odmevala v temno noč. Tolovaji so vsaj slišali, kako znajo naši fantje na Gradu zapeti. Dolgih nosov so sklenili, oziroma uvideli, da tu ne Imi kruha zanje. Sem pa tja so še spustili s Pristave kak rafal. Če so hoteli uspeti, so morali začeti drugje. Najprej so poskušali od zapad-ne strani, kjer so spet bežali. Nekaj min je treščilo mednje, pa je bilo konec te l>očne ofenzive. Navsezadnje so poskusili svojo srečo na bloku ceste, ki vodi v Stično. Tam so se priplazili tudi prav blizu, nekateri celo do samih španskih jezdecev. Jeli so odvijati zapleteno žico, tedaj pa se je vsula po njihovih glavah toča krogci, ki so v trenutku razbile vso nade, da bi se dalo na tem koncu kaj ceneje vdreti v Višnjo goro. Tolovaji so se morah odmakniti. Pri železniški progi so si v nekem mrtvem kotu uredili zasilne položaje in pričeli znova napadati. Oglasili so se razni badoljonski glasovi kot »avanti tovarišica« in podobno. Na tem sektorju so delale tri tolovajke družbo tem badoljevskitn idealistom, ki se bore za svobodo slov. domovine... Ker so bili Savojci zraven, tudi brez smole ni bilo. Naši minometalci so poiskali s °vojimi minami tudi ta »mrtvi kot« in ga neusmiljeno obdelovali, dokler ni zabrlizgala piščalka, ki je naznanila, da so 6e tolovaji umaknili. Likvidacija je propadla. Medtem, ko so komunisti vlačili v zaledje svoje mrtvece in te/.ke ranjence, so drugo bande kradle po okolnih vaseh ?,ivino in druge stvari, ki jih znajo tolovaji s pridom uporabiti. Krdela Gubčeve brigade so kradla po Polici, Brezovem in Blec vrhu, Cankarjeva v Križ.ki in Novi vasi, Ljubljanska pa na Lesk^vcu in okolnih vaseh. Vsega skupaj so r.aropali okrog 15 glav živine. Izgube tolovajev v tem »odločilnem boju« znašajo 12 mrtvih, ki so jih zjutraj in dopoldne pokopavali po njivah in gozdovih pod Gradiščem. Ranjencev je moralo biti vsaj še enkrat tolikšno število, saj so jih odpeljali nn šestih vozcli. Domobranci nimajo nikakih izgub. Proti jutru, ko so je borba že končevala, se je prijavil prisilni mobiliziranec iz Zagorja, ki je imel mnogo lepega povedati. Komunisti niso mislili ,da bo v Višnji gori tako hudo Da je bilo ranjencev veliko, nam izpričuje dejstvo, dn so v vasi Brezovo ropali tolovaji rjuhe, ki so jih potem re/.ali za obveze. — Po vaseh so govo- povrnil. Sodil nas bo o tem ali smo razumeli svoj čas, nli pa smo bili starci z kamnitimi srci. cali: v noilvi grapi so domobranci za- čutili večji oddelek Ljubljanske brigado in ga obkolili. Potem so začeli obdelovati begajočo maso, ki so jo po-največ sestavljale ljubljanske tovari-šice. Z liobnečim ognjem iz minome-tov, z ročnimi bombami in gorskim topom so to bando popolnoma uničili. Tu je padlo naenkrat 28 nekdanjih našminkunih in lakiranih z ve/d z ljubljanske promenade; zraven tega pa še nokaj desetin Azijatov, ki so delali tem pok varjen.kam veselo družbo. Sedaj komunistom ne verjamemo več Na drugem sektorju pa so potolkli naši domobranci šo 18 tolovajev, povečini iz Gubčeve brigade. Domobranci so zaplenili v uspešnem izpadu t težko in 2 lahki strojnici z vec zaboji municije. Mnogo je bilo zaplenjenih tudi pušk. — Domobrancem v Stični in Št. Vidu se je prijavilo še 15 Primorcev in Štajercev, ki so delali, da so verjeli samo še do 15. septembra, poslej pa ne bodo več. Vsi so suhi, raztrgani in umazani. Lačni so bili taiko, da so se komaj držali pokonci. Domobranci so imeli 1 mrtvega in 2 lahko, enega pa težje ranjenega. Hoteli so razkrojiti domobrance, pa sebe razkrajajo Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade ... To je star in izkušen pregovor, ki je ob tej priliki spet pridobil na svoji veljavi. Komunisti, ki so poskušali »razkrojiti« slovenske domobrance, so s tem začeli razkrojevati sami sebe. Tri najelitnejše brigade z ostanki c"o- Ali rss mislijo, da bodo vej ti zločini ostali nekaznovani? Zopet prihajajo poročila o zločinskem divjanju konuinistov nad poštenimi ljudmi. Komunisti niso mogli našega naroda prisiliti k tlom z ropanjem in grozilnimi pismi, sedaj pa so začeli ccle družine izganjati iz njenih domov. Iz občine Dobrepolje so 2. septembra izgnali štiri družine. Vse tc družine si ob izgonu niso smele vzeti s seboj nobene obleke in tudi hrane ne. Svoj dom je morala zapustiti družina Samca Matije: Samec Matia roj. 23. febr. 1886 Kom-polje 61, kmet vdovcc s hčerami Marijo, roj. 12. dec. 1023, Anico roj. 23. jan. 1931, Francko roj. 18. okt. 1932. Iz iste vasi je bila tudi izgnana sedemčlanska družina Adamiča Jožeta: Adamič Jože, roj. 21. marca 1P95, Kompolje 9, Marija, roj. 20. sept. 1914, Jože, roj. 3. okt. 1921, Anton, roj. 18. febr. 1929, Stanko, roj. 11. sept. 1023, Rudolf, roj. 3. okt. 1933, Danijel, roj. 13. nov. 1930. Izgnana je bila tudi družina Sever Jožeta: Sever Jože, roj. 4. okt. 1830, Kompolje 5, Frana, roj. 5. maja 1891, Milka, roj. 1. dec. 1923, Ida, roj. 30. maja 1020. Svoj dom sla morala zapustiti tudi Korošec Franc, roj. U. dec. 1887., Kompolje 24, in njegova žena Terezija, roj. 31. dec. 1836. Zadnje čase so komunisti pričeli nad ljudmi uvajati tudi teror prisilnega dela. Tako so iz Črmošnjic odgnali Blatnik Slavko in jo v Semiču prisilili na trimesečno delo na ccsti. Enak zločin so izvr- lenjskciga tolovajskega odreda vred so hoteli v dobri veri, da jim borci, naši fantje no bodo kos. Vedeli so, da drugih domobrancev ni doma. Sn,j so vedeli povedati, da so jih odpel jali nn južno in vzhodno fronto. Morajo biti tisti rdeči obveščevalci res dobro poučeni! Vendar so junaški domobranci kljub tolikim grožnjam niso niti malo ustrašili. To so vam v resnici fantje od fare. Tako v Višn ji gori, kakor v Stični in št. Vidu so bili tolovaji temeljito tepeni. Kar poglejmo malo, kakšne so končne številke: 76 naštetih mrtvili, med njimi (Iva komisarja, 28 »elitnih« azijatskih priležnic, 7 ujetih, javilo pa se je vsega skupaj 21 prisilnih mobilizirancev. Če prištejemo k temu še druge izgube, dobimo vsaj 110 mož, ki so bili vrženi i/, boja, ne da bi omenjali ranjence, ki jih je vsaj tolikšno število. Poleg tega pa so dobili domobranci še obilo plena. Tak je torej 6ad komunističnega »razkrojeva-nja« ... šili tudi nad Kastelic Antonijo iz Biške vasi. Pustiti je morala doma pet otrok — najstarejši ima 7, najmlajši pa eno leto — in oditi v Belo Krajino. Tudi po drugih krajih so komunisti mnogo žensk obsodili na sramotno prisilno delo. Verniki vseh župnij so zbirali za Borovnico V nedeljo in na Veliki šmaren so po vseh cerkvah v Ljubljani in ljubljanski okolici zbirali prispevke za Borovnico. Vsaka še tako majhna župnija se je potrudila, da bi po svojih močeh pomagala svojim bratom v nesreči. Vse župnije so v teh dneh zbrale za Borovnico blizu 150.000 lir, od tegu so ljubljanske župnije prispevale 67.000 lir. Najbolj so je izkazala stolna rerkev, ki jo one dni tudi tako lepo ustoličila kraljico Slovencev — Brezijansko Marijo. Slolnica sama je zbrala 18.000 lir. Od zunanjih fara je največ zbrala župnija pri I)ev. Mar. v Polju, 9382 lir, nato Ježica »299 lir in Vrhnika 8015 lir. Ostale župnije so darovale: Župni urad Sostro 3528 lir, Ljubljana, nrštilinska cerkev 1000 lir, župni uragatec 2002.50 lir, župnija Zg. šiSka (Dravlje in Koseze) 4723 lir, župnija Zg. Šiška (Oljnica) 1304.50 lir, Grosuplje 2300 lir, župni urad Ljubljana Sv. Jakob 1650 lir, župni urad Preserjo 4830 lir, neimenovani 100 lir, župni urad Ig pri Ljubljani 3535 lir, župnija Zg. Šiška (Dravlje) 500 lir, župni urad Šmarje 1350 lir, župni urad Podlipa 1105 lir, duhovnijski urad Bevke 1260 lir, župni urad Sv. Peter, Ljubljana 4250 lir, župni urad Vič - Ljubljana 4500 lir, Mladinski dom na Kodeljevem (rerkev sv. Te-rezike) 3400 lir, župni urad Moste, LJubljana 3160 lir, cerkev sv. Mihaela na Barju (minoriti) 3612 lir, Gumnišče (Šmarje) 942 lir. Notranje gorice (Brezovica) 2000 lir, Ljubljana, Sp. Šiška 2121 lir, Ljubljana, Šv. Križ (pokopališka cerkev) 800 lir, Ljubljana, Štepania vas (kapu-rini) 3017.45 lir, Rakek 4721 lir, Unec 1650 lir, Rudnik 1777.45 lir, Kaplana .3280 lir, Horjul 6327 lir, št. Jošt nad Vrhniko 3490 lir. Dolenji Logatec 5320 lir, Ljubljana, cerkov sv. Jožefa 1967 lir, Ljubljana, sv. Ciril in Metod 3003 liro, Ljubljana, Rakovnik 1893 lir, Šmartno ob Savi 2201 lira, Ljubljana, Zelena jama 885 lir. Zasebna krščanska dobrodelna akcija pod vodstvom škofijske dobrodelno pisarne je zopet pokazala, kako veliko ka-ritativno vlogo vrši v teh hudih časih naša katoliška skupnost. KULTURNI OBZORNIK Nov prispevek k našemu narodopisju Ljudska umetnost v Dobrepoljah Likovni estetski pogledi. Napisal in s slikami opremil Ljubič Tone, učitelj v Dobrepoljah. Ljubljana 1944. Narodopisna knjižnica 4. zvezek. V Karlovšku, Kotnikovih Starosvetno-stih, Štreklju, Sarabonu in Velikonji pa v dolgi seriji nastopov akademskega pevskega zbora in še drugod imamo že premnogo splošnih in krajevnih odkritij s področja slovenskega narodnega blaga vseh vrst, v posameznih člankih in razpravah dr. Steleta, dr. Ložarja, Jeraja, Puša, Marolta, Tomca, p. Turnška in drugih že precej nadrobnih prispevkov zlasti o naših narodnih nošah, običajih in narodni pesmi ter ornamentiki, knjige iz Škofje Loke, Kranja, Bežigrada v Ljubljani, Skaručne in še od marsikod so tudi priključile ali se vsaj mimogrede tudi dotaknile našega narodnega blaga, v tistem kraju posebno značilnega. Sedaj je prišel čas, da prav iz vseh naših posameznih krajev in okrajev dobimo sistematične popise vse tamkajšnje folklore. In Ljubič Tone je že stopil na omenjeno pot podrobnega raziskovalca ljudske umetnosti, ko je pred kratkim izdal knjižico I judska umetnost v Dobrepoljah, tedaj iz okraja, ki leži fi». slovenski zemlii nekako v sredi med južnimi vplivi iz Bele Krajine pa vplivi s severozahoda, iz alpskega cb- močja. Zato narodno blago iz Dobrepolj nosi na sebi značilnosti obeh plati in ima obenem seveda še svoje posebnosti, ki bi jih drugod zaman iskali. Gre nam za vprašanje, kako naj se folklora posameznega okraja ali kraja obdela, ali znanstveno ali poljudno. Eno je pri tem gotovo: znanstvena raziskovanja imajo prednost pred poljudnimi objavljanji, kajti poljudna objavljanja znanstvenih nikoli nikjer ne morejo nadomestiti, kvečjemu jih lahko izpopolnjujejo. Kajti narodno blago je treba v prvi vrsti vsestransko prikazati, to pa je pravo znanstveno delo. Le tako delo je tudi zanesljivo in popolno. Poljudna objava pa je popolnoma nekaj drugega, v primeri z znanstveno nekaj postranskega, ker ima predvsem le propagandni značaj, ker hoče narodno blago znova pokazati tistemu, od katerega je izšlo, preprostemu ljudstvu, ga nanj opozoriti ter obenem spodbuditi, naj zavrže vse tuje navlake in se povrne k svojim lepim starosvetno-stim, k domačnosti. Toneta Ljubiča delce ima tak namen. Saj učitelj sam pravi o nji: »Moje delo ni znanstveno podano. Vse sem napisal ne kot strokovnjak in razlagalec, ker lo nikakor nisem, marveč le kot ljubitelj, preprostim ljudem v morebitno izpodbu-do in spomin, kako so se likovno-umet-niško izraževali naši ljudje v prejšnjih časih, koliko tega se ie do danes žc izgubilo in kaj bi bilo dobro, da bi sc v prenovljeni obliki zopet obudilo. Kavno zato uhajam često v kramljanje, ki se naravnost ne tiče bistva stvari same, pač pa se ga dotika prigodno. To storim zaradi pestrosti.« Čeprav tedaj Ljubičevo delo ni znanstveno, vendar je tudi potrebno in ni brez vrednosti, saj je cena knjižice v sistematični obdelavi vseh vrst ljudske umetnosti v Dobrepoljah kakor tudi v bogati opremi, ki jo je pisec sam oskrbel. »Kar sem videl in slišal, sem skušal ohraniti v besedah, fotografijah in risbah«, pravi pisec. Da, celo to in tako delo v poljudni obliki še ni popolno. To prizna pisec sam, ko pravi, da je mogel v knjižici objaviti komaj slabo desetino loto-grafij. Kajti vojna vihra mu je uničila skoraj vse, kar je že imel pripravljenega. Vendarle pa moramo priznati, da mu jc ostalo še zmerom dovolj, da je vsaj v glavnem mogel ponazoriti svoje opise narodnega blaga. In to v tolikšni meri, da jc skoraj ni strani, ki bi nc bilo na nji kake podobe; večinoma jih je cclo po več na eni strani. Sistematično urejena knjižica nam popisuje dobrepoljske vezenine, pccivo, rezbarije, pustne oprave, čebelnjak, stav-barski slog, pohištvo, uporabne predmete, razne okrase in nazadnje grobove z nagrobnimi spomeniki vred. Manjkajo tedaj do popolnega orisa še narodni običaji pa ljudska besedna umetnost, da bi bila podoba dobrepoljskega narodnega blaga popolna. A že s tem, kar je zbral in napisal in narisal Ljubič v tej poljudni objavi in na razmeroma majhnem obsegu 120 strani, ie pomembno kulturno delo. Želeti bi bilo, da bi iz vseh slovenskih krajev in okrajev dobili Dodobne znan- stvene in poljudne popise narodnega blaga in da bi kasneje na teb osnovah zgradili bogato sintetično delo, ki bi popisalo celotno slovensko narodno tradicijo. * Hudičeva shodnica je naslov najnovejši, septembrski rakovniški knjižici, časopisu za duhovno prebujo in prosve-to. V nji dr. Franc Mihelčič na poljuden način obravnava vprašanje prostozidar-stva. Preprosto, a vendar z dokumentacijami podprto in popolnoma odkrito govori p\jec o izvoru te organizacije iz srednjeveških cchov pa jo spremlja do njenega velikega sodobnega razmaha po vsem svetu v organizacijo, ki šteje štiri in pol milijona pripadnikov v 25.000 ložah. Knjižica nam podrobno prikaže notranji ustroj prostozidarstva in njegovo zunanje protiversko, politično, socialno in gospodarsko delo in vplive. Zaradi proti-verske miselnosti so papeži od vsega po-četka, od 1738. leta, tedaj komaj dvajset let po pravem nastanku prostozidarstva, pa vse do današnjega dne obsojali to organizacijo in vsak katoličan, ki postane član lože, je po cerkvenem kanonu izobčen. Knjižico, ki ima namen nas poučiti in posvariti, poučiti o tej skrivnostni organizaciji, pa posvariti zlasti naše iz-obraženstvo pred škodljivim vplivom prostozidarstva, najtoplcjc priporočamo. Cerkveni glasbenik za september in oktober 1944. V najnovejši številki Cerkvenega glasbenika je napisal uvodni članek skladatelj dr. Fr. Kimovec, o temi, kdaj in zakaj je v ljubljanski škofiji pn (Nadaljevanje na 4, strani.) Naredba o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti Na podlagi pooblastila Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« št. 1-1, 5867/44 od 10. avgusta 1944 odrejam: Čl. 1. Vsi prebivalci Ljubljanske pokrajine so dolžni sodelovati osebno ter s svojim razpoložljivim orodjem in prometnimi sredstvi pri protiletalski zaščiti, bodisi na poziv uradnih ustanov protiletalske zaščite, bodisi na poziv od njih postavljenih pooblaščenih organov protiletalske zaščite (vodje gasilske, zdravstvene in tehnične zaščite, vodje zavodske in industrijske zaščite, hišne starešine) v okviru njihovih pooblastil. To sodelovanje velja tako za pripravljalna dela kot za primer alarma ali dejanskega letalskega napada. Pritegnitev k stalnemu sodelovanju pri protiletalski zaščiti, kot tudi pri delih protiletalske zaščite, ki se lahko predvidevajo, se izvrši s kratkim pismenim odlokom obvezniku protiletalske zaščite. V ostalih primerih zadostuje za pritegnitev k sodelovanju ustmeni poziv pooblaščenega organa protiletalske zaščite. Izvzeti od obveznosti osebnega sodelovanja so: a) osebe, ki še niso dosegle 15., ali ki so že prekoračile 60. leto starosti; b) osebe, ki so vsled telesnih ali du-?evnih hib za osebno delo pri protiletalski zaščiti nesposobne, če to dokažejo z uradnim zdravniškim spričevalom; c) osebe, ki so že službeno obvezane za druga službena ali uradna opravila ali naloge v javnem interesu. Čl. 2. Dolžnost ureditve hišnih zaklonišč in izvršitve ostaLih ukrepov hišne protiletalske zaščite v mestu Ljubljani se razširja na celo območje mestne občine. V pretežno kmetijskih naseljih so dopustne olajšave po svobodnem preudarku Uprave policije. člen 3. V mestu Ljubl jani mora jo biti v ožjem nevarnostnem okolišu vsa podstrešja popolnoma izpraznjena in odstranjene tudi vse lesene pregrade, ki proti ognju niso zavarovane (n. pr. s primernimi ometi, premazi, impregnacijo, oblogami itd.). V širšem nevarnostnem okolišu pa je s podstrešij odstraniti vso navlako in vse lahko gorljive predmete ter poskrbeti, da je dohod do vseh podstrešnih prostorov stalno popolnoma neoviran. Čl. 4. Pesek in voda morata biti na )K>d-etrešju, na stopniščnih presledkih, v kleti, zaklonišču in tudi v vsakem stanovanju ter trgovskem ali v poslovnem prostoru v zadostni količini in na primernem prostoru stalno pripravljena. Za i-zpolnjevanje tega predpisa v stanovanjskih in poslovnih prostorih so odgovorni najemniki v vseh ostalih prostorih pa hišni lastniki. Člen 5. V ožjem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane je treba vse trajno pritrjene železne rešetke na kletnih oziroma pritličnih oknih odstraniti aH preurediti tako, da se dajo lahko odpirati ali odstraniti. Člen 6. Vse okenske in druge odprtine hišnih zaklonišč, ki se nahajajo bodisi v zunanjih ali notranjih stenah stavbe, je primerno zavarovati proti drobcem bomb in zračnemu pritisku eksplozij. Člen 7. V strnjeno zazidanih predelih mest morajo lastniki dotikajočih se hiš_ napraviti v kletnih prostorih pro-boje iz ene stavbe v drugo ter nastalo odprtino zazidati z zasilno opečno steno predpisanih dimenzij. Člen 8. Glede na določbe čl. 1. te naredbe so vsi stanovalci hiše dolžni z ročnim delom in s svojim razpoložljivim orodjem brezplačno sodelovati tudi pri izvršitvi vseli ukrepov za zavarovanje hiše pred letalskimi napadi, vse ostale stroške pa nosi hišni lastnik. Le pri napravi kletnih probojev morejo hišni lastniki v izrednih primerih (t j. pri nesorazmerno visokih stroških napram vrednosti ali donosnosti stavb) zaprositi za celokupno ali delno povračilo dejanskih stroškov na osnovi plačanih računov, ki jih pristojna občina prizna za pravilne in primerne. Krajevna oblastva protiletalske zaščite odločajo, ali in kolikšno povračilo jim pripada. Člen 9. Nabava zdravstvenih pol Sčin za prvo pomoč in gorilnih sred- tlreb- stev za nadomestno razsvetljavo v hišnih, industrijskih in zavodskih zakloniščih se dovoljuje proti potrdilu pristojne občine, da onstoji urejeno zaklonišče. Potrdilo mora vsebovati vrsto in količino teh za posamezno zaklonišče potrebnih sredstev. Člen tO. Krajevna oblastva protiletalske zaščite smejo predpisati, da se krajevnim prilikam in posebnim okoliščinam primerno povečata in pomnožita vrsta in količina predpisanega zaščitnega orodja in potrebščin za protiletalsko zaščito. Člen 11. Za izvršitev predpisa člena 2. te naredbe se določi rok 6 tednov, za izvršitev vseh ostalih predpisov pa rok 3 tednov po objavi te naredbe. Člen 12. Prekršitev predpisov te naredbe kaznujejo okrajna glavarstva, v Ljubljani pa Uprava policije z globo rfo 10.000 lir ali z zaporom do treh mesecev, v težjih primerih z obema kaznima obenem. Člen 13. Vsi obstoječi predpisi o protiletalski zaščiti ostanejo v veljavi, v kolikor ne nasprotujejo predpisom te naredbe. Člen 14. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem liptu Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. V Ljubljani, dne 19. sept. 1914. Prezident: div. general Rupnik s. r. Naredba o spremembi naredbe o prepovedi kreta-nja prebivalstva in o policijski uri v Ljubljanski pokrajini zunaj ljubljanskega zapornega ozemlja Na podlagi pooblastila, danega mi z naredbo Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o prepovedi kretanja prebivalstva in o policijski uri z dne 22. decembra 1943 št. 15, »Verordnungs- und Amtsblatt« des Obersten Kommjssars in der Operations-zone Adriatisches Kiistenland«, kos 1. iz leta 1944., odrejam; Člen 1. Od 21. septembra 1944 do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh na območju Ljubljanske pokrajine, izvzemši ozemlje mestne občine Ljubljane in tistih delov sosednjih občin, ki so vključeni v Ljubljansko zaporno ozemlje, od 21. do 5. ure prepovedani. člen 2. Ostali predpisi, ki jih obsega naredba z dne 17. junija 1944, št. 92, Službeni list št. 135-45 iz 1944, ostanejo nespremenjeni. Ljubljana, ▼ septembru 1944. Prezident pokrajinske uprave: Rupnik. NOVI GROBOVI + Jerica Svajger. V torek, 19. I m., je odšla k Bogu po plačilo za vse dobrote, ki jih je delila v življenju, Jerica Svajger roj. Meršolj, posestnica v Dravljah in sestra g. Janeza Meršoljas župnika v p. Blago pokojnico bodo spremili k večnemu počitku danes, v četrtek, dne 21. t. m., ob štirih popoldne na pokopališče v Dravljah. + Tilka Paljevee. V Ljubljani je umrla Tilka Paljevee. Pogreb drage pokojnice bo danes, v četrtek, 21. t. m., ob petih popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. + Jernej Bizjak. Po daljšem trpljer riju je umrl v Ljubljani e. Jernej Bizjak, biv. cerkvenik v Trnovem. Pogreb bo danes, v četrtek, 21. t. m., ob pol štirih popoldne z Zal, kapele sv. Janeza^ na pokopališče k Sv. Križu. Naj rajni počivajo v miru in naj jim sveti večna luč! Njihovim dragim naše iskreno sožaljel OSEBNE NOVICE Promocija. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral iz 25. znanstvene skupine in iz sociologije g. katehet Josip Premrov. Čestitamol (Nadaljevanje s 3. strani.) nehalo ljudsko petje. Članek je objavljen kot predavanje, ki ga je pisec imel pri mesečnem duhovniškem molitvenem shodu 7. julija t. 1., in izzveni v željo, da bi se ljudsko petje po naših cerkvah obnovilo, kar se je deloma že zgodilo, in se še dvignilo. Dr. Anton Dolinar nadaljuje 23. poglavje iz pregleda slovenske cerkvene glasbe in obravnava Sattnerjeva glasbena dela, pri čemer posebno poudarja Sattnerjevo nihanje med starim in modernim slogom v cerkveni glasbi v njegovih lastnih kompozicijah. Razumemo pa njegovo glasbo le takrat, če se ji približamo s srcem, ne z razumom. — Stanko Premrl nadaljuje pouk o improviziranju med mašo, to pot med slovesnimi mašami. — Vinko Vodopivec je pri speval članek Slovanski violinisti. V njem nam prikazuje dolgo vrsto čeških virtuozov s kratkimi življenjskimi podatki in mimobežno oznako njihovih del. Na koncu so različne organizacijske in društvene ter osebne novice pa tudi ocene pevskih nastopov v cerkvah. Ob-sežneje se je Premrl razpisal o nastopu cerkvenega pevskega zbora za Bežigradom na praznik sv. Cirila in Metoda. Kakor zmerom je tudi tej številki Cerkvenega glasbenika dodana priloga. Na nji so na prvem mestu tako potrebni Odgo-govori pri peti maši v priredbi dr. Fr. Kimovca, dalje Stanka Premrla kompozicija 0 Gospa, o Mati moja na besedilo P. Krizostoma Sekovaniča in Andreja ogačarja 0 zveličavna žrtev, enoglasno t orglami. F. J. Berite knjige Slev. knjižnice I Boji in zmage Sestavil A. Logar. Mladinska založba 1944. Str. 184. Cena 24 lir. V tej knjigi so nanizani pripomočki, ki naj mladim ljudem pomagajo k čistemu življenju. Resni vzgojitelji z zaskrbljenostjo gledajo, kako nravnost našega naroda pada. Dr. Ozvald pravi v svoji knjigi Duševna rast otroka in mladostnika: »Tudi o našem narodu bi se dalo reči, da ljudska morala v zadnjih letih z neznansko naglico drči navzdol. < Knjiga »Boji in zmage« naj bi bila praktičen prispevek pri delu za nravno obnovo, ki se mora začeti zlasti pri mladini, in sicer v letih, ko preži na mladega človeka toliko nevarnosti, da jim sam nikakor ni kos. Pri delu za nravno obnovo ni upati zboljšanja, če bi mladino poučevali vsevprek o spolnih zadevah, marveč je treba predvsem pomagati mladim neizkušenim ljudem, da si okrepijo voljo in da se navdušijo ter zavzamejo za človeka in zlasti kristjana vredno življenje. Do-raščajočim fantom je treba dati pripomočke za čisto življenje, pripraviti jih je treba za boje, ki jih čakajo. In to je namen knjige »Boji in zmage«. V tej knjigi je tvarina lepo razvrščena v štiri dele, v vsakem izmed njih so pa podani posamezni pripomočki, nadnaravni pa tudi naravni. Dodano je stvarno kazalo, da se laže izberejo in najdejo odstavki, ki jih kdo zase išče. Knjiga naj bi namreč služila kot vade-mecum, da se posamezni deli večkrat preberejo in premislijo. Prav iz tega razloga ima pripravno žepno obliko. Načrt za platnice je izdelal arh. VI. Gajšek. Dr. Fran Mihelčič. Večina ljudi porabi prvo dobo življenja za to, da napravi drugo nesrečno. (La Bruyere.) Koledar Četrtek, n. kimovca: Matej, apostol ln evangelist: Ifigenija, ilovica; Aleksander, Škof ln mučeneo; Jona, prerok. Petek, 22. kimovca: Kvatre; Tomaž Vila. novski, škof; Digma, devica in mučenica. Kino Matica »Procea Casllla« ob 16 ln 19. Kino Union »V senci gora« ob 16 ln 19,15. Kino Sloga »Slučaj Deruga« ob 16 ln 19. Lekarniška služba Nočno al ni bo Imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Mur-majror, Sv. Petra costa 78. ZGODOVINSKI PABERK1 21. kimovca. L. 1529. so bili Turki prvič pred Dunajem. Po bitki pri Mohaču, kjer je Su-lejman II. Veličastni uničil Ogrsko, je šla turška vojska domov. Tu se je sultan pri- Pravil za nov pohod, sedaj proti Avstriji, erdinand Habsburški ni imel dovolj moči, da bi turško vojsko zaustavil, ki je nato prodrla do Dunaja. Po silnem obleganju, se je Sulejman že pozno v jeseni, brez uspeha vrnil v Turčijo. Pri obrambi Dunaja se je zlasti odlikoval kranjski plemič Kacijanar Ivan, ki je postal pozneje poveljnik Ferdinandove vojske, toda je po neuspehu v bitki pri Gordanu padel v nemilost in nesrečno konial. L. 1792. je narodni konvent odpravil kraljevino in proglasil Francijo za republiko. Kralj Ludovik XVI. je bil odstavljen in postavljen pred sodišče, kjer je bil pozneje obsojen zaradi izdajstva na smrt. L. 1878. se je rodil v Glinjah pri Cerkljah na Gorenjskem Franc Kimovec, glasbenik in skladatelj. Po končani gimnaziji in bogoslovju v Ljubljani je služboval na Bledu in v Predosljah. Nadaljeval je študije v Rimu in tu promoviral. Glasbo se je najprej učil pri Foersterju, izpopolnil pa je znanje na dunajski glasbeni akademiji, kjer je študiral predvsem orgelsko glasbo. Vrnil se je v Ljubljano in tu na široko razmahnil svoje delovanje. Poučeval je na orgelski šoli, vodil cerkveno petje v Marijanišču in stolnici, kjer je pomagal Premrlu. Bil je pevovodja društva »Ljubljana«, več let predsednik Pevske zveze in urejeval prve letnike »Pevca«. _ Napisal je mnogo strokovnih člankov v razne časopise in revije. Zložil je številne skladbe, tudi svetne vsebine. Njegove cerkvene skladbe, zlasti zborovske, so veličastne in globoko zajete, slog je polilonski. V svetnih pa se opazi vpliv slovenske narodne pesmi, katere ie tudi zbiral. Jubilej uglednega meščana Danes praznuje ugledni meščan gospod Matej Orehek, trgovec in posestnik v Kolodvorski ulici štev. 26, svoj petinsedemdeseti rojstni dan. Gospod Orehek je eden izmed redkih naših vrlih kmečkih fantov, ki je pred se-deminštiridesetimi leti, potem ko je odslužil kot topničar v Kotoru vojaško dolžnost, prišel v Ljubljano in si s pridnostjo in varčnostjo ustanovil ugledno trgovino in gostilno, ki jo je kasneje preselil v lastno hišo. Pri njegovi podjetnosti ga je junaško podpirala njegova družica pok. Beli iz znane ugledne družine 2i-bert iz Most. Vseh pet živih otrok, ki danes slavijo v krogu svojih sorodnikov rojstni jubilej, so mu hvaležni za dobro vzgojo, sin pa tudi za lepo vpeljano trgovino, ki mu jo je pred kratkim izročil v vodstvo. Gospod jubilant je bil ves čas trgovskega poslovanja zelo spoštovan ne samo od odjemalcev kot prikupen in soliden prodajalec, ampak tudi od dobaviteljev kot reden in dober plačnik. Predvsem 60 ga spominjajo deželani iz vseh krajev, ki so odhajali v tujino in prihajali nazaj, ko jih je v trgovini oblekel od nog do glave, in v gostilni postregel z vsemi dobrotami in založil za pot. Tudi marsikateri Ljubljančan je rad zahajal v njegov prikupen lokal. Krepki ljubljanski korenini, ki se ji leta še ne poznajo in ki še vedno Zravnana hodi po Ljubljani, tudi mi k jubileju čestitamo. NOVO! Cerkvenih očetov izbrana dela Sv. Cecilija Cipriana izbrani spisi I. del: PISMA Druga zolo pomnožena izdaja. 322 strani. Cena L 95.—, vez. L 120.—. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 Posestne spremembe Tuma Stanislava, posestnica v D. M. v Polju št. 99, je prodala Venčeslavu Klešniku, Zalog št. 38 nepremičnino vlož. št. 437 kat. obč. Slape (hiša in dvorišče) za 195.000 lir. — Martine Fran, posestnik v Ljubljani, Trnovski pristan št. 20 je prodal Minki in Josipini Lovkovi, zaseb-nicama na Brezju, občina Begunje pri Cerknici njivski parceli št. 265 in 266/1 kat. obč. Brinje v skupni izmeri 785 m® za 110.000 lir. — Keber Leopold, žel. strojevodja v pok., Zgornja Zadobrova št. 53 jo prodal Ivani Puharjovi, zasebni-ci v Zgornji Zadobrovi št. 47 nepremlčni-nov vi. št. 682 kat. obč. Zadobrova (hiša in njiva) za 55.000 lir. Zahvala Ljubljani »Socialna pomoč« pri šelu pokrajinske uprave v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in vsem sodelujočim pri nabiralni akciji za Borovnico v nedeljo, 10. septembra 1944. Posebno zahvalo in priznanje izrekamo naši vrli srednješolski mladini, ki je z vso vnemo in požrtvovalnostjo sodelovala pri tej akciji. Uspeh zbirke je bil tale: Po ulicah in javnih lokalih se je nabralo 112.078.30 lir; posamezniki so ob tej priliki prispevali večje zneske v skupnem znesku 45.115 lir. Skupni znesek (cestna zbirka in večji prispevki posameznikov), zbran pod okriljem Socialne pomoči, znaša torej 157.193.30 lir. Ta znesek je »Socialna pomoč« izročila g. okrajnemu glavarju za Ljubljano okolico, ki ga je stavil na razpolago odboru za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Borovnici. — Poleg tega se je ta dan v isto svrho nabralo po cerkvah v Ljubljani 68.137 lir. Skupaj je torej Ljubljana darovala Borovnici znesek 225.330.30 lir, Ljubljana, 16. 9. 1944. Predsednik »Socialne pomoči« Velikonja. Za nesrečne Borovničane Pavlič Leopold, zastopnik firme »Škoda« iz Ljubljane, Ulica 3. maja št. 4, je daroval za poškodovance po bombnem napadu iz Borovnice znesek Lir 5.000,— (pet tisoč). Namesto cvetja na grob gdčnl. Nini Golja so darovali Pa v lino vi 300 lir Socialni pomoči. Za informacije glede »Socialne pomoči« kličite 32-92 in 39-011 Prostori »Socialne pomoči« so na Gosposvetski e. 2/1. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Socialna pomoč — ček. račun 16.580!« Volilo Josipa Olupa otrokom Mladin. zavetišča v Zeleni jami Vodstvo Mladinskega zavetišča v Zeleni jami je prejelo 5000 lir — volilo blagega pokojnika in velikega dobrotnika revne mladine in našega zavoda — g. Josipa Olup a. »Vodstvo zavoda izreka najiskrenejšo zahvalo tudi njegovim naslednikom z željo, ry»j bi sledili zgledu usmiljenega očeta in bili povsod deležni božjega blagoslova! Obvestila Prevoda Delitev jajc Mladina od 9 do 18 let starosti, VI Je v posesti dodatne živilska karte, prejme na odrezek o 54 (hroz pretlska) dodatne živilske nakaznice Do Mo od 22. do 28. septembra 1944 po 1 jajce v sledečih mlokarnah: Ko-releo Marija, Kongresni trg 15; Gruden Jakob, CelovSka costa 1; Vidio Stana, Stanlče-čeva 2; Span Neža, Predjamska 8; Sterle Frauja, Start trg 17; Vidm*r Ljudmila, Ciglarjeva 12. Vse te mlekarne pozivamo, da pridejo po jajca t četrtek, 2L t. m. od 8 do 10 v Maistrovo 19. Nakaznice u krompir za potrošnike ti- ven bloka. Hkrati z živilskimi nakaznicami za oktober dobe potrošniki izvon ljubljanskega bloka, ki niso pridolovalol krompirja, tudi posebna nakazila za krompir. Nakazila a« glase samo na množino krompirja, o pravem času bo pa objavljeno, kje bodo potrošniki U krompir dobili. Šolske vesti Zavod za žensko domačo obrt r LJubljani, Dolenjska e. 23, bo vpisoval gojenke za bodoče šolsko leto dne 28. ln 2S. septembra od 9-12. Na II. deškt ljudski šoli na Grabna bo vpisovanje učencev za šolsko leto 1944-45 v četrtek, 28., in v petek, 29. septembra, od 8 do 10 v Šolskem poslopju na Grabnu, Coj-zova cesta 5, I. nadstropje. V I. razred se morajo vpisati dečki, ki so izpolnili 6 lot ali jih dopolnijo do konca t. 1. Pri vpisu novinccv je treba predložiti družinsko polo ali družinsko knjižioo oziroma otrokov rojstni list, spričevalo o cepljenju proti kozam in proti davici. Lanski učenci naj prlncso s seboj samo zadnje letno spričevalo. Starši onstran bloka naj preskrbe pravočasno pro-pustnico. Začetna služba božja bo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 8 v trnovski cerkvi, reden pouk pa v torek, 3. oktobra, ob 13.30. — Vpisovanje otrok v II. mestni otroški vrtec bo v četrtek, 28., in petek, 29., septembra, od 8—10 v šoli na Grabnu, — Upra-viteljstvo. Llcejska (II.) dekliška ljudska Soln v Ljubljani. Naknadno vpisovanje za vse razrede se vrši 25. in 26. septembra vsakikrat od 8—10 v zavodu Notr« Dame na Marmon-tovi ulici 24 blizu tobačne tovarne. Začetna sv. maša bo 2. oktobra ob 8 v Vajeniškem domu v Kersnikovi ulioi, S. oktobra pa se prične redni pouk. Združenje trgovcev v Ljubljani naznanja, da bo vpisovanje v Trgovsko strokovno nadaljevalno šolo sa vse razrede v dneh od 26.—29. septembra v pisarni Združenja (Trgovski dom), vsakokrat od 9—11. Poznejšega vpisovanja ne bo. Novlnol morajo biti stari 14 let ln morajo predložiti pri vpisu zadnjo šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniško potrdilo. Za sprejem v šolo mora imeti vsak novineo najmanj tri razrede srednje ali moščanske šole oziroma osem razredov osnovno šole. Učenci z dovršeno nižjo srednjo ali meščansko šolo z izpitom imajo prednost. Učenci z manjšo predlzo-brazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora v šoli. Vsak učeneo plača pri vpisu 500 lir šolnine, novinci pa poleg t« še 100 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo polog šolnine še 100 lir oprostnlne. Bivši učenoi se vpišejo s predložitvijo lan-skoga šolskega spričevala. Popravni in razredni Izpiti bodo v ponedeljek, 25. septembra, ob 14. Pismeni zaključni Izpiti bodo v torek, 26. septembra ob 14, ustni pa v istem času v sredo, 87. septembra. Redni pouk so bo pričel S. oktobra 1944 ob 14. Podrobnosti bodo razvidne na Šolski doski pred vhodom X Bol«., te #iovjlc& Možje in fantjel Pridite v ne. tek, 22. septembra, ob 19 v stolnico k molitveni uri za blagor naroda in domovine! Molitvene knjižice bodo v cer kvi na razpolago. Kdor pa ima knjižico sam, naj jo prinese s seboj! Podpornemu društvu za gluhonemo mla. dlno v Ljubljani je daroval g. Anton Ko-ritnik, lastnik hotela »Slon«, znesek 200 jj, v počastitev spomina blagopekojnega gosp, Izidorja Ostana. Plemenitemu prijatolju revne gluhoneme mladine se društvo nojloplcjo zahvaljuje. Frančiškanski oder prlrodl r nedeljo, 24. t. m., ob 17 igro s petjem »Pavolčkova piščalka«. Pripeljite svoje maičkol Vstopni-co v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica. TURJAK. Pred letom dni ao bile oči vse Ljubljane in dežele uprte v zgodovin, ski grad Turjak, kjer so slovenski logio-narjl zaustavili komunistični pohod Ljubljano. V tej borbi je prelilo kri mnogo turjaških borcev, mnogo je trpljenjo nadaljevalo po kočevskih ječah, tor položilo na oltar domovine svoje življenje v Mozlju, Jelenovem žlebu ln drugih moriščlh. Toda ob letu je Iz krvi turjaških borcev zraslo Slovensko domobranstvo, ki bo maščevalo Turjak. Knjiga jo silno zanimiva, saj jo je napisal živa priča Turjaka. Od 17. septembra dalje do nove odredbe se morajo upoštevati predoisi o zatemnitvi od 20 do 6 Opozorilo In vaMlo. V nedeljo, 24. t. m., ob 83 lotnlcl Slomškove smrti, pohitimo k Mariji Pomagaj, kjer bo ob 8 sv. maša zunj, ki je živel in dola] za Cerkov. šolo in dom. Clm dalje gremo časovno od njegove smrti, tem živoje nam stopajo prod oči njegova pedagoška načola. Doba, ki jo preživljamo, nam kliče: Nazaj v šolo in vzgojo Slomška! Ce bi bila šola In vzgoja ostala tnka, kakršno jo hotel imeti Sloinšok, tedaj bi no preživljal slovenski narod tako žalostno tragedije, kakršno preživlja danesl Da bi nam vrnil Bog Slomškovega duha pri vzgoji In pouku, je naša dolžnost, da v ta namen tudi molimo ln Ga prosimo vsi, ki so z vzgojo in poukom pečamo. K udeležbi vabimo zato vse katoliško misločo učitclje-lce ljudskih, meščanskih ln srednjih šol, vabimo pa tudi vse katoliško starše, saj je ro-kel Slomšek: Cerkev, šola in dom se morajo za Toke držati I 81omšek nam bodi stebor, okrog katerega naj se strnejo vsi vzgojitelji! Le narod, ki bo Imel z verskimi nazori prežote vzgojitelje, ne bo propailoll To imejmo pred očmi ln zaupajmo Vanj, ker On jo resnica, pot in žlvljenjot V slogi jo moči — Slomškova družba v Ljubljani, dno 20. septembra 1944. Formlcot postile ia deslntekcljo ust ln grla dobite v lekarnah. Prijave ia vpla ▼ Enoletni trgovski tečaj a pravico javnosti In VI6ji trgovski tečaj ee sprejemajo v počitnicah dnevno dopoldne ln popoldne. Izvenljubljanski dijaki-inje naj se prijavijo čimprej, da dobijo pravočasno potno dovoljonje. Na razpolago prospokt Ravnateljstvo trgovskega učlllšča »Chrtstofov učni zavod«, LJubljana, Domo. branska 15. Frančiškanski oder Nedelja, 24. septembra, ob 17: »Pavclčkova piščalka«. Kdo ga pozna? 18. Septembra so našli blizu Fužin v vodi truplo moškega, čigar fotografijo objavljamo. Po vsem videzu je bilo truplo že dalj časa v vodi, ker je bilo precej uničeno, obleka pa, ki je temnosive, skoraj črnikaste barve, pa precej zamazana. Pri sebi ni imel drugega kakor nekaj razmazanih listov ter lastno fotografijo. Ker ni imel nobene osebne izkaznice odnosno legitimacije in ker tudi drugače nI mogoče ugotoviti njegovo identitete, prosi uprava policije, kriminalni oddelek, da vsakdo, ki bi o utopljencu kaj vedel odnosno ga poznal, javi to šefu kriminalnega oddelka na Upravi policije, III. nadstropje, soba 10. HDFITE-BEBITE! Narod naš umreti noče: 5 L torej? 4 L Ha svoll zemlji svoj gospod 4 L JAK 7 lir Kaj je novega pri naših sosedih? Z Goretijttkega Družinske novicc iz kranjskega okraje, V avgustu je bila na Mlaki rojena lilarija Naglič, a v Kokrici Janez ilvastja in Ivana Kosmač. V P red osja h je umrla Helena Šenk, v T r boja h pa mlinar in posestnik Jernej Bohinc. Na vzhodnem bojišču' je jiadel ■6 letni vojak Janez Koritnik iz C e r -jelJ. > Snoftnjt* Stajershfffn Stadion v Ptuju. Ker se v Ptuju močno ruzvija raznovrsten šport, nameravajo na prostrani ravnini med Bregom in Ilajdino zgraditi velik štadion. Ne samo v mestu, ampak tudi v ožji okolici je doseglo športsko gibanje velik razmah. Tu imaš nogometaše, tenis, kopalce in umetne ska- kače. Posebno poslednji imajo veliko bodočnost, ker imajo veselje do tega fjjoria. Tako bo Ptuj glede športa celo prehitel Maribor. Preureditev župnijo Marija Snežna v Slov. goricah. Na najvišjem griču Slov. joric — Velka — stoji v bližini Mure iupna in romarska cerkev Marijfe Snež-oe. Med ljudstvom je razširjena tale pripovedka o nastanku cerkve: Pred kakimi 300 leti, ko je divjala strašna kuga r naših krajih in so leto za letom pri-lirjali kruti Turki v Slov. gorice, je ob- upano ljudstvo vroče molilo k Mariji in jo prosi io pomoči. V noči od 4. na 5. avgusta se je prikazala Marija pobožnim ženam in dekletom, ki so pri nekem znamenju molilo k Mariji. Zbrano ženske so slišale glas: »Tam, kjer boste jutri zjutraj našle sneg, mi postavite cerkev.« Drugo jutro so našli na visokem griču med tremi starimi gabri debelo plast snega. Ljudstvo je začelo graditi cerkev. Tiste tri gabre so pustili na licu mesta in so nanje pritrdili Marijin oltar. V svetišču Marije Snežniške se je zgodilo več čudežev. Kuga je ponehala in tudi besne turške drhali so bile za vedno pregnane iz teh lepih krajev. K Mariji Snežni eo romali naši verni pradedje od blizu in daleč. Sodaj so od župnije Marije Snežne, kjer župnikuje Srečko Uršič, odcepili kraje Sladki vrh, Svečane in Trate ter jih priklopili k župniji Cmurek preko Mure. Na Teznu pri Mariboru so pri kopanju nekega temelja izkopali velik mamutov zob. Ostalo okostje pa je še ostalo v zemlji. Dokler ne pride stro-kovn.iaška komisija, z odkopavanjem ne bodo nadaljevali. Iz IIrva Imenovanje novega velikega župana. Za velikega župana za veliko župo Gora —Prigorje je imenovan ustaški polkovnik Poglavnikove telesne straže Vjekoslav Servatzi. Pravila m pogoji za sprejem v Baletno šob Ljubljanska Opora jo ustanovila lani tvojo oporno baletno Solo, v kaloro bo spre-|fla letos novo učence. Namen baletne šole o, Izšolati bodočemu opernemu gledališču hor Izbranih tn dovrSeno lzučenlh plesalcev, ii bi izpopolnili to, kar bodo v plesni umet-lostl prevzeli od sodanje baletne generacijo (r tako položili trdno osnovo tej nmetni-,kl zvrsti v Ljubljani. Vpisovanje lanskih lčeneev bo 3S, t. m., sprejem novih pa 23., E5, la 27. t. m. od 8—12 v tajništvu Opere. Sprejem v Solo V baletno Solo so sprejemajo otroci od 0.-14. lota (dečki in dokllce). Učenci molijo nadaljevati svojo Šolsko izobraževanje, Dramsko gSedališče Sobota, IS. septembra: ob 18: »Rozareo vodeč. Izven. \fdclja, 24. septembra, oh 17: »Matura«. Tzv. Vpisovanje ahonentov za sezono 1944-45 t v veži dramskegn gledališča vsnk dan od 0—13 in 15—17. Abonentom lansko sezono o njihovi sedeži rezervirani do petka, 22. t. i., do 17. Od ponedeljka, 25., do vštevSi pot. i«, 29. t. m., pa so ho vrSilo vpisovanje no-lih abonentpv. Kazplsnnlh js 6 abonmajev: t«lnl red Sreda, Četrtek in Sobota ter gib-jivi red A, B in C. Abonma red Prvi letos idpado ln so lanskim abonentom tega reda ezorviranl njihovi lanski sedeži do petka, !2. t. m., v abonmaju reda C, ki je letos na-iovo otvorjen. Vpisovanje učencev v operno baletno Kolo. Prlglaa lanskih učeneov bo 28. t m., vplso-ranje novih pa 25., 28. in 27. t. m. od 8—12 r tajništvu Opore. Sprejemali bodo dečke in deklice v starosti od 10.—14. leta. Se-.-ncatralna vpisnina 100 lir. Glej podrobnejši razpis pogojov, ki je v listu. »Odfcinltlui sSapina 3itiraai)rs prlmif]«« BADSO L3USL3ANA Dnevni spored za 21. september: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmea 7.30 Poročila v slovenščini - 7.50 Pronos osrednjega nemškega »poroda: Jutranji konoort — 9 Poročila v nemščini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda — 12.50 Salonski orkester vodi A. Dermelj — U Poročila v nemščini — 14.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Od dveh do treh glasben meh — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Sveži vetrič — 18 Sonce bo jutri sijalo — 18.45 Narodopisno predavanje, dr. Bajko Ložar: Ljudska hrana — 19 Zidana volja — 19.30 Poročila v slovenščini - 19,45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila v nomščini — 20.15 Ljubljanski komorni duo — 21 Glasbena medigra — 21-15 Narodno napove izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanea — 23 Poročila v nomščini, napoved sporoda — 22.15 Malo kramljanja, malo plesanja, plosni orkester vodi Dušan Prevoršok — 23 1'renoe osrednjega nemškega sporoda. nnjmanj do vključno malo maturo, kar dale jamstvo za potrebno splošno izobraženost baletnega zbora. Po možnosti naj obiskujejo učenci tudi poseben glnshoni zavod, da si pridobe vsaj osnovno glasbeno izobrazbo. Organizacija ponka Balotno šolo vodijo: vodja, šef baleta inž. P. Oolovln, ki ho vodil pouk klasično baletne tehnike naraščaja v višjih lotniklh. Plesno element« ho poučevala Lidija Wi-slnkova, dva parnlolna letnika bosta vodili: Oizela Bravnlčarjova in Marta Itomšknrjova. Vzgojo plesne fantazije ho vodiln Mašo Slav-čnva. Razen tega so ho vrSil tudi pouk mu-zikalno teorije (F. Juvanec), v viSjih lot-nikih pa bosta nčnn predmeta tudi zgodovina plesne umetnosti in izrazni ples (plastika). Pouk se razdeli na 6 letnikov. Prva tri leta so posvečena predvsem plesni tehniki, pri čemer so upošteva stnri klasični sistem. Obiskovalci Sole ss imenujejo »učonci«, V drugih treh letnikih se osnovni pouk nadaljnje, poleg tega pa ro uvode še pouk knrakternih in plastičnih vaj. Obiskovalci zadnjih treh letnikov sn Imenujejo •naraSčajniki«. Napredek gojenoev sn ocenjnjs mesečno, semestral-no In lotno. Veljajo iRto oceno kot v srednjih šolah. Koneo vsakega lota polagajo gojenci izpit pred komisijo. Predmet za oceno je tekom leta predelana tvarlnn. ITčenco, ki jo po treh letih uspešno zaključil svoj oddelek, prestopi v oddelek •nnraščaja«. »Nn-raSčajnik« pa so mora po končanem Študiju podvreči šo posebni izpitni komisiji ln če zaključni izpit dobro prestane, postane »kandidat« za angažman. Predmot za izpit je vsa tvarina 8 letnikov in poseben »zrelostni ples«. O tem izpitu so izstavi posebno spričevalo. Javne produkcije Vsako leto se v drugem polletju priredi javna produkcija, kjer nastopijo vsi »učen ei« in »naraščajniki«. »Kandidati« pa pri redo lastno javno produkcijo. Gojenci šole Vsak gojenec baletne Solo mora plačati semestralno vpisnino v znesku 100 lir. Pouk jo brezplačen. Vsak gojeneo si mora nabaviti na lastne stroške baletne čevlje. Pri eventuelnih disciplinskih prekrških se gojenci kaznujejo oziroma v težjih primerih Izključijo. Vsi gojenoi so obvezni sodelovati po potrebi pri rednih opornih predstavah, bodisi kot plesalci, bodisi kot statisti. Gojenci dobo Šolsko legitimacijo, ki jim edino omogoča vstop v balotno Solo. Pregled prljavljcncev za baletno Solo bo 28. septembra v Operi. Vsi, ki žele biti spre. jetl, morajo prinesti k pregledu kopalno obleke (deklice), ali pa lahko poletno obleko (dečki) tor telovadno copato. Pri sprejemu bodo ocenjene njihovo sposobnosti za plesalce ln zdravniški pregled bo ugotovil, če so gojenci fizično sposobni za plosnlskl poklic. Za definitivnl sprejem v Solo je potrebno pismeno dovoljenje starSev. K sprejemu naj prinesejo otroci dijaške knjižice. GUNNAR GUNNARSSON: Nil BREGU ŽIVLJENJA Roman 14 »Prišel sem baš mimo, pa sem za-glodal župnika, ki je odhajal. To je pa že nekaj! Majhen obisk pri kavi, kaj, Sicer je bil pa videti precej zagrizen.« Pall Brandsson se je zasmejal in se je s svojim mogočnim trupom vrgel v faktorjev stol, ne da bi čakal faktor-jevega vabila. »No, smotke sta pa le kadila.« Uporabil je priliko, prižgal vžigalico in je radovedno opazoval faktorja, ki je z rokami v žepih z dolgimi koraki meril sobo. »Ta ti pride in se hoče vmešavati v moje zadeve, v zadeve naše tvrdke!« si je faktor slednjič dal duška. Kar tlobro mu je delo, da je lahko naravnost govoril. »Taiko-o?« Zdravnik je debelo po-ffledal. »To je pa spet nova poteza, spet sprememba, če se smem tako izraziti. Saj se sicer briga le za svoje stvari in pusti vsakemu svoje.« »Nekaj se je zgodilo s tisto Laugo z Bergija,« je uišlo faktorju. »Že vem,« mu je odrezal zdravnik Vsakdanja Ljubljana... Lepa jabolka na trgu Tržni dan v sredo, ko je druga leta valovilo jesensko tržno vrenje in je bil trg založen z vsakovrstnim sadjem, zlasti z grozdjem, je bil 20. t. m. srednje živahen. Na Vodnikovem trgu je bil že ob zgodnjih urah velik drenj okoli branjevk, ki so prodajale lepa dolenjska jabolka po 14 lir kg, nekatere so imele tudi hruške — maslenke naprodaj. Trg je bil založen z razno solato in drugo zelenjavo. Ni opažati večjih sprememb. Grozdje se na trgu ne prodaja. Hladna jesenski fntra Prava jesen je že prišla v deželo, Jesen, ki se na zunaj odraža v hladnih jutrih in v počasnem umiranju zelenja in cvetja. Gozdovi dobivajo svojo posebno jesensko okrasje ter se nam kažejo v mikavnih in pestrih barvah. Jutranja temperatura je že primerno nizka in se navadno giblje okoli 5 stopinj nnd ničlo. Polži so se že poskrili in zalizali. Nad mestom in barjansko ravnino valove jutranje megle, ki so zelo nizko, kar je znamenje, da bo tnko prijazno jesensko vreme trajalo še nekaj časa. Kmetje so v glavnem že pospravili krompir in druge poljske pridelke. Na njivah so ostali Se koruza, ki jo prav te dni pobirajo z njiv. dalje zelje, repa, pesa in ajda. Ta je letos zaradi delne suše srednje obrodila. Razne nesreče in poškodbe V Dimičevi ulici štev. 10 stanujoča uradnikova žena, 41 letna Slavka Vilfanova, si je pri padcu hudo poškodovala hrbtenico. — Stanko Mrak, 11 letni sobo-slikarjev sin, se je pri padcu s kolesa hudo poškodoval po glavi. — Pri padcu s kolesa si je zlomila levo roko 20 letna zasebnica Milojka Boltctova. — Neznan kolesar je pri glavni pošti podrl na tla ključavničarja Ivana Zalarja, ki je dobil hude noškodbo na glavi. Z Vrhnike Večkratni obiski sovražnih letal po zadnjem bombardiranju, so vendar zganili hišne posestnike, da so pričeli pripravljati zaklonišča. Krajevno poveljstvo jo tudi poskrbelo, da alarme najavljajo s piskanjem siren tukajšnjih žag in opekarn in z bitjem plat zvona na sv. Trojici, prenehanje alarma pa z odzvonje-njem pri Sv. Trojici. Minuli teden je imel viš. narednik Pfeifer zanimivo predavanje v dvorani »Prosvetnega doma« o tem, kako se zavarujemo pred napadi iz zraka. Predavanje je bilo prav lepo obiskano in so se ga udeležili številni posestniki, imetniki obratov, pa tudi drugo občinstvo. Kopalna sezona je pri kraju, ko so nastopili hladni, a vendar krasni sončni dnevi, ki napovedujejo lepo in dolgotrajno jesen. Ptice selivke, ki so se v tolikih jatah, kot še nikoli poprej po več dni poslavljale, so odrinile v toplejše kraje. Na poljih je še vedno vse polno dela s pospravljanjem poljskih pridelkov. Prav zadnje deževje je bilo pravi blagoslov za polja, ko je že vse navdajala bojazen, da zaradi neprestane suše izostanejo Jesenski pridelki. Sadje je letos zelo dobro obrodilo in vsepovsod stiskajo iz njega sladki mošt. V nedeljo, 24. septembra ob' 15. uri npri7ori Delavski prosvetni krotek Iz Ljubljane v korist borovniškim žrtvam v dvorani Prosvetnega doma Rosajevo igro »Podrti križe, ki je v Ljubljani žela mnogo priznanja. Vrhničani, ki so po srcu dobri in plemeniti ljudje, bodo prav gotovo sočustvovali z nesrečo bližnjih rojakov in z obilno udeležbo prispevali za njihovo pomoč. CRK0VNICA a — a — a — b — c -— e —- c — 8 — č — d — e — e — g — h — i — i — i — f — k — k — n — o — o — r — r — r — š — t — v—-z A j > ■ i • , . a J . . . . . . a j . . . . . . a j . , • « • • a j . .....a j Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed ki pomenijo v drugačnem redu naslednje: azijski narod; mesto v Kini; mesto v vzhodni Srbiji; vas v žužem-berški dekani ji; nekdanji bakren novec; šege. Rešitev črkovnice iz zadnje številke: Abraham; jablana; Arabija; Mala-bar; zloraba; Pendžab. smehljaje se vsako nadaljnje pojasnjevanje. »No — pa ti pride in govoriči o vesti in nespameti in tako dalje — ko da ne bi svojega osebja mogel odsloviti, kadar me je volja! Pa sem ga dobro usekal,« se je nenadoma zasmejal sam s 6etboj zadovoljen. »Ali ga boš kozairec, dokfor?« In medtem ko je pripovedoval, kako je župniku posvetil, je prinesel kozarca iiz omare. »Ali bi starega madeiro?« Podržal je steklenico pred zdravnikom. »Prav rad.« »Sicer pa,« fe nadaljeval zdravnik, ko sta prijatelja trčila, »kot sem že rekel: župnik se je spremenil. No, saj veš, da se je zavzel za tisto Bjorg z Bengiin?« . , Faktor je prikimal. »Pa sem bil toliko nepremišljen, da sem menil,« zdravnik je že vnaprej pogrkoval zaradi svojega dovtipa, »da bo zdaj, ko je začel s propalimi ženskami, nadaljeval s ccstninarji in grešniki — hi lii ln — pa ga vidim, kako Službo dotta POSTU KJ.NICO pridno, iščem od 8 do 12 in od 14 do 10. -Plača dobra. Naslov v upravi »Slov.« pod il K524. (b 1 Prodamo 1 H' POSTREžNICO poSteno, ki je zmožna pomagati tudi v trgovini sprejme samontoj-ni trgovec. Naslov v upravi >Slov.« pod št. 8358 (b MčEM FANTA »tarega 14 do 16 let za lažja pomožno dela tri Čevljarstvu. Pirnnt eopold, Jernejeva 16. |_Va|8iicl__| Vajenca zs soboalikartko In pleskarsko obrt sprejmem. — Moro Josip. \Volfova nlica 12. (v ti pride ven iz tvoje hilel — Sicer pa, kaj pa je prav za prav s tisto Bjorg z Borgija?« »No, kaj...« »Kajpa — saj si mislim. Vendar — le kdo bi bil?« . »No, doktor, menda ne misliš mene?« faktor se je prisrčno zasmejal, zavedajoč so svoje aahre vesti. »Jaz? — Jaz sem tak kot te ribiške žensko na obali. Slučajno sem prejle slišal njihov klepet — jaz vse sumničim — od tistega vodeničnika pa do .Tolažbe vdove". Kar se tega tiče, verjamem vse — ha—ha—ha!« »Molči, no, molči!« Faktor se je ogorčeno zasmejal, vendar je bil ta smeh precej rezek. »Sicer pa,« se je zresnil zdravnik, »ali no bi ti pri volitvah nastopil proti Seri Sturli?« »Ah, kaj ti pride na misel!« »Zakaj? Ali se ti ne zdi, da je pastorjev že itak odveč v zbornici? Vsi drugi so pa jurisli in kmetje. In vendar smo potrebni trgovskih, praktičnih mož, ki ne blebetajo samo o domovini in novih mezdnih uredbah, zraven pa zastopajo le svoje zadeve in barantajo med seboj, da si zagotovijo ponovno izvojitev! Napravi si čeden program. Ker se še nikoli nisi ukvarjal s politiko, imaš proste roke. To je zares moje mnenje.« »Nak — doktor — zdaj me bočeS speljati na led,« se je faktor zasmejal, FRIZERSKO vajenko sprejme salon GJl'D ALEKSANDER. Kongresni trg 6. *(v AIVII.JSKO VAJENKO poiteno, izobraženo, pridno, ubogljivo, krščansko vzgojeno, katera so misli resno oprijeti dela. sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. Wl. (v |_Po!ive!fbeJ KANARCFK rnmenkaslo zelen je ušel. Odda se proti nagradi pri vratarju Gradišče 9. ZGUBILA SEM v torek opoldan štiri ključe na obročku. — Oddajo naj .e T upr. »Slovenca«._ fji?. strojlj MVALNISTROj" pogrezljiv, kupim. Ponudb* na upravo »Sl.< pod »Pogrczlj iv« 8M7. |_G^&sba_| KITARE večje Število prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod oMuvo prodani. CJgled onač, Muzejska 7/V. PEGE IN I.ISAJ vain zanesljivo od-•trum .Al HA« krema DlilK.tRljA It AN t. Židovska ulica 1. (I setvijo užilo MTO ozimino pred razkužite. - Razk prejmete pri Inž. 1're zolj, Woltova ul. J. Il SUKNJIČ malo rubljen, prlma blago, po ugodni ceni prodam. — Ogleda .e Nada Hngel, Trubarjeva it. 2. Pri sv, Jakoba mostu. ti IKDILNI KIS ti tanku sami pripravite l oavodiioai v droceriji KANC, Židovska I. ti SIVE HI.AfE ra manjSo postavo — prodam za lir 400.—. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6154. (I MRČES IN GOLAZEN u3i, stenice. bolhe, ščurke. molje, miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate a .trupom, 1(1 ga dobite v droge-rijl KANC, 2idovska 1. KROMPIR varuje pred gnilobo »NEC,NIL«. Inž. Pre-zetj. \Volfova nI. 3. (I | Kupimo | ŽELOD grozdna zrnca. kostanj kupuje: Pražarna »Slast«, Ljubljana — Krekov trg 10 in Vič, Treatska 5. (k »SVETU« le bogato pisana beseda še medveda bi obrila krema Rapida brez mila r'V.* -.Vvjv^^r V!" •'f ,v j tfL KINO »U1VION« Prekrasen alpinistični film »V senci gora« Attila Horblger, Hansl Knoteck. PREDSTAVE ob 1« In 19.151 tBL KINO »SLOGA« 1750 »Slučaj Deruga« V glavni vlogi: Wllly Birgel. Geraldlne Katt. PREDSTAVE ob 1( ln lil "L KINO »MATICA«1,41 □elnrlch George v moderno režlranem filmu »Proces Casšlla« Dngny Servaos, Juta Freybo. Albert Hehn PREDSTAVE ob 1» In 19l ker se ni hotel izdati, kako mu je vse to laskalo vajen ie pa bil prikrivati svoje častihlepje. »Sera Sturla si je povsem s vest svoje ponovne izvolitve, saj jo pri zadnjih volitvah dobil skoraj vso glasove.« »Toda,« je odvrnil zdravnik, »nihče ni varen pred padcem. Volilce vsega tržnega okraja imaš itak ti v žepu. Tamle v omari imaš knjige tvrdke O. Schevimg in sinovi, kaj ne —. Če si količkaj spreten, si z njimi pri kmetih lahko mnogo pomagaš, ker so kmetje praktični ljudje.« »Pa menda nočeš reči, da bi kar naravnost...« Faktorjeve oči so se večale in večale. Da bi bilo kaj takega mogoče, mu še nikdar ni prišlo na mar — in prav za prav mu ta možnost tudi ni bila všeč. »Saj ni treba kar naravnost, nmpak postaviti se moraš in se začeti boriti. Mogočo bo borba huda, a mogoče tudi ne bo. Dam se ti na razpolago, da te postavim v javnost. Za priprave imaš dovolj časa. Medtem se utegne marsikaj zgoditi. Tn če bi bilo treba — malo pritiska je pa pri volitvah povsod. V politiki ni na mestu prenežna vest. No, kaj meniš? Bova trčila na to?« Faktor je za hip pomislil. Nokaj neizrečeno težkega in bolestnega se je mahoma pojavilo v njegovih prsih, velike oči so se mu zasolzile. Nato je pri- \mm ga že! Pa ii? ADRlAj MUSmiEWF/ DANES KOV! + Po daljšem bolelianjn na. je zapustil gospod Jetrne? BSziak bivši cerkvenlk v Trnovem Pogreb ho v četrtek 21. t. m. ob poj štirih popoldne z Žal, kapelica ogreh r oi štirih sv. Janezu, k Sv. Krtin. Ljubljana, 19. septembra 1944. Žalujoči: Jože, brat; nečaka, nečakinje ter ostalo sorodstvo. JLRešena zemeljskega trpljenja ■je odšla k Bogu po plačilo dne 19. septembra M^r Mar.fMlj posestnica v Dravljah Pogreb drage pokojnice bo v četrtek dne 21. sept. ob 4 pop. iz Dravelj. V molitev in pobožni spomin jo priporočajo žalujoči brat in sorodniki. MKRSOLJ JANEZ, župnik v pok. Ljubljana, 20. septembra 1044. Po daljšem težkem trpljenju nas je za vedno zapustila ljubljena žena, nadvse dobra mama, hčerka, sestra, teta svakinja in tašča gospa Paljavec Tilka v starosti 52 let Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 21. t. m. ob 5 popoldne z Zal, kapelo sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana, Gorica, Trst, Kragujevac, 19. septembra 1944. Žalujoči: Izidor, soprog; Vanda, Slavfca, Ljubica, hčerke; Cvetko, Vnjko, sinova; Anica, snaha; Ivana IIu-mar, mati; sestre in brat ter družine Paljavec, Ilumar, Dor-nik, Kette in Gravnar. jed za kozarec — in sta trčila in izpila. Faktor je hotel — skoraj z drhtečo roko — spet natočiti. Toda Pall Brandsson je vstal. »Le še kapljico — ker moram iti. To je torej župnik povuročil s svojim obiskom.« Vzel je klobuk in prijel kozarec. »Na zdravje I In na svidenje, gospod deželni poslanec!« »No, no — počakaj še, kako se bo izteklo!« Thordsen ga je spremil do vrat. Ko je bil sam se je vsedel na stol, a je pozabil na seštevanje. Torej se je vendarle zgodilo — vendarle! — Čeprav ne tako, kakor si je bil želel — in — kar nič veselo mu ni bilo pri duši. Ali ni bil prestar? Se ni prenaglil? Ali bi poklical zdravnika nazaj? In mu rekel, da ne bo nič iz tega, da se je premislil? Pa ni mogel — obsedel je. Prvič v življenju je imel občutek, da se je lotil nekaj, česar ne bi smel storiti, nekaj, s čimer je postal manjvreden. Ko je bil svoj čas sprejel službo faktorja in se vdal svojim sanjarijam — ni imel tega občutka, celo tedaj, ko si je moral priznati, da si sme to privoščiti le kak »trgovec«. Še svoj živ aan ga ni bilo sram, a zdaj mu je bilo, ko aa se sramuje. Ali znto, ker se je zavedal, da se l>o — v sili — poslu žil vseh sredstev? Ker je vedel, da ne bo mogel prenesti tega, če bi izgubil... ' Fiir »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarifi - Ileransgeber. izdajatelj* lni» lože Sodja - ScbrilUeiter, nrednikj Janko Uafnet. „Vsi amnestirani. VI • • - osi pomorjeni Ob obletnici strahotnega komunističnega zločina v Velikih Laščah Te Sni poteka eno leto, kar je slovenski narod doživel višek trpljenja v drugi svetovni vojni. Pred enim letom so komunistične zločinske tolpe začele streljati in preganjati kar množice Slovencev. To trpljenje je bilo po vsej pokrajini tako splošno, da so mu prisluhnili tudi oni, ki trpljenja niso čutili. Oni dnevi pa so nam tudi v najpopolnejši luči razsvetjli vso podlost komunističnega nauka in delovanja. Rdeči zločinci, ki so se v prejšnjem dvoletnem zločinstvu pred ljudmi vedno izgovarjali eden na drugega, so tedaj nastopili vsi hkrati in s tem javno pokazali, da so bila tudi vsa prejšnja njihova zločin-elva dogovorjena. Komunisti so v onih dneh svetu pokazali celo vrsto na naj-nesramnejši način prelomljenih obljub. S svojimi dejanji so tolovaji takrat poteptali laž,njive besede o borbi proti .okupatorju' /a svobodo naroda, pokazali so, da je njih glavna želja zavladati nad slovenskim narodom jn nad njim uresničiti svoje izrojene misli. Zato so tudi hoteli odstraniti vse tiste, ki so jim bili žive priče poštenega življenja. Komunisti so v začetku težkih dni proglasili amnestijo, da bi s tem omilili protikomunistični odpor. Kakor hitro pa so protikomunistični borci zaradi težkih dni celega naroda odložili orožje, so nanje Manili komunistični zločinci in jih tirali r trpljenje in smrt. Prelomili so besedo in začeli moriti vTelike Lašče so bile za Turjakom ,>rva postaja trpljenja. Nad 300 parov zvezanih slovenskih junakov je po tragediji na Turjaku stopalo proti Velikim Laščam. Molče so ljudje ob cestah pozdravljali svoje ponižane sinove, ženske so se upale le ihteti. Po sramotilnem mitingu so tolovaji odpeljali dolge vrste Turjačanov v silose pol velikolaško železniško postajo. Turjaški junaki so morali to noč spati na golih betonskih tleh. 01;rog silosov so goreli stražarski ognji. Pijani tolovaji so ob njih s streljanjem kazali svoje zmagoslavno veselje. Streljali so v zrak in v silos in tako skozi strop ranili dva izmed ujetnikov. Eden je dobil strel v prsa, drugi pa v hrbet. Toda vse to je bilo takrat rdečim tolovajem dovoljeno, saj bo zato drugi dan manj »dela«. Ponedeljek zjutraj se je pred komisijo začelo popisovanje in razdeljevanje v skupine. Cel dan so tolovaji tekmovali v sramotenju ujetnikov, prišel je tudi rdeči »minister« Brilej in sramotno poniževal duhovnike in TSogoslovce. Vse one, ki so jih proglasili za »organizatorje«, so znova močno zvezali in odpeljali proti železnici. Odpeljali so jih 13 in jih v mraku s strojnico postrelili. Padle so prve žrtve »amnestije«, ki pa so bile že prej pripravljene žrtvovati se, samo da ostanejo ostali pri življenju. Med ubitimi so bili tudi Žuraj, Per* ne Tone. Miklič iz Zagradca, Rogelj iz Krke, Mustar Janez, šuštar Lojze iz Vidma in prof. Stanko Petelin. Druga skupina je morala žrtvovati življenje v torek 21. septembra. Komunisti so odgnali iz silosa 51 mož in fantov. Peljali so jih proti gozdiču nad železniško postajo, kjer so jim komunistične strojnice zahrbtno vzele življenje. Komunisti eo nato prisilili v bližini stanujoče ljudi, da so morali kar v gozdu zagrebsti ubite žrtve. Toda ljudje so upali na rešenje iz pekla in na povra-tek pravice. Vedeli so, da te žrtve zaslužijo boljši pogreb. Da bodo mrtvece pri odkopu laže spoznali, so jih zagrebli v 3 skupinah. V prvo skupino so odde-lili prof. Petelina in PogiLjca — zakopali so ju v grmovju blizu postaje. Druga skupina je štela 40 žrtev, ljudje so jih pokopali v kraški kostanj med bukvami in skalami. Nekoliko naprej pa so svoj grob dobili dr. Kožuh, dr. Zalokar, oba Rožanca in še pet drugih fantov. Oni v silosu so molče poslušali pokanje strojnic. Vedeli so, kaj se je z inimi zgodilo, vedeli so tudi, kaj bo z njimi samimi, ko eo istega dne popoldne tolovaji izganjali ujetnike iz silosa in jih nato privezovali z vrvjo. Fantje so spoznali, da so prišli med prave zločince, ki ne poznajo poštenja. Kočevje - središče trpljenja Kočevje je naslednje dni sprejemalo množice »izdajalcev«. Nekatere so zaprli v Dijaški dom, nekaj v grad, nekaj v hišo pri železniški postaji, »veleizda-jalcic pa so bili odgnani v zapore. ' Mirno so čakali naši fantje sodbe, ki je bila že vnaprej določena. Hodili so na zaslišanja, se vračali nazaj v zapore in si pripovedovali zanimivosti zasliševanj. Kar niso mogli povedati poštenemu svetu, so tožili jetniškim zidovom. Stene so sprejemale zapiske trpinov. Neznan jetnik je v verzih napisal svojo oporoko: »Slovenski narod naj vrže s sebe rdečo barvo pa zvezdo!« Dne 21. septembra zvečer so v celici št. 1 na smrt obsojeni naslikali na steno slovenski grb, ga črno okvirili in napisali tisto noč padle junake. Podlost »veleizdajniškega procesa« f). oktobra se je začel »veleizdajniški proces« nad 21 protikomunističnimi borci. Bil je to največji madež komunističnega terorja pri nas, ko so branilce slovenskih domov proglašali za veleizdajal-ce, jim to potrjevali s krivimi pričami, kj obtožencev sploh poznale niso. Komunistični lažisodniki eo ta »veleizdajniški proces« zaigrali v velikem formatu. Z vsemi slepili in propagandnimi učinki so hoteli krivici priskočiti na pomoč, toda slovenski fantje so jim kljubovali iu jasno pokazali svojo poštenost. Podli odvetnik Stanje se je pri iskanju videza resnice" in pravice celo zatekel k spominu na tako zelo protiko-munističnega kralja Aleksandra in hotel s tem pokazati svetu, s kako narodnim delom OF proslavlja obletnico kraljeve smrti. Stante je v obtožbi dejal: >Na obletnico kraljeve smrti bomo iztrebili bele in plave izdajalce.« Sodnijsko vrednost vsega procesa pa je najbolj pok-.zal neki kmet iz št. Jerneja, glavna obtožilna priča zoper kaplana Šinkarja. Sodnik Kržišnik se je hotel postaviti s to pričo in Te rekel kmetu: »No, tovariš, ti gotovo dobro poznaš zločinca Šinkarja. Pokaži nam ga!« Ta je odgovoril, da ga celo v mraku ali tudi ponoči pokaže, če je treba, kaj ga ne bi v tako razsvetljeni dvorani. Obrnil se je proti obtožencem jn — pokazal kaplana Mavca. Ta je vstal in dejal: »Oprosti, zmotil si se, moje roke so tudi nedolžne!« Sodni zbor je poslal nemiren. Da bi kmet popravil svojo zmoto, je pokazal še tri druge obtožence, ki ni bil nobeden pravi. Kržišnik je ves osupel dejal: »Kaj pa če ni ta-le?« in pokazal na šinkarja. Priča je rekla takoj: »Ja, ja, tale bo.< Na tak način so 10 obtožencem dokazali izdajstvo, petini pa so »zaradi pomanjkanja dokazov« prizanesli. 12. oktobra zvečer so morali mladi fantje darovati zadnjo žrtev. Odrešenik v sv. ho-stiji je vse podprl v zadnjem boju. Zato pa so šli junaško v smrt. Ko so odhajali iz zaporov so kljub prepovedi klicali od celice do celice: »Z Rogom, fantje, ko-rajža, na svidenje!« Naslednji dan so si tolovaji v zaporih delili okrvavljene uniforme šestnajstih junakov. Jetnikom so povedali, da so fantje junaško in s pesmijo na ustnah umirali. Ob pol sedmih zvečer so jih peljali proti Mozlju. Peljali so jih zvezane z žico in naložene na tovorni avtomobil. V gozdu pri Mozlju so jih pokosili e strojnico. Tako so padli: poročnik Stcrniša Marijan, kapitan Vošnjar Pavle, podnarednik Milanovi« Mladcn, kaplana šjnkar Anton in Malovrh France, Capuder Gabrijel, Mi* helij Franc, Končan Marijan. Konečnik Ljubo, Hahig Viktor. Marn France, Lu-sac Ivan, Marinčič Rudolf, Slepec Jože, Kien Vladimir in Tomažič Drago. Brezvestne obsodbe nedolžnih Oslale protikomunistične borce je zasliševal brigadni komandant Pirkovič z imenom »Cortc. Brezobzirno je naše lan- te obsojal na smrt in jih pošiljal z avtom na morišče v Mozelj. To se je ponavljalo od 12. oktobra od 8 zvečer do 13. oktobra do tretje ure zjutraj. Sod-nijski zapori so se praznili od ure do ure, avtomobil je vozil skupine po dvajset, ki 6e niso več vrnili. Krvniki so odpeljali na morišče 114 žrtev. Ko so' na smrt obsojeni prosili za duhovnika, jim je zloglasni Čort to odklonil: »Saj vam do zdaj ni pomagal zato vam tudi zdaj ne bo.c Grobovi v Jelenovem žlebu V onih dneh se je pričela nemška ofenziva in se hitro bjjžala Kočevju. Komunisti so ujetnike gnali v bolj »varne« kraje. S tenko žico so vsakemu zavezali obe roki. Bili so tako tesno skupaj povezani, da so drug drugemu stopali na noge. Komunisti so jih peš gnali v Ribnico. Tam so jih zaprli v vojašnico. Vseh zaprtih je bilo 460. Zopet so komunisti pričeli z zasliševanji. Za vsakega so pisali poseben zapisnik. Po končani sodbi se je vsak obtoženec moral pod zapisnik podpisati, čeprav ga ni smel prebrati. Žrtve so odvažali proti Jelenovemu žlebu. Njihovo število cenijo nad 200. Komunisti bi s svojimi »procesi« nadaljevali, toda prekinili sta jih nemšlta ofenziva in ustanovitev domobranskih edini c. Kaj so nam obljubljali in kaj so dali To so napravili slovenskemu narodu tisti, ki so mu obljubljali nov svet pravice in svobode. Lepo so donele komunistične besede o svobodi in pravici, k sreči je slovenski narod o pravem času spoznal njih pravi pomen. Na sebi je doživel, da te lepe besede pomenijo — svet največje in najkrivičnejše neenakosti, ko bi gospodovali le brezbožni iz-rodki, narod pa bi trpel kalvarijo, katere začetek je okusil po 8. septembru lanskega leta vse do ustanovitve domo-branstva. Danes smo prekaljeni in odločni Protikomunistična borba je v onih dneh pred enim letom doživljala najtežje čase, toda prestala jih je, 6e v njih prekalila in postala odločna in enotna v slov. domobranstvu. Danes pred enim letom... Velike Lašče, oni strašni 21. september 1943: Pred silosom pod kolodvorom stoji dolga vrsta mladih ljudi, okrog njih vrvenje, nervozno tekanje, pregovarjanje, vpitje, zmerjanje, kurirji, avtomobili, konji, strojnice, brzostrelke, zasede, vrvi, da vrvi in žica. Šestdeset jih je! Po dva in dva so postavljeni v vrsto. Tri dolge vrvi, ena po sredi in na vsaki strani po ena. Vsako roko je treba dvakrat privezati, trdno z žico, brez usmiljenja, četudi se žica zareže globoko v meso. Taka je želja Drr Inikove Cilke, tak je tolovajske komande ukaz, I Dosti je dela, končno je vendar dovršeno. In vendar še stoje, čakajo, dolgo čakajo: lačni, žejni, trudni, neprespani, zbiti, ukovani v strašne vezi, kamor jih je vrgla — bratova roka. Sonce žge, kot bi hotelo izžgati strašni zločin: »Predajte se, vsi ste amnestirani,« a zdaj so navezani za klavnico. Končno odjekne povelje: »Napred marš!« Kolona se zgane, trudne noge se premaknejo, opotekajoč korak drsi po cesti proti kolodvoru... in potem... kam? Šestdeset jih je! Vsi mladi, polni življenja, polni idealizma, a obrazi so jim resni; čudovite poteze trpljenja so se zarezale globoko v mlada lica. Nekateri so počrneli od dima, v katerem so se bili teden dni, drugi zaprašeni od rumenega prahu, v katerega so drobile badogljevske granate turjaške zidove; marsikje zeva široka rana, ki glasno kliče, da je on, ki jo nosi junak. Ustnice so jim od žeje in trpljenja izsušene, oči vsled neprespanih noči utrujene, a vendar še dosti žive, da izžarevajo ponos, s katerim stopajo naprej, kam, ne vedo, slutijo pač... Šestdeset jih je! Strašne vezi simbolizirajo enotnost mišljenja in hotenja. Res stopa delavec ob inteligentu, roka kmečkega fanta, vsa žuljeva in trda, je prižeta k roki uradnika, mlad fant na pragu življenja ob možu sredi življenja; ali ta skupna borba jih je zlila v čudovito celoto. Eno hočejo vsi: Svobodo in življenje narodu, smrt zločinskemu komunizmu. Misel mi hodi med njimi in išče znane obraze: Najmarkantnejša osebnost mi stopi pred oči — dr. Kožuh, zdravnik iz Vel. Lašč. Zakaj si tako zamišljen, Ludvik? Vem, pred dušo ti stoje spomini, ko si tolikokrat stopal po tej cesti s svojo drnžinico, na kateri si tako visel z vso dušo. Ko sta se spredaj podila Marijan in Borut, ki je ves tvoj po zunanjosti in značaju, gospa Marija je peljala pred seboj voziček z najmlajšo — Matejo, ob tebi pa koracala hudomušna Majda in venomer brbljala, da si ji komaj sproti odgovarjal. Ali ti misel obstaja pri onem — petem, ki ga še nisi videl, pa veš, da živi? Bojiš se, da ga nikdar videl ne boš? Vse po vrsti bi rad objel, poljubil in pokrižal vsaj za slovo, vsaj za slovo... Poglfid ti nehote uhaja tja na postajo in se spomniš svojih prijateljev, ki so tako radi posedali okrog tebe in ti si jim kazal vso svojo širokogrudno priza-nesljivost in jim razlagal, jih prepričeval, »da bi jih pridobil«, ln zdaj glej razne Selevške, kako bahavo nosijo tolovajske uniforme in kako »ti prav nič ne morejo pomagati«. Spomniš se svojih slutenj, ko si jih tolikokrat povedal: Mene bodo ubili... Saj si vedel, da je bila prav v bližini tvojega stanovanja izrečena sodba: dohlarja je treba ubiti. Boli te, da je vse delo, trud, žrtve za narod, vse zastonj... Ali res, vse zastonj ...? Najbolj te pa boli, da- moraš pasti kot »izdajalec naroda«. Izdajalec, ko si tako otroško sentimentalno govoril o ljubezni do naroda, o žrtvah zanj, o njegovi svobodi. In ni samo pri besedah ostajalo: Koliko si že študentov vzdrževal? štiri ali pet? »Da bomo imeli kaj inteligence.« Koliko kulturnih revij si plačeval, »da se narodna 6tvar podpre?« Koliko umetniških slik si kupil, »da naši umetniki ne bodo stradali?« Koliko oblek si razdal tja po robarskih hribih, »da se našim ljudem pomaga?« To veš le ti in tvoja gospa Marija. In zdaj te ženo kot »izdajalca« tega naroda, ki si se ves zanj žrtvoval, na morišče! — Kljub bolesti Ludviku ne omahne glava! Ne, Ludvik ne klone! »Fantje, korajžo!« Gledam dalje po tem strašnem sprevodu ... Ob Ludviku bo nekje veliko-laški sodni predstojnik Lojze Zalokar, saj sta bila vedno neločljiva prijatelja. Da, glej jo, visoko, ponosno postavo! Že po fantovskem klobuku, pomaknjenem nekoliko na stran ga razločim. Markant-ne poteze v obrazu so se mu globoko zarezale v lica. Grozote Turjaka so mu zrahljale živce. »Nisem vojak; prišel sem le, da si obranim življenje pred zločinci,« si dejal, ko sva se 12. septembra srečala okrog poldne na grajskem hodniku. »Rad bi šel k družini, pa vlak več ne vozi, peš pa tudi ne upam, da me ne bi barabe pobile.« Moral si prestati vse strahote in zdaj si vkovan v to strašno karavano. Ves čas so ti misli ob družini: Polonca, Rezka in ob tretjem se ti misel mudi: »Če bo fnnt, naj bo Miha,« si naročil gospe Vidi, ko sta se ločila. Lojze Zalokar je bil jurlat po vsej svoji naravi: uravnovešen, pošten, vesten, natančen. Kot jurista so ga najbolj boleli zločini OF, ki so proti osnovnemu čutu o pravičnosti. Vedel je, da so spravili v življenje OF najbolj nizkotni tipi: Brodnik Jože, demoraliziran študent, zločinska tipa Bavdek in Centa Janez. Njihovi zločini: roparski napad pri Sv. Gregorju, umor Križmana, očeta 5 otrok, strašni umor Alojza Adamiča, najboljšega fanta v vsej okolici, smrt Natlače-nova in Ehrlihova — vse to mu je služilo, da je zapeljanim oči odpiral in svaril, naj ne nasedajo zločincem, ki" hočejo narodu nesrečo in pogin. In zdaj naj njega — poštenjaka, sodnika, ki je imel vrojen čut za pravičnost, zavednega Slovenca, ki je ob narodovi nesreči zaihtel, bal ti zločinci sodijo in umorijo kot »izdajalca naroda«? »Predajte se, vsi ste amnestirani,« mu zveni po ušesih; in zdaj so navezani, da jih peljejo — o groza, ali res? — v smrt. Ta brezpravnost, ta zločinska verolomnost ga sili, da bi on, krepki Gorenjec, potrgal vezi, osvobodil sebe in druge in ves narod... Toda brutalna sila ga ukloni; onemogel stisne ustnice in molči... Kjer je Kožuh ln Zalokar. tam je vedno je bil Rožanec Ivan. Vedel je, kje je zdrava družba. »Samo, da bi bila z Be-notom skupaj, pa naj pride, kar hoče,« si mi rekel tik pred badoljevsko izdajo, ki smo jo slutili. In na Turjaku sta se dobila: Ista misel vaju je tja vodila in vaju za vedno združila. Lepa fanta sta bila oba Rožanca, lepa po postavi, po značaju in življenju. Kako so na vse načine poskušale velikolaške badoljevske vlačuge ujeti v svoje mreže Ivana, toda on je šel s ponosom mimo njih. Sedaj je prišlo maščevanje. Otožna sta oba, mehki duši, misel se jima mudi ob materi, ki tam v Ložu za nju moli in trepeta. Kolikokrat si mi, Ivan, o njej pravil s tako ljubeznijo, da sem se čudil: Kako jo boš k sebi vzel, pa še Beno bo hodil k vama; pa se ti spet težk.o zdi, da bi dom prepustil drugim ljudem; najraje bi službo puslil in šel domov in obdeloval rodno zemljo. No, sedaj ti ne bo treba službe puščati in ne obdelovati zemlje, saj si v rokah tolovajske pravice! Beno, ali ne bi za slovo še enkrat zapel? Ono, ki si jo tolikokrat in tako čudovito: »Ave Maria ... ora pro nobis ... nune et in hora mortis nostrae...« Ne, ne moreš, preveč imaš izsušena usta, ki ti ne bi dale tako čistega glasu, kot bi ga rad imel za to pesem. Malo počakaj, kmalu boš zapel in nikdar več nehal, ko bo konec trpljenja ... Ave Maria. Gledam obraze: trudne, zaprašene, zakajene, strpljene... Kako si prišel ti semkaj, Lojze Bcrglez, sodnijski sluga? So te prišteli med organizatorje, med kapitaliste, med komandante? Ne, ne eno ne drugo ne tretje, samo pošten človek si, ki si skrbel in garal, da si mogel preživeti svojo družinico. Pa ta greh imaš nad seboj, da si obsojal zločine, pa naj bodo izvršeni pod eno ali drugo firmo. Da bi te pustili samo za trenutek tja na »Gmajno«, da bi mogel za slovo še poljubiti otroka, naročiti ženi, kako naj da ime drugemu otroku, ji dati roko v slovo. Toda ne! Komunist nima srca. Cisto v drugo smer se opoteka tvoj težki korak, proč od doma, proč od družine, ki ji krvavi srce za očetom ... Oko mi obstaja na strpljenih obrazih: kar po vrsti sami znanci, prijatelji: Glej ga, Jožeta Petelina z Gradeža. Nikjer ga ne manjka, kjer je kaj dobrega in poštenega. Na Turjaku si se mi prismejal naproti sredi dvorišča: postrani brada, širok nasmeh, postrani pogled! »Spet je skup, kar je poštenega!« Da, tudi tu je skup, kar je poštenega, dobrega, slovenskega. Ti spadaš med nje. Se niso zmotili. če hočejo našo sivar ubiti, morajo udariti po gradežkih Petelinih in Bavd- kih. Glej jih, saj sta dva tukaj: Bavdek Polde in Jože, zaprašena in zakajena, saj sta se borila kot leva. Ii tik za njima — kje bi ga manjkalo? Okoren France. Danes se ne smeje; resno za. mišljen prestavlja težke noge. Bolest mu zeva z obraza: ne, da je zvezan, ne da ga ženo na morišče, boli ga, da je padel Turjak, da je padlo toliko naših, da je — tako se zdi — vse naše delo strto, uničeno, ko je vendar toliko žrtvoval zanj. In Bpet naprej oba Bambiča, velika po postavi in vplivu med fanti, in naprej sami znani obrazi, vsi samozavestni, dasi utrujeni, zbiti. Iz oči vseh žari eno naročilo: Vi, ki boste ostali, zberite naše razkropljene vrste, zberite jih in združite z enotno fronto in potem udaritel Ne zaradi nas, zaradi naroda, njegovo vere in svobode ... Prah se dviga pod trudnimi koraki, votlo odmevajo težke stopinje v dolino, ki trepeta od groze in strahu. Strašna karavana krene naprej mimo znamenja tik pod kolodvorom na desno po glavni cesti. Morda bodo pa Io šli na vlak in I v Kočevje, morda bodo pa le držali besedo o amnestiji, morda ... V spremstvu brzostrelk in pušk-mitraljezov mimo zased s težkimi bredami se pomika sprevod proti ovinku, toda tu krene s ceste na desno v gozd, v hrib... Vsem je položaj na mah jasen, zastane jim dih, korak se opoteče. Ob robu ceste je veli-kanska mlaka krvi, malo naprej v gozdu svež velik grob... Vsi vedo: Perne, Žuraj, prof. Petelin in drugih vrsta. Sinoči so jih odpeljali iz silosa, potem je zadrdrala strojnica. To so slišali, zdaj vidijo in vedo vse... Prvi so v tem strašnem položaju znajde dr. Kožuh: »Verujem v Boga Očeta ... in v Jezusa Kristusa... trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl —< Zbor odgovarja zamolklo, a s poudarkom: ...verujem v vstajenje mesa in večno življenje ...« »Oče naš ... zgodi se tvoja volja ...« »... odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo...« »Zdrava Marija..., ki je za nas krvavi pot potil...« »... Sveta Mari ja ... prosi za nas zdaj in ob naši smrtni uri...« Strašni krvavi sprevod se naenkrat spremeni v pobožno procesijo ... Truden korak zadeva ob kamen, vedno bolj se oddaljuje njegov glas, vedno bolj se oddaljuje ubrana pesem rožnega venca, vedno globl je v gozd, vedno višje v hrib, iz vsakega grma pa preži mrzla cev mi-traljeza, za katerim čepi pošastna »bratova« postava... Spodaj na železniški progi stoji gruča ljudi; kljub kletvi in grožnji, ki jih sili razkopavati železnico, njih roka obstane, oko so zazre v žalni sprevod; p« samo za trenutek. Preveč strašen je ta kraj, da bi mogli še nadalje zdržati na tem mestu. Vse skup puste in beže, bn-že, da bodo čimdalje proč od kraja groze in strahot... Čez pičlo uro zaslišijo drdranje strojnic tam pod Velikim vrhom, nekaj zamolklih klicev... Tako, vse končano... Končano? Ne, ni končano! Pri Pirko-viču v Laščah je veselje: zmagoslavni banket vseh komandantov in politkomi-sariev. Dvori jim in dražestno koketira gdč. Mariia, milostljiva pa si zadovoljno mane roke in se zahvaljuje rdečim zverem. da so tako temeljito zatrli velikolaško »belo sodrgo«. Veselje, vpitje in petje odmeva pozno v noč, v ono strašno noč... >W M M V Pudobu pred letom dni Te dni je preteklo eno leto, odkar so komunisti napadli posadko vaške straže v Pudobu in ker je niso mogli premagati s svojim »junaštvom«, so jo premamili z lažjo. Ko so komunistični odposlanci javno razglasili amnestijo in osebno zagotovili vsakomur življenje, se je pol posadke predalo, druga polovica pa se je po ce-lonočni strašili bitki 14. septembra ob petih zjutraj rešila z drznim izpadom pod vodstvom zdaj že pokojnega poveljnika Kremžarja Franca. Le odločnost pokojnega poveljnika Kremžarja je rešila 35 junakom življenje. Deset mladeničev pa je ostalo med razvalinami, ker so verjeli »častni besedi razbojnikov«. Toda komunisti so jim »milostno« preluknjali glave še preden je vzšlo sonce. Pa tudi prva polovica posadke, ki se je brez vsakega boja predala na milost in nemilost razbojnikov, ni doživela milejše usode. Šest legionarjev so vrgli 16. septembra 1943 na pol mrtve v jamo Kozlovko, šest pa so jih postrelili 19. septembra v Mozlju. Zaradi tolovajskega besedolomstva so darovali lanskega septembra na oltar slovenske domovine svoje dragoceno življenje tile junaki iz pudobske posadke: Dno 13. septembra sta padla v Pudobu Intihar Franc iz Viševka in abitu-rient Milan Gcrl iz Snežnika. Dne 14. septembra so bili ustreljeni pred kasarno v Pudobu: Kandare Peter in Mihclcič Stanko iz Dan, Bavec Andrej, Truden Anton in Žnidaršič Drago iz Kozarišč, Strlo Jože z Laz, Leveč Janez s Poljan, Kržič Ludvik iz Nadleska, ki so ga ustrelili težko ranjenega in ga zavlekli v jarek, in UIc Janez iz Grahovega. Dne 16. septembra so bili vrženi v jamo Kozlovko: Kraševec Janez iz Dan, Bavec Viljem iz Kozarišč, Mule .Tancz in Tomašič Ivan iz Pudoba, Petri« Jože in Intihar Franc z Vrhnike. Dne 19. septembra so bili ustreljeni v Mozlju: Jaka Petiir (Peter Skala) « štajerskega, Albin Hauptmnn iz Dan, Kodrca Stanko z Vrha, Tome Franc in Tome .In ne j >i Podloža ter Palčič Ivaa z Vrhnike.