517 Uvodnik/Editorial 146. redna letna skupščina SZD je bila tudi letos posvečena srečanju zdravnikov in zobozdravnikov, ki delujejo na različnih področjih zdravstvenega varstva v sloven- skem prostoru. Nosilni temi srečanja sta bili komunikacija s strokovno in laično javno- stjo ter duševno zdravje Slovencev. V okvi- ru stanovske teme smo spregovorili o ko- munikaciji s strokovno in laično javnostjo, ki je eden najšibkejših členov naše stroke. Sodelujoči strokovnjaki za odnose z jav- nostjo in predstavniki zdravniških ustanov so predstavili številne izzive v odnosu med zdravnikom in bolnikom ter zdravnikom in mediji. Poudarjeno je bilo, da je glede na to, da komunikacija predstavlja posebno, včasih tudi zelo zahtevno veščino, potrebno izobraževanje zdravstvenih delavcev, zlasti zdravnikov za sporazumevanje z bolniki in njihovimi svojci, kolegi in mediji. Predvsem pa je pomembno, da sodelovanje z mediji poteka načrtovano. Temeljiti mora na pra- vilnih dejstvih in biti učinkovito, vključujoč hitrost odziva. S strokovno temo o duševnem zdravju Slovencev so organizatorji želeli poudariti pomen duševnega zdravja za celotno druž- bo. Obravnavana tema je bila predstavljena z različnih vidikov. Uvodničarji so prisotne seznanili z najpomembnejšimi kazalci du- ševnega zdravja Slovencev v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Podrobno so bila obravnavana stanja, ki najbolj poslabšu- jejo duševno zdravje celotne populacije (sa- momori, stanja odvisnosti, depresija). Naka- zane so bile tudi rešitve, kako preseči sedanje nezavidljivo stanje duševnega zdravja Slo- vencev, in sprejeti sklepi, da se odgovornim ustanovam, ne le zdravstvenim, temveč tudi političnim in izobraževalnim, pošlje poziv, da vsi, glede na svoje možnosti in poslan- stvo, prispevamo k izboljšanju duševnega zdravja Slovencev. Vsakoletna skupščina SZD pa je tudi en- kratna priložnost, da se srečamo zdravniki – predstavniki različnih strok, mladi, starej- ši, upokojeni zdravniki in zobozdravniki ter skupaj opredelimo naše stanovske interese, izrazimo zahteve za zagotavljanje pogojev za kakovostno opravljanje svojega poslanstva, poudarimo izjemno zahtevnost in odgovor- nost pri opravljanju zdravniškega poklica in prispevamo k utrjevanju ugleda zdravnikov in zobozdravnikov v slovenskem prostoru. Te misli so bile moto celotnega srečanja. Že v uvodnem nagovoru je predsednik SZD ugotovil, da je ugled slovenskih zdravni- kov in zobozdravnikov omajan, načenjajo ga afere, ki jih generirajo nekatera sredstva javnega obveščanja, žal pa k temu veliko pri- spevamo tudi sami. Kolegi iz naših vrst se neredko poslužujejo sredstev javnega obve- ščanja za medsebojno obračunavanje in ta sredstva izkoriščajo za samouveljavljanje na račun omalovaževanja svojih kolegov. Zato si moramo prizadevati, da bo dejanj, ki kazi- jo podobo slovenskega zdravnika, čim manj in moramo zadeve najprej urediti v lastnih krogih. Poslanstvo SZD je namreč tudi v tem, da poleg strokovnosti skrbi za moral- no-etično brezhibnost slovenskih zdravni- kov in zobozdravnikov. Zdravniki nismo nezmotljivi in tudi ni- smo nikakršni bogovi v belem. Če pride do 146. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva – izziv za prihodnost Pavel Poredoš 518 Uvodnik/Editorial V sklop ustvarjanja negativne podobe o zdravništvu sodijo tudi obtožbe o ko- ruptivnosti zdravnikov, ki so se zlasti v za- dnjem času močno razmahnile. Pri tem je zanimivo, da se zgodbe o skorumpiranih zdravnikih ponavljajo v nedogled, ne da bi za to obstajali dokazljivi razlogi. Prepričan sem, da na splošno slovenski zdravniki ni- smo podkupljivi. Pogostost morebitnih ne- etičnih ravnanj v zdravniških vrstah ni nič večja, kvečjemu manjša kot v drugih pokli- cih. Povsem nesprejemljiva je interpretacija sponzoriranja strokovnega izobraževanja zdravnikov s strani farmacevtskih firm, češ da gre za konflikt interesov ali morda celo za korupcijo. Če ne bi bilo podpore farmacevt- skih firm, bi bilo naše podiplomsko izobra- ževanje možno le v zelo omejenem obsegu, kajti več kot 2/3 udeležb na strokovnih se- stankih in kongresih zdravnikom pokrijejo farmacevtske firme, kar je praksa tudi dru- god po svetu, vključno z najbolj razvitimi državami. Povsod po svetu so v ceno zdra- vila vključeni tudi stroški za izobraževanje strokovne javnosti – farmacevtov in zdrav- nikov, kar je nekaj samo po sebi umevnega. Pri tem je pomembno, da ne prihaja do do- govorov o morebitnih protiuslugah farma- cevtskih firm na račun finančne podpore na določenem kongresu. Prepričan sem, da do takšnih dogovorov pri nas ne prihaja, tudi sam doslej namreč nisem bil deležen takšnih ponudb. Res pa je, da posamezni kolegi, ki nastopajo kot mnenjski voditelji, včasih pre- stopijo mejo spodobnosti in nekritično pro- pagirajo določeno zdravilo. To seveda meče slabo luč na nas vse, zato bi morali napraviti red in sami pomesti pred svojim pragom. Podiplomsko izobraževanje zdravnikov in zobozdravnikov sodi med temeljno po- slanstvo našega društva, kar naše sekcije in združenja izvajajo na visoki kakovostni ravni in s tem bistveno prispevajo k visoki strokovni ravni in tudi k racionalnemu de- lovanju našega zdravstvenega sistema. Zato bi upravičeno pričakovali večjo podporo javnih institucij. Ker te ni, smo v veliki meri odvisni od donacij, zlasti farmacevtskih firm. Pri tem moram poudariti, da se doni- rana sredstva uporabljajo strogo namensko in v skladu z obstoječim pravilnikom, na ka- terega je dala soglasje tudi Protikorupcijska napake, je to treba priznati in nastali zaplet čim bolj objektivno oceniti. Žal pa včasih tudi sami na osnovi nepreverjenih informa- cij sodelujemo pri vnaprejšnjih obsodbah svojih kolegov v javnosti. Javnost ima pra- vico biti obveščena o našem delu, o uspehih medicine, a tudi o težavah in morebitnih zapletih. Želimo pa in upravičeno pričaku- jemo objektivno poročanje in ne »aferaški« pristop, kajti nekateri mediji se naravnost trudijo, da diskreditirajo zdravnike in zo- bozdravnike. In kot je pred nedavnim v eni od revij zapisal predsednik SAZU akademik Trontelj, »se je v slovenski javnosti izobliko- val lik zdravnika, ki je aroganten bog v be- lem, ki mu je bolnik drugorazredna skrb in je povrh še bolno pohlepen. Ne rečem, da med nami ni takih, ki imajo resnično pre- velik ego, toda zdi se, kot da je javnost po- zabila, da je zdravniški poklic humanitaren in da se zanj, kljub težavnosti in veliki od- govornosti, odločajo mladi ljudje, ki želijo predvsem delati dobro in to marsikdaj poč- nejo do izgorelosti. Ob sedanjem sovražnem razpoloženju javnosti se številni zdravniki, ki so svoje življenje posvetili poklicu z na- menom, da pomagajo ljudem v bolezni in stiskah, počutijo razžaljene in razočarane«. Zato je dolžnost nas vseh, zlasti pa vodstev zdravniških organizacij, da poskušamo jav- nosti predstaviti pravo podobo slovenskega zdravnika in stopiti v bran kolegu, ki se mu godijo krivice; kajti kolega, ki se je morda izkazal z neštetimi briljantnimi posegi in z nadpovprečnimi uspehi pri opravljanju svo- jega poklica, lahko ob prvi napaki, za katero morda niti ni kriv, doživi pogrom in na mah je pozabljeno vse, kar je dobrega delal vse življenje. Proti medijski obsodbi zdravništva se moramo boriti tudi zato, ker ta vnaša strah in zaskrbljenost naših bolnikov in ruši med- sebojno zaupanje. Bolnike je strah, da bodo žrtve zdravniških napak. Preprečiti moramo, da bi prišlo do spremembe v odnosu zdrav- nika do bolnika; lahko se namreč zgodi, da bo zdravnik zaradi pritiskov laične javnosti vedno bolj v ospredje postavljal lastno var- nost pred obtožbami in domnevnem malo- marnem zdravljenju, namesto da bi se pov- sem posvetil bolnikovim težavam. | 146. redna letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva 519 Uvodnik/Editorial teles – republiških strokovnih kolegijev, ki bodo delovali pri naših strokovnih združe- njih in sekcijah. Upamo, da bo nastajajoča zdravstvena zakonodaja, ki pa je zaenkrat še nedonošeni otrok, Slovenskem zdravniškem društvu dodelila to pooblastilo in ga opre- delila kot ustanovo, ki opravlja pomembno družbeno poslanstvo. Tako poskuša Slovensko zdravniško dru- štvo kljub razmeram, ki niso naklonjene slovenskemu zdravništvu, ohranjati neodvi- snost naše stroke ter po svojih močeh pri- spevati k strokovni rasti in utrjevanju ugleda zdravnikov v slovenskem prostoru. komisija. Zato je medijska gonja proti Dru- štvu v zvezi z izobraževanjem zdravnikov s sponzoriranjem farmacevtskih firm povsem neutemeljena, izmišljena in je njen edini namen blatenje dobrega imena slovenskih zdravnikov. Slovensko zdravniško društvo s svojimi regijskimi društvi, sekcijami in združenji pomembno prispeva tudi k oblikovanju stro- kovnih smernic in s tem k sodobni in enotni obravnavi bolnikov v celotnem slovenskem prostoru. Zato tudi opravičeno pričakuje- mo, da dobimo pooblastila za oblikovanje najvišjih in povsem neodvisnih strokovnih