Za vroče dni
V akciji se 48 izdelkov od 26.7. do 9.8.2001!
99,00 SIT
Sladoled Eskimo
več okusov, 11
329,00 SIT
f Mercator
Moral novorojenček umreti?
Prizadeti starši sumijo, da zdravnik ni vestno opravil svojega dela - Pomoč tožilstva in policije - Ponovna obdukcija
NOVO MESTO - Porod, ki je v življenju eden najbolj srečnih dogodkov, se je za belokranjsko družino pretekli teden končat tragično. Mati je 23. julija ob 6.50 rodila mrtvo deklico. Starše je ta nesreča zelo prizadela, še posebej, ker so posumili, da zdravnik ni |	. vestno opravil svojega dela. Niso
se strinjali z ugotovitvijo obdukcije, imeli so težave pri pridobitvi dokumentacije o zadevi, zato so se po pomoč obrnili na tožilstvo in poli-I cijo. Želeli so, da se ponovno opravi obdukcija.
Na novomeškem tožilstvu so povedali, da so vest o dogodku prejeli dva dni kasneje, 25. julija, ob 13. uri od pogrebnih storitev Komunale Novo mesto, istega dne ob 17. uri pa so kriminalisti Policijske uprave Novo mesto preiskovalni sodnici že dostavili medicinsko dokumentacijo in poročilo o dogodku. Ta je odredila ponovno obdukcijo umrlega otroka na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani.
Konzilijsko izvedeniško mnenje naj bi dalo odgovore na vprašanja: ali je bil porod tak, da je zahteval prisotnost zdravnika porodničarja ves čas poroda ali je bila dovolj le ustrezna pomoč babice; kdaj v fazi poroda je zarodek umrl in kaj je bil vzrok smrti ter ali bi se z ustrezno zdravniško pomočjo smrt dalo preprečiti. Prizadeti starši so na po-
liciji dali ovadbo za sum storitve kaznivega dejanja malomarnosti zdravniške pomoči po čl. 190 KZ RS proti predstojniku ginekološko porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto dr. M. P., ki je bil tisto noč dežurni. Kot je policiji povedala porodnica, je pri porodu sodelovala babica, zdravnik pa jo je v noči rojevanja pregledal enkrat. Na babičine klice po pomoči, ko seje porod zapletel, se domnevno ni pravočasno odzval.
Ali se bodo sumi staršev, da je bilo z zdravniške strani karkoli narobe, potrdili, bo jasno šele po pregledu dokumentacije in obdukciji mrtvorojenega otroka, ki pa ob zaključku naše redakcije še ni znana. Mamica namreč trdi, da je bilo ob sprejemu v porodnišnico nekaj po enajsti uri zvečer vse normalno in daje še dolgo čutila bitje
• Strokovni direktor Splošne bolnišnice Novo mesfb dr. Jože Smodej je v zvezi s primerom povedal, da je imenoval in odredil izredni strokovni nadzor, dokončno poročilo strokovne komisije pa bo znano v teh dneh.
otrokovega srca. Kako, daje potem malo pred sedmo zjutraj rodila mrtvo hčerko?
M. L.
ZA ZAKIJUČEK POKLON VIVALDIJU - Osrednji koncertni program Festivala Brežice se je zaključil v soboto, 28. julija, zvečer z nastopom belgijskega ansambla II Gardelino, ki sta ga leta 1988 ustanovila Jan De Winne in Marcel Ponseelle, v njem pa igrajo odlični glasbeniki, specialisti za staro glasbo. Ansambel si je ustvaril velik sloves in redno nastopa na vseh velikih festivalih. Koncert v brežiški Viteški dvorani je bil v celoti posvečen Antoniu Vivaldiju, izjemnemu violinistu in zelo plodovitemu skladatelju, ki velja za osrednjega baročnega skladatelja. Po naslovu enega od njegovih koncertov. II Gardelino, je belgijski ansambel tudi prevzel svoje ime. Kot gost je nastopi!flavtist Michael Schneider, ki je ob tej priložnosti zamenjal stalnega člana ansambla. Z bogastvom Vivaldijeve glasbe se je tako zaključil osrednji festivalski program, ki je obsegal kar petnajst koncertnih večerov. Z njimi se je Festival Brežice utrdil ne samo kot največji festival stare glasbe pri nas, ampak kot vrhunska tovrstna evropska kulturna prireditev. (Foto: M. Markelj)
Bo avtocesta povozila Otočec?
Od tega, kod bo potekala avtocesta od Lešnice do Kronovega, je odvisno, ali se bo Otočec, eden od redkih biserov slovenskega turizma, lahko razvijal - Besedo ima občina
MALO ČEZ GORJANCE - PO PEČENE JANJČE?-Konec tedna so se kolone razgrete pločevine vile proti morju, toda mnogi Dolenjci so jo raje ubrali v drugo, manj razgreto in bolj zeleno smer. Osvojila jih je belokranjska lepotica Kolpa, ker je lepa, čista in topla, ker ni daleč in ponuja osvežitev med zelenjem in vodo. In če smo pošteni, še posebej zato, ker je poceni, če ne kar zastonj. Le kako ob tako vročem koncu tedna ne bi bila obremenjena tudi cesta čez Gorjance? (Foto: B. D. G.)
SMRTNO NEVARNE PLESNE DROGE
Dvignili roke nad ekstazijem
Potem, ko se je konec julija v celjski hali Golovec na rejv zabavi zgodila tragedija in je zaradi uživanja tabletk ekstazi umrla 16-letna Spela, se je pri nas ponovno začelo več razmišljati in govoriti o drogah. Ekstazi naj bi menda ponujal strašno prijetne občutke, toda ne vedno in ne brez stranskih posledic, ki so očitno lahko tudi tako hude, kot je smrt.
Je za najstnike in mladostnike dandanes jemanje ekslazija, ki je postal nekakšen hit, res nujen del zabave? Se ne zavedajo, da varne uporabe drog sploh ni? Nekateri strokovnjaki pravijo, da mladi danes težko najdejo samega sebe, ker ali nimajo prave perspektive v življenju ali jih pravzaprav nič ne zanima, pri čemer ne gre pozabiti pomena vzgoje v družini. Toda jemanje drog pač ne more in ne sme biti edina rešitev. V Sloveniji so zaradi nedovoljenih drog leta 1990 umrli trije ljudje, devet tet pozneje devetnajst, lani pa je zaradi opojnih substanc izgubilo življenje dvanajst ljudi. Čeprav naše raziskave iz leta 1999 kažejo, da ekstazi občasno, na plesnih zabavah, uporablja šest odstotkov fantov iti sedem odstotkov deklet, starih od 15 do 16 let, je treba problem jemanja ‘srečne tabletke, ki ubija", vzeti zelo zares.
Vladni urad za droge in DrogArt, nevladna organizacija, ki si prizadeva za zmanjšanje škodljivih posledic drog, se sicer trudita in osveščata mlade in tudi nedavno sprejetje zaostrenih ukrepov za organizatorje rejv zabav spada zraven, pa vendarle se ob vsem tem ni mogoče znebiti občutka, da smo ob smrtonosni tabletki vrgli puško v koruzo. Beremo: če mladi ekstazi res že morajo vzeti, potem jim je treba omogočiti testiranje tabletk, da vedo, katere so čiste in manj nevarne, na rejvih jim je treba zagotoviti prvo medicinsko pomoč, ustrezno zračenje in hlajenje prostora za zabavo, brezplačno hladno pitno' vodo itd.
Torej pristajamo na to, da se mladi zabavajo s pomočjo prepovedanih umetnih substanc? Se res ne da narediti nič drugega, kot osveščati uporabnike o tveganjih, da bodo znati pravilno ukrepati ob morebitnih zapletih? Smo nad ekstazijem dvignili roke?
LIDIJA MURN
NOVO MESTO - Nihče ne more povedati, kdaj bo dolenjski krak slovenske avtoceste zgrajen, a ta, še posebej 13-kilometrski odsek od Hrastja do Kronovega v novomeški občini, že sedaj buri duhove. Če bi vso stvar prenesli na drugo raven, bi lahko rekli, da gre za mogočne zagovornike globalizacije in njene ostre nasprotnike. Eni in drugi se sicer strinjajo, da je avtocesta potrebna in da jo treba čimprej zgraditi (pravih, načelnih in odločnih nasprotnikov tega “prepotrebnega projekta” za čuda sploh ni oziroma jih ni slišati), le njen potek na tem delu je sporen. Pravzaprav ne na celotnem delu.
Slovenska vlada je konec junija letos sprejela osnutek uredbe o lokacijskem načrtu za ta odsek dolenjske avtoceste. In ta je sedaj v javni razpravi, ki traja do 9. avgusta. Do tega dne je možno posredovati pripombe nanj, do katerih mora vlada oziroma pristojno ministrstvo zavzeti stališče. Potem ima besedo občina, ki sprejme odločilni akt o poteku avtoceste po njenem ozemlju ali pa ne. Če bi še glede tega stvari med državo in občino do konca zaostrile in ne bi ne ena ne druga stran popustila, bi o poteku avtoceste na spornem odseku odločal parlament, seveda potem, ko bi se poslanci natančno seznanili z argumenti enih in drugih.
S tem, kar je glede poteka avtoceste po novomeškem območju sprejela vlada, se novomeška občina (v celoti) ne strinja, a je kljub temu dala soglasje, češ da “ne želi zavirati postopkov sprejemanja prostorske dokumentacije za gradnjo avtoceste" na tem odseku. A to soglasje občina pogojuje z izgradnjo drugega priključka. Državni načrtovalci so namreč predvideli le en priključek za Novo mesto, in to malo pred sedanjim mačkovskim, občina pa vztraja pri tem, da je treba zgraditi dva, tudi na karteljevskem območju, ki naj bi se takoj navezal na Ljubljansko cesto, kasneje pa neposredno tudi na novomeško zahodno in južno obvoznico.
S tem se skoraj strinja tudi nasprotna državna stran in naj bi bilo to vprašanje le bolj ko ne formalno, nekakšen okrasek v javni razpravi na to temo. Bolj pa se stvari zapletajo pri poteku avtoceste na območju od Lešnice in naprej mimo Otočca. Občina ni zadovoljna z umestitvijo dveh t.i. oskrbnih postaj na tem odseku, pri katerih država nepopustljivo vztraja. (Že

Ob koncu tedna bo še naprej sončno in vroče.
ve, zakaj.) Oskrbna postaja je namreč le milejši izraz za hrupno in umazano kamionsko postajališče in parkirišče, ki pa očitno investitorju prinaša denar. In, kot kaže, tudi pri nas šteje le to.
V Krkinih Zdraviliščih in v krajevni skupnosti Otočec pa niso le proti tema dvema oskrbnima postajama, ampak proti poteku avtoceste na tem delu sploh. Tak potek avtoceste bi namreč povsem zavrl nadaljnji smeli razvoj otoškega turizma in bistveno okrnil kakovost
življenja prebivalcev vsaj dveh vasi. Lutrškega sela in Prapreč. Če bi obveljal predlagan potek avtoceste na tem delu, bi neprekinjen promet tekel, hrumel ia smrdel komaj 250 m od otoškega turističnega kompleksa. Zato so Krkina Zdravilišča in KS Otočec odločno proti predlaganemu poteku avtoceste na tem odseku. Zdravilišča so dala izdelati tudi drugo, t.i. severno varianto poteka avtoceste, ki bi se izognila tako Otočcu, enemu od redkih biserov slovenskega turizma, v razvoj katerega naj bi v prihodnosti vložili 25 milijonov mark, kot tudi Lutrškemu selu in Praprečam, ki bi ju sedaj načrtovani potek avtoceste močno prizadel: v Lutrškem selu bi šla avtocesta pod okni hiš, Prapreče pa bi kar prepolovila.
(Nadaljevanje na 2. strani)
tradicionalni, prodajni 51. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 10. do 19. avgusta
$ največja in najugodnejša trgovina $ kulinarika ▼ $ popoldanski program za otroke in odrasle $
4 večerni zabavni program - po 19. uri prost vstop $
A
CITROEN CENTER
Podbevškova 6a, Novo mesto
tel.: 07/393 04 54, 393 04 64
Avto - 8H
KZ KRKA z.o.o. Novo mesto, Rozmanova 10
dolenjske nuruve! jfc
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
Ponudba velja v trgovinah KZ Krka do 19. 8. 2001 oz. do prodaje zalog.
Berite danes
stran 2:
•	Novo mesto plačuje še za druge?
stran 3:
•	Hrastova bitka za Topliško vas
stran 8:
•	“Svoje bi obdavčili, tuje pustili”
Kako do denarja na Hrvaškem?
LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka obvešča stranke, da se lahko med počitnicami na hrvaški obali izognejo prenašanju večjih količin gotovine in s tem izgubi ali kraji. Stranke lahko v hrvaških bankah oz. označenih bankomatih dvigajo denar s karticama LB Eurocard in LB Visa, o višini provizije pri dvigu hrvaških kun pa naj se pozanimajo pri tamkajšnjih bankah. Po novem lahko za plačila nakupov in dvige gotovine na bankomatih, ki so označeni z nalepko Maestro ali Cirrus, uporabljajo tudi BA/Maestro kartice. Če se zgodi, da dopustniki ostanejo brez denarja, jim ga lahko starši, prijatelji ali znanci nakažejo preko sistema Western Union Money Transfer iz katerekoli poslovalnice Nove LB v poslovalnice- Splitske banke, Varaždinske banke, Slavonske banke, Riadria Banke in v vse poslovalnice pošte na Hrvaškem. Uporabniki Te-ledoma pa si lahko preko tega sistema po telefonu celo sami nakažejo denar s svojega računi.
7. počitniški muzejski vlak
TRŽIŠČE - Letos, 25. avgusta, bo zjutraj iz Ljubljane že sedmič počitniški muzejski vlak Slovenskih železnic in društva Zagon Tržišče brezplačno popeljal na enodnevni izlet socialno ogrožene otroke, rejence in druge otroke, med 9. in 14. letom, ki si pač niso mogli privoščiti primernih poletnih počitnic. V Zidanem Mostu se bodo letos prvič pridružili otroci iz Maribora, Celja in drugih krajev ob progi Maribor-Zidani Most. Na sevniškem gradu bodo otroci dobili tudi tople obrok in napitke, pričakali pa jih bodo člani skupine 12. nasprotje. Za otroke iz Sevnice in okolice so priskrbeli tudi avtobusni prevoz do Ljubljane. Prijave sprejemajo v društvu Zagon v Tržišču po telefonu (07) 29 83 303, vsak delovni dan med 9. in 12. uro, do zapolnitve mest.
> z
o c-co
o o
o o co co
O'
co co
r-'. O o
O	—	X
W	<1>	O
ISSN 0416-2242
9 7704
224000
Slovensko-hrvaška meja
Ali so slovenski pogajalci iztržili največ, kar se je dalo dobiti za našo državo, ali so hrvaškim popustili prehitro? Koliko so upoštevali voljo prebivalcev ob meji, ki stvari vidijo drugače kot vladni predstavniki? Če vladi obeh držav prepričujeta svoje državljane, da sta iztržili zase največ, kar seje dalo, se obmejno prebivalstvo ne da povsod prepričati, da naj bo zadovoljno z doseženim. “Ne damo rodovitne hrvaške orne zemlje za zapuščeno slovensko zemljišče,” so o razmejitvi rekli prebivalci Svetega Martina na Muri. O nepravični menjavi ozemlja govorijo tudi ponekod v Sloveniji. Ne bi moglo biti drugače. Meja je zmeraj težka stvar, premikanje mejnikov tudi, kot je pokazal Aškerc z Mejnikom. Poleg meje je v slovensko-hrvaških odnosih težak problem tudi jedrska elektrarna Krško, ki ga je pogajalsko dobro organizirana Hrvaška obrnila močno v svoj prid. Razmejitev med državama in slovensko-hrvaška delitev atomskega zalogaja na Krškem polju živo zadevajo tudi obmejno in z jedrsko tehnologijo opremljeno Posavje. Posavci bodo o tem veliko povedali vladnim možem, če bo ti le prišli v Brežice, kamor so jih te dni najbrž že povabili. Državniki bodo tako od blizu slišali javno mnenje. Nekaj glasov javnosti južno od Ljubljane o urejanju slovensko hrvaških problemov sporoča tudi tokratna anketa.
JOŽE PREGRAD, župan občine Bistrica ob Sotli: “Hrvaški ne bi popustil toliko, kot je Slovenija. Menim, da so imeli Hrvati veliko boljše diplomate. Slovenija je popustljiva. Tako je popustila tudi tokrat, mogoče zaradi višje sile - Evrope. Da ni tako, kot je bilo včasih, ko je veljal izrek: v Beogradu napišejo, v Zagrebu se tistemu smejejo, Slovenija pa izvaja?”
JOŽE ŽARN, strojni tehnik iz Velike vasi: “Maloobmejni sporazum s Hrvaško pušča mejo preveč odprto. Meja je že zdaj preveč odprta, premalo je nadzorovana zunaj mejnih prehodov. Ljudje ob meji mislijo, da je meja preveč zaprta. Pri jedrski elektrarni je Slovenija preveč popustila Hrvaški. Mislim, daje to v zvezi z maloobmejnim sporazumom in z mejo na morju.”
PETER SVETIK, novinar in geograf, iz Vasi v občini Kostel: “Pri nas ni bilo spornih območij, zato so ljudje zadovoljni, daje podpisan maloobmejni sporazum. Glede meje smo Slovenci po nepotrebnem popustili. Zame so zadeve v Prekmurju, ob reki Dragonji in v Piranskem zalivu nesprejemljive. Pri določitvi meje na morju so nas Hrvatje potegnili za nos.”
MARJETKA PEZDIRC, študentka iz Metlike: “Zdi se mi, da je bila slovenska vlada pri urejanju obmejnih problemov s Hrvaško preveč radodarna. Še Mesič je rekel, da je njihova država dobila več. Na problematičnih območjih pa bi morali upoštevati predvsem mnenje ljudi, ki tam prebivajo. Prav bi bilo, da bi se sami odločili, v kateri državi želijo v prihodnje živeti.”
JOŽE MRAVINC, kmet s Cerkvišč: “Da bi dobili čim več Piranskega zaliva, so naši politiki popustili drugje. Drag je bil ta zaliv in ne vem, če nas ni stal kar preveč. Na spornih območjih ob meji pa bi morali tamkajšnji prebivalci sami odločiti o svojem življenju v prihodnosti. Prav zato, ker niso upoštevali njihovega mnenja, utegne biti, kot kaže, še precej vroče."
JOŽE GIODANI, univ. dipl. org. dela, iz Klenovika pri Škocjanu: "Do sporazuma bo moralo priti, težko pa rečem, ali je sedanja rešitev ravno prava. Če je dobra ali ne, je nekaj treba narediti, ker ta vprašanja ne morejo ostati odprta. Verjetno dogovor ni tako blizu, kot kaže zdaj. Slovenija mora ohraniti izhod na odprto morje, sicer pa so potrebni kompromisi."
LUDVIK TONČIČ, kustos v Dolenjskem muzeju, iz Novega mesta: “Gotovo je potrebno in prav, da se sosedje dogovorijo o meji. Po moje pa je Hrvaška tu pridobila, saj je v Jugoslaviji katastrska občina Piran zajemala tudi Savudrijo, Istra pa v resnici ni bila nikoli hrvaška in je bila po vojni Hrvaški podarjena, medtem ko je Slovenija izgubila Gorico, Trst in Beneško Slovenijo. Glede krške nuklearke pa se tako in tako ne ve, kdo pije in kdo plača."
BRANKA GLOJNARIČ, pravnica na Upravni enoti Trebnje: "Čas bi že bil, da sosednji državi po 10 letih od osamosvojitve vendarle uredita tudi vsa odprta mejna vprašanje. To ni nujno le zaradi vstopa v Evropsko unijo, temveč še bolj zaradi obmejnega prebivalstva, ki je bilo doslej deležno več negativnega kot pozitivnega zaradi mednarodne meje.“
BORIS STARIHA, upokojeni veterinarski inšpektor, iz Sevnice: "Strinjam se, da je prav, ker smo se dogovorili s Hrvaško glede mednarodne skupne meje, nikakor pa se mi ne zdi pošteno, da so naši pogajalci toliko popustili, da so Hrvatom prepustili tudi slovenska naselja ob reki Dragonji, o katerih kataster v Piranu nedvoumno priča, čigava last so bila in so.“
Novo mesto plačuje še za druge?
Med okoliškimi občinami razburjenje, ker je mestna občina sprejela sklep, po katerem bodo starši otrok iz drugih občin plačevali višje cene vrtca - Je sklep protizakonit?
MIRNA PEČ, ŠENTJERNEJ, NOVO MESTO - Ko bodo v prihodnjih dneh tiskali položnjpe za plačilo vrtcev za mesec julij, bodo starše otrok, ki so v novomeških vrtcih, „ razveselile" višje cene, tiste, ki prihajajo iz sosednjih občin, pa še poseben dodatek. Novomeški občinski svet je namreč konec maja sprejel sklep, da starši otrok iz drugih občin plačujejo za otroke približno 19 odst. višjo ceno.
Bo avtocesta...
(Nadaljevanje s 1. strani)
S severno varianto bi se vseh teh nevšečnosti izognili, poleg tega pa naj bi bil potek'avtoceste po tej varianti celo cenejši. Lažje in manj moteče bi bilo ob njej umestiti tudi oskrbni postaji, zato se s severno varianto spogleduje tudi novomeška občina. Vsekakor pa tak potek avtoceste zahtevajo Krkina Zdravilišča, KS Otočec in tamkajšnji prebivalci. Slednji dvomijo o pošteni volji občine za tak potek avtoceste. Na javni razpravi na Otočcu je bilo celo slišati, da je občina državi “prodala” potek avtoceste v karteljevskem klancu in pri Otočcu za drugi novomeški priključek.
Novomeška priljučka bosta gotovo dva. Kje bo šla avtocesta, bomo pa tudi videli.
ŠTREKLJEVEC - Z veličastnim sprejemom, ki bi ga bili gotovo veseli marsikje, so na Štrekljevcu sprejeli domačo člansko ekipo Proostovoljnega gasilskega društva (PGD), ki se je v ponedeljek, 30. julija, zmagoslavno vrnila z gasilske olimpiade iz Kuopia na Finskem. Štrekljevska ekipa, v kateri so bili desetar Jože Golobič ter Mirko Sever, Rudi Kofalt, Rudi, Jožko in Mladen Kamenšek, Janez Simonič, Jože Malnarič, Marko Pašič in Brane Saje, je namreč na olimpiadi v svoji skupini, v kateri je bilo 54 ekip, osvojila bronasto medaljo, ki pa jim pomeni toliko, kot bi bila zlata.
Uspeh si je ekipa še kako zaslužila, zlasti še, ker je zanj trdo garala. Res pa je tudi, da gre zasluga za uspešno delo v štrekljevskem gasilskem društvu tudi prejšnjim generacijam gasilcev in da so pot, po kateri so se vzpenjali, gradili že od leta 1974, ko sta vajeti prijela v roke poveljnik Alojz Pašič in njegov namestnik Anton Malnarič. Pri izbiri članov tekmovalne ekipe sta imela tako srečno roko, da je ekipa že po enem letu urjenja osvojila prvo mesto na občinskem tekmovanju takratne Občinske zveze Črnomelj ter s tem prvi pokal za PGD Štrekljevec. V naslednjih petnajstih letih se je to ponovilo še trinajstkrat. Štrekljevčani so bili večkrat tudi regijski prvaki, pa prvaki obkolpske doline, velikokrat pa so zastopali Dolenjsko na prvenstvu takratne Socialistične republike Slovenije.
Z uspehi so nadaljevali tudi v samostojni Sloveniji, saj so se udeležili že prvega državnega tekmovanja leta 1992 v Velenju. S šestim mestom so se smeli potegovati za udeležbo na olimpiadi v Berlinu leta 1993 in uspelo jim je: domov so se vrnili s srebrno plaketo. Na državnem tekmovanju v Celju leta 1996 so Štrekljevčani postali državni prvaki v najmočnejši članski A kategoriji, s tem pa so se jim odprla vrata na velika mednarodna tekmovanja. Leta 1997 so na svoji drugi olimpiadi v danskem Herningu osvojili bronasto plaketo, v Bolzanu v Italiji izmed 465 ekip zašedli 12. mesto in v avstrij-
Ob novici so se mnogi starši že obrnili na svoje občinske uprave. V Mirni Peči so se najprej posvetovali s sosednjimi občinami in nato še z ministrstvom za šolstvo. “Vsaka občina skrbi za obnovo svojih vrtcev, pri čemer pa denarja za investicijsko vzdrževanje ne sme vključevati v ceno programa. Doslej nismo vedeli, daje na tem področju kakšen problem, poleg tega
skem St. Poltnu med 1.530 ekipami 54. mesto.
Leta 1998 je Gasilska zveza Slovenije prvič pripravila gasilsko državno ligo za pokal GZŠ, v kateri so se gasilci pomerili na sedmih tekmovanjih. Ekipa PGD Štrekljevec je zmagala kar s 48 točkami prednosti, naslednje leto pa sta jo od zmage ločili le dve desetinki sekunde, medtem ko so lani v gasilski ligi za pokal GZS zopet osvojili prvo mesto. Prav tako so bili drugi na letošnjem državnem prvenstvu, ko so zaradi starosti prestopili med člane B. Vsi ti uspehi so pripeljali Štrekljevčane še na njihovo tretjo olimpiado, s katere so se, kot rečeno, vrnili z uspehom, ki si ga gotovo niti sami niso upali sanjati.
M. BEZEK-JAKŠE
Jedrska elektrarna v juniju
KRŠKO - Jedrska elektrarna v krškem je v juniju oddala v elektroenergetsko omrežje 170.715 MWh električne energije, ker je za nekaj več kot 12 odstotkov manj od načrtovanega. Reka Sava se je zaradi delovanja nuklearke segrevala v juniju povprečno za 1,9° C in največ za 2,9° C od dovoljenih 3°C. Vpliv elektrarne na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je v juniju predstavljal 0,04 letno dovoljene doze. Elektrarna je v juniju uskladiščila 48 sodov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki.
Večina pošte že naslednji dan
MARIBOR - Pošta Slovenije je spremljala milijon sprejetih pisemskih in paketnih pošiljk in ugotovila, da dobijo naslovniki pošto v dobrih 98 odstotkih že naslednji dan. Slovenija se s tem podatkom lahko kosa z evropskimi državami, od nekaterih pa je celo boljša (npr. Švica dosega 97 odst., Nemčija 95 odst.) Zaposleni na Pošti v enem dnevu sprejmejo povprečno 1,4 milijona pisemskih pošiljk in paketov.
pa naša občina tudi redno plačuje dodatek do polne cene za varstvo. V vrtce je vpisanih 135 otrok iz naše občine, od tega je petina v novomeških vrtcih. Tudi na ministrstvu so bili mnenja, da tako ločevanje otrok ni zakonito.bojimo pa se, da bi se na podoben način začelo reševati tudi področja socialnega dela, bolnišnic, zdravstvenih domov ipd. Mislim, da bi se morale občine dogovoriti in sprejeti ključ, po katerem se bo vlagalo v vrtce, še pred tem pa pogledati, koliko je katera občina vlagala že doslej," je povedala Mira Barbo iz mirnopeške občinske uprave.
Po besedah Milana Jakšeta, županovega svetovalca v upravi občine Šentjernej, seje precej staršev odzvalo na novico, saj kar 25 do 30 od skupno 267 otrok obiskuje vrtce v drugih občinah. Kot je dejal, je tudi njim pravnica v ministrstvu razložila, da mora biti cena vrtca enaka za vse otroke. “Prepričani smo, da se bo zadeva rešila, sicer bomo sprožili spor, starše pa pozvali, naj ne plačujejo položnic," je dejal. Poudaril je še, da se novomeška občina pred sprejemom takega sklepa ni pogovarjala z njimi.
In kaj pravijo v mestni občini Novo mesto? Pristojna sekretarka Nevenka Kulovec nas je napotila na Slavka Gegiča, kije zadolžen za stike z javnostjo. Ta nam je pripravil pisni odgovor in ga potem še pojasnil. “Mestna občina je v letoš-
njem proračunu za predšolsko vzgojo zagotovila 725 milijonov j tolarjev, kar je 16.69 odst. celotne- j ga proračuna, zaradi povečanih j stroškov delovanja pa bo potrebno zagotoviti še dodatnih 20 milijo- j nov," so zapisali ter dodali, da star- 1 ši plačujejo povprečno 30 odst. cene, občina pa preostalo. Ker 1 cene pred podražitvijo niso bile ekonomske, so vrtci lani poslovali z izgubo, ki jo je, kot pravijo, pokrivala samo MO Novo mesto.
"Ugotovili smo, da novomeške vrtce obiskuje za 4 oddelke 2. starostne skupine otrok iz drugih ob- j čin. Torej MO zagotavlja potreben prostor in kader za organizirano i varstvo predšolskih otrok drugih občin, zato smo v ceno programov i všteli še stroške, ki jih je MO do- | slej pokrivala sama. To so: inve- , sticijsko vzdrževanje, amortizacija, j pokrivanje izgube, bolnišnični oddelek, drugi osebni prejemki zapo- j slenih (regres) in tudi investicijsko i vzdrževanje," razlagajo.
Konec preteklega tedna so se problematike dotaknili tudi na sre- ; Čanju županov iz območja bivše ! novomeške občine. Novo mesto predlaga, naj druge občine staršem povrnejo dodatne stroške z vrtcem I (19 odst.), vendar dogovora o tem še ni. Če je tolmačenje o nezakonitosti sklepa pravilno, bodo občine prisiljene najti način za delitev I stroškov. To bo morda komaj prvi I korak v številna odprta skupna : vprašanja.
B. DUŠIC GORNIK i
• Za proračunski kolač se najbolj borijo birokratski sladokusci.
VSI DELILI VES EU E Z BRONASTIMI GASILCI - Da štrek Ijevski gasilci ob svojem uspehu niso sami, so pokazati Uidi številni gasilski tovariši iz drugih društev, predstavniki gasilskih zvez iz Črnomlja, Metlike, Šentjerneja, Novega mesta in Trebnjega ter seveda domačini. Nešteto jih je bito, ki so jim na ponedeljkovem sprejemu na Štrekljevcu segli v roke (na fotografiji). Sicer pa je izmed 27 držav Slovenija na Finskem zmagala tudi ekipno, saj je osvojilo medalje kar sedem od desetih ekip. (M. B-J.)
Vržena rekaviea
Za Krko od besed k dejanjem
Tokrat je izziv in rokavico s pomočjo Dolenjskega lista pobral žužemberški župan Franc Škufca. Vprašanje mu je zastavil novomeški kolega Anton Starc, ki ga zanima, kako so se v Žužemberku lotili oživitve življenja ob Krki in v njej, kako odpravljajo negativne vplive okolja na reko in kako pristopajo k celostnemu trženju Krke kot turistične točke.
“Krka je za občino zelo pomembna, saj je ena glavnih točk, na katerih gradimo razvoj turizma v Suhi krajini. Že dve leti se pogovarjamo o sanaciji jezov, saj so trije na našem območju močno poškodovani. V dogovoru z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in z varstvom voda se bomo sanacije prvega lotili že letos, potem pa bomo šli postopoma naprej. Denar bomo zagotavljali s pomočjo državnih razpisov, nekaj pa tudi iz občinskega proračuna, letos morda 5 do 10 milijonov, kar zadošča za kakih 50 metrov jezu. Lani smo počistili tudi podrte vrbe.
Načrtujemo tudi sanacijo mostov čez Krko pri Dvoru, Žužemberku in višje do meje s sosednjo občino, saj so nekateri v zelo slabem stanju. Na tem področju sodelujemo v ZVNKD in z okoljskim ministrstvom ter se vključujemo v program CRPOV. Že štiri leta po vrsti ribiči, lovci in člani drugih društev s posebno akcijo čistijo strugo in bregove Krke. Tako je v reki zdaj manj navlake in prebivalci so bolj osveščeni.”
• Imate pa tudi srečo, da ste tako visoko ob Krki, kjer ta še ni toliko onesnažena.
“Reka je že onesnažena, ko priteče iz izvira, saj se vanj .iztekajo odplake iz območja Ivančne Gorice, Dobrepolja in Ribnice, zato bo treba začeti akcijo že zgoraj. Naš cilj je zgraditi kanalizacijo in čistilne naprave v vseh vaseh ob Krki. Dokumentacijo za območje Žužemberka že imamo, zdaj pa bomo začeli pripravljati idejne projekte za Dvor in idejne študije bioloških čistilnih naprav za manjše vasi
Franc Škufca
ob Krki. Izbrali smo že izvajalca in čakamo državni razpis, da vidimo, če bo tudi država kaj primaknila.”
• Kaj si obetate od reke Krke?
“Radi bi dobili kak kamp, kamor bi lahko prišli gostje in ostali ter pustili kakega jurja v občini. Občina lahko vzpodbudi dejavnost v tej smeri z občinskim denarjem ali z ugodnim dolgoročnim najemom zemljišča ipd. Največja zadeva okrog Krke pa bi lahko bilo pismo o nameri vseh občin od izvira do izliva, čeprav sam podpis še ni nič prinesel. V letu dni bi se morali organizirati, a se ni še nič premaknilo. Treba bi bilo oblikovati operativno skupino in pripraviti načrt dela ter se lotiti analize vseh vplivov na Krko ter načrt zmanjševanja onesnaževanja. Ker bi šlo za regijski projekt, bi se lahko potegovali za denar na tujih razpisih po programu 1SPO ali PHARE, kjer je mogoče dobiti do 70 odst. potrebnega denarja. Toda pred tem moramo občine stopiti skupaj, ker država ne bo delala za nas projektov.”
Ker so pred kratkim po naših krajih hodili ljudje, ki so zbirali humanitarne prispevke, tokratno rokavico naše uredništvo naslavlja na Rdeči križ, organizacijo, ki pogosto organizira humanitarne akcije. Vprašujemo, kako se pri izvedbi akcij zavarujejo pred zlorabami in kako zagotovijo, da pomoč res pride v prave roke.
BREDA DUŠIC GORNIK
A. BARTELJ
Gasilski bron, dragocen kot zlato
Gasilci s Štrekljevca pri Semiču so na svoji tretji olimpiadi dosegli uspeh, o katerem niso niti sanjali: 3. mesto v svoji kategoriji - Za tekmovanje želijo navdušiti še druge
(	-|--------j--j----N
Novomeška kronika
N_________________________
OKUPACIJA - Starejši No-vomeščani pravijo, da niti ob italijanski zasedbi Novega mesta pred 60 leti ni bilo na Glavnem trgu toliko vojakov kot prejšnji petek, ko so tu priredili slovesno zaprisego novih vojakov, ki služijo rok v bršljinski vojašnici. No, to bi še šlo, ni pa razumljivo, zakaj je bilo treba zaradi te popoldanske prireditve že dopoldne onemogočiti parkiranje in potem trg že opoldne zapreti za promet. Eni so imeli "zaklet-vo“, drugi so pa kleli...
TURK - Turki so bili včasih poleg vojn, kuge in lakote huda nadloga in nevarnost v naših krajih. Nekaterim (ni rečeno, da so bili “eht“ Turki, lahko so prišli le z one strani Gorjancev) pa je bilo v naših krajih tako všeč, da so tukaj kar za stalno ostali in ljudje so jim dali priimek Turk, kije še danes pogost v krajih pod Gorjanci. Največkrat so iz nekdanjih Turkov postali kleni Podgorci. Alojz Slavko Turk, občinski svetnik, sicer doma iz Straškega konca, pa se očitno ne mjsli ustaliti v domovini svojih prednikov. To bi lahko sklepali po njegovem govoru. Odkar je namreč državni podsekretar, na sejah sveta razpravlja “tko po lu-blansk, daje že kr zoprn". Potu-rica...
OBVOZNICA - Po napovedih z začetka gradnje naj bi bila novomeška severna obvoznica odprta že pred kakšnim mesecem, a te dni še nič ne kaže, da se pripravlja slovesno in okin-čano rezanje traku. Najbrž so pristojni ministri in drugi ugled-neži na zasluženem dopustu, pa tudi ne gre, da bi v največji vročini mučili ljudi s prireditvami pod žgočim soncem. No, sprehajalci, kolesarji in rolkarji, ki obvoznico že koristno uporabljajo, si žele, da bi se to zgodilo čim kasneje. A tudi na cesti, ki je uradno še ni, ljudje niso varni. Na črno se po njej (v glavnem hitro) vozijo tudi z avtomobili. Policisti pa niti š kolesi...
Ena gospa je rekla, da če bi vzvišeni republikanci na Gorenjsko prišli zagovarjal potek trase avtoceste 200 m od Bleda, kot so ga na Otočcu, ne bi nihče prišel Živ domov.
Dobiček za rezervo, nekaj za dividende
NOVO MESTO - V četrtek, 19. julija, so delničarji skupščine Cestnega podjetja Novo mestp odločali o letnem poročilu za lansko leto, o razporeditvi dobička, spremembah statuta družbe in volili člane nadzornega sveta. Po sprejetju letnega poročila so razporedili 252,6*mili-jona tolarjev dobička iz let od 1997 do 2000, ki je bil doslej nerazporejen. Pri tem so dobrih 7 milijonov tolarjev čistega dobička pustili nerazporejenih, enako tudi revalorizirani čisti dobiček iz leta 1999 (51 milijonov tolarjev). Za dividende delničarjem, ki so bili na dan 9. julija 2001 vpisani v delniško knjigo, bodo najpozneje v 90 dneh po skupščini nakazali 25 tolarjev bruto za delnico in za nagrade članom nadzornega sveta 2,1 milijona tolarjev. Preostalih 17 milijonov revaloriziranega čistega dobička iz leta
1997	in 148 milijonov revaloriziranega čistega dobička iz leta
1998	so razporedili v rezerve. Na skupščini niso sprejeli sprememb in dopolnitev statuta, so pa za štiri leta izvolili nov nadzorni svet družbe, ki mu bo začel mandat 28. januarja 2002.
Zagorela kabina tovornjaka
KARTELJEVO - Na hitri cesti št. 1 je med Mačkovcem in Karteljevim 30. julija zagorela kabina tovornega vozila. Voznik tovornjaka A. S. iz Iške Loke seje peljal proti Ljubljani, ko je med vožnjo v motorju močno počilo, se zakadilo in takoj nato zagorelo. Zgorela je celotna kabina. Vzrok požara policisti še ugotavljajo.
_____j ^ n # 1 )-j os e j j\i
Hrastova bitka za Topliško vas
Agencija Planet nepremičnine prodaja apartmaje p Dolenjskih Toplicah, last Obrtne zadruge Hrast, za svoj račun - Do luksuznega apartmaja za 350 tisočakov
NOVO MESTO - Novomeška Obrtna zadruga Hrastje lani v neposredni bližini zdravilišča v Dolenjskih Toplicah začela graditi apartmajsko naselje Topliška vas. Celotna investicija je vredna 8 milijonov mark. Gradnjo so letos junija končali in za naselje pridobili uporabno dovoljenje. V šestih objektih je 66 apartmajev, ki merijo od 38 do 100 m2, ter okoli 600 m2 poslovnih prostorov. Sprva so apartmaje začeli sami prodajati, v glavnem so sklenili nekaj kompenzacijskih pogodb z izvajalci del.
SLOVESNA PRISEGA NA GLAVNEM TRGU - V prizadevanju, da bi slovenska vojska svojo dejavnost bolj približala lokalnemu civilnemu prebivalstvu, je 122. učni bataljon pehote, ki sicer domuje v novomeški vojašnici v petek, 22. julija, slovesno prisegel domovini na novomeškem Glavnem trgu in ne v vojašnici, kot je bilo v navadi do zdaj. Poteg sorodnikov in prijateljev nabornikov sije prireditve ogledalo tudi precej domačinov. Vojaki so pripravili razstavo orožja in kulturni program. Slavnostni govornik je bil namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske brigadir Bojan Šuligoj. (Foto: I. V.)
Združitev čaka na sodišče
Formalne pripojitve Zavarovalnice Tilia k Zavarovalnici Maribor še ni, ker jo je zaplete! sodni postopek
“Naša ciljna skupina kupcev pa je v glavnem na območju Ljubljane, na Gorenjskem in Primorskem, zato smo iskali primerno nepremičninsko agencijo, ki bo za nas prodajala te apartmaje," je povedal direktor Hrasta Martin Bajuk. Tako so lani oktobra sklenili pogodbo z agencijo Planet nepremičnine iz Ljubljane. Planetu so priznali zelo visoko provizijo od prodanih apartmajev - kar 10,3 odst. A obrnilo seje tako, daje do sedaj Hrast od prodanih apartmajev dobil manj kot tretjino denarja, ostalo pa drži Planet neprimič-
nine ali pa kdo drug. Lastnik Hrast pa niti ne ve, koliko apartmajev je do sedaj prodanih. Planet mu ne daje pogodb in se nasploh obnaša, kot da je on lastnik Topliške vasi, Hrast pa nekakšen tečen in zoprn nebodigatreba. Še več: Hrast zmerjajo z dvornim norčkom. "Tako je pri nas: dvorni norček je tisti, ki zahteva svoj denar!” so ogorčeni v Hrastu.
“Od začetka letošnjega leta smo od Planeta zahtevali podatke o prodaji .in pogodbe, ki jih Planet sklepa v našem imenu,” pravijo v Hrastu. “Ali so bili tiho ali pa so se
na vse mogoče načine sprenevedali, zadnje čase pa so nam začeli celo groziti.” Zato je Hrast sredi junija preklical pooblastilo Planetu nepremičnine za realizacijo vseh kupoprodajnih pogodb za nepremičnine in o tem obvestil notarsko zbornico.
Ker od Planeta niso mogli dobiti pogodb, so se sami obrnili na kupce. Tako so ugotovili, da je Planet nepremičnine prodal 13 apartmajev vvrednosti 173 milijonov tolarjev, od tega so bile 4 pogodbe sklenjene preko firme Planet inženiring, ki pa ni bila pooblaščena za prodajo; gre za firmo, katere ustanovitelj je isti kot ustanovitelj in direktor Planeta nepremičnine, le da v Planetu inženiring ni nobenega zaposlenega. “Nam znanih plačanih kupnin za naše apartmaje je bilo za 155 milijonov tolarjev; od tega je Hrast od Planeta nepremičnine dobil 53 milijonov tolarjev, in to kot ‘brezobrestno posojilo in avans’.”
Na osnovi vloge za začasno odredbo je Planet Hrastu le dostavil 40 pogodb, med katerimi pa ni tistih 4, ki so jih s kupci sklenili preko za prodajo nepooblaščenega Planeta inženiring. Pa tudi več drugih pogodb iz tega kupa je, milo rečeno, nenavadnih in v Hrastu sumijo, da tu ni vse v redu. Tako so nekateri “kupci” za apartma, katerega cena je od 2.000 mark za kvadratni meter navzgor, dali polog v višini 350.000 tolarjev, ostalo pa naj bi plačali do septembra 2002 oziroma po dogovoru s prodajalcem. Nenavadno!
Za čimprejšnje dokončanje Topliške vasi je moral Hrast, ker mu Planet kljub obljubam ni priskrbel potrebnega denarja, pri Dolenjski banki najeti 250 milijonov posojila in za ta znesek zastaviti del apartmajev. Zaradi neplačevanja Planeta Hrast sedaj ne more sproti vračati posojila in stvari so se zapletle. “Vendar se mi do kupcev, tudi tistih, ki jih je Planet očitno zavedel, obnašamo kar se da korektno, saj ne samo da niso nič krivi, ampak so žrtve tako kot mi. Poleg tega se pojavljajo novi kupci, a mi ne vemo, kateri apartmaji so že prodani in kateri so še na voljo.”
V Hrastu upajo, da se bo vse uredila čimprej po koncu sodnih počitnic.
A. BARTELJ
Raje pomagamo anonimnim
Izkušnje Rdečega križa
NOVO MESTO - Ob koncu letošnjega šolskega leta je nekaj prostovoljk Rdečega križa iz Novega mesta obiskalo in ponudilo pomoč tistim družinam, za katere menijo, da bi jo pri nakupu novih šolskih potrebščin potrebovale. To je le ena od oblik pomoči, ki jo nudijo Rdeči križ.
Novomeško območno združenje RK je odvisno predvsem od prostovoljnih prispevkov posameznikov in raznih podjetij. Najbolj radodarni so Krka in Revoz ter različna javna podjetja, ki zadolženim na poziv RK dolgove zmanjšajo ali v celoti odpišejo. Oblačila zbirajo vsako sredo in petek v skladišču, kjer jih lahko tisti, kijih potrebujejo, sami izberejo. Oblačila morajo biti čista, oprana in primerna za nošnjo. Pri donacijah pohištva RK deluje kot posrednik med ljudmi, ki prispevajo in tistim, ki so za določeno stvar zaprosili.
Barbara Ozimek, sekretarka Območnega združenja RK Novo mesto, pravi, daje največji odziv v tistih primerih, kjer so navedeni konkretni ljudje s konkretnimi težavami. Novomeščani večkrat raje tudi sami pomagajo, namesto da bi to storili prek Rdečega križa. Meni pa. da se Slovenci najbolje odzovemo na stisko tistih, ki nam niso blizu, tako za RK Novo mesto pogosto prispevajo ljudje iz drugih občin in obratno.
M. P.
NOVO MESTO, MARIBOR -Upravi Zavarovalnice Tilia in Zavarovalnice Maribor sta že decembra lani potrdili pripojitveno pogodbo, vendar se 17 malih delničarjev Zavarovalnice Tilia ne strinja s predvidenim menjalnim razmerjem za delnice, zato so se odločili za tožbo. Konec avgusta pričakujejo tretjo obravnavo na novomeškem sodišču.
Zavarovalnici zdaj poslujeta enotno, kolikor je pač mogoče, še vedno pa imata ločeni računovodstvi in informacijski sistem, kar povečuje stroške. Predsednik uprave Zavarovalnice Tilia Mitja Mejač je zato pred kratkim napovedal, da bodo od malih delničarjev zahtevali odškodnino.
Obe zavarovalnici sta konec julija imeli ločeni skupščini delničarjev, ki sta odločali o delitvi dobička, v Mariboru pa niso potrdili predlagane dokapitalizacije Zava-
rovalnice Maribor, ker zanjo še niso imeli potrebnega soglasja. V Tilii so 27,6 milijonov tolarjev od skupno 35 milijonov lanskega čistega dobička pripisali zavarovalnim vsotam življenjskih zavarovancev. Dobiček je majhen, ker so iz tekočega poslovanja za dobre pol milijarde tolarjev povečali za-varovalno-tehnične rezervacije. Odločili so se še, da letos ne bodo delili nagrad upravi in nadzornemu svetu.
Zavarovalnica Maribor je lani ustvarila 1,6 milijarde tolarjev čistega dobička in življenjskim zavarovanjem pripisala 430 milijonov. Po sklepu nadzornega sveta ZM bosta poslej nova člana uprave te zavarovalnice tudi Mitja Mejač in Srečko Čebron iz uprave Tilie. Tak sklep naj bi bil del priprav na združitev, oba pa za zdaj še ostajata v Zavarovalnici Tilia.
B. D. G.
TOPLIŠKA VAS - Novomeška Obrtna zadruga Hrast, lastnica 8 milijonov mark vrednega apartmajskega naselja v Dolenjskih Toplicah, ne ve, koliko apartmajev je doslej agencija Planet nepremičnine prodala, in ne more do svojega denarja.
NAJVEČJA ZADNJA NA VRSTI - Največja poslovalnica Dolenjske banke je zadnja prišla na vrsto za obnovo. Ta bo res temeljita in bo delno spremenila tudi zunanjo podobo upravne stavbe.
Prenova Dolenjske banke
Preuredili bodo največjo poslovalnico DB v upravni stavbi - V času prenove bodo poslovali v Zavarovalnici Tilia
NOVO MESTO - Sredi tega meseca, natančno v ponedeljek, 13. avgusta, bodo začeli obnavljati poslovalnico Dolenjske banke na sedežu banke na Seidlovi cesti v Novem mestu. V času temeljite obnove in prenove, ki naj bi bila končana do začetka novembra, bo poslovalnica delovala v avli Zavarovalnice Tilia nasproti stavbe Dolenjske banke, kjer bo strankam na voljo 6 bančnih okenc, 3 za gotovinsko in 3 za negotovinsko poslovanje.
“Minilo je že več kot 20 let, kar je bila zgrajena upravna stavba Dolenjske banke z likvidaturo na sedanji Seidlovi cesti. To je bila takrat velika in moderna poslovalnica, a bančno poslovanje, nova tehnologija in zahteve komitentov so se v zadnjih letih močno spremenile. Prostor, ki je pred leti še povsem ustrezal zahtevam poslovanja, danes že ni več primeren,” pravi Mirjam Jevšek, vodja novomeške enote Dolenjske banke.
Tako je letos v sklopu obnove upravne stavbe, ki poteka že od
leta 1997, in po končanih obnovah večine starejših poslovalnic Dolenjske banke prišla na vrsto za obnovo tudi poslovalnica na sedežu banke. “To prenovo smo zaposleni težko čakali. Glede na to. da gre za največjo poslovalnico naše banke, ki povrhu vsega deluje v upravni stavbi in je tudi ogledalo banke, smo njeno prenovo zelo skrbno načrtovali. Načrtovanje prostorske ureditve je v največji meri sledilo sodobnim trendom v bančništvu in novemu načinu organizacije dela, ki je“tudi posledica prilagajanja Novi Ljubljanski banki, katere del postajamo,” je povedala Jevškova.
V tej osrednji poslovalnici Dolenjske banke med drugim vodijo preko 8.500 tekočih računov, 5.000 žiro računov,
13.000	deviznih računov, 11.500 hranilnih vlog in skoraj 2.000 vezanih depozitov. Tu prejema plačo preko 6.000 zaposlenih, pokojnino več kot 2.000 upokojencev in štipendijo skoraj
1.000	študentov.	A. B.
TEKAČ PO KURIRSKIH POTEH - Takole je maratonec Radovan Skubic - Hilarij (v sredini v beli majici) v spremstvu novomeških rekreativcev in mladih kolesarjev na svoji poti po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije minuli petek pritekel na Otočec. 48-letni tekač iz Zasavja, po starših Dolenjec, je več kot 1000 km dolgi tek, ki ga bo predvidoma končat v soboto, 4. avgusta, posvetil očetu, ki je bi! partizanski kurir, 60. obletnici slovenskega upora proti okupatorju in 10. obletnici slovenske osamosvojitve. Na svoji poti je Hilarij med drugim za trenutek postal tudi na Planini pri Sevnici, na Bohorju, v Senovem, na Bučki, pri Gospodični, na Suhorju, v Črnomlju, Občicah, Kočevju in Ribnici. (Foto: I V)
Zdaj je čas za domačo zelenjavo
Kot je povedal Gregor Vintar, vodja programa vrtnin in sadja pri poslovni enoti Polje, ki deluje v okviru KZ Krka, je sezona za odkup vrtnin na višku
ŠENTJERNEJ - Tako so v petek dopoldne odkupili 2 toni lubenic, tono jabolk, 2 toni čebule, tono solate, 2 toni kumaric ter 3 do 4 tone paprike in približno toliko tudi paradižnika. Paprike in paradižnika običajno v tem času poberejo več, vendar so imeli veliki trgovci v ponedeljek akcijo za ti dve vrsti vrtnin, zato je obiranja več v nedeljo.
V šentjernejski enoti KZ Krka vsak dan odkupujejo zelenjavo in sadje na podlagi naročil. Običajni povprečni odkup je po 5 ton dnevno, ob določenih dneh pa količine dosežejo tudi 15 ton. Odkup se je začel približevati vrhuncu prejšnji teden, zdaj pa bo na Šentjernej-skem polju živo vse do konca av^ gusta. “Kupci so že spoznali dolenjske pridelke in tudi večji trgovci zdaj, npr. Živila ali Mercator Sadje, zaradi povpraševanja več kupujejo pri nas. Tako kupcem zagotavljajo res svežo zelenjavo. Če zjutraj naročijo, se pridelki poberejo čez dan in popoldne že dobijo blago, ki ima tako daljši rok traja-
ZLSD na Gorjance
ŠENTJERNEJ - Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov v Šentjerneju vabi na tradicionalno srečanje svojih članov in simpatizerjev stranke, ki bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 11. uri v lovski koči Orehovica na Gorjancih.
Na valovih Krke
DVOR - Prostovoljno gasilsko društvo Dvor priredi to soboto, 4. avgusta, tradicionalni Piknik na valovih Krke, kjer bosta obiskovalce zabavala zvezda slovenske glasbene scene Nuša Derenda in ansambel Happy hour band. Pričetek bo ob 20. uri.
nja,” pravi vodja enote Polje Damjan Kastelic.
Tudi potrošniki se zdaj veliko bolj zavedajo prednosti zelenjave domače pridelave, v zadrugi pa skupaj s pridelovalci pazijo na to, da so pridelki res dobro označeni in da se ve, od kod prihajajo. Lansko leto so odkupili okrog 800 ton vrtnin, v letošnjem letu pa načrtujejo podobne količine, kajti nekaj
pridelka je pobrala toča. Še vedno pa trgovci z uvoženo zelenjavo manipulirajo s ceno, tako da na vele-tržnici na Rudniku povzročijo nenadna nihanja in s ceno potisnejo domači trg nazaj.
Kastelic upa, da bodo kaj kmalu lahko tudi sami oz. njihova hladilnica sodelovali na dražbah in prišli neposredno do kupca. Veliko pričakujejo od nove pakirne linije, ki naj bi jo dobili še letos ali naslednjo pomlad, morda prav v Šentjerneju, ki jim bo omogočila, da bodo razširili ponudbo.
B. DUŠIC GORNIK
Dvoru se obeta nova šola
Po pogovorih s predstavniki ministrstva za šolstvo sredi prejšnjega tedna kaže na novogradnjo
DVOR - Obnova stare šole na Dvoru oz. novogradnja sta bili minuli teden predmet pogovora med državnim sekretarjem na ministrstvu za šolstvo Hermanom Tomažičem, Miro Koren-Mlačnik, zadolženo za investicije v ministrstvu, žužemberškim županom Francem Škufco, svetovalcem za družbene dejavnosti Daretom Pucljem in Mihom Hrovatičem iz IB Novo mesto, ki je pripravljal naložbene študije.
Podružnična šola na Dvoru z vrtcem in telovadnico je v srednjeročnem načrtu naložb na 10. mestu v državi, medtem ko je vrtec celo na prvem. Vzrok je sevanje
Sušica je smrtonosna past
Ker voda na hitro presahne, ribji zarod v drstišču ostane na suhem, ribe pa morajo reševati ribiči
DOLENJSKE TOPLICE - Kdo bi vedel, od kdaj se ribe iz osrednjega dela reke Krke drstijo v toplejšem in plitkejšem potoku Sušica, ne da bi vedele, kaj jih tam čaka! Potok je namreč vreden svojega imena in vsako leto na drstišču presahne le malo potem, ko ribe odložijo svoje ikre, tako da ribji zarod vsako leto pogine. Odrasle ribe se premaknejo v globlje tolmune, kjer že po nekaj dneh tudi same postanejo ujetnice.
Včasih ni nihče razmišljal o njihovi usodi, okoličani pa so se je kvečjemu razveselili, saj so si lahko na lahek način nalovili rib, kolikor jim je srce dalo. Odkar je Krka vse revnejša z ribami, je drugače. Zadnjih 15 let ribe iz tolmunov rešujejo ribiči Ribiške družine Novo mesto.
Ribiči so prepričani, daje zaradi presihajoče Sušice v zadnjih 40 letih Krka ob nekaj deset ton rib. Še pred desetletjem so na primer iz tolmunov polovili in vrnili v Krko preko 3.000 platnic, zdaj jih le še po 300.
"Presihanje Sušice v času drstenja je eden pomembnih vzrokov za zmanjšanje ribjega življa v Krki, saj
se matična jata stalno zmanjšuje, ribji zarod pa vsako leto propade. Ce v kratkem ne bomo rešili tega problema, se bo v nekaj letih popolnoma porušilo ravnotežje zdaj že zelo prizadetega vodnega življa, saj so vse ribe tod okrog na seznamu ogroženih vrst,” opozarjata brata Jože in Uroš Kapš, prvi gospodar v pododboru, in drugi, skupaj z Andrejem Badovincem avtor panoja, s katerim so ribiči nedavno opozorili na problem Sušice. Oba sta po pogodbi tudi prostovoljna ribiška čuvaja.
Ribiči so pred nekaj leti poskusno že postavili začasno zaporo, ki je bila učinkovita, zdaj pa si prizadevajo za stalno zaporo, ki bi ribam preprečila dostop do predelov, kjer Sušica presahne. Poslali so že predlog na VGP Novo mesto in dosegli, da so si pristojni ogledali možne lokacije za postavitev zapore, zdaj pa morajo dobiti še soglasja pristojnih služb in zagotoviti potreben denar. Pri iskanju virov zanj računajo tudi na pomoč domače ali sosednjih občin in, ne nazadnje, države, saj gre za širši problem.
B. DUŠIC GORNIK
PO PETIH LETIH JIM NI ŽAL - Ko se je Jožefa Jarkovič z Roj pri Šentjerneju pred petimi leti, ko je ostala brez službe, odtočila za pridelavo zelenjave, je verjetno naredila kar prav. Zdaj ji ni žal. Njena družina, še posebej sin Stanko, zdaj prideluje zelenjavo na vsaj dveh hektarih površin. Sezono začnejo z zgodnjim krompirjem, zdaj pa se pod plodovi šibi.kakih 25.000 sadik paprike: sladke, pekače, debele, drobne, celo rdeče. Pridelujejo tudi paradižnike, kumare, jajčevce, lubenice, melone in buče, za prodajo na domu pa še korenček, peteršilj in fižol. Na polju seže razrašča tudi čez 50.000 sadik zelja. Vse sadike Jarkovičevi vzgojijo sami. Gospa Jožefa (na fotografiji) v teh dneh skrbi za obiranje in prodajo, sin Stanko pa za gnojenje, zalivanje in škropljenje. (Foto: B. D. G.)
radona, adaptacija pa je potrebna tudi zaradi neprimernih, utesnjenih prostorov in lesenih stropov. Svet staršev pri podružnični šoli na Dvoru si že več let prizadeva za primernejše šolske prostore, po županovih besedah pa se tudi občina in občinski svet strinjata, da bo ta šola imela pri naložbah v šolstvo v naslednjih letih prednost. Občina predlaga novogradnjo, saj je šola že zdaj utesnjena v prostoru, zato bi prenova in dograditev le še povečala stisko. Manj vzpodbuden je podatek o upadanju števila rojstev na območju Dvora. Kot je bilo rečeno na sestanku, tudi ministrstvo podpira tako rešitev in novogradnji ne bo nasprotovalo.
V nadaljevanju je pogovor stekel tudi o prehodu na devetletko, ki bo zahteval tudi prenovo starega dela matične šole v Žužemberku, na koncu pa so si gostje ogledali še šolo v Žužemberku, vrtec in podružnično šolo na Dvoru ter prostor za novogradnjo.
SLAVKO MIRTIČ
Uspešno s kolesi
DOLENJSKE TOPLICE - Kolesarjenja v Dolenjskih Toplicah, ki ga je nedavno pripravilo domače turistično društvo, se je udeležila presenetljivo velika množica posameznikov in družin, ki so se na pot podali med 8. in 10. uro. Najstarejši kolesar gospod Muška se bliža že sedmemu križu, medtem ko je najmlajši Joži Gradišar imel komaj 5 let. Še mlajše so zagnani očetje vozili na dodatnih sedežih. Turistično društvo je poskrbelo za nagrade ter za osvežitev in okrepčilo na najvišji točki, že zdaj pa razmišljajo o novih podobnih družinskih prireditvah. Tako naj bi že septembra pripravili kolesarski juriš na Bazo 20, ki naj bi postal tradicionalen.
PO POGOVORIH ŠE OGLED ŠOLE-Sredi prejšnjega tedna so se predstavniki žužemberške občine pogovarjali z gosti iz ministrstva za šolstvo o naložbi na Dvoru in v Žužemberku. Občina predlaga novogradnjo šole s telovadnico in vrtcem na Dvoru, kot kaže pa temu predlogu ministrstvo za zdaj ne nasprotuje. Pri vseh večjih naložbah v šolstvo v občini je s 60-odst. deležem sodelovala država. Na tako pomoč računajo tudi pri načrtovani naložbi na Dvoru, saj mora občina vzdrževati dve matični in tri podružnične šole, zaradi česar sta postavki za izobraževanje in predšolsko vzgojo daleč največji v občinskem proračunu. (Foto: S. M.)
POCENI PONUDBA ZA VROČE DNI-Šentjernejska občina ni ne vem kako turistično razvita, pa vendar smo v teh vročih poletnih dneh mimogrede opazili novo turistično točko. Res je ni mogoče najti na nobenem turističnem zemljevidu, morda pa bi imeli več sreče na kakšnem od seznamov črnih odlagališč odpadkov, če jih sploh še delajo. Ob eni od vpadnic v središče mlade občine se bohoti vse, kar so na kup navlekli nevestni lastniki odsluženih predmetov. Dostop? S hitre ceste na Dobruško vas do Šentjerneja. Pot je dobro označena, in če vas mika oddih: tu je zastonj ležalnik, tik za njim pa zaboj laškega piva. Steklenice so, preverjeno, prazne. Ker lastnik ni znan, se lahko pritožite neposredno na občino Šentjernej. (Foto: B. D. G.)
Zakaj se pri naložbah zatika?
V prvi polovici letošnjega leta v škocjanski občini niso porabili toliko denarja, kot so načrtovali, kar je še posebej izrazito na področju naložb
ŠKOCJAN - Tako so se na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila v začetku preteklega tedna spraševali, pri katerih naložbah se zatika in zakaj. Še največ zaostankov, kot so ugotavljali, je pri naložbah na področju oskrbe z vodo in kanalizacije. Na tem področju dela vodi in organizira Javno podjetje Komunala, s katerim v Škocjanu niso nič kaj zadovoljni. „Za vrtine v Škocjanu, na Bučki in Toniažji vasi so dejali, da gredo lahko v delo, ko pa smo začeli z aktivnostmi, ni bilo nikjer nobenega dokumenta, zdaj pa se izgovarjajo na neurejeno lastništvo!" je dejal župan Janez Povšič.
V letošnjem letu so v občini vali porabo 18 milijonov tolarjev.
VSA KO LETO REŠUJEJO UJETE RIBE - V spomladanskih akcijah sodelujejo: poklicna ribiška čuvaja ter ribiči iz Straže in Dolenjskih Toplic, člani pododbora Ribiške družine Novo mesto, ki za akcije priskrbi tudi opremo in prevoz. Pri pobiranju rib iz tolmunov in njihovem vračanju v posebnih kisikovih cisternah do Krke (na sliki ena od akcij maja letos), morajo biti ribiči kar urni. Sušica namreč hitro presahne tudi na drugih delih, voda je topla in onesnažena s klorom in organskimi snovmi, poleg tega pa na ribe prežijo krivolovci, ki se plena lotijo največkrat ponoči in z elektriko! (Foto: Arhiv ribičev)
načrtovali dela na treh vrtinah, o katerih se prav v tem času intenzivno pogovarjajo. Za Bučko, kjer naj bi zgradili črpališče in povezovalni cevovod, so v proračunu načrtovali 24 milijonov tolarjev. Kot so ugotavljali po preteklem polletju, država še ni izdala koncesije za črpanje vode na tem mestu, saj ministrstvo zahteva mesec dni namesto običajnega tedenskega poskusnega črpanja vode. Zaradi tega bodo kupili lastno črpalko, namesto da bi najemali agregat, in že zdaj napeljali elektriko do črpališča.
Pridobili so že koncesijo za vrtino Škocjan, za katero so načrto-
a trenutno še niso porabili nič, saj še čakajo na prednostni vpis o parcelaciji v zemljiško knjigo in pripravljajo obnovo lokacijske dokumentacije. Za črpališče na vrtini Jelendol in za vodovod so naročili dokumentacijo, za kar naj bi porabili 3 milijone tolarjev.
Svetniki so se tudi spraševali, zakaj stoji izgradnja vodovodnega omrežja Tomažja vas - Ruhna vas, za katero so v letošnjem proračunu namenili 10 milijonov tolarjev. Z izgradnjo primarnega voda na tem področju se potegujejo tudi za državna sredstva (12,6 mio ministrstvo, 25,5 mio občina in 4 mio porabniki), razpis za izvajalca pa
je bil nedavno objavljen. Kot so povedali, so podpisane tudi pogodbe z uporabniki, ki zdaj dobivajo položnice.
Do polletja še tudi niso porabili 5 milijonov tolarjev za ureditev vrtca pri OŠ Frana Metelka, kjer dela prav zdaj pospešeno potekajo, enaka vsota pa čaka še za odkup zemljišča za potrebe škocjanskega pokopališča, s katerim se lastniki strinjajo, zamudna pa je parcelacija in menjava zemljišč. Trenutno v občini z denarjem od takse za obremenjevanje voda nadaljujejo izgradnjo kanalizacijskega sistema. Komunala zdaj izbira izvajalca, odprt pa ostaja problem lastništva na območju komasacij. Še letos naj bi tudi pridobili dokumentacijo za čistilno napravo Stara vas.
‘ Še na najbolj majavih nogah stoji naložba v Center za odpadke v Leskovcu, za katero je škocjanska občina letos rezervirala 9 milijonov tolarjev, a dela v tej smeri ne na-
PredUjej°' B. DUŠIC GORNIK
ttMfcfi J ^ I J J-\ EŠ J H o EJ C I J J ttHfci
' v
Scntjcrncjskc črepinje
v.__________________________
ODLOK O SNEGU - Osem dolenjskih in belokranjskih občin I ter 9 pomembnejših podjetij bo prevzelo poroštvo, da bo družba j z omejeno odgovornostjo Smu-čarsko-rekreacijski center Rog Čr-mošnjice najela posojilo in nada- ' ljevala naložbo na edinem večjem smučišču južno od Ljubljane. Ob- i čine Šentjernej ni zraven. Verjet- I no zato, kjer imajo Šentjernejčani visoko nad svojim trgom na Javorovici svoje smučišče. Šentjernej ima že svojo občino, svojo Komu- j nalo, svojo Gasilsko zvezo in celo svojega petelina. Pa da ne bi imel svojega smučišča! Le še snega mu j je treba, ki se žal ne da dobiti z I občinskim odlokom.
OTROŠKI VPADI - Ima pa Šentjernej tudi svoj “dislocirani I oddelek” romske skupnosti, ki bo j poslej ponekod imela svetniški j sedež v občinskih svetih. Kako bo ] s svetništvom v šentjernejskem primeru, se še ne ve, prav lahko pa ! bi se zgodilo, da bi kaka mlada ! romska dušica prehitro odletela med svetnike. Tam za hipodromom namreč izza grmovja skače- | jo na cesto otroci - zdaj z žogo zdaj brez nje, s tricikli, bicikli’ in peš. Iz zelenja se nenadoma pojavijo pred avtomobilom dojenčki v | vozičkih ali pa, kar je še hujše, | malo večji dojenčki s tovornjaki!
V	^
Škocjanski ovinki
DOKAZ - V škocjanskih krajih kurijo kot marsikje drugje, zato morajo plačevati tudi dimnikarje, ; ki jim čistijo sajaste dimnike in v imenu varnosti preverjajo še dru- | ge stvari. Čeprav so vasi okrog i Škocjana morda oddaljene od sre- ! dišča sveta, pa tukajšnje gospodi- l nje le niso za luno in ne dovolijo, da bi jim dimnikar čistil kar po ! starem, pa pri tem vse zasvinjal s črnimi sajami. Kot vedo, danes za te namene obstajajo sesalci, vedo pa tudi, da Jelančičevi diminkarji dostikrat te naprave nimajo s sa- . bo. In kako to vedo? Po tem, da j se dimnikar pripelje s kolesom. Menijo, da ta dokaz zadostuje.
SKUPNO DELO - Med zadnjo sejo občinskega sveta v Škocjanu seje po sodobni pripravi pritihotapila do udeležencev tudi naj- ' novejša informacija, namreč,da je v bodoči vrtec že vpisanih 25 otrok. Svetniki so bili veseli in kar malo ponosni na uspešno skupno I delo v občini. Sami so že pred časom potrdili naložbo v izgrad- I njo vrtca pri šoli, starši pa so očitno, tudi pred časom, poskrbeli za I naraščaj. Ko se je ravno razplam- ' tela lahkotna, razprava o tej temi, ] jo je župan neusmiljeno prekinil.
V Škocjanu se otroke dela šele po seji!
Mirnopcško zijalo
HITI POČASI! - Zaman bi bilo in tudi krivično, če bi obtoževali Cestno podjetje ali pa domačine, ker ne poskrbijo za lep slovenski jezik in za pravilno izpisana imena krajev. Le kdo bi sledil hitrosti, s katero slovenski jezikoslovci, torej možje in žene, ki krojijo naš jezik in nam pravijo, kaj je prav in kaj ne, spreminjajo pravila! Če bo tale kažipot (na sliki) pri Mirni Peči počakal še kako leto, bo morda slovnica na njem spet ujela kaka nova pravopisna pravila. (P.S. Čeprav je omenjeni vrh na fotografiji mali, se trenutno piše v veliko začetnico!)
BETKE - Mirnopeško zijalo sliši in vidi marsikaj, rado pa se ozre tudi za Betkami, ki ob določenih urah, zlasti pred začetkom službe in po njej, preplavijo center Mirne Peči. In o kom govorimo? So ženske in vse znajo šivati. Šivajo v obratu metliške Beti, zato jih domačini kličejo kar Betke. V Novem mestu ali v Trebnjem bi take morda poimenovali Labodke in v Sevnici pa Lisičke.
Spet o zemljišču
DOLENJSKE TOPLICE -Danes popoldne bo občinski svet v Dolenjskih Toplicah nadaljeval 22. redno sejo, ki so jo svetniki s soglasjem prekinili ob vprašanju lastništva zemljišč v sklopu bazenskega kompleksa Krke Zdravilišč. Omenjena tema bo tudi prva in verjetno tudi osrednja tema na nadaljevanju seje, čeprav je na dnevnemredu še kar nekaj drugih točk.
g	\
Sprehod po Metliki
SEDALA - Večer s poezijo Bogdana Končarja, ki je bil v torek pretekli teden v okviru metliškega kulturnega poletja “Pridi zvečer na grad” pri Lovšinovem mlinu v Križevski vasi, je pokazal, da je kraj še kako primeren za tovrstne prireditve. To so očitno že prej dobro vedeli tudi številni obiskovalci, ki so prišli na literarno-glasbe-ni večer. Zato je bilo nekaj deset stolov, ki so jih prireditelji postavili na pokošen travnik, hitro zasedenih. Napovedovalec Matjaž Rus je, ko je opazil množico stoječih obiskovalcev, pojasnil, da so stoli za starejše. Očitno je pričakoval, da bodo ženske, ki nikoli nočejo biti stare, hitro vstale, a seje uštel. Nihče ni vstal, kajti bolje je slabo sedeti, kot dobro stati, četudi ti kdo pri tem očita, da si star(a).
MOTNJE - Ker sta koncert kitarskega kvarteta Aleph, ki je bil pretekli petek v okviru prireditev “Pridi zvečer na grad", snemala slovenski radio in televizija, so - da ne bi bilo motečih zvokov - organizatorji prireditve predvideli prav vse. Med koncertom se niso oglašali celo zvonovi iz bližnje farne cerkve. Le nečesa se niso spomnili: da bodo starši pripeljali na koncert otroke v rosnih letih, skoraj še dojenčke. Te pa je navadno težko utišati. In če so še lepo vzgojeni, da vedo, kdaj morajo reči “dan” in “pa-pa”, ni nič čudnega, če nekajletni otrok pomaha kameri, ki se je, potem ko je nekaj časa krožila nad njegovo glavo, oddaljila, in ji za slovo še zakliče “papa”, da odmeva od grajskih zidov. Olika je pač olika, pa ljubljanski holivudarji gor ali dol.
GRAD - Jure Jelerčič z metliške občinske uprave se je od tistih, ki so pomagali pri obnovi gradu, edini udeležil slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti Gradac. Za svoje zasluge je prejel grafiko gra-daškega gradu, Gradčani pa so mu posebej naročili, da jo mora obesiti v svojo pisarno, da se bo ob pogledu nanjo vedno spomnil na grad in po proračunu pobrskal, če je morda zanj kaj denarja. Jelerčič ob tem ni rekel nič, a sam bog ve. če ni v mislih že brskal po občinskem proračunu, če bi se dalo kje iztisniti še kakšen tolar za Gradčane.
V
Črnomaljski drobir
PARKIRIŠČA - Daje parkirnih prostorov pred črnomaljskimi stanovanjskimi bloki malo, čivkajo že ptički na veji. Tako ni izključeno, da jih nekdo, ki pride na obisk k nekomu, ki živi v bloku, lahko dobi pod nos, zakaj je parkiral prav tam, kjer je pač parkiral, saj je tisti parkirni prostor od onega, ki ga je nadrl. Po drugi strani pa stojijo na parkiriščih pred stanovanjskimi bloki očitno odsluženi avtomobili, saj so brez registrskih tablic, a se ob njih nihče ne obregne. Bi pa gotovo imel z njimi dovolj dela komunalni nadzornik in še kdo.
PLAČILO - Ekološko zavednemu Črnomaljcu, ki je oni dan pripeljal na Dinos svoj odrabljeni avtomobil, pa je postalo takoj jasno, zakaj ljudje nevozne jeklene konjičke puščajo bodisi pred stanovanjskimi bloki ali pa jih, kar je še hujše, odpeljejo v gozd, potisnejo v vrtačo, pustijo ob cesti. Ker je pripeljal avto tja, kamor je v resnici sodil, je moral namreč plačati. Saj ne da mu je bilo pretirano žal za tiste tri tisočake in pol, toda marsikdo se avtomobilu raje odpove na še cenejše prej naštete načine. Da je potem za pospravilo nesnage iz narave potrebno odšteti še več denarja kot le dobre tri tisočake, najbrž ni mar ne ne-vestnežem ne državi. Saj gre za davkoplačevalski denar!
Semiške tropine
VSAJ MAŠKARE-Če Metličani organizirajo pomembno prireditev, je semiški župan Janko Bukovec gotovo zraven. Ko Črnomaljci pripravijo velefešto, jo s svojo prisotnostjo počasti Bukovec. A ko so imeli Šokci Semiško ohcet, ki velja za njihovo največjo etnološko-kul-turno prireditev, ni bilo zraven ne metliškega ne črnomaljskega župana. Če se že nista pripeljala na ohcet kot svata, bi se spodobilo, da bi prišla vsaj v maškare ali voglarit.
UVOZ - Odkar je nemško podjetje najavilo prevzem semiške Iskre, v tovarni pričakujejo, da jim bo prišel komandirat direktor iz Berlina. V semiško župnijsko cerkev sv. Štefana bo, ko bo v kratkem odšel sedanji župnik Janko Štampar, prišel župnik iz Stuttgarta. Če bo šlo po tej logiki naprej, potem Semičani lahko samo čakajo in ugibajo, kdo, predvsem pa odkod, bo prišel k njim nov župan...
Mšš i ^ i J ž A Lh ose j j j
Zdravniki bežijo iz manjših mest
Zakaj i’ metliškem zdravstvenem domu ni pediatra? - Zobozdravnica za otroke se vozi iz Karlovca -Stalna dežurstva zdravnikov, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa plačuje le pripravljenost
METLIKA - Eno od članic metliškega občinskega sveta je zanimalo, zakaj v metliškem zdravstvenem domu ni otroškega zdravnika. Pripomnila je še, daje otroška zobozdravnica zelo neprijazna, nedostopna za otroke, morala pa bi govoriti v sloveščini, a tega ne počne. Slišala je tudi, da metliški občani odhajajo po zdravniško pomoč v črnomaljski zdravstveni dom, ter dodala, da ve, zakaj domači zdravniki odhajajo iz Metlike.
Na vprašanja in pomisleke svetnice je odgovoril direktor metliškega zdravstvenega doma prof. dr. Blaž Mlačak. Pojasnil je, da dojenčkom, predšolskim in šolskim otrokom v metliški občini zagotavljajo zdravstveno varstvo zdravniki, zaposleni v metliškem zdravstvenem domu, ter enkrat na teden pediater, šolske ambulante v Novem mestu in pediatri v Črnomlju in Novem mestu. Pediatrinja, ki so ji omogočili specializacijo in dodelili trisobno stanovanje, se je po
Orgelski koncert in pogovor z Metličani
METLIKA - V okviru metliških mednarodnih poletnih prireditev ..Pridi zvečer na grad" bo v četrtek, 2. avgusta, v cerkvi pri Treh farah orgelski koncert Angele Tomanič. V soboto, 4. avgusta, pa bo na dvorišču metliškega gradu pogovor z Metličankami in Metličanom, ki živijo in delajo v Ljubljani in sicer z Majo Weiss, Jožico Brodarič, Violeto Tomič in Sašem Radovičem. Obe prireditvi se bosta pričeli ob 21. uri.
končani specializaciji v dogovoru z bolnišnico, občinskim vodstvom in specialistko zaposlila v novomeški bolnišnici, v Metliki pa dela enkrat na teden. Vendar je dr. Mlačak prepričan, da je kljub naštetemu zdravstveno varstvo otrok v občini primerno. Poleg tega v zadnjih letih ni umrl noben dojenček, kar je na ravni najrazvitejših držav v svetu.
Sicer pa se v metliškem zdravstvenem domu že vrsto let srečujejo s fluktuacijo zdravnikov, kar je v Sloveniji nasploh problem v manjših mestih. Štipendirali so številne metliške študente, ki so kmalu po končanem študiju odšli na specializacijo. Trenutno sta dva zdravnika na specializaciji iz družinske medicine, štipendirajo pa študentko z Grma, ki naj bi se zaposlila v Metliki.
V Metliki delajo tudi trije zasebni zobozdravniki, od katerih imata dva v najemu prostore v zdravstvenem domu. Ti večinoma delajo za odrasle, zobozdravnica, zaposlena v zdravstvenem domu. pa je odgovorna za otroško zobozdravst-
vo. “Otroško zobozdravstvo je zelo zahtevno, saj poleg strokovnosti zahteva tudi veliko potrpežljivosti in pedagoških prijemov. Poleg tega ni komercialno zanimivo, zato se ga zobozdravniki praviloma izogibajo,” je v odgovoru pojasnil dr. Mlačak. Ne čudi torej, da se zobozdravnica, ki dela v otroški zobni
• V metliškem zdravstvenem domu imajo rešeno prostorsko vprašanje, pri nabavi opreme pa jim pomagajo tudi sponzorji. Nezadovoljni pa so z (ne)urejenostjo dežurstev, saj jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede na število prebivalcev plačuje le pripravljenost zdravnika. Zaradi bližine meje, prometa in turizma pa je zdravnik stalno prisoten, vendar to dežurstvo v zdravstenem domu financirajo sami.
ambulanti, vozi iz Karlovca. Opredeljenih ima nekaj več kot tisoč otrok, sicer pa je v metliški občini 720 predšolskih in 1.100 šolskih otrok. Se pa v zdravstvenem domu zavedajo, daje otroško zobozdravstvo pri njih pereč problem, ki ga poskušajo rešiti že vrsto let. Razpisali so tudi štipendijo, a so bili neuspešni.
M. B.-J.
V vrtcu odsoten vsak peti otrok
Starše zanima, zakaj tako velika odsotnost vrtčevskih otrok, saj mora ostati doma tudi eden od staršev - Do konca leta analiza o vzrokih - Vrtec Loka od L septembra na štirih lokacijah
ČRNOMELJ - Veliko staršev, ki imajo otroke v črnomaljskih vrtcih, ocenjuje, daje odsotnost otrok v vrtcih precej velika. Zato je član črnomaljskega občinskega sveta Ivan Štajdohar v želji, da bi bili čim bolje informirani, na občinsko upravo naslovil dvoje vprašanj. Zanimalo gaje, kakšna je bila povprečna odsotnost otrok na mesec v preteklem letu v črnomaljskih vrtcih in kakšna v drugih desetih slovenskih občinah.
Vendar so na črnomaljski občinski upravi prejeli le odgovore iz vrtcev v črnomaljski in metliški občini ter odsotnost otrok v med-voških vrtcih med počitnicami. A podatki slednjih niso primerljivi z belokranjskimi. Iz razpredelnice je razvidno, da so domneve staršev o veliki odsotnosti otrok utemeljene. V povprečju namreč vsak mesec manjka 20 do 25 odst. otrok, izstopa pa odsotnost otrok, starih od enega do treh let v vrtcu na Majerju, torej v kontejnerjih, ki so jih pred leti postavili za potrebe begunskega centra.
Razlogov za odsotnost Otrok je več. Pri mlajših so poglavitni bolezen, postopno vključevanje v program in težave zaradi uvajanja v vrtec. Pri starejših pa tudi počitnice. Po mnenju svetnika Štaj-doharja so podatki zaskrbljujoči, saj vsak dan manjka v vrtcih za en
oddelek otrok, to pa pomeni, da so doma, torej na bolniškem dopustu, tudi starši. Zato ni bil zadovoljen zgolj s suhoparnimi številkami.
• Zaradi prostorske stiske v vrtcu Loka, saj ga bodo morali del zaradi pogrezanja porušiti, bo imel od 1. septembra vrtec oddelke v Črnomlju kar na štirih lokacijah. Tako bodo v enoti vrtca v Loki dva oddelka prve starostije skupine (od prvega do tretjega leta starosti) ter tri oddelki druge starostne skupine (od treh do petih let). V osnovni šoli Loka bodo trije oddelki tretje starostne skupine (od pet do sedem let starosti), v vrtcu na Majerju dva oddelka prve starostne skupine ter dva oddelka zunanje male šole. V prostorih Karitas pa bosta dva oddelka zunanje male šole ter dva oddelka Romov.
ostali svetniki pa so se strinjali z njim, da na občinski upravi pripravijo analizo o vzrokih za izostanek iz vrtcev v črnomaljski občini do konca letošnjega leta.
M. B.-J.
Knjižica turističnega podmladka
SEMIČ - Člani turističnega krožka na semiški osnovni šoli so pod mentorstvom učiteljic Anice Jakša in Vanese Požek izdali zanimivo knjižico z naslovom “Vražje zgodbe in zgodbe mojega kraja”. V prvem delu knjižice so zgodbe in vraže, ki so jim jih pripovedovali prebivalci semiške občine. V drugem delu so pravljice in pripovedke o semiških vaseh, ki so bile že objavljene v leposlovnih knjigah. Zadnji del pa je namenjen razlagi zemljepisnih imen v njihovi okolici, zgodbam z gradov ter pregovorom in rekom o vragu. Člani turističnega krožka so v spremni besedi zagotovili, da knjižica ni njihova zadnja, saj so prepričani, da bodo z zbiranjem ljudskega slovstva v semiški občini nadaljevali.
Semičani imajo veliko predlogov
Samo za ureditev infrastrukture v okviru strategije razvoja semiške občine so občani predlagali vrsto rešitev, pri njihovem uresničevanju pa naj bi pomagali tudi s svojim denarjem
SEMIČ - Kot smo že pisali, so se v semiški občini resno in temeljito lotili priprave strategije razvoja. Na prošnjo Margite Stariha, ki strategijo pripravlja, se je odzvalo precej ljudi, ki so posredovali predloge za razvojni program, precej pa se jih je porodilo tudi na delavnicah, ki so jih pripravili v ta namen.
Razumljivo je, da vsega, kar so tisti, ki jim ni vseeno, kakšna bo prihodnost njihove občine, predlagali, ne bo mogoče uresničiti ali pa vsaj ne v tako kratkem času. Zato bodo morali v občini pripraviti prednostni seznam. Pa tokrat poglejmo, kaj so občani predlagali pri gradnji infrastrukture, ki naj bi jo pomagali sofinancirati tudi krajani.
Pri cestah sta največja zalogaja ureditev turistične ceste ob Krki, od Črnomlja skozi Žužemberk do Ljubljane ter od Metlike do Novega mesta. Za slednjo je v izdelavi študija variant, Semičani pa predlagajo odcep, ki bi šel mimo Semiča do-Črnomlja in Vinice. Predlagali so tudi asfaltiranje in vzdrževanje lokalnih cest, pločnikov.
ceste v proizvodno-storitveni coni (PSC) na Vrtači, ureditev parkirišča pred zdravstveno postajo in prometa okrog vrtca in šole. S Slovenskimi železnicami pa bi morali doseči dogovor o modernizaciji in avtomatizaciji železniške proge Ljubljana-Metlika.
Seveda bodo nadaljevali z gradnjo belokranjskega vodovoda, iskanjem novih vodnih virov in zamenjavo salonitnih vodovodnih cevi. Zaščitili naj bi vodovarstvena območja, predvsem na Gričicah in v Črmošnjicah. ter zgradili kanalizacijo v večjih naseljih. Ljudi naj bi navajali na ločeno zbiranje odpadkov, predvideli lokacije za ekološke otoke in se odločili, kako bodo v prihodnje odlagali smeti. Semičani
predlagajo tudi gradnjo omrežja optičnih kablov za dostop do telefona in interneta od Ručetne vasi do PSC Vrtača ter kabelske TV. V okviru energetike Semičani predlagajo elektrifikacijo romskega naselja Sovinek, pri ogrevanju pa zamenjavo kurilnega olja s sistemom daljinskega ogrevanja na biomaso ali s pečmi na polena z visokim izko-
• Semičani hkrati opozarjajo, da bo ob uvedbi šengenske meje najbrž potrebno razmišljati še o dodatni infrastrukturi, a hkrati tudi o morebitnih omejitvah, ki jih bo prinesla šengenska meja na Kolpi, zlasti pri razvoju turizma. Zato predlagajo, da hi šengensko mejo prestavili čim nižje od Slovenije.
ristkom ter plinifikacijo. Pa večjo uprabo obnovljivih virov energije s pomočjo malih hidroelektrarn in sončnimi kolektorji. M B -J
POEZIJA PRI STAREM MLINU - Pretekli teden so eno od prireditev metliškega kulturnega poletja „Pridi zvečer na grad“ s tradicionalnih prizorišč prvič preselili k Lovšinovemu mlinu v Križevski vasi. Gledališki igralec Jožef Ropoša je predstavil pesmi Metličana Bogdana Končarja, ki živi v Kamniku, že četrto desetletje pa pesnikuje. Za prijetno zvočno kuliso sta poleg šumenja Kolpe na bližnjem jezu poskrbela še učenka 3. letnika flavte Irena Matkovič in violinist prof. Milan Bračika. (Na fotografiji od leve: Ropoša, Bračika, Matkovičeva in Končar.) Tudi sicer je bil pretekli teden tako kot vsi julijski v Metliki kulturno bogat. V Ganglovem razstavišču so odprli razstavo ikon Mihajla Jozefata Hardija, ki bo na ogled do 10. avgusta, na grajskem dvorišču pa se je v okviru projekta Imago Sloveniae -Podoba Slovenije predstavil kitarski kvartet Aleph. Nastop sta posnela tudi slovenska radio in televizija. (Foto: M. B.-J.)
FILAK ZOPET NAJBOLJŠI ORAČ - Strojni krožek Bele krajine, Kmetijska svetovalna služba Metlika in Združenje oračev Slovenije so preteklo nedeljo pripravili na njivi Petra Starašiniča na Krasincu belokranjsko regijsko tekmovanje v oranju na strnišču z delovnimi in tekmovalnimi plugi. Udeležilo se ga je 10 belokranjskih oračev. S tekmovalnim plugom je bil najboljši Anton Filak iz Gribelj, sledila pa sta mu komaj petnajstletna Miha Filak iz Gribelj in Tomaž Agnič iz Desinca (na fotografiji). V oranju z delovnimi plugi je bil najboljši Janez Starešinič s Krasinca, za njim pa so uvrstili Peter Pezdirc ml. s Krasinca, Alojz Adam iz Jerneje vasi, Matija Filak iz Gribelj, Peter Cerar z Obrha, Vinko Plut z Oskoršnice in Toni Simonič z Vinjega Vrha. Državnega prvenstva se bosta v začetku septembra udeležila Anton Filak in Janez Starešinič. (Foto: M. B.-J.)
Več življenja v gradu?
Gradčani so slovesnost ob krajevnem prazniku namenili delno obnovljenemu gradu - Prenavljajo tudi gasilsko društvo
GRADAC - V spomin na 26. julij 1942, ko so Italijani napadli Gradac v Beli krajini, požgali 12 domačij in 20 krajanov odpeljali na Rab, si je nekdanja gradaška občina ta dan izbrala za svoj praznik. Praznujejo ga tudi v sedanji krajevni skupnosti, letošnja slovesnost pa je bila namenjena obnovljenemu gradaškemu gradu.
Predsednik krajevne skupnosti Gradac Lojze Malenšek je v svojem nagovoru na slovesnosti v gra-daškem kulturnem domu nekoliko ironično dejal, da praznika ne morejo proslavljati bogato, ker nimajo s čim. Vendar je krajanom položil na srce, naj bodo dogodki iz zgodovine preizkušnja, na osnovi katere bi morali graditi naprej. Je pa tokratni praznik zaznamovalo predvsem dvoje za Gradčane pomembnih dogodkov. Kot že rečeno, so obnovili streho gradu, kar je
dobra osnova za nadaljnjo adaptacijo. Prenavljati pa so začeli tudi prostovoljno gasilsko društvo, za kar ima veliko zaslug novi predsednik Dušan Stariha. Tako so po mnogih letih imeli ob prazniku zopet gasilsko veselico.
Jure Jelerčič z metliške občinske uprave je dopolnil, daje obnova strehe veljala 27 milijonovtolarjev, letos pa se dogovarjajo tudi o programu, s pomočjo katerega bi gradu vdihnili življenje. V Gradcu načrtujejo tudi agrarne posege, metliška občina pa že nekaj let pritiska na ustrezna ministrstva za pomoč pri ureditvi ceste in komunalne infrastrukture v kraju. Gradčanom je zagotovil, da na občinski upravi niso pozabili nanje, vendar je vse odvisno od denarja. A izrazil je upanje, da jim bo v prihodnjem letu uspelo pridobiti več denarja za Gradčane in njihove potrebe.
M. B.-J.
GRADU V ČAST- V kulturnem programu ob gradaškem krajevnem prazniku so nastopili gradaški tamburaši (na fotografiji) in recitatorji. Slednji so se ob projekciji diapozitivov iz arhiva Bogomirja Jakše sprehodili po zgodovini gradaškega gradu, ki je bit prvič omenjen v 14. stol. Vendar so arheološka izkopavanja pokazala, da so na okljuku v sedanjem grajskem parku ljudje živeli že nekaj tisočletij predtem. (Foto: M. B.-J.)
MM*	J	2 i\l	fjNši j		D £J Č J	\ J\l	MM*
Prvi rezervoar zgrajen do konca leta?
V Ortneku pri Ribnici le prišlo do širjenja skladišča za naftne derivate - Z odkopano zemljo sanirajo opuščene peskokope in deponijo v Mali Gori - Sodobno in varno skladišče
RIBNICA - Oktobra leta 1999 je Dušan Garzarolli, predstavnik Zavoda /.a blagovne rezerve RS ribniškim svetnikom predstavil načrt temeljite obnove skladišča naftnih derivatov v Ortneku. Do leta 2005 je namreč potrebno v državi zagotoviti nekaj manj kot 800 tisoč prostorninskih metrov rezervoarskega prostora za 576 tisoč ton naftnih derivatov, ki zadostujejo za trimesečno porabo.
Zavod RS za blagovne rezerve, ki vodi aktivnosti za izgradnjo, se je pred kratkim s krepko zamudo zaradi pridobitve številnih soglasij (tudi zelo natančnih okoljevarstvenih) lotil razširitve skladišča v Ortneku pri Ribnici, ki je bilo za potrebe JLA zgrajeno leta 1952 in so ga od 1975 pa do osamosvojitve posodabljali. Trenutno sodobni gradbeni stroji SCT Ljubljana rijejo hrib pod vasjo Rigler, kjer bodo namestili jeklene sode. Z izkopano zemljo, okrog 200 tisoč kubičnih
metrov, občina, za kar ima pridobljena gradbena dovoljenja, sanira opuščene peskokope in smetišče v Mali Gori ter manjše deponije.
“Čeprav gre za kar precejšnji poseg v prostor,ni bilo nasprotovanj s strani lokalnega prebivalstva. Postopek je investitor vodil zelo tankočutno, pravočasne in objektivne informacije so bile vedno na preverki tako v občini kot pri lokalnem prebivalstvu. Dobro se zavedamo, da je objekt, zlasti po izlitju nafte pred dvema letoma v tam-
kajšnji potok, klical po obnovi. Vse inštalacije, torej tudi cevi in rezervoarji, bodo nad zemljo varovani z ustreznimi lovilci pred morebiF nim iztekanjem goriva,” je povedal ribniški župan Jože Tanko.
V programu razširitve je načrtovana gradnja petih novih rezervoarjev s kapaciteto 90 tisoč m3, kar bo skupaj z zdajšnjimi 30 tisoč m3 znašalo 120 tisoč prostorskih metrov. Občina pričakuje, da bodo držale besede pristojnih v Zavodu za blagovne rezerve RS o posodobitvi prometne infrastrukture med Ljubljano in Ribnico. Zdajšnja cesta in železniška proga ne bi zmogli prenesti obremenitve pri prevozu. S tem je župan seznanil tudi ministra za promet Jakoba Presečnika.
M. G.
ODLIČNJAKI IN RAZISKOVALCI PRI ŽUPANU - Na sprejemu za odličnjake in raziskovalce kočevske Gimnazije in Srednje šole, je župan Janko Veber izrazil željo, da bi se jih večina po končanem študiju vrnila v svoje občine in pomagala pri gospodarskemu razvoju občine. Tudi ravnateljici Meta Kamšek in Tatjana Patafta podpirata županov pobudo, hkrati pa sta zadovoljni z letošnjim učnim uspehom, zlasti z raziskovalnimi nalogami, ki so poslale posebnost kočevske gimnazije. 58 gimnazijcev je na letošnjem spomladanskem roku pri pisanju mature doseglo za odtenek slabši izid kot lani. Najbolj so zadovoljni z odličnjaki Jasno Oraiem, Urško Mrhar in Sebastijanom Trbuc. Nekaj gimnazijcev se bo znova preizkusilo v jesenskem roku. V Srednji šoli Kočevje sta Dragica Bratina in Andreja Janež vseh pet let v programu konfekcijski modelar končali z odliko. (Foto: M. G.)
Bo regijski ali nacionalni park?
Načrtovan regijski park Kočevsko Kolpa, katerega naj bi vlada razglasila prihodnje leto, bi se lahko umaknil nacionalnemu parku - Presenečenje tudi za župane
PARK - Janko Veber, Borut Pahor, Viktor Luskovec in dr. Božidar Voljč - o parkih se bo razlilo še veliko časnikarskega črnita. (Foto: M. G.)
Hitri servis tudi v Kočevju
Avto Kočevje uspešno prestalo notranjo reorganizacijo - Povezava s trebanjskim Bartogom - Prevozništvo še naprej paradni konj podjetja
KOČEVJE - Družbi Bartog, d.o.o., iz Trebnjega in Avto Kočevje sta pred kratkim zaključila razgovore o prevzemu servisa motornih vozil. Kočevsko podjetje, ki je dobro leto v lasti Preventa iz Slovenj Gradca in Eura Siti iz Lenarta, se je v okviru svoje reorganizacije odločilo, da se bo v prihodnje ukvarjalo zgolj s prevozništvom. Servisno dejavnost bo tudi za potrebe drugih strank od 6. avgusta prevzel uveljavljeni trebanjski Bartog, ki ima zelo razvejano mrežo svojih hitrih servisov po vsej Sloveniji.
Prejšnji teden sta na srečanju v Kočevju direktorja podjetij Darko Bartolj in Ladislav Lenassi predstavila medsebojno sodelovanje in prednost novega načina hitrega servisiranja vseh vrst avtomobilov pod imenom BHS, ki ga zasebno družinsko podjetje iz Trebnjega v Sloveniji izvaja že tretje leto. V Avtu Kočevju, ki se je leta 1995 rešilo stečaja, je pred šestimi leti zapihal svež veter. Vodstvo in zaposleni so prestali več nujnih notranjih reorganizacij, tudi lansko. ko sta postala večinska lastnika podjetja zasebnika iz Koroške in Štajerske.
“Prevozništvo bo ostalo naš paradni konj, zato smo pri reorganizaciji poskrbeli, da bo večina nekdanjih delavcev še naprej služi-
la kruh v prostorih Avta Kočevje. Knjigovodstvo in sorodne službe, ki so bile prej neizogiben servis pri delu podjetja, smo zaupali kočevski družbi Najk. Nekaj delavcev smo preusmerili v proizvodnjo večnamenskih blazin iz pene, tudi ta se bo pri nas kmalu pričela. Servis je bil cokla pri razvoju, a smo uspeli s prihodom družbe Bartog v nekdanjih delavnicah obdržati vseh deset delavcev,” pravi Ladislav Lenassi. Pred spremembami je bilo v podjetju zaposlenih 98 delavcev. Po reorganizaciji jih bo 57: 47 voznikov in deset režijskih delavcev. Vozni park bo štel 40 sodobnih vozil, priložnostno pa bodo imeli tudi pogodbene prevoznike.
M. G.
Mednarodni prostovoljni tabor v Stari Cerkvi
STARA CERKEV-V tej krajevni skupnosti v kočevski občini se je v ponedeljek začel mednarodni prostovoljni delovni tabor, na katerem sodeluje 6 Angležev, Čehinja in pet slovenskih mladincev. Tabor, ki ga pripravlja cerkniška Vitra, bo vodila Helena Grl iz Loške doline. Do 11. avgusta bodo udeleženci skupaj z domačini urejali okolico vasi Koblarji, kjer tudi bivajo.
NA PREDSTAVITVNI- Ladislav Lenassi, prvi, in Darko Bartolj, tretji z leve, z najtesnejšima sodelavcema na predstavitvi družb v Kočevju (Foto: M. G.)
KOČEVJE - Pred tremi leti so člani Zavoda za ekologijo Narava 2001 pripravili prvi posvet o kočevskem Narodnem parku in tako vlado RS oziroma okoljsko ministrstvo spomnili, da bi Kočevsko, ki je po svojem biološkem, ekološkem, rastlinskem in živalskem prostoru edinstvena v Evropi, lahko razglasili za drugi nacionalni park v Sloveniji. To je na četrtem posvetu v Kočevju, kjer so govorili predvsem o prednostih, kijih prinaša prodni park, povedal dr. Božidar Voljč, nekdanji minister za zdravstvo. Zaradi dinarske lege - v Evropi je več takšnih parkov v Alpskem gorovju - bi bil Kočevski res nekaj posebnega.
“Ni nobenih težav, da bi vlada prvo razglasila načrtovani regijski park Kočevsko Kolpa in nato državni zbor, k'o naj bi čez nekaj let ali prej sprejel zakon, to območje določil kot narodni park,” je še pojasnil dr. Božidar Voljč. Predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki se je prav tako udeležil tega posveta, je dejal, da si DZ prizadeva
Podgora, najlepša vas v občini Dobrepolje
Ličen Naravovarstveni center pri Koritu
PODGDORA - V Dobrepoljah se lahko pohvalijo s pridnimi občani, uspešnimi posamezniki in zelo dejavnimi društvi. Med slednje brez pomisleka sodijo tudi člani turističnega društva Podgora, vasi na robu Male Gore, ki šteje okrog sto prebivalcev. Čeprav obstajajo šele štiri leta. so za svojo prepoznavno delovanje prejeli že več pomembnih odličij, tako tudi TD Dobrepolje, saj je bila Podgora letos razglašena za najlepšo dobrepoljsko vas.
Po odprtju obnovljenega vodnjaka so javnosti predstavili tudi Naravovarstveni rekreacijski center pri Koritu. Od obnovljenega vodnjaka na robu vasi je oddaljen kakšnih dvesto metrov po lepi makadamski cesti. “Pred tremi leti so se začela, dela pri Koritu, saj je njegova okolica bogata z vodnimi izviri. Poleg Korita sta tukaj še vodni izvir Žolk-na in nad njo Ciganova kajžka. Povečali in uredili smo lužo, kjer je zdaj ribnik, postavili leseno kočo. Sanirali smo korito, očistili in uredili okolico, postavili sanitarije, klopi in mize, ptičje krmilnice, ter od vodnjaka do Žolkne nasadili 200 listavcev. Tu poteka naravoslovna pot. V prihodnje nameravamo postaviti kozolec s starim kmečkim orodjem in ga urediti kot muzej, napeljati elektriko ter vodovod. Vedno je cilj našega dela ne posegati grobo v naravo in jo spreminjati,” je ob odprtju pomembne pridobitve povedal France Adamič, predsednik Turističnega društva Podgora.
Uspešni so tudi zaradi tega, ker tvorno sodelujejo z društvi (lovci) in osnovno šolo. Vsako leto organizirajo več tradicionalnih prireditev: Adventno nedeljo, Miklavžev sejem, na božič in dan pred dnevom samostojnosti pa tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh. Lani so pri koritu organizirali krompirjevo noč in dvakrat pripravili silvestrovanje na prostem. Izkazali so se tudi pri obnovi domače cerkve sv. Nikolaja, ki je bila sezidana pred 353 leti.
M. G.
okrepiti sodelovanje s civilnimi družbenimi pobudami in še posebej z ekološkimi gibanji. Odločitve za in proti parku so izključno v pristojnosti ljudi na tem območju. Torej že znano! Pravi, da bi glede na pestrost flore in favne na tem območju lahko imeli drugi nacionalni park v državi poleg Triglavskega. Zavod za ekologijo Narava 2001 ugotavlja, da snovalci projekta regijskega parka Kočevsko Kolpa, ki zajema večja in manjša območja občin Kočevje, Ribnice, Sodražice, Osilnice, Loškega Potoka, Kostela, Dolenjskih Toplic, Semiča, Črnomlja in Žužemberka, ljudem še niso predstavili razvojne priložnosti parkovne ureditve, ampak so ponovno v ospredju najrazličnejše omejitve in prepovedi. Opozarjajo, da na Kočevskem o parku potekajo pogovori že od leta 1990, takrat je namreč vlada RS dala zeleno luč o zavarovanju tudi tega območja, projekt pa je stekel šele lani s podpisom sporazuma županov občin in okoljskega ministrstva o ustanovitvi strokovnega ter programskega sveta. Dvomijo, da bo vlada regijski park razglasila prihodnje leto.
Kočevski župan Janko Veber je pojasnil, da si ne želi, da država še naprej svoje interese uveljavljala mimo lokalne skupnosti. Kočevska je že sedaj nekakšen park, saj je občina v svojih prostorskih in razvojnih načrtih zelo natanko določila rabo prostora. “Za vselej se morate zavedati, da nas najbolj moti neurejena lastniška struktura.
Gozdovi in zemlja na Kočevskem so v lasti države, dohodek, ki se ustvarja od naravnih dobrin še naprej odteka v Ljubljano. Dokler ne bodo razrešene te dileme, je neumno govoriti o boljši kakovosti življenja v parku,” je natočil čistega vina kočevski župan Janko Veber. Njegov kolega, ribniški župan Jože Tanko, je poudaril, da so razmere znotraj (regijskega ) parka teoretično dobro predstavljene, gospodarski del pa je povsem na trhlih nogah. Opozoril je, da so velike zveri, s katerimi se nekateri zelo "bahajo”, velik problem, saj jih to območje enostavno ne premore toliko. Država, ki se tudi pri parku, kakršenkoli že bo, vedno pojavlja kot partner, se ravno pri tej problematiki ni izkazala za reprezentančnega partnerja. In to tepe ljudi, ki naj bi jutri odločali o njem.
M. G.
Po 47 letih blagoslovili križ
NOVA SELA - V soboto proti večeru je kočevski dekan in župnik pri Fari Ivan Potrebuješ blagoslovil križ v vasi Nova sela, ki ležijo ob cesti Kočevje-Petrina. Božje znamenje, križ z Jezusom, je ob tamkajšnji lipi stalo do leta 1954. Ko so lipo podrli, tudi križa ni bilo več. Vaščani so pred kratkim sklenili, da bodo v štirinajstih dneh križ namestili v neposredni bližini prejšnjega, ob stavbi že zaprte pošte in trgovine. Domačin Darko Knavs je s posebno tehniko obdelave lesa izdelal kapelico in križ, na katera so krajani zelo ponosni. Ob blagoslovu so se namreč zbrali skoraj vsi. Vas šteje 37 stalno prijavljenih ljudi. Dekan Potrebuješ je povedal, daje bil to največji dan za farane tudi zaradi tega, ker je ravno v soboto papež njihovega rojaka iz Banjaloke Ivana Jurkoviča (51 let) imenoval za nuncija v Belorusiji.
OTVORITEV - Rekreacijski center pri Koritu je ob navzočnosti župana Antona Jakopiča in Franceta Adamiča odprl Stane Vodičar, najstarejši prebivalec Podgore.
Drobne iz Kočevja
KDO NAJ RAZGLASI PARK?
-	Kadar se najde oblast v zagati in se ne zmeni, kako naj ukrepa pri nekaterih občutljivih zadevah, s pomočjo referenduma “sebi spere obraz”. Preverjanja volje ljudstva bi se morala lotiti tudi pred načrtovano razglasitvijo regijskega parka Kočevsko Kolpa. To bi bilo edino modro, drugače bi bili prebivalci znova izigrani. Tudi lokalnim veljakom ni jasno, kako bo preverjen večinski glas ljudstva, na katerega načrtovalci parka stavijo, da bo držalo kot pribito, a v istem hipu pojasnijo, da park razglasi vlada z uredbo. Morda bi voljo lahko pri sovjih faranih preverili župniki, predsedniki krajevnih skupnosti v svojem lokalnem območju, občinski svetniki pa dali (zavrnili) parkovno luč na svojih sejah.
"POHITIMO, OB DESETIH BODO ZAPRLI” - Nekako takole je kočevski župan Janko Veber pred začetkom zadnje seje občinskega sveta kolegom “svetoval”: da bi bilo lepo, če bi pred deseto uro zvečer zaključili predpočitni-ško delo in se vsi odpravili v kavarno, kjer se bodo odžejali. Če bi prišli po tej uri, bi bila vrata zaklenjena. A kot kaže, je bila žeja res velika, saj so na lastno presenečenje kar 18 točk dnevnega reda obdelali v poldrugi uri. Večina se jih je na županove stroške odpravila na klepet, ki se je za najbolj vztrajne ob kozarcih Veronikine tekočine končal, ko je začela biti ura strahov.
ZELENI SO DOPUSTOVALI
-	Stoli, ki so rezervirani za svetnike Zelenih Kočevja so bili na zadnji seji prazni. Dopust jih je namreč pregnal v mirnejše kraje, zaradi njih pa je bila toliko bolj mirna zadnja seja. Pogrešali so predvsem Bojana Kocjana, ki skoraj pri vsaki točki da svoje mnenje in večino pisanega materiala vzame pod drobnogled kritike. Podžupan mag. Janez Černač je sicer dejal, da imajo za tekoči potek seje velike zasluge občinski odbori, saj so na svojih sejah podrobno pretehtali vsako točko, a tudi tako dobro pripravljeno gradivo bi bilo bržkone tarča bojevitih Zelenih.
Ribniški zobotrebci
VSE SE VRTI OKROG DENARJA - Ribniški župan Jože Tanko je ogretim okoljevarstvenikom na pogovoru v Kočevju nalil čistega vina. Rekel jim je, da je lepo imeti nacionalni park, tudi varovanje okolja po visokih standardih je dobra popotnica za državo, ki bo kmalu stopila v družino evropskih ljudstev, a Ribničani si kot vsi drugi preprosto želijo, da se jim “evropska posebnost” - tako območje nacionalnega!?) parka razlagajo njegovi pobudniki - plača. Potem bi bilo manj nasprotovanj.
ZASEDENO CENETOVO DVORIŠČE - Igrišče TVD Partizan, ribniški grad in okolica nekdanje Cenetove gostilne so najbolj zasedeni kotički v Ribnici. Tam ‘si v večernih urah mladina poišče oddih, a njihovo početje mnoge moti. Hrup in vpitje na dvorišču nekdanjega priljubljenega gostinskega objekta motita zlasti okoliške stanovalce. Ker je Ce-netova gostilna že prodana, sosedje naprošajo novega lastnika, naj se vendar gospodarno obnaša.
ZADRŽEVALNIK NE BO VEČ PUŠČAL - Novembrsko deževje je lani grozilo, da bo zadrževalnik v Prigorici popustil pred ujmo in poplavil vasi na dolenje-vaškem polju. Resnosti se je zavedala tudi država, ki se je kmalu lotila izdelave projekta sanacije. Po zelo spodbudnih obljubah, naj bi ta čas pregrado že obnavljali, a kot kaže, seje zaradi birokratskih mlinov izdajanje gradbenega dovoljenja zavleklo. Avgusta naj bi bil ta papir vendarle v rokah investitorja, kar pomeni, da bodo 130 milijonov tolarjev iz državnega proračuna še pred jesenskim obilnim deževjem "vgradili” v načeti zadrževalnik. Samo, da ne bo pre-požno!
Slavili bodo
GORA - Gorniki bodo na dan farnega žegnanja 5. avgusta praznovali že 80. obletnico ustanovitve PGD. Slovesnost se bo začela ob 15.30. Pri tem bodo razvili tudi nov društveni prapor, po slovesnosti pa bo veselica, kot se za gasilce spodobi.
f	! j	-	\
Trebanjske iveri
KAJ PA MOJA VODA? - V luči naše napovedi v tej rubriki v prejšnji števijki seje odvrtel scenarij na zadnji seji trebanjskih svetnikov. Svetniki, pretežno N.Si na čelu z Marjanom Pavlinom, so opozarjali na upravičene zahteve vaščanov KS Veliki Gaber, da bi jih priključili na nov vodovod, ker se poleti srečujejo z nizkim pritiskom pa tudi vprašljivo kakovostjo vode. Zahteve, da bi morala Komunala vaščanom dati dovolj pritiska oz. vode, je izrecno podprl tudi svetnik Anton Strah (SLS+SKD), svetnik Brane Veselič pa je Straha kot predsednika KS Štefan pozval, naj zagotovi vodo najprej v svoji KS, denimo v Belšinji vasi, kjer so si morali dovolj pritiska vode financirati kar sami krajani in z denarjem iz svojih žepov kupiti hidropak. Tudi Veselič očitno ni bil vesel tega izdatka...
ČUDAŠKO?!... Svetnik Pavlin je v povišanem tonu.očital županu Cirilu Pungartniku, da “čudaško” govori, ko se je zavzemal, da bi Komunala najprej opravila ustrezne meritve, na naslednji seji pa bi se potem odločali o tem, če je kdo od prizadetih vaščanov upravičen do brezplačnega priključka. Proti temu so glasovali le svetniki N.Si...
JANEZ SLAK KOT DIRIGENT - Direktor občinske uprave Janez Slak seje spet izkazal kot dober poznavalec programa Po-werPoint, ko je predstavil posledice toče in načrt za novogradnjo
in obnove OŠ Mirna. “Jaz sem jo na hitro naredil, oni je ne bodo," je komentiral trebanjski Herbert von Karajan.
Sevniški paberki
KOALICIJA POKA!? - Tako je veselo komentiral opozicijski svetnik Bojan Rugelj (SDS) na zadnji seji občinskega sveta pred počitnicami, potem ko sta si podžupan Andrej Štricelj (LDS) in župan Kristijan Janc(SLS+SKD) izmenjala kopico jedkih očitkov, kakršnih iz njunih ust še ni bilo slišati. Seveda so se opozijcijski svetniki veselo muzali, Rugljevo pripombo pa so zvečine pospremili s krohotom...
PODŽUPAN PREMALO INFORMIRAN - Štricelj je najprej potožil, daje svetniška skupina in on osebno kot podžupan premalo informiran glede dejavnosti v zvezi z gradnjo verige spodnjesav-skih elektrarn, da z županom premalo sodelujeta. Predvsem da ga moti Novomeščan Niko Galeša v komisiji za infrastrukturo, saj hi Sevničan vendar bolje zastopal interese tukajšnjega prebivalstva pri gradnji H E.
MIKLAVČIČ VEČNI NASPROTNIK HOLDINGA - Župan je vrnil žogico podžupanu, češ da je bil Galeša imenovan že pred dvema letoma, da pa je kamen spotike Borut Miklavčič, ki lobira, da ne bi prišlo do Holdinga, ki bo skrbel tudi za gradnjo HE na Savi. Janc je obljubil, da bo o tem pripravil zajeten dosje, da bo o tem zvedela javnost. Hvalil je ministra Kopača in dr. Goloba, da pa sta tu s podžupanom vsak na svojem bregu...
MODROST IN MLADOST -Drugi najstarejši svetnik Albin Je-šelnik (LDS, na posnetku pred mlado pravnico Ano Gračner) je
umiril žogo in oba petelinčka podučil, da se tako ne pogovarja in poudaril: ..Župan ima prvo in zadnjo besedo!" (Foto: P. P.)
j	J J >\ Ši J >J O 3 Č j M Mftft
POPRAVILO STREHE OŠ MIRNA - Samo nova, čvrstejša streha it Tri-move kritine bo z novimi svetlobnimi kupolami vred stala okrog 14 milijonov tolarjev, popravilo manj poškodovanega dela šole 118 milijonov, skupaj z dozidavo prizidka in telovadnice pa se bodo stroški povzpeli vsaj na 570 milijonov tolarjev. (Foto: P. P.)
NOVA MOTORNA BRIZGALNA PGD VELIKA STRMICA - Ob srebrnem jubileju PDG Velika Strmica je zadnjo julijsko soboto dolgoletni poveljnik društva, podjetnik Anton Cvetan, kije za Gasilsko zvezo Trebnje največ prispeval za nabavo nove 800 litrske motorne brizgalne Ziegler, izročit brizgalno v uporabo strojniku PGD Milanu Kotniku (na posnetku). Brizgalna z nekaj opreme je stala več kot 3 milijone tolarjev. Pobudnik ustanovitve gasilske desetine, ki je prerasla v PGD s 65 člani, je bil Alojz Papež, znova tudi predsednik društva. (Foto: P. P.)
Temeljita obnova “učilne zidane”
Montažni prizidek osnovne šole Mirna, uničen med junijsko točo, bodo porušili in na novo pozidali - Za novo streho, prizidek, telovadnico in obnovo šole vsaj 570 milijonov tolarjev
TREBNJE - Občinski svetniki so po dokaj polemični razpravi naposled vendarle soglasno podprli stališče odbora družbenih dejavnosti glede odstranjevanja posledic katastrofalnega neurja s točo , ki je 17. junija prerešetala salonitno streho mirnske osnovne šole, zalila prostore in povzročila veliko škodo.
Montažni prizidek z osmimi učilnicami, garderobami in sanitarijami bodo podrli in na novo pozidali. Popravilo preostalega dela šole (preureditev 830 m2 šolskih prostorov in dograditev telovadnice, ki bi jo povečali na 1083 m2) so predvideli že v elaboratu iz leta 1999, s čimer bi zadostili vsem pogojem za devetletko. Kot je predlagala strokovna komisija za oceno škode po naravnih nesrečah pod vodstvom mag. Vladimirja Žabkarja, je takratna investicijska ocena adaptacije in novogradnje znašala blizu 350 milijonov tolarjev in je bila tudi potrjena na pristojnem ministrstvu. Ta naložba pa je bila takrat na prednostni lestvici ministrstva šele na 233. mestu. Žabkarjeva komisija je predlagala, da bi po tej ujmi občina poslala pristojnemu ministrstvu vlogo za interventno uvrstitev investicije OŠ Mirna v pro-
Dražji vrtec
TREBNJE - Občinski svetniki so sklenili, da bodo od L avgusta višje enotne cene programov v vrtcih v občini, in sicer za dnevni program (6 do 9 ur) mesečno 68.740 tolarjev za otroka v prvi starostni skupini (1 do 3 leta) in 51.197 tolarjev mesečno za otroka v drugi starostni skupini (3 do 7 let). Skrajšani program priprave na šolo (500 ur) bo stal letno 2.369.034 tolarjev na oddelek. Dodatnih sredstev ne bo potrebno zagotavljati, saj bodo zaradi zmanjšanja števila otrok ukinili oddelka v Dobrniču in Šent-lovrencu.
gram naložb posebnega pomena za leto 2002 in da bi nastale razmere reševali celostno, v luči (ne)varnosti prostorov šole za uporabnike in tudi priprav na devetletko. Občina je ukrenila vse potrebno, da bi naložbo, ki so jo na ministrstvu za šolstvo zdaj uvrstili na 2. mesto, končali do začetka prihodnjega šolskega leta.
V tem letu pa se bodo morali na Mirni sprijazniti zdvoizmenskim poukom. Za občino bo veliko vprašanje, kako zagotoviti ob začeti naložbi v dograditev šole v Velikem Gabru še 60 odstotkov sredstev potrebnih za naložbo v mirn-sko šolo. Župan Ciril Pungartnik je povedal, da zavarovalnica doslej še ni dala iz rok ničesar. Svetnik Anton Strah je podprl župana in se zavzel za temeljito obnovo mirnske šole, da bi šola zadostila potrebam naslednjih desetletij.
P. PERC
POPRA VILO MOSTU NA MIRNI - Še ta konec tedna naj bi spet stekel promet preko petločnega kamnitega mostu na Mirni, največje tovrstna mostna konstrukcija na Dolenjskem. Delavci Gradisa bodo obnovili spomeniško zaščiteni most v prvotni obliki in dimenzijah, prednost bo za motorni promet, da ne bo več omejitve nosilnosti 15 ton. Lesena brv za pešce, za katero je dal soglasje ZVNKD Novo mesto, bodo postavili šele čez kakšen mesec. Stroški obnove mostu in obvoza naj bi se za Družbo za državne ceste sukali okrog 100 milijonov tolarjev.fFoto: P. P.)
Vsi zelo ponosni nanj
50 let PGD Breg - Veliko odrekanj, da so zgradili dom, ki so ga pred jubilejem obnovili
Ena največjih naložb Sevnice
Čistilna naprava in kanalizacija Sevnica - Sevničani imajo res sila slab zgled, to je ČN Radeče -1,7 milijarde tolarjev do leta 2006 - Polovico nepovratnih tujih sredstev
SEVNICA - Dejstvo je, da je dograditev kanalizacijskega sistema in grad- Svetnik Alojz Zalašček je vpra-nja čistilne naprave v Sevnici za 10.000 populacijskih enot (PE) nujno po-	šal, če se je o tem kdo že pogo-
trebna, saj je obstoječi sistem zastarel, zmogljivosti pa so nezadostne. De-	varjal z Ložani. Vodja oddelka za
jstvo pa je tudi, da je to, kot je dejal sevniški župan Kristijan Janc, eden na- okolje in prostor Roman Perčič je jvečjih projektov, kar jih je Sevnica kdaj imela. Po predinvestieijski zasnovi,	odgovoril, da v enem mesecu, ko
ki jo je izdelal Si.consult, d.o.o., Ljubljana, naj bi do leta 2006 naložba ter- so bili razgrnjeni prostorski akti, ni jala okrog 1.700 milijonov tolarjev. Od tega naj bi šlo iz občinskega proračuna	bilo niti ene pripombe in da so v
334 milijonov, iz državnega 150, iz taks 366, iz tujih virov pa polovico po-	prostorskem planu prestavili čistil-
trebne vsote za pokritje naložbe, torej 850 milijonov tolarjev.	no napravo še 200 m nižje, kot je
Dr. Uroš Krajnc, tehnični ekspert Ministrstva za okolje in promet, in Danilo Dolinar, vodja sektorja za projektivo in inženiring industrijskih čistilnih naprav ljubljanskega Hidroinženiringa, sta sevniškim občinskim svetnikom priporočila nadaljnje korake na poti pri dokončni uresničitvi tega projekta, od katerega si lahko obe-
• Reko Savo že več kot 50 let onesnažujejo velike količine urbanih in industrijskih pritokov. Leta 1993 je Sava dosegla kategorijo 3. kakovostnega razreda voda po slovenskih standardih. Opazili so prisotnost netopnih strupenih snovi, ki bi lahko prodrle v podtalnico. Zaznali so prisotnost živega srebra, cinka, svinca, hidrokarbonatov, fenolov, pesticidov in organskih halogenih sestavin.
tajo tudi tuja nepovratna sredstva EU (ISPA). Predsednik občinskega odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo Jože Kunšek ni soglašal z direktorjem sevniške Komunale Bojanom Lipovškom, češ da naj bi se svetniki tokrat odločali le o eni izmed treh ponujenih inačic. Kunšek je menil, da poti nazaj ni več.
Edina možna lokacija čistilne naprave je po mnenju stroke na desnem bregu Save, med reko in glavno cesto proti naselju Log. Po najustreznejši varianti naj bi se skušali izogniti kamnitemu področju na obeh bregovih reke. Odpadno vodo iz Boštanja bi speljali skozi glavni zbiralnik, da pa bi se izognili kamnitemu predelu na
Dr. Uroš Kranjc
desnem bregu med Radno in Logom, na desnem bregu, bi glavni zbiralnik križal Savo pri tretjem mostu na Savi in se priključil glavnem zbiralniku na levem bregu. V tej točki bi sprejeli odpadno vodo iz pretežnega dela Sevnice in iz Šmarja. Od tod bi se glavni zbiralnik nadaljeval vzdolž levega brega, kjer pritekajo odpadne vode iz preostalega dela mesta Sevnice, in iz zbiralnika vzdolž Florjanskega potoka. Tukaj bi prečkali Savo in nadaljevali po desnem bregu, kjer bi zbrali vodo iz vasi Log in speljali odpadne vode v čistilno napravo. Glavni zbiralnik bi bil dolg 10 km, bazen glavnega zbiralnika pa bi imel zmogljivost 2.275 m3. Vse tri variante predvidevajo glavni zbiralnik vzdolž reke Save in njenih pritokov Sevnične, Drožanjskega in Florjanskega potoka ter Mirne pa tudi enako rešitev priključnih točk na zbirna področja. Število priključnih mest je 11 za Sevnico, 4 za Boštanj in eno za Log.
bilo določeno v Boštanju. Svetnika Marjana Zidariča je zanimalo, kaj bo z Inpletom in Chemcolor-jem, zakaj ne dela čistilna naprava v Radečah ter kako poteka čiščenje reke Save nad jezom HE Vrhovo. Okoljski “minister" Perčič je odvrnil, da čistilna naprava In-pleta ne deluje dobro, da pa je to stvar inšpekcij, kajti “mi govorimo o komunalni čistilni napravi". Dr. Krajnc je poudaril, da imajo Sevničani res sila slab zgled, to je ČN Radeče, da pa je ta projekt veliko resnejši, da gre skozi revizije EU, kjer so boljši strokovnjaki.
P. PERC
Metuljev glas srca Barbare Tihole
SEVNICA - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Sevnica vabi na otvoritev slikarske razstave, Metuljev glas srca Barbare Tihole, ki bo v petek, 3. avgusta, ob 15. uri na sevniškem gradu. V kulturnem programu bodo Sodelovali pevka Tinkara Kovač, Zoran Košir (kitara) in Dejan Brečko (trobenta).
ParaLisca 2001
LISCA - Vse jadralne padalce in ljubitelje tega lepega in privlačnega športa vabijo organizatorji na 10. jadralno-padalski tabor ParaLisca 2001, ki bo od petka, 3., do nedelje, 5. avgusta, na Lisci. Zagotovljeno kampiranje, prevozi in še kaj. Dodatne informacije na GSM 041 287 771 (Stane) in 041 775 789 (Marko).
BREG - Pred dobrim polstolet-jem je bilo veliko Brežanov vključenih v PGD Loka pri Zidanem Mostu. Začeli so razmišljati, da bi ustanovili svoje gasilsko društvo še na Bregu. Takratni kmetje so tako ustanovili odbor, ki naj bi pripravil ustanovitev društva.
Predsednik je bil Martin Raz-berger, člani pa Danijel Zevnikar, Pavel Kovač, Alojz in Franc Dragar, Stanko Bervar, Franc in Leopold Novak, Martin in Franc Zupančič ter Karel Kosem. Na občnem zboru 22. julija 1951 je sodelovalo 22 članov. Zbora sta se udeležila tudi predsednik OGZ Sevnica Jože Vodopivec in poveljnik OGZ Hlastan. Za predsednika so izvolili Danijela Zevnikarja, za tajnika Stanka Bervarja, za poveljnika Franca Zupančiča, za blagajnika Karla Kosma, za orodjarja Alojza Dragarja in za prosvetarja Andreja Rusa.
Prvo skupno orodjarno so imeli pri Alojzu Dragarju. Razmišljali pa so že o gradnji gasilskega doma. Na pomoč sta priskočila Pavla Kosar in Marija Virant, ki sta podarili zemljišče, na katerem danes stoji dom. Graditi so pričeli leta 1961.
Trgovsko podjetje Sevnica je prispevalo denar za gradnjo, trgovci pa so v zameno dobili v domu za nekaj let prostore za lokal. Večino denarja pa so prispevali krajani sami. Kot je poudaril predsednik PGD Breg Milan Dragar na priložnostni svečanosti ob 50-letnici
• Za nesebično delo in pomoč ljudem v stiski se je zahvalil gasilcem tudi sevniški podžupan Andrej Štricelj, podpoveljnik GZ Anton Šeško in Mira Šraj sta izročila zaslužnim gasilcem in društvu priznanja, najstarejši breški gasilec Jurij Kosar pa je odkril stensko sliko zavetnika gasilcev sv. Florijana, blagoslovil pa jo je loški župnik Peter Marčun.
PGD Breg na prvo julijsko soboto, je bilo potrebno veliko odrekanj, da so zgradili ta dom, ki je pred jubilejem dobil novo pokrivalo, lepšo zunanjost in notranjost, tako da so danes vsi zelo ponosni nanj. Dragar se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri ustanavljanju društva, gradnji doma in vodenju PGD Breg ter vsem nekdanjim in sedanjim članom za požrtvovalno delo.
P.P.
KLOVN BILBO IN OTROCI - Letošnje Sevniško grajsko poletje, katerega generalni sponzor je Banka Koper, se je pričelo preteklo nedeljo s predstavo odličnega češkega klovna Bilba (igra ga Tiri Redinger, ki je pri nas nastopal že na Lemu, ta teden pa na Trnfestu)). Otroci in njihovi spremljevalci so v grajskem atriju lahko slabo urico resnično uživali. (Foto: P. P.)
j j j j-\ š: i i-\ obči n
KMEČKE IGRE - Društvo podeželske mladine Krško je osvojilo 1. mesto na tradicionalnih kmečkih igrah v nedeljo v Podbočju. Z 2 mestom so igre končali člani ekipe Gore. 3. mesto je zasedla ekipa Karitas, 4. mesto so zasedli tekmovalci Turističnega društva Podbočje. Igre sta organizirala Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba Krško. Igre je odprl krški župan Franci Bogovič. (Foto: M. L.)
S KOLESOM IN PEŠ - Udeleženci tabora so lahko izbirali med različnimi delavnicami in imeli veliko možnosti za rekreacijo. Tako so jim bili ves čas na voljo čolni za vožnjo po Krki, kolesa, jahanje, namizni tenis in lahko so se sprehajali. Ob večerih sta tabor obiskovala ansambel Vidno polje in trio Frančič. (Foto: M. L.)
Dvanajstič žarek skozi temo
Tabor slepih in slabovidnih
“Pod avtocesto Sava ne bo tekla”
Osnutek lokacijskega načrta za avtocesto med Smednikom in Krško vasjo, med prebivalci in na občinskih svetih - Cestnina različno visoka - Bencinske črpalke tudi za traktorje
BREŽICE, KRŠKO - Toliko želena avtomobilska cesta je tukajšnjim krajem blizu kot še nikoli. Osnutek lokacijskega načrta za odsek avtoceste Smednik-Krška vas je v ponedeljek obravnaval občinski svet v Brežicah, dokumentu seje nekaj dni pred tem na seji posvečal krški občinski svet. Oba sveta sta vsak za svojo zemljo spreminjala tudi načrte za svoj prostor, po katerem bo država dala narediti hitro cesto.
PODBOČJE - V osnovni šoli Podbočje so od 19. do 30. julija bivali udeleženci tabora slepih in slabovidnih in njihovih spremlje-
• Mija Oter: “Namen in želja organizatorjev tabora je ‘prebijati temo* - omogočiti slepim in slabovidnim enakovredno vključitev v družbo. Ljudem, ki vidijo in ki nas med tabori srečujejo v svojih krajih, pa želimo širiti obzorje in dokazati, da slepi in slabovidni ljudje niso nič drugačni ljudje kot mi, le tu in tam potrebujejo našo roko.“
Novi odlok, katerega predlog je občinski svet Brežice v ponedeljek obravnaval v prvem branju, nastaja ob številnih priporočilih in vprašanjih o tem, kako zagotoviti načelo poštenosti. Borut Mokrovič, svetnik v Brežicah, bi med drugim dopolnil odlok s tem: “Pravnim osebam, ki so si v celoti ali v večjem delu opremile stavbna zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami in to komunalno infrastrukturo tudi same vzdržujejo, se odmerjeno nadomestilo zniža za polovico." Če bi sprejeli tako dopolnilo, bi npr. Termam Čatež znižali za 50 odstotkov višino nadomestila. To je precejšnje znižanje, pri tem pa Slovenska vojska pač ne pride v poštev, saj sploh ne plačuje nadomestila za letališče Cerklje ob Krki...
Po novem odloku bodo zavezanci za plačevanje nadomestila v vsej občini, in ne tako kot doslej, ko je občina pobirala nadomestilo samo v Brežicah, Dobovi in Cerkljah ob Krki ter na Bizeljskem in Čatežu ob Savi. Plačevale ga bodo fizične in pravne osebe, z nekaterimi dogovorjenimi izjemami pač.
valcev, ki ga je organizirala škofijska Karitas Ljubljana. Letošnjega tabora, ki so ga vodili prostovoljci Erlend More. Primož Ogrin, Mija Oter in Blaž Komac, seje udeležilo nekaj manj kot 70 udeležencev. Po besedah Mije Oter so program tabora pripravili tako, daje slepim in slabovidnim omogočil čim več gibanja in različnih dejavnostih, za katere drugače nimajo priložnosti. Poletni tabor slepe in slabovidne mladine so pripravili letos že 12. leto.
Država naj bi tako pobirala denar po vsej občini in ga tudi porabila nazaj po vsej občini. Pri tem bo morala upoštevati javno razpoloženje. Zvonimir Škofljanec se sprašuje, kako bo dajatev vplivala na demografsko ogrožena območja. Slavko Sušin: “Tam, kamor se ljudje priseljujejo, je zadeva gospodarska in vsestransko zanimiva. Tam, kjer kraji propadajo in imajo iz leta v leto manj prebivalcev, bi bilo potrebno ljudi vzpodbujati, da bi ostali. Menim, da bi bili na takih ogroženih območjih ljudje oproščeni plačevanja tega prispevka.” Miha Škrlec pripominja, da so bila t.i. hribska naselja že oproščena dajatev ali pa so plačevala le simboličen davek.
Poštenost pri plačevanju nadomestila, ki jo na občinskem svetu priporoča Adolf Korber, zanima tudi Ivana Molana. Zanj bi bilo nepošteno, če na primer pri plačevanju nadomestila ne bi imeli olajšav prebivalci, ki si sami plužijo ceste. Skrbi ga, da bi krajani morali plačevati za javno vzdrževanje voda in za razsvetljavo, čeprav teh dobrin ne uporabljajo. Opozarja,
V Brežicah je svetnik Jernej Zorko zahteval pojasnilo, zakaj načrtovalci vztrajajo pri Skopicah pri podvozih in zakaj ne bo delala nadvozov. Po Zorkovih besedah bo skozi podvoza tekla morebitna visoka voda naraslih Save in Krke. “Upoštevajte pripombe Skopic!” je pribil Zorko. Darko Potočnik, ki
Po priznanju odpadkov lažje do odškodnine?
Nuklearka in Krško
KRŠKO - Zaradi bližine jedrske elektrarne imajo nepremičnine v Krškem nižjo ceno kot drugje. Tako menijo v vodstvu KS Krško. Predsednik Miran Resnik je prepričan, da zaradi nuklearke nekoliko šepa tudi turizem v Krškem. Miran Resnik: "Raje bi videli, da tukaj ne bi bilo nuklearke in radioaktivnih odpadkov in da ne bi govorili o odškodnini iz tega naslova. Vendar so odpadki tu. In če so tukaj, naj odlagališče v Krškem legalizirajo, da bodo od njih vsaj plačevali odškodnino. Krajevna skupnost bo zahtevala odškodnino za zmanjšano vrednost nepremičnin."
V Krškem so po Resnikovih besedah nezadovoljni, ker jih slovenski pogajalci niso povabili v pogajanja s Hrvaško v zvezi z jedrsko elektrarno. “Bojim se, da se bodo slovenski pogajalci težko pogajali s hrvaškimi. Hrvati so povabili zraven svoje ljudi, ki so bili celo zaposleni v nuklearki, to pa je najbrž pogajalcem sosednje države v veliko pomoč," pravi Resnik.
Krajevna skupnost Krško se sama tudi ne misli vmešavati v slovenska stališča v pogajanjih s Hrvaško. Toda od slovenske vlade bo zahtevala omenjeno odškodnino ne glede na to, kaj se je Slovenija v zvezi s tem mogoče dogovorila s sosednjo državo.
M. L.
da prebivalci na podeželju še vedno prispevajo lasten denar za komunalne zadeve, kar bi občina morala upoštevati tudi pri zaračunavanju nadomestila. Jože Blažinč pa opozarja: “Krajani so prispevali s samoprispevki in udarniško. Mi pa to danes obdavčujemo!” Zahteva, naj občina vrne denar krajanom za vzdrževanje objektov. Pri tem poudarja: "Kaj je z avtocesto, ki globoko posega v naš prostor? Kaj je z vojaškimi objekti s tolikšnimi hektarji, za katere nihče ne plačuje in ki v odloku niso zapisani?” Odprta so tudi vprašanja, kot je pokazala tudi ponedeljkova seja brežiškega občinskega sveta, ali bodo nadomestilo morale plačevati bolnišnica in šole, kar sprašujejo zlasti Tone Zorko, Zvonimir Škofljanec in Milena Jesenko. Ali bodo plačila oproščena tuja diplomatska predstavništva? Milko Ver-šec je proti takemu odnosu do tujcev in pravi: "Če lahko obdavčimo svoje ljudi, bi morali tudi tuje!” Uveljavljanje poštenosti pri zaračunavanju nadomestila bo oteženo tudi zato, ker "ni baze podatkov, ker ne vem, koliko je hišnih številk, gostiln, trgovin,” poudarja Jože Avšič. Res: podatki o zavezancih za plačevanje nadomestila so iz davnega leta 1984 in jih do danes niso posebno veliko spreminjali.
M. L.
sodeluje v projektu avtocesta, je Zorku in s tem posredno prebivalcem Skopic dejal, da je podvoz ustrezen. "Mislim, da lahko zagotovimo, da skozi avtocesto po podvozu ne bo Sava prodrla na drugo stran,” je dejal projektant. Vodi bodo zaprli pot z nasipom.
Ali bo voda zalivala podvoze, so se pogovarjali- tudi na seji krškega občinskega sveta, potem ko se nad podvozi zamislili krajani Malega Podloga. Tudi v Krškem je o poteh pod hitro cesto odgovarjal Darko Potočnik, ki je povedal: "Strokovnjaki pravijo, da je podtalnica dovolj nizko, da bo podvoz suh. Krajani jim zatrjujejo, da je podtalnica višje. Zato bomo predvideni ve-likovaški podvoz še enkrat strokovno pretehtali.”
Tako Krško kot Brežice zanima predvidena cestninska postaja na
Največjo zmes delajo pri tržnici
Ločeno zbiranje odpadkov
BREŽICE - Komunalno stanovanjsko podjetje (KOP) Brežice je za ločeno zbiranje odpadkov uredilo v mestu Brežice 10 t. i. ekoloških otokov. Na teh krajih za zdaj ločeno zbirajo steklo in papir, kiju za KOP odvaža brežiški Dinos. V Kopu ugotavljajo, da ljudje večinoma odlagajo v posamezen zabojnik predpisano vrsto odpadnega materiala. Najmanj disciplinirani so tisti, ki mečejo odpadke v zabojnike pri brežiški tržnici, kot pravi Franc Urek, vodja enote komunalnih služb v KOP Brežice.
V komunalnem podjetju razmišljajo tudi o ločenem zbiranju bioloških odpadkov, ki ga bodo organizirali mogoče podobno kot v Sevnici, kjer tovrstne odpadke pospravljajo s pomočjo nekega kmeta.
Ločeno zbiranje odpadkov je po Urekovem prepričanju pomembno zaradi zbranih količin, vendar v komunalnem podjetju vidijo še drugi koristen učinek tako organizirane komunalne službe, in sicer osveščanje, da vsi odpadki ne sodijo v en koš.
Po Urekovem mnenju bo ločeno zbiranje ostalo nepopolno, dokler v Sloveniji ne bo sklenjen krog predelave odpadkov. V tem bodo morali svoje delo opraviti npr. tudi
• Odpadke sortirajo tudi osnovne šole. Predvsem učenci nekaterih šol v brežiški občini zbirajo star papir, ki ga KOP odpelje v predelavo.
trgovci, ki naj bi ob prodaji določenih novih izdelkov prevzeli stare, npr. baterije.
M. L.
Cesti bodo gradili naprej
CERKLJE OB KRKI, BIZELJSKO - Cesto skozi Cerklje ob Krki in skozi Bizeljsko bodo urejali naprej. Dogovor o tem so sredi julija sklenili Direkcija RS za ceste s Cestnim podjetjem Novo mesto in občino Brežice. Dogovor je v ponedeljek podprl tudi brežiški občinski svet. Tam je svetnik Tone Zorko zahteval, naj gradbeniki, ko bodo cesti začeli urejati, delajo pospešeno, kajti zapore ob cestnih delih velikokrat trajajo zelo dolgo. Tako se je zgodilo npr. v Trnju pri Brežicah in Cerkljah ob Krki, kjer je promet zelo gost. V Cerkljah bodo na cesti gradbeni stroji spet zabrneli v teh dneh.
Drnovem. Jože Blažinč, brežiški svetnik, je predlagal, naj bi domačine oprostili plačevanja cestnine, kar zahteva tudi krški občinski svet. Strokovni odgovor je bil v Brežicah nekako nejasen. V Krškem pa so na svetniške pobude o plačevanju cestnine odgovorili, da bodo na Drnovem domačini in drugi vozniki na avtocesti plačevali različno visoko cestnino.
Peter Žigante, svetnik v Krškem, je predlagal gradnjo bencinskega servisa blizu gramoznice Brege pri Krškem. Državni projektanti niso navdušeni, kot so pokazali, nad črpalko na tistem kraju. Menijo, da bi bilo zelo težko, predvsem pa zelo drago narediti ob avtocesti tako črpalko, da bi se na njej oskrbovala vozila s hitre ceste in tudi lokalna tehnika, npr. traktorji.
Krško in Brežice ob sedanjih razpravah o bodoči avtocesti skupno zahtevata, naj država zgradi t.i. Vrbinsko cesto med Krškim in Brežicami, ki bi bila nadomestna pot med gradnjo avtoceste. Zahtev obeh občin je sicer še več, Krško jih je napisalo vsaj 10. V njih občini zahtevata med drugim, naj investitor avtoceste po gradnji vz-
•V zvezi z bodočim dolenjskim odsekom avtoceste pri Kronovem so v Novem mestu zaostrili nekateri zlasti vprašanje, koliko bo država kmetom plačala odvzeto zemljo, za hitro cesto, in kako visoko cestnino bo zaračunavala domačinom za kratko pot po avtocesti in kolikšno tranzitnim voznikom.
postavi stanje poti in zemljišč, ki bo kar najbolj podobno razmeram pred gradnjo. Krško med drugim tudi nasprotuje predvideni avtocestni vzdrževalni bazi na Drnovem, češ da tak objekt ne sodi na kraj. Krško bi prav tam potavilo “reprezentančne” objekte za poslovno dejavnost.
M. L.
Avto imajo, zdaj jih čaka gasilski dom
Gasilci v Orešju
OREŠJE NA BIZELJSKEM -Prostovoljno gasilsko društvo Orešje je nedavno prevzelo ključe novega kombija. Nakup vozila je občinska gasilska zveza podprla z okrog 2 milijonoma tolarjev, KS Bizeljsko je prispevala 200.000, Turistično društvo Bizeljsko 100.000 tolarjev, ostalo so dali gasilsko društvo in s prostovoljnimi denarnimi prispevki sicer maloštevilni tukajšnji prebivalci. “Da se nismo opogumili, avta ne bi imeli,” pravita predsednik društva Zvonko Kovačič in Poveljnik Ivan Jazbec.
Zdaj bodo opremili vozilo, nekaj denarja se bo moralo najti še za najnujnejše cevi. Posebej si bodo oddahnili, ko bodo uredili gasilski dom v nekdanji osnovni šoli, predvsem ometali fasado. Zadovoljni so s sistemom gasilskih zvez; pri čemer omenjajo, da je na območju Orešja slab signal javne mobilne telefonije. Če imajo marsikje v državi na podeželju premalo hidrantov, je v Orešju hidrantno omrežje kar dobro, kot pravijo v društvu.
PGD Orešje je v nečem drugačno od mnogih drugih takih društev. Orešje je zadnja vas v KS Bizeljsko in v občini Brežice in tako tudi v Sloveniji, krajevna meja je hkrati tudi državna meja s Hrvaško.
• Pionirska desetina PGD Orešje pod mentorstvom Ivana Pavlina je na nedavnem brežiškem občinskem tekmovanju zasedla 2. mesto.
Zato so gasilci iz Orešja zadolženi tudi za morebitne požare ob 3-ki-lometrskem obmejnem pasu in tako tudi za meddržavni mejni prehod Orešje.
M. L.
M. L.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v občini Brežice - Olajšave kot plačilo za lasten trud - Odslej po vsej občini - Praznim vasem pogledati skozi prste! - Stari podatki
BREŽICE - Občina Brežice krpa luknje v proračunski nogavici tudi z denarjem, ki ga bo v občinsko blagajno pripeljal nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Kako bo pri tem uspešna, si še ne upa povedati.
Sedanjemu odloku, po katerem pobirajo omenjeno dajatev, očitajo nepoštenost, z novim naj bi uresničili poštenost pri pobiranju obravnavanega denarja. Pot do tovrstne poštenosti bo še dolga, do konca ji ne bodo prišli vsaj še nekaj mesecev po tistem, ko bo občinski svet Brežice že sprejel odlok.
Krške novice
ZADNJA VEČERJA - Na češkem veleposlaništvu v Ljubljani 1 so potrdili, da Jana Hybaškova, češka veleposlanica v Sloveniji, konec avgusta zapušča našo državo. Izvedeli smo, da v zvezi s tem I odhodom gospa Hybaškova, ki je dobršen del svojega mandata v Sloveniji dobro sodelovala s Krškim, že imela v četrtek v Ljubljani nekakšno zadnjo večerjo. Poslovilnega večera seje udeležil tudi krški župan Franci Bogovič. | Tega dne je namreč predčasno zapustil sejo občinskega sveta, šel je v Ljubljano, v rokah pa je imel darilo. Sicer pa bi bilo čudno, če uradno Krško ne bi sedlo k zadnji večerji gospe Hybaškove, saj je , češko-krško sodelovanje večji del veleposlaničinega mandata zgledno potekalo.
PREDNOST IMA PEŠEC -Krškemu je skrb za človeka prva stvar. Lokalna človekoljubnost gre tako daleč, da si je mesto narisalo prehod za pešce celo na pločniku za pešce. Naj bo jasno, da ima prednost pešec!
SKRBNO-Valvasorjeva hiša je radost in bolečina mesta in občine Krško.. Skoraj so jo že obnovili, ampak je še niso obnovili. Meščani, ki natančneje opazujejo zade- j vo, pravijo takole: “K hiši za vsake volitve pripeljejo nekaj japanarjev betona, stavba.pa pada skupaj!!"
Bogovič pisal Drnovšku
KRŠKO - Župan občine Krško Franci Bogovič je pisal dr. Janezu	\
Drnovšku, predsedniku vlade Republike Slovenije, nekakšno protestno pismo v zvezi s slovenskimi dogovori s Hrvaško o jedrski elektrarni. Zaradi velike vladne domišljavosti bo imelo to pismo en sam učinek. Vladna snažilka bo nesla ven nekaj dekagramov težji koš ža smeti, kot bi ga, če pisma iz Krškega Drnovšek ne bi dobit.
Krško, Krškega -brez Krškega
LJUBLJANA, KRŠKO- V Ljubljani vladni možje pozno v noč razpravljajo o usodi jedrske elektrarne v Krškem. Razpravljajo brez ljudi iz Krškega. Svetijo si z elektriko iz Krškega. Živeta demokracija!
Novo v Brežicah
“LEPO O NAS, ZATO JEJTE PRI NAS!" - Če ste bili v soboto na pikniku in vas zdaj skrbi, ali vam bodo gostitelji po telefonu očitali ješčnost in požrešnost, počakajte še malo, da boste videli, pri čem ste. Očitke lahko pričakujete toliko bolj, če ste bili povabljeni na bogataški prigrizek, ki so ga pripravili ugledni menedžerji in podjetniki. Ob enem takih prigrizkov ob otvoritvi, kjer so ugledni in rejeni nadišavljeni meščani in okoličani pomlatili hrane kot kaki Etiopci, seje znašel novinar. Ko je zapisal, kar je bilo treba zapisati o otvoritvi, se je oglasil neki besni pomembnež, ki se visoko nosi. Rekel je:“ Tam pri nas ste jedli, potem pa ste poročali o nas tako nehvaležno!" Drugače je omenjeni pomembnež videti zelo lep in tudi pameten.
FESTIVAL V BREŽICAH -Velika gala predstava Festival Brežice navdušuje ljudi. Prireditev organizirajo do najmanjših podrobnosti, tako da glasbeniki skoraj nemoteno odigrajo stare skladbe, kot so si zamislili. Nedavno so na festivalu jedli tudi bonbončke. Povedano natančneje, obiskovalka si je odvila enega, preden je kašljala, drugega si je odvila potem, ko je kašljala. To je v grajski viteški dvorani šumelo! Čemu se odpovedati, vrhunskemu festivalu stare glasbe ali bonbončkom? Kaj pa če je kdo tako razburjen od koncerta, da mora nujno tisti trenutek vzeti tabletko za pomiritev? Nelepe podrobnosti lepega festivala pač.
t
Dokaz novosti
BREŽICE - V Brežicah so v mestnem jedru začeli obnavljali stare dotrajane stavbe. To se vidi po tem, da so zdaj počena stekla oken, ki so bila pred obnovo cela.
Agrarne skupnosti na poti v razpad
Poslanci naj bi omogočili agrarnim skupnostim, da pridejo do nekdanje zemlje - Poteptali običajno pravo in vnesli spore - Agrarne skupnosti brez posebnega mesta v zakonodaji
Sad o zavarovanjih
KRŠKO - V junijski številki revije Sad so se lotili toče in naravnih nesreč ter se obširno razpisali, kako se zavarovati pred tveganji v sadjarstvu, kako omiliti in kako sanirati nastalo škodo. Predstavljajo tudi mulčerje, svetujejo sadjarjem, vinogradnikom in vinarjem ter predstavljajo vinski letnik 2000, pišejo o hrambi vina in bralce seznanjajo s sortami jagod.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: solato po 300 tolarjev kilogram, mlad krompir po 60 do 100, stročji fižol po 300 do 600, grah v zrnju po 400, korenje in kolerabo po 200 do 300, čebulo po 200, rdečo peso po 200, zelje po 150, kumare po 100 do 150, kumarice za vlaganje in feferone po 300, paradižnik po 200 do 300, bučke po 150 do 250, papriko po 150 do 200 in česen po 400 tolarjev. Liter borovnic je stal 500 do 700 tolarjev, kilogram sliv 400, breskev 200 do 300, hrušk 250 do 300 in jabolk po 100 do 200 tolarjev. Za šopek peteršilja je bilo potrebno odšteti 50 tolarjev, za zavitek mlincev 300, za vrečko lisičk 350, za kilogram ajdove moke 450 ter za liter in pol domačega kisa 200 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 72 do 3 mesece starih prašičev, 48 starih 3 do 5 mesecev in težkih po 40 do 70 kg. Prve so prodajali po 410 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni
10.000	do 14.000 tolarjev za žival, in druge po 360 do 400 tolarjev kilogram, kar je 18.000 do 24.000 tolarjev za žival. Na sejmu, kjer je bilo malo kupcev, je bila kupčija povprečna.
NOVO MESTO - Zveza agrarnih skupnosti, ki ima sedež v Novi Gorici, je konec junija vsem poslancem državnega zbora poslala pismo, ker je nezadovoljna z vračanjem podržavljenih zemljišč nekdanjih vaških agrarnih skupnosti. Država pred leti ni sprejela njihovega predloga, da bi jim upravni organi vrnili zemljo po službeni dolžnosti. Tako so postopki vračanja za te skupnosti enaki kot za posameznike ter nalagajo vasem stroške in jih silijo v papirnato vojno, ki ji niso kos. Kot pravijo, se v gibanju danes združuje čez 1000 slovenskih vasi, sicer pa predvidevajo, da je bilo do denacionalizacije upravičeno 1.500 do 2.000 vasi.
Ministrstvu za kmetijstvo očitajo, da je v preteklosti zavrglo zad-pji ostanek slovenskega običajnega prava in stari način dedovanja, ki je bil od nekdaj predmet družinskega dogovora in se država v to ni vtikala. Namesto tega je država v postopkih uvedla sodoben princip dednega prava, kar je, kot trdijo v agrarnih skupnostih, sprožilo družinske spore, zavleklo postopke iri pripeljalo do kar najboljših razmer za razpad tisočletnih agrarnih skupnosti.
V Zvezi agrarnih skupnosti tudi opozarjajo, da postopek zahteva številna dokazila, ki jih zakon ni predvidel, zato se stroški povečujejo, mnoge vasi pa se zaradi slabih
izkušenj agrarnih skupnosti drugod po Sloveniji, sploh niso lotila reševanja svoje zemlje. Zakon zahteva za vrnitev nekatere temeljne dokumente, ki jih ni težko najti, sam postopek pa še dokaze po sodobnem pravu in uvaja sodoben dedni postopek tudi za zadeve, ki so se doslej urejale z ustnim izročilom in ne z napisanimi pravili. Tako so nevešče vasi prepuščene birokraciji, advokatom in notarjem.
Zveza opozarja tudi na podvajanje kontrol v postopku in na nelogične primere, ko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ali pa delavci upravnih enot nadzirajo notarje, ki jih je za postopek pooblastila država. V zvezi domneva-
jo, daje doslej rešena komaj desetina vloženih zahtevkov po vračilu agrarne zemlje. Še najhuje pa se jim zdi, da slovenska zakonodaja niti v enem primeru posebej ne opredeljuje agrarnih skupnosti, ki imajo v Evropi pogosto posebno mesto, npr. v Avstriji in Italiji.
Slovenske agrarne skupnosti tako pozivajo poslance, naj podaljšajo veljavnost zakona za nekaj let in natančno opredelijo postopek ter preprečijo izenačevanje skupin-. skifi zahtevkov slovenskih vasi z zahtevki posameznikov in naložijo upravnim organom, naj postopek opravijo po dolžnosti. Želijo še, naj državni zbor imenuje komisijo, ki bo pregledala delo upravnih enot, ki so v denacionalizacijskih postopkih najmanj učinkovite. Poslanci naj bi se posebej zavzeli tudi za pravice nekaterih vasi v Zgornji Savinjski dolini, ki so v agrarni reformi še pred drugo vojno dobile istočasno kot ljubljanska nadškofija odločbo o dodelitvi skupne zemlje, a je zaradi zime in nato zaradi vojne niso mogle uresničiti.
B. D. G.
Čebelaiji navdušili kmete za ajdo
Letos je prav po zaslugi Čebelarskega društva Semič v selniški občini z ajdo zasejanih okrog 12 hektarov njiv - Velik pomen ajde v poljedeljstvu, čebelarstm in kulinariki
SEMIČ - Včasih so se, če ozimna žita niso obilno obrodila, prav s pomočjo ajde ljudje rešili grozeče lakote. V potrošniški družbi te nevarnosti ni bilo več, zato je tudi sejanje ajde izgubilo svoj pomen. Ne čudi torej, da so še pred nekaj leti na semiškem koncu le redki vztrajali pri sejanju ajde.
A člani Čebelarskega društva
Semič, ki so tudi ljubitelji narave in se trudijo ohranjati kulturno krajino, dajejo velik pomen sejanju ajde. Toda ne zgolj zaradi paše za čebele, ampak se jim zdi še pomembnejše, da so strnišča obdelana in da se po njih ne razrašča plevel. Tako so pripravili akcijo, v katero so vključili tudi Kmetijsko svetovalno službo iz Črnomlja, ki je pomagala z nasveti, in semiško občino, ki je primaknila nekaj denarja za nakup semenske ajde. Predlani so kmetje v semiški občini prvič zasejali ajdo, ki jim jo je priskrbelo Čebelarsko društvo Semič. Ker pa je bilo slabo vreme, je bila letina pičla. Zato so čebelarji lani nabavili tri sorte ajde, in sicer avtohtono dolenjsko sivo sorto,
x kmetijsko svetovanje
Zaradi vročine slabša prireja
Kako pomagati prašičem v vročini - Poskrbeti moramo, da imajo vse živali poleti dovolj vode
Nadpovprečno visoke temperature v zadnjem obdobju nas opozarjajo, da je poleg čisto bioloških faktorjev živali in prehrane, izredno pomembno tudi okolje, v katerem živijo. Tako visoke temperature delujejo na živali stresno, zaradi česar prihaja do fizioloških motenj, ob tem pa tudi do bolezenskih stanj. Temperature nad 22° Celzija v hlevu za prašiče zmanjšujejo ekonomičnost prireje, kajti to je temperatura, kije izven optimalnih temperatur okolja za odrasle prašiče, zaradi česar se zmanjša konzumaci-ja krme.
Če pa so v hlevu temperature nad 30° Celzija daljše časovno obdobje, potem zagotovo lahko pričakujemo še: sopenje prašičev (ohlajanje telesa z izdihovanjem vodne pare), ker pri tako visokih temperaturah ni mogoče oddajanje toplote preko telesa (prašiči nimajo žlez znojnicl); prašič se lahko tako zasope, da pogine: če so tako visokim temperaturam izpostavljene svinje med 8 in 16 dnevom po osemenitvi, so gnezda lahko do polovice manjša (embrionalna smrtnost!): zaradi izrazitega zmanjšanja kon-zumacije krme plemenske svinje v laktaciji izrazito hujšajo, kar povzroči padec mlečnosti (smrtnost pujskov se poveča!) in manjše izločanje LH hormonov, zaradi česar ovulira manj jajčec; zaradi neposrednega vpliva visoke temperature na znižanje nivoja hormonov, predvsem tistih, ki odločajo o rednosti in izrazitosti pojatev, lahko pričakujemo manj izrazite znake bukanja in bukanje v nerednih intervalih.
Ne samo rejska, ampak tudi etična dolžnost vsakega rejca je, da živalim v tej vročini nudi zadosti vode. Pitanci v taki vročini gotovo potrebujejo vsaj 15 litrov vode dnevno, plemenske svinje v laktaciji pa 30 litrov in več. Prav tako ne pozabite na sesne pujske, ki potrebujejo vodo že prvi dan po rojstvu. Zračite hleve in predvsem zmanjšajte koncentracijo živali (min. 0,8 nf za pitanca in 1,5 m3 za plem. svinjo)! Kot je opisano na začetku, je za fizikalno oddajanje toplote pomembna temperatura okolja, zato polivajte tla in stene (če to omogoča izdelava) hlevov z vodo (prenekateri hlev bo na ta način tudi očiščen). Tudi polivanje prašičev v večini primerov ne škodi, a tu je potrebno biti bolj previden. Na prenekateri kmetiji se že odločajo za izpuste za prašiče različnih kategorij, tudi z lužami.
Tako izrazite vremenske razmere še najbolj nazorno opozarjajo, kako pomembno je optimalno okolje za primerne rezultate. Zato je o potrebah živali potrebno razmišljati že ob izbiri lokacije hleva in pri gradnji hleva (višina hlevov, ureditev prezračevanja in način dovoda svežega zraka), pa tudi o morebitnem načrtovanju izpustov. Na osnovi izkušnje iz preteklega leta naj opozorimo rejce prašičev na opazno slabšanje rejskih rezulta-tev v taki vročini, zato je toliko pomembnejša skrb za živali (opazovanje živali, koncentracija živali, izbira kvalitetne krme itd.).
mag. ZDENKA KRAMAR
darjo in bambi. Želijo namreč ugotoviti. katera bi bila za semiške razmere najprimernejša. Tudi letos so zasejali vse tri sorte, setev pa so zaključili pred nekaj dnevi.
Lani so dali čebelarji v analizo nekaj vzorcev zemlje. “Za rast ajde je pomemben fosfor, prav tega pa v semiški zemlji manjka. Zato smo kmetom svetovali, kako naj dogno-jujejo. Opazujemo tudi vreme in zapisujemo izsledke, iz katerih bomo po večletnem opazovanju lahko z dokajšnjo natančnostjo ugotovili, kdaj je najbolj primeren čas za sejanje ajde," je povedal predsednik semiškega Čebelarskega društva Stane Plut.
Da je bila odločitev čebelarjev, da navdušijo kmete za sejanje ajde, pravilna, dokazuje tudi vse večje zanimanje kmetov za pridelovanje tega žita. Društvo je letos dalo dvajsetim kmetom 720 kilogramov ajdovega semena, kar zagostuje za 7 hektarov njiv. Čebelarji imajo s kmeti dogovorjeno, da jim ob žetvi vrnejo toliko semena, kot so jim ga dali pred setvijo, vsako leto pa nekaj semena čebelarji še dokupijo. Ocenjujejo pa, da je letos v semiški občini z ajdo zasejanih okrog 12 hektarov polj, torej dvakrat več kot lani. Po Plutovih izkušnjah sodeč, se bo zanimanje za setev v prihodnjih letih še povečevalo. Pravi pa, da bi bilo dobro, ko bi čim več ajde sejali tudi v sosednjih črnomaljski in metliški občini, saj čebele ne poznajo meja.
Čeprav, kot rečeno, čebelarji niso navdušili kmetov za sejanje ajde zgolj zaradi paše čebel, pa si prav tu poljedelstvo in čebelarstvo še kako podajata roki. Ne le, ker je prisotnost čebel predpogoj za dober in kvaliteten pridelek zrnja.
Stane Plul
temveč tudi zategadelj, ker ajda cveti takrat, ko v naravi skoraj ni drugega cvetja. "Ajda pa je s pomočjo kulinarike povezana tudi s turi/mom, zlasti še. ker vse bolj pridobiva na pomenu domača tradicionalna hrana. Zato že razmišljamo, da bi ob martinovanju pripravili razstavo ajdovih jedi," je navdušen Plut.
M. BEZEK-JAKŠE
S pšenico je slabo
ŠENTJERNEJ - Na Drašk-ovcu pri Šentjerneju je poslovna enota KZ Krka Polje v preteklem tednu odkupila še zadnje tone pšenice. Lani so odkupili 308 ton tega zrnja in tudi letošnji odkup ne presega 300 ton. Pridelek je bil zelo slab, saj so dobri kmetje pridelali največ 4,5 tone pšenice na hektar, povprečje pa se giblje med 3 in 3,5 tone, čeprav ob normalnih letinah boljši kmetje pridelajo 5, 6 ali celo do 7 ton na hektar. Kmetje, ki so imeli zasejane manjše površine, zaradi slabega pridelka in nizke cene pšenice sploh niso prodali.
NASAD JAGOD - Pri Čateških Toplicah nastaja te dni blizu 5 hektarov velik nasad jagod. Pripravlja ga trsničarstvo in cvičkarstvo Staneta Jurkoviča z Broda v Podbočju, katerega jagode so že vseskozi ena izmed njegovih dejavnosti. Zasadili bodo približno 250.000 sadik treh različnih sort. uvoženih iz Italije. V rastlinjaku, ki jih bodo namestili nad nasad, bodo spomladi dozorele sočne jagode. (Foto: M. Vese!)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Priprave na trgatev
Dobra vina gredo dobro v prodajo
Manj kot dva meseca nas loči od trgatve. Celoletno, vsestransko zahtevno delo naj se čim uspešneje zaključi, da bo nagrada prava. Vinogradniki, ki sami grozdje predelajo v vino, se zavedajo, da je plačilo po delu, zato niti ne pomišljajo, da bi štrajkali, saj jih bo trg nagradil ali kaznoval za kakovost vina. V dobrih treh mesecih bo že približno znano, kako uspešni in srečni (toča itd.) smo bili letos.
Večina vin prejšnjega letnika je že prodana ali je že znan kupec. Lahko ocenimo, da dobra vina gredo dobro v prodajo. Sklepam, da zato ne bo potrebno nabavljati veliko nove vinske posode, čeprav je verjetno sedaj zadnji rok za posebna naročila. Ne zadostujejo pa samo "hektolitri”, če smo se letos odločili za bolj raznovrstno vinsko ponudbo. Mogoče je povpraševanje na trgu letos drugačno, kot je bilo lansko jesen. Ali bodo na primer že v jeseni bolj iskana mlada vina ali bo naslednje leto več kupcev za zrela vina, oziroma vina, ki bodo nekaj mesecev zorela v sodih. Sprememba ponudbe zahteva tudi pravočasno spremembo ali dopolnitev vinske posode. t
Zadnji čas je tudi za spremembe v predelavi grozdja. So naši stroji (pecljalnik, preša itd.) v dobrem stanju, ali je potrebno kaj popraviti ali spremeniti? Veliko zidanic je opremljenih z navidez lepimi pecljalniki iz ne-
Ureja: dr, Julij Nemanič
rjavnega jekla. Ti stroji niso tako nedolžni, kot so lepi. Ostri robovi vrtečih in mirujočih delov, ki pridejo v stik z grozdjem, se dajo lepo ročno obrusiti. Majhen poseg, ki nas stane samo nekaj ur potrpežljivega dela, se nam bogato obrestuje. Grob pecljalnik poveča usedlino in tudi grenčico vina. Posebno pri belih vinih je grenčica zelo moteča. Narobe bi ravnali, če bi grenčico zakrivali z ostankom nepo-vretega sladkorja. Polsuha vina zgubljajo prednost, ki sojo imela nekaj let na trgu, so pa sploh problematična za kletarjenje.
Porabniki vin so tudi bolj osveščeni, kot so bili, in vedo, da so polsuha vina močneje zažve-plana. Zadnja leta smo zvedeli preko raziskav, ki tečejo po svetu, da večji delež usedline (blata) pospešuje nastanek vonja po gnilih jajcih. Povečanje usedline pomeni tudi zmanjšanje sambtoka. Od nekdaj je veljalo in velja tudi danes, daje odstotek usedline kazalec kakovosti postopka predelave grozdja. Najbolj uveljavljeni proizvajalci kletarske opreme po svetu zagovarjajo svojo višjo prodajno ceno za stroje tudi s zmanjšanimi poškodbami jagodne kožice pri predelavi grozdja. Prečrpavanje drozge izpod pecljalnika na prešo ali v kad na alkoholno vrenje, ki nas je rešilo napornega ročnega premetavanja drozge, je lahko tudi bolj ali manj nevarno za povečevanje kaleža v moštu ali drozgi. Pri manjših količinah grozdja svetujem, da odstranite črpalko, gotovo boste izboljšati kakovost svojega vina.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
OBVESTILO PRIDELOVALCEM GROZDJA!
KZ Krka z.o.o. Novo mesto obvešča vse člane, kooperante ter vse pridelovalce grozdja, da bo letos
odkupovala grozdje.
Vse zainteresirane pridelovalce vabimo, da se oglasijo v pisarnah ZE Kmetijstvo na Grabnu, v Mirni Peči, v Šentjerneju in Škocjanu, kjer bodo dobili informacije o pogojih in načinu odkupa. Informacije pa je mogoče dobiti tudi na naslednjih tel. številkah: Graben 39-31-870, 39-31-892, Mirna Peč 39-36-150, Šentjernej 39-31-946 in Škocjan 38-46-162.
KZ Krka z.o.o.
helenamrzlikar gospodinjski kotiček
Vlagamo le -sveže in zdrave gobe
Gobe so zaradi svojega širokega razpona vonja in arome zelo dober dodatek drugim živilom, kot so meso, zelenjava, divjačina, ribe. testenine in podobno. Ponudimo jih za predjed, glavno jed ali z njimi izboljšamo okus in jih uporabljamo le kot začimbo. Za pripravo gobjih jedi uporabimo sveže ali konzervirane gobe. Če jih ustrezno obdelamo in shranimo, jih imamo na voljo čez vse leto. Vlagamo jih lahko v kis, olje ali slanico, jih steriliziramo, sušimo, globoko zamrznemo in pripravimo gobji izvleček ali ekstrakt.
V kis vlagamo le sveže srednje velike gobe. Najprimernejše so jesenske, ki hitro zrastejo in jih po nabiranju v kratkem času tudi vložimo. Pred predelavo jih očistimo, operemo pod tekočo vodo in dobro odcedimo. Razrežemo jih na poljubno velike kose in jih kuhamo v vreli slani vodi približno pet minut. Nato jih odcedimo, stresemo v čiste segrete kozarce in zalijemo z vrelo mešanico kisa in vode v poljubnem razmerju. Pred tem v mešanici zavremo nekaj celih poprovih zrn, olupljeno šalotko, strok česna, lovor in druge začimbe po okusu. Kozarce napolnimo z gobami do roba, zalijemo z vročo mešanico in takoj zapremo s kovinskimi pokrovčki.
Če želimo gobe shraniti v olju, jih moramo najprej kuhati v mešanici kisa in vode približno 10 minut.
Nato jih odcedimo in delno osušimo na krpi. Nato jih po plasteh vlagamo v segrete kozarce in vmes zalivamo s sončničnim ali oljčnim oljem. Kozarce tesno zapremo in jih vsaj mesec dni ne odpiramo. Hranimo jih do 6 mesecev. Lahko jih konzerviramo tudi s soljo, kar pa zaradi zdravja ni priporočljivo. Zelo pogost način shranjevanja je globoko zamrzovanje. Kukmake, jurčke, črne trobente, turke, zimske panjev-ke in še nekatere lahko zamrznemo surove, nekatere druge pa moramo pred zamrznjenjem prekuhati oziroma blanširati.
Lahko jih tudi prepražimo na surovem maslu ali olju skupaj s čebulo. Pomebno je, da vsak shranek opremimo z nalepko, ki označuje datum in vrsto gob. Tudi sušenje gob sodi med uveljavljene metode konzerviranja. Na ta način gobam ohranimo okus, aromo in videz. Posebno primerne za sušenje so vse vrste užitnih gobanov, črne trobente, kostanjevke in podobno. Pred sušenjem gobe očistimo in jih narežemo na pet milimetrov debele lističe. Sušimo jih na soncu ali v sušilniku. S hitrim sušenjem gobe ohranijo svetlo barvo. Shranimo jih v vrečke iz zračne tkanine. Posušene lističe lahko zmeljemo v gobov prašek, ki je okusen dodatek raznim omakam, rižotam ali juham. Nekoliko zahtevnejša pa je priprava gobjega izvlečka iz ekstrakta.
Mladi talenti za staro glasbo
Začel se je Študentski festival Festivala Brežice
Ta teden seje začel niz koncertov Študentskega festivala, kije tako kot osrednji koncertni program Festivala Brežice, katerega del je posvečen stari glasbi, le s to razliko, da so izvajalci koncertov talentirani uveljavljajoči se mladi glasbeniki. Koncerti potekajo na historičnih prizoriščih gradov Bogenšperk. Rajhenburg, Pi-šece in Sevnica, v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in v cerkvi sv. Martina v Trbovljah.
Uvodni niz koncertov sta začela baritonist Egon Bajt in čembalist Janko Kastelic. Egon Bajt je začel študij petja na srednji šoli in ga nadaljeval na Akademiji za glasbo ,v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je tudi na tujem, med drugim na Nizozemskem, kjer zdaj končuje podiplomski študij. Janko Kastelic je študij glasbe začel na šoli St. Micha-el’s Boy Choir, nadaljeval na konzervatoriju v Torontu in diplomiral iz glasbene teorije, kompozicije in dirigiranja na tamkajšnji fakulteti za glasbo. Kot vsestranski glasbenik deluje na različnih področjih kot organist, zborovodja, čembalist ipd.
Glasbenika sta v torek, 31. julija, nastopila na gradu Bogenšperk, včeraj na gradu Rajhenburg, danes pa bosta koncertirala ob osmih zvečer v novomeški kapiteljski cerkvi. V petek, soboto in nedeljo bosta ob isti uri nastopila še na gradu Pišece, Sevnica in v Trbovljah. V koncertnem programu so izbrana dela L. N. Clerambaulta, D. Scarlattija, J. S. Bacha in G. F. Haendla.
V drugem nizu koncertov, ki bo potekal od 7. do 11. avgusta, bodo nastopili študentje glasbene akademije iz Krakowa, v tretjem, ki bo potekal od 14. do 18. avgusta, pa bodo nastopali študentje Evropske glasbene akademije iz Bolzana. Avgusta bo torej za ljubitelje stare glasbe še dovolj lepih priložnosti za glasbene užitke, ki sijih bodo lahko izdatno privoščili tudi zato, ker za vse koncerte Študentskega festivala ni vstopnine.
Ostanki temeljev dela porušene hiše v Dilančevi ulici.
Pričakovanih najdb ni bilo
Arheološka sondiranja v mestnem jedru Novega mesta se zaključujejo - Najstarejše najdbe iz 16. stoletja
NOVO MESTO - Arheološko sondiranje v vzhodnem delu starega mestnega jedra v Novem mestu se zaključuje. Od predvidenih devetih sond so jih odprli in raziskali že sedem, preostali dve v Dilančevi ulici pa kopljejo v tem tednu. Namen sondiranja je bil ugotoviti morebitne kulturne plasti v tem delu mesta, kjer poteka temeljita obnova mestne infrastrukture, zaradi gradbenih del pa bi bile te plasti lahko trajno uničene.
Kot pravi arheolog Danilo Breščak iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki vodi izkopavanja, so pričakovali, da bodo v tem delu mesta odkrili ostanke vsaj antične, če ne že prazgodovinske naselitve, vendar teh najdb ni bilo, kar je pravzaprav presenetljivo, saj območje Novega mesta slovi po prazgodovinskih najdiščih. V doslej izkopanih sondah so odkrili le srednjeveške ostanke, najstarejše iz 16. stoletja, nekaj srednjeveških uličnih tlakov, temelj zidu pred frančiškansko cerkvijo, ostanek pokopališča in temelje srednjeveške stavbe. Sonda na razširjenem
Veselja dom
Poletna gledališka delavnica na gradu Mala Loka
MALA LOKA - Zavod za vzpodbujanje ustvarjalnosti Arti pripravlja na gradu Mala Loka poletno gledališko delavnico za srednješolce in člane kulturno-umetniških društev in neprofesionalnih gledaliških skupin z območja trebanjske in novomeške občine. Delavnica se bo začela v nedeljo, 26. avgusta, zvečer s spoznavnim večerom, z delom pa bodo udeleženci pričeli naslednji dan in svoje bivanje na gradu zaključili v petek, 31. avgusta. V petih dneh bodo pod mentorstvom Marka Derganca - Dergija raziskovali zakon oziroma načelo gledališke in filmske igre ter fenomen igralstva, poudarek pa bo na komiki kot bistvenem elementu človekove etike, ki ni nič drugega kot iskrenost (iskrivost) srca. Od tod tudi poimenovanje delavnice z Veselja dom. Raziskovanje bo potekajo v treh fazah, vse bodo dokumentirane in kasneje umetniško obdelane in zmontirane na digitalnem videu. Informacije in prijave do 22. avgusta na tel. 040-267-344.
KONCERT TREH GLASBENIKOV - Tretji od sedmih koncertov Novomeškega glasbenega festivala je bil v sredo, 25. julija, zvečer v evangelijski cerkvi v Novem mestu, na njem pa so se predstavili trije odlični glasbeniki: Volodja Baliarorsky, ki se po ocenah strokovne kritike uvršča med vodilne slovenske violiniste, mednarodno uveljavljeni flavtist Cveto Kobal in Nedka Petkova, pianistka in muzikologinja, ki študira čembalo na Visoki šoli za glasbo v Ziirichu. Nastopili so v triu (violina, prečna flavta in špinet), vsak pa se je predstavil tudi kot solist ter navdušili številne poslušalce. (Foto: MiM)
delu Dilančeve ulice, ki zdaj deluje kot manjši trg, je odkrila temelje v začetku prejšnjega stoletja porušenega dela hiše mizarstva Udovč, pod njimi pa nekaj srednjeveške keramike.
"Starejših plasti v tem delu mesta torej nismo našli,” pravi Breščak, “a so podatki, do katerih smo prišli, pomembni. Pričajo o tem, da so bile nekdaj novomeške ulice drugače formirane in da so sedanji manjši trgi nastali kasneje.”
MiM
Počastitev stoletnice
LITIJA - Stoletnico rojstva pisatelja in dramatika Slavka Gruma bodo v litijski občini 1. in 2. avgusta počastili z odprtjem razstave Grumovih knjig, dokumentov in fotografij v MK Litija, s filatelistično razstavo v litijski knjižnici, izdajo priložnostnega poštnega žiga in izdajo spominske kuverte ter s položitvijo venca na spominsko ploščo na Grumovi rojstni hiši v Šmartnem.
Kiparska razstava v Miklovi hiši
RIBNICA-Jutri, 3. avgusta, bodo ob osmih zvečer v galeriji Miklova hiša odprli razstavo Pogled na kiparstvo v času prehoda iz osemdesetih v devetdeseta leta, na kateri bo razstavljen izbor del iz ribniške likovne zbirke avtorjev Jožeta Bardija, Mirka Bratuše. Romana Makšeta, Zmaga Posege, Marjetice Potrč in Reneja Rusjana. Razstava bo na ogled od konca septembra.
Kočevski muzej vabi
KOČEVJE - Pokrajinski muzej Kočevje vabi na ogled stalnih in občasnih razstav. Ta čas sta v prostorih muzeja na Prešernovi 11 na ogled dve stalni razstavi, Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev ter razstava risb Božidarja Jakca, na ogled pa je tudi gostujoča razstava Dekleta in šola.
Na avkciji je bilo napeto vzdušje, licitiranja pa so šla višje, kot je večina pričakovala.
in tretjič ■ prodano!”
Uspešna avkcija najboljših likovnih del, s katerimi so brežiški osnovnošolci pospremili Festival Brežice
BREŽICE - Tukajšnja osnovna šola se je dejavno vključila v dogajanje, s katerim Festival Brežice že nekaj let zapored v poletnih mesecih dodobra zaznamuje mesto ob sotočju Save in Krke. Dan šole je bil s pestrim kulturnim in družabnim programom dejansko otvoritvena prireditev festivala, učenci šestih, sedmih in osmih razredov so pod vodstvom mentorice Mojce Planinc ustvarili okrog 60 likovnih del na temo glasba in iz izbranih del postavili razstavo, ki je bila na ogled v brežiškem gradu ves čas trajanja osrednjega koncertnega programa; v soboto, 28. julija, zvečer, na dan zadnjega koncerta osrednjega festivalskega programa, pa so pripravili še avkcijo najbolj-
ših desetih del. Potekala je v glasbeni šoli, vodil pa jo je direktor Galerije 7 iz Vrhnike Bojan Novak. Vzdušje na avkciji je bilo napeto, licitiranje za nekatere slike prav tekmovalno, navdušenje šolarjev ob visokih licitiranih cenah pa veliko, saj sta kar dve sliki šli za več kot sto tisoč tolarjev. Najvišje je cena zletela za sliko Harmonija, za katero je občina licitirala do višine 139 tisoč tolarjev. Končni izkupiček avkcije, ki je namenjen osnovni šoli za njene dejavnosti, je bil presenetljivih 591 tisoč tolarjev. Udeleženci avkcije so tako na posrečen način pomagali šoli in hkrati dali priznanje njenemu vodstvu in delavcem.
MiM
Pesem je naš praznik
Jubilejni album ob desetletnici Vokalnega kvarteta Stična ■ Izbor najbolj priljubljenih iz dosedanjih albumov
STIČNA - Vokalni kvartet Stična, v katerem pojejo Marko Okorn, Dušan Kamnikar, Alojz Kastelic in Tone Zaletelj oziroma namesto njega Jože Perkovič, je letos dopolnil prvo desetletje svojega delovanja, zaznamovanega s številnimi nastopi doma in na tujem ter s kakovostno rastjo. Jubilej so praznovali sredi junija, ko so v domačem kraju pripravili kar dva koncertna večera, na katerih so se jim pridružili številni prijatelji iz sveta zabavne in narodnozabavne glasbe, ljubljanska glasbena založba Nika Records pa je jubilej počastila z izdajo novega albuma z naslovom Pesem je naš praznik.
Na jubilejnem albumu je dvajset skladb, s katerimi je kvartet požel največ pozornosti poslušalcev in so se ljudem najbolj priljubile, hkrati pa je izbor premišljeno narejen, tako, da podaja vse glasbene zvrsti, s katerimi seje kvartet v desetih letih svojega Obstoja ukvarjal. To je kar
pisan glasbeni svet, saj so pevci od leta junija 1991, ko so prvič javno nastopili na poroki Dušanove sestre Ljube, vse do jubilejnega leta vztrajno širili svoj pevski program in so slovenskim narodnim pridali slovenske nabožne, črnske duhovne v slovenščini in dalmatinske narodne, v novejšem času v sodelovanju z instrumentalnim ansamblom Mi trije pa še narodno-za-bavne melodije. Gre torej za res pisan šopek pesmi, nabran na gredicah štirih dosedanjih albumov kvarteta Stična: Z veselim srcem voščim in Božični koncert z gosti izleta 1995, Pojdi in oznani iz leta 1997 in V deželi desetega brata iz lanskega leta. Izboru uspešnic iz prejšnjih albumov sta dodana dva nova posnetka: ljudska Ta glažek in Zdravica, ki jo je na besedilo Prešernovega sodobnika Miha Kastelca uglasbila Lorena Mihelač, kvartetov nekdanji umetniški voditelj.
MiM
STOLETNICA ROJSTVA SLAVKA GRUMA
Ubežnik iz resničnosti
Pisatelj je odraščal in osebnostno zorel v Novem mestu - Iz pozabljenosti med slovenske klasike
Na današnji dan pred natanko sto leti seje rodil Slavko Grum, pisatelj in dramatik, ki seje v slovensko literaturo nesmrtno zapisal s kratko prozo in predvsem z dramo Dogodek v mestu Gogi, z njim vred pa je na livadah Parnasa zapisano tudi ime Novega mesta. Dolenjska metropola je namreč tako kot pri Dragotinu Ketteju in Miranu Jarcu tudi pri Grumu pomembna življenjska postaja, in tudi zadnji dom je Grum našel v “preljubem Novem mestu”, “deželi svojih sanj” - pokopan je namreč na šmihelskem pokopališču.
Slavko (s pravim imenom Ignacij) se je rodil 2. avgusta 1901 v Šmartnu pri Litiji kot tretji od štirih otrok v družini Franca in Marije Grum. Ko je bil star pet let, se je družina preselila v Novo mesto. Tu je preživel otroštvo in čas mladostnega odraščanja vse do odhoda na dunajsko univerzo. Čeprav se je družina že kmalu preselila v Mokronog, potem v Konjice in nazaj v Šmartno, je Slavko ostal v Novem mestu.
Mladenič iz “rakve”
Najprej je kot zunanji gojenec obiskoval osnovno šolo pri novomeških frančiškanih, stanoval pa pri dijaški gospodinji pod Kapitljem. Med njegovimi učitelji je bil tudi p. Blanko. Med njima so se stkale močne čustvene vezi in pod patrovim duhovnim vodstvom je mladenič stopil v svet literature. R Blanko je bil tisti, ki je pregovoril Grumove, da so dali sina šolat naprej na gimnazijo.
Mladega gimnazijca je vzel k sebi na stanovanje pečar Jože Klemenčič (kasneje seje poročil z njegovo sestro) v hišo na Grmu, kjer je imel Slavko na voljo podstrešno sobico, “rakev” ji je pravil. V nji je dijak, ki je v sebi čutil jasen klic, da mora postati nekaj posebnega, pozno v noč “goltal klasike” in svetovne pisatelje, razmišljal o eksistencialnih vprašanjih “o bogu, o postanku življenja, sploh z vprašanjem od kod - kam,” kot je zapisal v svojem dnevniku, se ure in ure pogovarjal s svojim najboljšim prijateljem Nikom Berusom iz Regrče vasi ter veliko študiral in zavzeto širil svoje duhovno obzorje. Pred odhodom na Dunaj je v dnevnik zapisal: “Nisem živel zastonj v malem mestu, in tudi ne zastonj štiri v svoji rakvi. V primeru z drugimi sem dosegel visoko zrelost.”
Novomeška dijaška leta so bila polna tudi koprnenja po lepoti, ki jo je iskal v umetnosti in naravi, ter po idealni ženski, ki pa je nikakor ni mogel najti v konkretnih novomeških dekletih. Čeprav se je rad sukal v njihovi družbi in je včasih ponočeval do jutranjih ur, je bil hkrati samotarsko vzvišen nad meščani. Zunanje dogajanje se ga ni dosti dotikalo.
V Novem mestu se je nakazovalo tudi Grumovo nagnjenje k drogam, kateremu je kasneje, ko je usodno segel po morfiju, kokainu in alkoholu, tudi podlegel. Kot gimnazijec je strastno kadil in se hkrati ves čas boril, da bi premagal to nagnjenje. Z Berusom, ki je bil prav tako hud kadilec, sta zbirala čike iz pljuvalnikov in celo po cestah, med poukom pa je hodil kadit na stranišče, da "kot prešest-nik izsesam par dimov in se pijan vrnem v razred". (Dnevnik)
Slavko Grum
V zadnjem letniku gimnazije ga je močno mučilo vprašanje, kaj naj gre študirat: filozofijo, biologijo ali medicino. Po maturi, ki jo je kot odličnjak seveda naredil z odliko, se je odločil za medicino, ker je pač zanjo dobil štipendijo.
Ž Gogo vzpon iz anonimnosti
Na Dunaj je prišel jeseni leta 1919. Zadnja leta študija in prvo obdobje po njem v Ljubljani (1925 - 1929) seje sprostila Grumova pisateljska sila. Po mladostnih dramah (Pierrot in Pierette, Trudni zastori) je napisal večino črtic, ki jih je nameraval izdati v zbirki Beli azil. V razmeroma kratkem obdobju zrelega pisateljevanje je začel pisati tudi svoje najbolj znano delo Dogodek v mestu Gogi, za katero je leta 1929 na jugoslovanskem natečaju prejel drugo nagrado. To ga je za nekaj časa dvignilo iz sorazmerne literarne anonimnosti. Objavljal je sicer v slovenskih in tudi tujih revijah, vendar je ostal kot literat precej neopažen, bolj poznan je bil po svojih predavanjih. Kljub več poskusom je moral čakati na prvo uprizoritev Dogodka do leta 1931, ko so dramo le postavili na oder najprej v Mariboru in nato še v Ljubljani. V tem času mu je pisateljska moč že močno usahnila, daje do smrti napisal le še nekaj črtic in novelo Deček in blaznež. Posebej boleče je doživljal konec dolgoletnega razmerja z ljubljeno Jožo Debelakovo.
Preselil se je v Zagorje, kjer je delal kot zdravnik splošne prakse. Odvisnost od drog je bila vse večja. Po osvoboditvi je zaradi emocionalne razpetosti poskusil narediti samomor, rešila gaje mati. Zadnjih nekaj let svojega življenja je našel nekaj sreče in spokoja v ljubezenskem razmerju s precej mlajšo Zinko Brglez ter na izletih z avtom. Zaradi raka na jetrih je začel hitro hujšati, užival je lahko le še konjak, vsako hrano pa je izbruhal. Maja 1949 je obležal, odpeljali so ga Ljubljano na operacijo in potem nazaj v Zagorje, kjer je 3. avgusta, le dan po svojem 48. rojstnem dnevu, umrl. Pokopali so ga v Novem mestu na šmihelskem pokopališču. Ob odprtem grobu se noben od govornikov ni spomnil, da polagajo k večnemu počitku pisatelja.
Iz popolne pozabe ga je obudila mariborska izdaja njegovih črtic in dram leta 1957. Po nji je zanimanje za literaturo Slavka Gruma naraščalo injeta 1976 seje z izidom dveh knjig v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev uvrstil med slovenske klasike.
M. MARKELJ
Vavpotičeva scena za Grumovo dramo Dogodek v mestu Gogi. Original hranijo v Knjižnici Mirana Jarca, kjer je shranjena tudi večina Grumovih rokopisov in pisem.
I
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže * zanimivosti » slike • dopisi
Palček na Uršnih selih praznoval 20 let
Pregovorno drži, da na mladih svet stoji. Ampak mlade le morajo spraviti do odraslosti in zmožnosti, da vzamejo na pleča odgovornost in vse, kar jih dela sposobne za življenje, starejši. Tako je bilo, tako je in tako bo.
Pred 20 leti so v takrat nerazviti KS Uršna sela, ki se je borila za osnovne razmere komunalne ureditve v svojem življenjskem prostoru, zagrizli v dokaj trdo jabolko. Bilo je potrebno veliko truda, prizadevanj, časa pa tudi zagnanosti in vztrajnosti, da so dobili družinsko otroško varstvo za malčke, katerih starši ^nikakor niso mogli dobiti varstva v času službe. Sprva je kazalo, da se bije boj Don Kiho-ta z milini na veter, toda vztrajnost posameznikov je obrodila sadove in pri Miri in Tonetu Končku z Uršnih sel je našel varno zavetje šopek nebogljenčkov. Ta se je iz leta v leto večal in se je zaradi prostorske stiske preselil v Luben k Zinki in Tonetu Četiču. Varstvo seje iz leta v leto izboljševalo in dobivalo obliko vzgojno-varstvenega dela
kot v pravi varstveni ustanovi v dolenjski prestolnici. Kako prikladno za starše in malčke, ki so zjutraj dremajoči lahko zaspali naprej v domačem kraju, ko so jih jemali domov sorodniki in niso bili deležnih zgodnjih voženj v mesto in utrujajočih nazaj domov. Kako pomembno za utrjevanje vezi in korenin v domačem okolju! Čas je tekel, ne da bi kdo razmišljal, da je pravzaprav velika sreča za starše in otroke, ko imajo varstvo pred vrati doma. In skozi ta mah prostor varstva je šlo 73 varovancev.
Pa se je Zinka spomnila, da bi bilo dobro praznično obeležiti 20-letnico obstoja vrtca Palček na Uršnih selih. Kako je zadela žebljico na glavico, se je pokazalo na samem srečanju, v torek, 17. julija letos. Izdana je bila ljubka brošura z vabilom,
POČITEK V SENCI- Mladiček počim po utrudljivi igri. Vpoletni vročini se hitro utrudijo tudi psi.
V POLETNI VOROČINI
Počitek in senca tudi za psa
Poleti se najraje zatečemo v senco in se osvežimo, lastniki psov pa morajo vendarle še prej poskrbeti za svoje kosmatince, ki so v poletni vročini odvisni predvsem od njih.
Zdenko Potočar, podpredsednik Kinološkega društva Novo mesto, nam je dal nekaj splošnih nasvetov glede počitnikovanja s psom in kako mu olajšati težave, ki se pojavijo poleti. Najpomembnejše je, da pes večkrat na dan dobi svežo vodo, hrane pa ne preveč. Na razpolago mora imeti senco in ne smemo ga obremenjevati z intenzivnim delom. Sprehode naj bi lastniki omejili na zgodnje jutranje in pozne večerne ure.
Vožnji v hudi vročini z avtom, ki nima klimatske naprave, se moramo izogibati. Kinologi lastnike še posebej opozarjajo, naj psa nikoli ne pustijo v zaprtem avtu na soncu, saj lahko dobi toplotni udar. Znamenja tega so pospešen ali šibak srčni utrip, zelo oteženo dihanje, povišana telesna temperatura, drhtenje, krči in nezavest. Če jih opazimo, psa nemudoma odpeljemo v hladen in zračen prostor. Glavo mu dvignemo in jo hladimo s hladnimi obkladki, druge dele telesa pa polivamo s hladno vodo. Če pravočasno ne ukrepamo in psa ne peljemo k veterinarju, lahko pogine.
Na potovanju se pes med vožnjo ne sme sprehajati po avtomobilu, ampak mora mirovati. Najbolje je, da je čim
manj, vsaki dve uri pa moramo narediti postanek. Za prehod meje na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Hrvaško zadošča knjižica o cepljenju, Madžari pa zahtevajo tudi ustrezna veterinarska potrdila.
Na morju naj se pes kopa čim manj. Nekateri psi vodo tudi pijejo in dobijo močno drisko. Po kopanju je treba psička skopati še v sladki vodi, z mokro dlako pa ga ne smemo pustiti na soncu, temveč ga zbrišemo in skrtačimo. Pri pasmah z dolgimi ušesi po kopanju-pogosto pride do vnetja ušes, zato je pomembno, da jih pregledujemo in čistimo. Če do vnetja vseeno pride, moramo takoj k veterinarju.
Poleti so nadležni tudi klopi. Zajedajo se večinoma med aprilom in septembrom, zato je treba po sprehodu v gozdu in po travnikih psa takoj pregledati. Klopa odstranimo tako, da ga s pinceto vrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca. Klopi so nevarni predvsem zato, ker lahko prenašajo nevarne bolezni, kot sta borelioza in menin-goencefalitis (vnetje možganske ovojnice).
Pri novomeškem kinološkem društvu bodo z veseljem odgovorili na vsa vprašanja in vam svetovali. Informacije o društvu ponujajo na svoji spletni strani (www,kin-drustvo-nm.si). preko katere lahko sodelujete tudi pri forumu za izmenjavo mnenj.
META PENCA
ki se mu človek enostavno ni mogel odreči.
Dan praznovanja se je pričel muhasto, menjavala sta se dež in sonce, skratka bi - ne bi... Toda ure srečanje so dobile blagoslov višjih sil, dež seje potuhnil za Radoho, iznad Roga pa je sonce posijalo na prizorišče dogajanja na športnem igrišču Uršna sela, kjer je kulturni program grel srca vseh, ki so se tam zbrali v velikem številu. Skozi zgodovino vrtca so nas popeljali v besedi ravnateljica WO Novo mesto Majda Ku-šer-Ambrožič, navzoče pa sta pozdravila podžupan novomeške občine Adolf Zupan in predsednik KS Uršna sela Matija Zamida. Rozina Čelič, vodja Palčka, je tistega dne pokazala doslej nam neznane skrite talente na mnogih področjih, tudi v povsem spontanem govoru, ko je orisala delo vrtca, se izognila težavam in prikazala te pozitivne strani tega odgovornega posla. Jožica Stopar, predstavnica staršev varovancev in idejni vodja pri rojevanju tega vrtca je s preprostimi pa klenimi besedami povedala v kratkem vse, kar bi kdo morda razkladal celo uro, program pa je nadvse prijetno in spretno povezovala Mojca Zupančič. Ob vseh naštetih sem izpustila obvezni (po protokolu bog si ga vedi koga) floskuli gospod in
gospa. Tega dne smo bili tam na igrišču trdno povezani med seboj, vsak s svojo zaslugo in s srcem; najmlajši in tisti že v letih ter mnogi varovanci, ki so pritegnili posebno pozornost. Nekateri od njih že dokazujejo, da na mladih stoji svet, ustvarili so si družine, so zaposleni, odgovorni in sposobni nositi bremena, takšna in drugačna. Kako lepo je bilo videti čedno Polono, nekdanjo Polonco: v rokah je držala svojega sinka in poteg je sedel Simon, zdaj postaven mož in očka.
Srečanje je potekalo vedro, srečali smo se znanci izpred 20 tet, ki so pomagali pri ustanavljanju vrtca. Tu je bila zaslužna Marija Padovan, ki zaključuje plodno delo in pravkar odhaja v zasluženi pokoj, svojo odsotnost je opravičila in poslala pozdrave takratna ravnateljica Kristina Plut, žal se nismo srečali z g. Marjeto Potfč, ki nosi nemalo zaslug za to, da je bilo pri nas skozi to obdobje 73 malčkov popeljanih v prvo obdobje vzgoje, izobraževanja ter imelo toplo oskrbo v domačem okolju. Prijetno so nas presenetite z obiskom: prva mentorica naših varušk in strokovna sodelavka Majda Seničar pa Mira, ki je nudila streho prvi skupini varovancev, prvi varuški in vzgojiteljici Jožica Povše in Jožica Žagar, ki še sedaj us-
Z nostalgijo smo gledali nekdanje malčke, zdaj fantiče, fante in može, deklice, dekleta in žene in nenazadnje, skupinico kobacajev, ki je pripravila lep programček.
pešno opravlja ta posel, prva pa je že babica. Bile so tudi še druge vzgojiteljice, ki so se vrstite skozi vsa ta teta.
Kako velikega pomena je uršenski Palček, se je dodobra pokazalo šele sedaj. Zato Zinki Čelič vse priznanje za odlično izpeljano organizacijo in dolgoletni trud, saj sta z možem Tonetom vložila veliko dela, volje in prizadevnosti, da je vse teklo, kot je. Vsi ti so vsak po svoje pomagali pri prvih težkih korakih, kot je tako nazor-
no povedala Jožica Stopar, vsi naslednji so bili lažji. Z nekakšno nostalgijo smo gledali nekdanje malčke, zdaj fantiče, fante in može, deklice, dekleta in žene! In, ne nazadnje, sedanjo skupinico kobacajev, ki je pripravila lep programček in nas popeljala v teto 1981, ki je tako daleč, da je ena generacija že odrasla in sama varuje svoje otročke, seveda je tu vrtec.
Zares lep jubilej, vreden praznovanja, pozornosti in spomina.	J. S.
Ob 130. obletnici rojstva Frana Šaleškega Finžgarja
V letošnjem februarju je šla neopazno mimo nas ISO. obletnica rojstva klasika slovenske proze Frana Šaleškega Finžgarja, dolgoletnega urednika knjižnih izdaj Mohorjeve družbe, pobudnika za odkup Prešernove rojstne hiše in rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti prav od njene ustanovitve leta 1938. Njegov roman Pod svobodnim soncem, povesti Dekla Ančka, Prerokovana, ljudske igre Divji lovec, Naša kri, Veriga, Razvalina življenja in mladinska dela Študent naj bo, Gospod Hudournik, klasična zbirka pravljic Makalonca in Iveri so že davno postale ljudska last, ker se odlikujejo tudi po korenitem ljudskem jeziku.
Rodil se je 9. februarja 1871 v Doslovčah na Gorenjskem, obredel kot kaplan oz. župnik zaradi svoje pokončnosti in odkritosti celo vrsto krajev, med njimi tudi Kočevje in Želim-Ije, ter leta 1918 tik pred koncem prve svetovne vojne postal župnik v Trnovem v Ljubljani. Ob tej priložnosti objavljamo odlomek iz njegove obširne in nadvse zanimive avtobiografije Leta mojega potovanja, v kateri popisuje, kako je odšel iz Sore in pristal na svojem zadnjem službenem mestu. Umrl je v Ljubljani 2. junija 1962 v 92. letu starosti in bil pokopan z velikimi Častmi.
KB.
Fran Šaleški Finžgar:
Župnik v Trnovem
Kar dobim teta 1918 iz Ljubljane pismo župnika Vrhovnika. Sporočil mi je, da pojde na pomlad v pokoj. “Vest me peče, ko sem ti pred desetimi teti trdno obljubil, da lahko dobiš Trnovo, a nisem šel v pokoj in sem sedaj dolžan, da te na to opozorim. Ako imaš veselje, prosi, sodim, da bi gotovo dobil.” - Skušnjava je prišla. Dolgo sem se obotavljal in premišljeval. Nazadnje sem se odločil in se napotil do župana dr. Tavčarja. - Patronat trnovske fare je imela mesto Ljubljana. - Rekel sem mu: “Tako in tako pismo sem dobil in se odločil, da zaprosim. Toda povem, da bom vložil samo tedaj, ako se vi strinjate s tem, da prosim, in mi poveste svoje mnenje.” Dr. Tavčar je rekel: “Meni je prav, če prosite. Ne
vlagajte prej, da vam pismeno sporočim. Toda ne hodite k nikomur in ne trkajte pri raznih občinskih svetnikih. Prav nikamor ne hodite!” (...)
Po Sori je zašumelo. Ljudje so hodili k meni in me pregovarjali, naj ne grem. Tudi meni je bilo zelo tesno pri srcu. Toda nazaj nisem ne smel ne mogel. Takoj sem začel pripravljati za selitev. Težko delo! Prepeljati sem moral tudi nekaj sena. živine, gospodarske oprave, živil, za katera je bila trda v Ljubljani, jaz pa sem imel svoje pridelke. Kljub vsemu sem 2. aprila vzel slovo od Sore in šel v Trnovo. Hotel sem priti popolnoma tiho, pa mi je kaplan pisal, da župljani pripravljajo sprejem in jih ne smem žaliti. Vdal sem se.
Ob slovesu sem šele spoznal, kako smo se v Sori radi imeli. Možje so mi prinesli diplomo častnega občana občine Sore.
(Tedaj so mi samo ustno to povedali, diploma sama je bila izdelana šele julija.) Zelo umetniško jo je izrisala Helena Vurnikova. Na njej je piramida borečih se teles - simbol svetovne vojske - spod pa napis: “Občina Sora je Vas, svojega župnika F. S. Finžgarja, ki ste nas uredili v ljubezni in nam ob časih, ko si je sebičnost v krvi podjarmila svet, darovali sebe v požrtvovalnem delu brez primere, izvolila za svojega častnega člana." (To diplomo v okviru mi je bomba uničila.)
Žene in dekleta so mi darovale lep mašni kelih.
Ves ganjen ob toliki ljubezni in hvaležen sem se odpeljal. V Šentvidu pri dekanu Zabretu sem se poslovil od duhovnikov tovarišev. Prišlo je osem sosedov in iz Ljubljane naproti kanonik dr. Kimovec in urednik Izidor Cankar. Po obedu so poslali pome Trnovčani kočijo in vsi skupaj smo se odpeljali proti Ljubljani. Pri zgodovinski krakovski kapelici je bil slovesen sprejem. Kaj sem odgovarjal na pozdrave, ne vem. Konec junija 1943 me je srečala stara žena, me ustavila in rekla: “Ali še pomnite, kaj ste rekli pred krakovsko kapelico?" - “Nič več ne vem,“ sem ji odgovoril. - Ona pa: “Rekli ste: .Prinesel sem vam toplo srce ljubezni do vseh in železno voljo za delo!' Nič se niste zlagali!" - Nasmehnil sem se in rekel: “Kakor je božja volja!"
Za mano je prišlo tudi mnogo Sorčev. Hoteli so videti, kam pojde njihov župnik. Pa jim nič ni bilo všeč, zlasti revno gospodarsko poslopje, ko je sorško tako mogočna stavba. Prišli so še enkrat po slovo in nekdo je rekel: “Kar ukažite! In vse bomo v enem dnevu oprtiv brez voz znesli nazaj v Soro. Samo da se vrnete." - Rad priznam, da sem bil kljub svoji gorenjski
trdoti in grčavosti ves mehak in raztajan, čeprav sem skušal skrivati.
V	soboto zvečer pred belo nedeljo mi je Glasbena matica pod Hubadovim vodstvom zapela podoknico. Ljudstva je bilo silno veliko. Ko so me silili, naj množici spregovorim skozi okno, res nisem vedel, kaj bi, čeprav sem tolikokrat govoril v tistih burnih časih. Zato sem samo zaklical: “Živel slovenski narod! Živela Jugoslavija!" Dosti je bilo. Ljudje so poprijeli za vzklik in se prepevaje razšli.
V	nedeljo potem - 7. aprila 1918 - sem bil slovesno umeščen. Ko sem prišel vabit pa-tronskega gospoda, župana dr. Tavčarja, in ga prosil, da bi ostal tudi pri obedu, mi je rekel: “Ostanem, ako bo zelo malo gostov in kar se da skromen obed. Kot župan najbolje poznam stisko ljudi in ne trpim nobenega razkošnega obeda.” Vse sem mu obljubil in tako tudi storil. Pri-digoval je prelat Andrej Kalan. Tavčar mi je rekel: “Kako prijetno govori. Stvarno in mirno, kakor bi žuborel studenček.” Obed je bil res skromen, kakor je želel župan Tavčar in kakor se spodobi za tak čas splošne stiske. Ko sem se županu zahvalil, je dr. Tavčar med drugim z napitnico izrekel tudi tole: “Pošten človek mora priznati, da bi brez slovenske duhovščine slovenskega naroda in njegovega napredka ne bilo. Vplival bom, da moja stranka ne bo več tako grdila duhovščine, kakor jo je časih doslej,”
“Resnica" - Šušteršičev tednik - je pa zapisal po umestitvi: “Dr. Tavčar je šel rajši k težko obloženi farovški mizi kot na shod." Brez razlage tak krivičen in strupen stavek pove dovolj.
F. S. Finžgar: Zbrano delo XII, str. 314 - 317
RECI STREHI PREPROSTO BRAMAC
Prihranite pri sanaciji strehe zato pokličite 080 20 30.-
ZAŠČITA S SISTEMOM

POSEZONSKA RAZPRODAJA
od 2. 8. do 18. 8. 2001
Trgovski center MERKUR
Tovarniška 10, (v centru INTERMARKET),
BREŽICE, tel.: 07 496 25 93
Obiščite nas med tednom od 8. do 20. ure,
v soboto med 8. in 15. uro.
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
slovenski festival domače zabavne glasbe
Ptuj, petek, 3. avgusta
Mestni trg (pred Mestno hišo)
Ptujska 1 poletna nočj| :
Ptuj, sobota, 4. avgusta®
Mestni trg,	flr
Slovenski trg,
Miklošičeva ulica	'
Vroče. * za vese(?e
MESTNA OBČINA PTUJ
POETOVIO VIVAT
Mm §wM$
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
RADIO
U NIV0X
Odlična oprema, omamna cena.
Mazda Premacy l.8i I6V, 114 KM
(3.454.792 sit ,ii 30.500 dem)
www. mazda.mms.si
Mazda Premac/ je gotovo najboljša možna izbira ta hip. Bogata serijska oprema vas bo navdušila. Da o ceni sploh ne govorimo. Zato pohitite v salone z vozili Mazda in izberite najboljše.
MAKOMA, Novo mesto, 07/393 42 12
PROTEKT SINTAL d.d.
družba za varovanje
Seidlova 5, 8000 Novo mesto tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305
V V tN
SINTAL
Pošta Slovenije, d.o.o.
objavlja na podlagi 12. in 30. člena-Statuta Pošte Slovenije, d.o.o. (Ur. list RS, št. 46/98)
javno dražbo za prodajo nepremičnine
1. Predmet prodaje so poslovni prostori v Trebnjem, Golijev trg
10, pare. št. 221/1, vi. št. 516, k.o. Trebnje, v izmeri 108,47 m2 z 9-odst. pripadajočim deležem zemljišča, ležečega na parceli št. 221 /
1.	ki znaša 742,00 m2, ter 1 /4 delež na zemljišču, ležečem na parceli št. 219/3, vi. št. 1000, k.o. Trebnje, ki znaša 101 m2, kar s 25,25 m2 solastništva predstavlja parkirišče za dva avtomobila.
2.	Poslovni prostori in zemljišče se nahajajo ob glavni cesti v središču Trebnjega in imajo naslednje priključke: vodovod, kanalizacijo, elektriko, telefon in ogrevanje.
3.	Prostori so primerni za služnostne dejavnosti.
4.	Izklicna cena je določena na podlagi cenitve, ki jo je opravil sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke in znaša 18.419.917,18 SIT na dan 25.5.2001.
5.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani Republike Slovenije.
6.	Dražitelji se morajo pred javno dražbo izkazati s potrdilom o plačani varščini v znesku 10% izklicne cene na žiro račun Pošte Slovenije, d.o.o., št. 52100-849-90810, ki se bo neuspelim dražiteljem vrnila brez obresti v roku 8 dni.
7.	50% kupnine, zmanjšane za znesek vplačane varščine, poravna kupgc ob podpisu pogodbe, drugo polovico pa pred primopredajo poslovnih prostorov, v nasprotnem primeru se pogodba razdre.
8.	Dodatne informacije lahko dobijo interesenti na tel, št. 07/37-18-601, g. Karel Kapš ali 07/37-18-620, g. Alfonz Šterbenc.
9.	Javna dražba bo dne 27.8.2001 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Pošte Slovenije, d.o.o, PE Novo mesto, Novi trg 7, 8000 Novo mesto.
Pošta Slovenije, d.o.o.

t vts ze mn visimo
i<<*
RUMENE STRINI
SLOVENIJI TEL
tel.(OI) 436 53 90. fax 01 436 85 ZO. www.intermarketjnE.si
I N T E R MARKETING
Ponudba velja: 2. - 7.8.2001 oz. do prodaje zalog.
KAVA
BARCAFFE
mleta, Droga
PIŠČANČJA
STEGNA
družinsko pak., Perutnina Ptuj
GROZDJE
BELO
ORIGINAL
VODA
JAMNICA
z ali brez CQ2
PRALNI PRAŠEK SUPER
5 kg
A CENEJŠI
PON,- PET. 8h - 20h SOBOTA8h - 17h NEDELJA 730 - 12h
SPAR SLOVENIJA d.o.o., Ljubljana, Šmartinska 152G

	. 'mcairiM • [.-■m	d««,	j
	1 |p§^|	J ira
Pod topom na Drski v Novem mestu bo zrasel soseski oskrbni center
Leta 1976 je bil na Drski zgrajen prvi večstanovanjski objekt v okviru takrat predvidene organizirane gradnje. V dveh desetletjih in pol je bil zgrajen večji del soseske, ki bo po izgradnji osnovne šole v Mrzli dolini in stanovanjskih blokov v njeni neposredni bližini v letu 2002 dobil obrise končne podobe. Z opisano gradnjo, predvideno v zazidalnem načrtu Mrzla dolina, bo imelo sosesko območje več kot 6.000 prebivalcev; kar predstavlja slabo tretjino prebivalcev Novega mesta.
V takratnih urbanističnih načrtih so bile za območje soseske predvideni tudi objekti družbenega standarda: otroška vrtca Drska I. in II., rekreacijska površina s športnimi igrišči ob Šegovi ulici in dve manjši oskrbni trgovini z mešanim blagom (vse že izvedeno) ter osnovna šola v izgradnji.
Na območju “Pod topom", nepozidanem zemljišču med Ulico Slavka Gruma in ulico Drska, je bila prvotno predvidena izgradnja večstanovanjskega objekta. Kasneje je bilo območje obravnavano kot potencialna lokacija osnovne šole. Zaradi interesa domačih in rujih podjetij po gradnji trgovskih objektov je uprava Mestne občine Novo mesto preverila možnosti gradnje tovrstnih objektov v Novem mestu v okviru veljavnih prostorskih planskih aktov. Na osnovi urbanističnih kriterijev, zemljiškoknjižnih podatkov in pobud Krajevne skupnosti Drska je bil izdelan program priprave ureditvenega načrta “Pod topom". Ker je soseska Drska izrazito spalno naselje in morajo prebivalci (tudi starejši, drugače hen-dikepirane osebe in mladina) vsak zahtevnejši opravek ali nakup opraviti na drugih koncih mesta, je program priprave poleg trgovskega centra predvidel še prostore za poštne, bančne gostinske in druge storitve, prodajo oblačil in obutve ter prostore krajevne skupnosti.
Na osnovi sklepov občinskega sveta je Mestna občina Novo mesto v sodelovanju z društvom arhitektov Dolenjske in Bele krajine v roku od maja do konca julija 2001 izvedla urbanistično arhitekturni natečaj za pridobitev rešitev za najustreznejši ureditveni načrt. Od sedmih vabljenih priznanih podjetij sta organizatorja pridobila pet popolnih natečajnih elaboratov, ki jih je obravnavala ocenjevalna komisija na osnovi vnaprej določenih kriterijev.
Komisija je ocenjevala natečajne elaborate po naslednjih sklopih: rešitev soseskega oskrbnega centra, rešitev mirujočega prometa za večstanovanjske objekte in paviljone ob Šegbvi ulici s predlaganimi rešitvami za ureditev zelenih in rekreacijskih površin v območju zgodovinskega spomenika “Top" ter ureditev mirujočega prometa za objekte Ulica Slavka Gruma št. 54 do 58.
Komisija je elaborate ocenila z vidika urbanistične in arhitekturne govorice s poudarki na ekonomičnosti in faznosti izgradnje, prometne ureditve in varstva spomenikov.
Na zaključnem srečanju dne 20. julija 2001 je ocenjevalna komisija sprejela naslednji sklep:
•	Prva nagrada se ne podeli, ker nobeden izmed elaboratov ni ponudil dovolj kvalitetne celovite rešitve vseh natečajnih zahtev.
•	Podelita se dve enakovredni drugi nagradi, in sicer elaboratoma pod šiframa 26398 (Elite Krško, d.o.o.) in 11111 (Neapolis Novo mesto, d.o.o.).
•	Podeli se ena tretja nagrada, elaboratu pod šifro 77777 (Spina Novo mesto, d.o.o;, in Acer Novo mesto, d.o.o.).
•	Ostala dva udeleženca prejmeta enakovredni najvišji odškodnini.
Na osnovi urbanističnih in arhitekturnih rešitev nagrajenih elaboratov bo izdelan osnutek ureditvenega načrta območja, ki bo v jeseni 2001 tudi javno razgrnjen v prostorih Mestne občine Novo mesto. To pomeni, da bodo imeli zainteresirani občani in pravne osebe v času razgrnitve možnost dati pripombe in predloge na razgrnjeni osnutek, do katerih se bosta opredelila župan in mestni svet, kar pomeni, da bodo tehtne in sprejemljive pripombe in predlogi upoštevani v končnem gradivu ureditvenega načrta. Po sprejetju ureditvenega načrta bo Mestna občina Novo mesto izvedla javen razpis za prodajo območja kupcu, ki bo imel interes na ureditvenem območju zgraditi soseski center pod pogoji, določenimi v ureditvenem načrtu. Celostna investicija in otvoritev soseskega centra je. predvidena v letu 2002, medtem ko so fazne izvedbe ureditev parkiranja ob obstoječih stanovanjskih blokih odvisne od interesov lastnikov etažnih stanovanj oziroma njihovih pooblaščenih zastopnikov.
Sprejete in nagrajene urbanistične in arhitekturne kvalitete, ki so sprejete za izdelavo ureditvenega načrta, so naslednje:
•	Na nepozidanem območju med Ulico Slavka Gruma in ulico Drska se zgradi soseski center s prostori trgovine mešanega blaga (ca. 1000 m2), pošte, banke, gostinskih lokalov, speciali-ziranh'trgovin in lokalov (turizem, igre na srečo...) ter prostori krajevne skupnosti z možnostjo izvedbe tržnice. Soseski center se opremi ob obeh glavnih ulicah z zadostnim številom zunanjih parkirnih mest, dodatna parkirišča lahko investitor izvede v kletni etaži. V soseskem centru je predvidena večja avla z vhodi v lokale v eni ali več etažah kot prostor za srečevanja obiskovalcev v neugodnih vremenskih razmerah (zima, deževno obdobje...). Center se v nadstropni etaži poveže s pešpotmi preko parkovne ureditve v smeri proti Šegovi ulici.
•	Posebna pozornost je namenjena ureditvi mirujočega in peš prometa ob Šegovi ulici: med večstanovanjskimi objekti Šego-va ulica št. 4 do 10 se predvidi podaljšanje parkirišča proti topu in zožanje parkirišča z namenom izboljšanja parkirne discipline. Ob paviljonskih objektih se tako pridobi pešaška pot, ki se preko parkovne ureditve naveže na Ulico Slavka Gruma in nadaljuje proti novi osnovni šoli. V parkovni ureditvi površine ca. 1 hektar ni predvidenih novih površin za šport, saj so tovrstne površine zagotovljene pri otroškem vrtcu v Šegovi ulici, ob novi osnovni šoli, ob srednješolskemu centru in v sklopu bližnjega športnorekreacijskega centra Portoval. Med obema nizoma večstanovanjskih objektov ob Šegovi ulici je predlagana ureditev parkirišč z možnostjo nivojske odprte ali večetažne garažne ureditve z možnostjo etapnosti.
•	Na območju travnika pri trgovini Mercator ob ulici Brod je predlagana ureditev razširjenih parkirnih površin z možnostjo fazne izgradnje večetažne parkirne hiše. Uprava Mestne občine Novo mesto in Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine vabita vse občane na razstavo natečajnih elaboratov v avli Kulturnega centra Janez Trdina, ki bo potekala predvidoma od 28. avgusta do konca septembra 2001.
Mestna občina Novo mesto in Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine
Novo mesto, Orsko, Ulico Slavko Grume
Poletna Ribniška šola rokometa
RIBNICA - V Portorožu je potekala 6. tradicionalna poletna Ribniška rokometna šola. Udeležilo se je je 115 mladih upov iz Železnikov, Cerkelj, Kočevja, Ribnice, Trebnjega, Kranja, Sodražice in Mirne. Vodja šole je bil Zdenko Mikulin, novi trener Inles Rika, pri delu pa mu je pomagalo pet trenerjev in deset spremljevalcev. Za otroke, ki so bili razvrščeni v šest skupin, je bila poslastica šole obisk vrhunskih igralcev Celja Pivovarne Laško - Tomaža Tomšiča in Renata Vugrinca. (M. G.)
Na Kokrško in Jezersko Kočno
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 3. avgusta, pripravilo pohod na Kokrško in Jezersko Kočno. Tura je zelo zahtevna, zato je poleg ostale opreme obvezna tudi čelada in samovaroval-na oprema. Dodatna pojasnila dajejo in prijave šprejemajo po telefonu 041 673 464.
Gopi in ne Orli
ČRNOMELJ - Na turnirju v malem nogometu, ki ga je v Črnomlju pripravilo društvo 113, je zmagalo moštvo Gopi picerija Semičanka in ne Orli, kot so nam pomotoma javili prireditelji. Iz zmagovalne ekipe je bil tudi najboljši igralec turnirja Matjaž Pintarič.
Visoke počitnice so obrodile sad
Na prvi dirki drugega dela sezone je Martin Derganc po višinskih pripravah, ki si jih je privoščil namesto dopusta na morju, spet zablestel
NOVO MESTO - Kolesarji novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom so po izjemno uspešni kolesarski pomladi, ki so jo zaključili z zmagami na državnem prvenstvu, kriteriju Telekoma in Veliki nagradi Krke, dobili dva tedna počitnic, ki jih je večina izkoristila za namakanje v morju na Hvaru, medtem ko je prvi mož moštva Martin Derganc s klubskim tovarišem Andrejem Gimp-Ijem premor med dirkami izkoristil za višinske priprave v Livignu v Italiji, kjer seje na višinah krepko preko 2000 m očitno izvrstno pripravil in to dokazal že na prvi dirki drugega dela sezone.
Sočasno z zadnjimi etapami francoskega Toura so v Brescii v Italiji pripravili trietapno dirko Brixia, na kateri je nastopila večina najboljših kolesarjev, ki niso sodelovali na največji etapni dirki na svetu. Kljub izjemno močni konkurenci za dirko 4. kategorije UCI so se Novomeščani dobro držali. Na štartu se je zbralo 170 profesionalcev, med katerimi velja omeniti nekaj slavnih imen, od katerih je najbolj odstopal Štangljev moštveni tovariš Davide Rebellin, ki je letos kar nekaj časa vodil na svetovni računalniški lestvici. Rebellin je dobil drugo, najtežjo etapo na dirki s ciljem na 1098 m visokem prelazu Lomazene, na katerega vodi več kot 20-odstotni klanec, za katerega so morali kolesarji na zadnje kolo natakniti poseben zobnik s 25 zobmi. S težko preizkušnjo v zaključku 170 km dolge etape je zelo dobro opravil tudi Martin Derganc, kije na cilj priplezal 12., za Rebellinom pa je zaostal 2 minuti in 6 sekund.
Dan pred tem je Martin v prvi etapi osvojil 11. mesto, vendar se mu je obetalo še precej več. V svojem znanem napadalnem slogu si je ves čas prizadeval uiti tekmecem, kar mu je v 10 km pred ciljem tudi uspelo. Tekmecem je ušel za nekaj sto metrov, glavnina pa je v zadnjih kilometrih pred ciljem na vso moč pritisnila na pedala in razpoloženega Dolenjca ujela 500 m pred ciljem.
Tretja etapa je minila v precej bolj. mirno kot prvi dve, saj je bila speljana precej bolj po ravnini, odločil pa jo je ciljni šprint, ki ga je dobil Itali-
Marlin Derganc
jan Gianluco Bortolami, še ne dolgo tega stalni član prve deseterice svetovnega kolesarstva. V skupnem vrstnem redu je zmagal Avstralec Cadel Evans, ki se je za cestno kolesarstvo odločil šele pred letom dni, v preteklih letih pa je dvakrat zmagal v svetovnem pokalu v gorskem kolesarstvu, Martin Derganc pa je dirko končal na 9. mestu.
Avgusta bo moštvo Krke Telekoma nastopilo na več enodnevnih dirkah višje kategoriji v Italiji, Nemčiji, Avstriji in na Poljskem, kjer bodo poskušali še izboljšati bogat izkupiček točk UCI iz pomladanskega dela in se kar najbolje pripraviti za Svetovno prvenstvo v Lizboni. Na
prvenstvu bo odvisno od uvrstitve Slovenije na svetovni lestvici nastopilo 8 ali 4 slovenskih kolesarjev. Na mesto v reprezentanci lahko računa predvsem Martin Derganc, možnosti za nastop pa imata tudi Valter Bonča in Branko Filip. Edini od kolesarjev Krke Telekoma, ki si je že zagotovil nastop v Lizboni, je Vladimir Miholjevič, ki bo na svetovnem prvenstvu kolesarjev nastopil kot edini hrvaški kolesar. Seveda sta na spisku selektorja reprezentance tudi Novomeščana na začasnem delu v tujini Gorazd Štangelj in Uroš Murn.
I. V.
Turnir v Zburah
ZBURE - Nogometni klub Zbure bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 8. uri pripravil nogometni turnir za pokal Zbur. Prijave zbirajo po telefonu 30 73 666.
V Banja Luki in Prijedoru
OTOČEC - Pet tenisačev Krke TC Otočec je nastopilo na dveh turnirjih v Republiki srpski. V Banjaluki so Kastelec, Pucelj, Turk in Štamcar izpadli v prvem krogu kvalifikacij, Gordan Jankovič pa v prvem krogu glavnega turnirja. V Prijedoru je Pucelj izpadel v 1. krogu, Jankovič v drugem krogu, medtem ko sta se Štamcar in Kastelec prebila do osmine finala, Turk pa je po turnirju v Banjaluki zaradi obnovljene poškodbe komolca odpotoval domov.
Primc v Edmonton po finale
Novomeški metalec diska napoveduje, da bo na svetovnem prvenstvu i’ Edmontonu izboljšal 15. mesto iz Seville
NOVO MESTO - Najboljši novomeški atlet vseh časov 35-letni metalec diska Igor Primc, je s svojim trenerjem Slavkom Malnarjem v ponedeljek odpotoval na svetovno prvenstvo v Edmonton v Kanado, kjer bo nastopil v ponedeljek, 6. avgusta.
Igor je na tekmovanje dobro pripravljen, saj med pripravami razen nezgode pred domačim mitingom za nagrado Krke ni imel težav s poškodbami, normo za nastop v Edmontonu pa je izpolnil precej pozno, 8. julija v Mariboru, zato je poti v Kanado še toliko bolj vesel, še posebej, ker so mu lani poškodbe in nesporazumi v zvezi s pravili pri doseganju norm preprečili, da bi vrhunec svoje kariere dosegel na olimpijskih igrah v Sydneyju.
• Letos najboljši izidi v metu diska: 70,99 Virgilijus Alekna (Litva), 69,96 Frantz Kruger (Južna Afrika), 69,62, Tirno Tompuri (Finska), 69.34, 68,09 Robert Fazekas (Madžarska), 67,92 Mario Pe-stano (Španija), 67,70 Jason Tunks, 67,66 John Godina (ZDA), 67,27 Lars Riedel (Nemčija)... 62,74 Igor Primc.
Čeprav se letos ne more pohvaliti s takimi izidi kot pred dvema letoma, ko je državni rekord pomaknil do 64,79 m in na svetovnem prvenstvu v Sevilli osvojil 15. mesto, je pred nastopom optimističen. Do zdaj je na svetovnih prvenstvih vedno izboljšal uvrstitev in to naj bi mu uspelo tudi tokrat. Na velikih tekmovanjih znajo biti kvalifikacije prava loterija, saj imajo metalci na voljo le tri mete, a Igor ima zdaj dovolj izkušenj, da bi lahko vsaj enega od kvalifikacijskih metov “zadel” in dosegel izid, ki bi ga popeljal v
finale. Po Igorjevem mnenju bo letos na svetovnem prvenstvu konkurenca v disku izjemno močna, saj je precej tekmovalcev spomladi dosegalo odlične izide. S svojim izidom iz Maribora (62,74) je na letošnji svetovni lestvici na 40. mestu, yendar to ne pomeni veliko, saj mnogi tekmovalci, ki blestijo v pripravljalnem obdobju, na največjih tekmovanjih nastopijo bistveno slabše, glede na dobro formo pa lahko Igorju uspe mariborski izid še popraviti. Finale bi bil dosegljiv, če bi se približal svojemu državnemu rekordu, veliko pa je vse skupaj odvisno tudi od vremena. Ko so naši atleti prišli na prizorišče velikega tekmovanja, so tam vladale bolj zimske kot poletne temperature.
Kvalifikacije v metu diska bodo na sporedu v ponedeljek, 6. avgusta, ob 17. uri (skupina A) in ob 18.45 (skupina B), če pa bo Igorju uspelo uvrstiti se v finale, pa bo drugič stopil v krog v četrtek, 9. avgusta, ob štirih zjutraj po našem času.
I. V.
Igor .Primc
Po znanje v teniške delavnice
Teniški klub Portovald je pripravil počitniške teniške delavnice - Skrbijo za rekreativno tradicijo - Najmlajši uspešni tudi na tekmovalnem področju
na množičnosti oziroma je večina članov različne starosti desetletja igrala tenis predvsem rekreativno, tudi v Portovaldu ne zanemarjajo tenisa kot ljubiteljske dejavnosti. Pripravljajo vrsto rekreativnih turnirjev, mlajši in starejši rekreativci oziroma veterani pa zbirajo točke za teniško piramido, na vrhu katere je trenutno legenda novomeškega rekreativnega tenisa Marijan Stokanovič. Za rekreativno področje v klubu skrbi Edi Lubej. Zadnji rekreativni turnirje bil nočni minuli konec tedna. V finalu sta se točno ob polnoči pomerila Marjan Stokanovič in Gregor Guštin. Pozne nočne ure so bolj odgovarjale Guštinu.
Najmlajši člani kluba igrajo tenis bolj zares in nastopajo tudi na turnirjih teniške zveze Slovenije, kjer je v kategoriji do 10. leta najuspešnejši Blaž Redling, ki ga v tej starostni skupini, v kateri sicer ni uradne jakostne lestvice, štejejo za najboljšega v državi, zelo blizu vrhu pa je tudi Urh Stupar. Med najboljše mlade te-nisače spadajo tudi Ana Benčina, Nika Drkušič in Kristijan Stramič.
Klub dobro skrbi za obveščanje članstva in tudi drugih, ki bi jih utegnilo zanimati, kaj se v Portovaldu dogaja. Tako pripravljajo že drugo številko klubskega glasila, v katerem so zbrani vsi izidi domačih turnirjev in nastopov klubskih članov na drugih tekmovanjih, pa tudi člankov o pestri društveni netekmovalni dejavnosti ne manjka, pred kratkim pa so odprli svojo domačo stran na internetu: www.tenis-klub-portovald.si.
I. V.
Elan bo igral v drugi ligi
NOVO MESTO - Na izrednem občnem zboru nogometnega kluba Elan so se odločili, da bodo kljub zadolženosti in odhodu večine članov prvega moštva v druge klube v novi sezoni nastopili v drugoliga-škem tekmovanju. Prevladalo je mnenje, da je bolje, da v drugi ligi nastopajo z mladimi domačimi igralci in padejo v tretjo ligo, kot da bi izstopili iz vseh lig, se odpovedali članskemu moštvu ter s tem novomeškemu nogometu naredili nepopravljivo škodo.
NOVO MESTO - Teniški klub Portovald je pred štirimi leti vzniknil na pogorišču nekdanjega teniškega kluba Novo mesto oziroma Krka, kot se je imenoval, preden je obubožal in dokončno propadel. Del mladih igralcev se je takrat pridružil novoustanovljenemu društvu v okviru teniškega centra na Otočcu, drugi del pa se je vrnil pod Portoval na domača igrišča novomeških tenisačev v prav tako na novo ustanovljeno društvo Portovald.
Tudi te počitnice v klubu, ki deluje pod strokovnim vodstvom češkega trenerja Jirija Volte, ne mirujejo, saj so za novomeško mladino tako kot lani ponudili pester program teniškega usposabljanja v tako imenovanih teniških delavnicah. Vanje se je letos vključilo 45 otrok, med katerimi seje večina otrok s teniškim loparjem. žogicami in mrežo srečala prvič.
Podobno kot nekdanji novomeški teniški klub, ki je temeljil predvsem
V DOBRIH ROKAH - Novomeški otroci so tudi letos nabirati prve teniške izkušnje na igriščih po Portovalom, kjer so bili v dobrih rokah češkega trenerja Jirija Volte. (Foto: I. V.)
Odbojka na žužemberški mivki
ŽUŽEMBERK - odbojkarski klub Žužemberk bo od 10. do 12. avgusta pripravil 7. odprto prvenstvo Dolenjske v odbojki na mivki. Vsa pojasnila v zvezi s prijavami in turnirjem daje Dare Pucelj po telefonu 041 324 708.
KRŠKE TELOVADKE SO NA PRIPRAVAH - Selekcijske telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško Urška Štus, Urška Gramc, Nika Močivnik in Vesna Bregar, uradne ekipne državne prvakinje B programa Gimnastične zveze Slovenije v kategoriji deklic, se bodo še do 4. avgusta mudile v Piranu na poletnih gimnastičnih pripravah.
Se bo Partizan kar sam zrušil?
Zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu letos ne bo prišlo do gradnje prizidka k OŠ Blanca niti stavbe Partizana Sevnica - Razočaranje nad šolskim ministrstvom je veliko
Dolinšku poletna liga v motokrosu
KRŠKO - S tretjo dirko se je na Planini nad Horjulom končala poletna liga, ki jo je pripravil Motoklub Buhe z Buta-jnove. V razredu članov z licencami do 85 kubičnih centimetrov je prvo mesto v skupnem seštevku osvojil Denis Dolinšek, član Fun športovega Bence MXteama, kije zbral 105 točk. Na zadnji dirki je bil ponovno drugi, in to v obeh vožnjah. Na zadnji dirki seje Denisu pridružil Tomaž Salobir, ki je nastopil med podmladkom z enako močnimi motorji. Tomaž je bil v obeh vožnjah drugi in osvojil pokal za tretje mesto v skupnem vrstnem redu Poletne lige.
SEVNICA - Že pred sejo sevniškega občinskega sveta je župan Kristijan Janc s sodelavci članom nadzornega odbora in odbora za finance občine Sevnica podrobno razložil poslovanje proračuna v prvem polletju letošnjega leta. Poslovanje občine je v mejah načrtovanih postavk ob sprejemu proračuna, zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu pa letos ne bo prišlo do gradnje prizidka k OŠ Blanca. Po zagotovilih ministrstva za šolstvo in šport bodo sredstva države zagotovljena v proračunu za prihodnje leto.
Ravno tako za pričetek gradnje stavbe TVD Partizana ni pričakovanih državnih sredstev. Vrednost projekta je 230 milijonov tolarjev, ministrstvo za šolstvo je zagotovilo zgolj 20 milijonov tolarjev v treh proračunskih letih, 15 milijonov tolarjev pa bi zagotovila športna fundacija, kar je manj od pričakovanj in zato finančne konstrukcije tudi z načrtovanimi sredstvi občine in KS Sevnica ni možno zaključiti. Župan Janc še je pogovarjal s podžupanom Andrejem Štricljem in vodstvom Partizana Sevnica o nadaljnjih korakih, tudi v
smeri spremembe projekta, o inve-stitorstvu in lastništvu objekta.
Janc je na seji občinskega sveta pojasnil, da bi finančno konstrukcijo za gradnjo stavbe Partizana še nekako zakrpali, če bi krajevna skupnost Sevnica zagotovila v dveh letih 50 milijonov tolarjev, četudi delno v delu. Ministrstvu za šolstvo pa je očitno kaj malo mar, kaj in kako bo s športno vzgojo dijakov Srednje šole Sevnica, ki je potekala doslej v Partizanu, in kaj bo v prihodnje s to šolo. Predsednik ŠD Partizan Robert Perc nam je v ponedeljek poved-
al, da pomeni stališče Ministrstva za šolstvo in šport veliko razočaranje, saj so ravno na njegovo zahtevo spremenili projekt gradnje nove stavbe, ker so morali pomembno povečati gabarite dvorane, da bi ustrezala normativom za športno vzgojo. Partizan je od marca zaprt. Iz stavbe so že odstranili parket, z rušitvijo pa bodo še počakali, dokler ne bodo znani viri za pokritje naložbe. Od občine pa tudi pričakujejo konkretno, ne zgolj načelno podporo. Morda pa se bo Partizan porušil kar sam, kajti v stropu so se pojavile nove razpoke?! Vsekakor pa takšen odnos do te naložbe jemlje voljo organizatorjem športne rekreacije, saj se pogovori o pomenu njihovega dela in obljube o pomoči že vse predolgo vlečejo.
P. P.
Za dve stotinki ob svetovno finale
Krčanka Urša Slapšak je v Fukuoki z devetim mestom na 50 m delfin dosegla najboljšo žensko slovensko uvrstitev na svetovnih prvenstvih v plavanju do sedaj - Od finala sta jo ločili dve stotinki - Rekord letos popravila za celo sekundo
KRŠKO - Če bi pred časom kdo krški plavalki Urši Slapšak ponudil list s papirjem, na katerem bi pisalo, da bo državni rekord na 50 m delfin spustila do 27,12 in da bo v tej disciplini deveta na svetu, bi najbrž takoj podpisala, ko pa se ji je prejšnjo sredo to zares /.godilo, je bila kar malo ra/očarana, čeprav je s tem dosegla najboljšo uvrstitev na svetovnih prvenstvih v zgodovini slovenskega ženskega plavanja. Da bi se v finalu neposredno pomerila z vsemi najboljšimi na svetu, sta ji manjkali dve stotinki sekunde.
Minuli teden je na svetovnem pom niti ni bila razočarana, saj se na
prvenstvu v plavanju v Fukuoki na Japonskem nastopilo šest slovenskih plavalcev, od katerih nihče ni pričakoval medalj, že uvrstitev v finale oziroma med osem najboljših pa bi bil za naše plavanje fantastičen uspeh. 28-letni Krčanki Urši Slapšak so v slovenskem plavalnem taboru izmed šesterice udeležencev prvenstva prisojali najmanj možnosti, da bi se morda uvrstila v finale. Majcen je svoja maratonska nastopa že pred začetkom tekmovanj v bazenu končal na 16. in 13. mestu. Vsi trije fantje so se tako kot Slapšakova uvrstili v polfinale. Blaž Medvešek je bil 14. na 100 hrbtno, Peter Mankoč 16. na 200 m mešano in Marko Milenkovič 16. na 400 m mešano, kar je v primerjavi s prejšnjim svetovnim prvenstvom v Perthu, ko se je v polfinale uvrstila le Metka Sparavec, lep napredek. Brez polfinala je tokrat ostalo le drugo dekle v ekipi, Alenka Kejžar.
Urša Slapšak seje v Fukuoki prvič spopadla z vodo in tekmicami v ponedeljek, 23. julija, ko je na 50 m hrbtno s časom 30,89 sekunde osvojila 29. mesto. Urša s svojim nasto-
nastop v tej disciplini ni posebej pripravljala, se je pa s tem sprostila pred pomebnejšima preizkušnjama v delfinu in kravlu. Svoj nastop je šaljivo pokomentirala, da bi ne imela nič proti, če bi se tekma končala po 25 metrih, ko je bila med najhitrejšimi. Povedala pa je, da se izvrstno počuti in da čuti dovolj moči in ima dober zavesljaj, tako daje že nestrpno čakala na sredin nastop na 50 m delfin.
In sreda je bila resnično njen dan. Že v kvalifikacijah je s časom 27,53 popravila državni rekord, v polfinalu pa se ji je vse izšlo skoraj sanjsko. Državni rekord je popravila na 27,12, kar pomeni, da je letos najboljši slovenski izid popravila za celo sekundo, a to očitno ni bilo dovolj, da bi se 28-letna sloka Krčanka, ki pod taktirko trenerja Cirila Globočnika vadi in nastopa za radovljiški plavalni klub, kot prva Slovenka nastopila v finalu svetovnega prvenstva v plavanju. Do tega sta ji zmanjkali le dve stotinki sekunde, oziroma za dobre 3 cm (natanko 3,68 cm)
Po tekmi je malce razočarano povedala, da bi bila, če bi se ji nastop
še malo bolj posrečil in bi se ji plavalni elementi izšli, bi bila zagotovo v finalu. Po štartu je malce prezgodaj splavala na površje in prav tu bi lahko pridobila manjkajoči stotinki Urša je nastop na svetovnem prvenstvu v Fukuoki končala v soboto, ko je na 50 m prosto z osebnim rekordom 26,06 sekunde osvojila 22. mesto, od polfinala pa jo ločilo 13 stotink sekunde. Z izidom je bila sicer zadovoljna, a si želi popraviti tudi državni rekord Metke Sparavec (25,98), do katerega ji manjka 8
Urša Slapšak
Starčki so hrumeli na Malkovec
Tretjo dirka starih motociklov za pokal Ludvika Stariča - Najbolj zanimivi prikoličarji, najbolj zaslužna pa domačina Milan Baša in Janez Valant
TRŽIŠČE - Člani Kluba ljubiteljev starih vozil Mirnske doline Hrast iz < Tržišča, ki delujejo šele dve leti, so pripravili Dirko za pokal Ludvika Stariča - Letečega Kranjca. Lani sojo na dvokilometrski progi od Tržišča do Malkovca izpeljali prvič, in ker je bila zelo odmevna, se je letošnje udeležilo še več tekmovalcev na starih motociklih kot lani, v dvanajstih kategorijah so jih našteli skoraj sto.
Dirka je štela za uradno prvenstvo starodobnikov, vseeno pa so jo udeleženci iz Slovenije, Italije in Avstrije - med njimi je bilo tudi pet motoristk - izkoristili za druženje in okušanje dolenjskih dobrot, še posebej cvička z Malkovca.
Med juniorji do 60 ccm je bil najhitrejši Sine Baša na 60-kubičnem kavvasakiju, drugi Žan Stušek, tretji pa Igor Zupet. Z motocikli do 50 kubikov, izdelanimi do leta 1974 je postal zmagovalec Renato Marušič, drugi je bil Gianni Fucich, tretji pa Daniel Beltram. Vsi so vozili Tomosove motorje. Med tekmovalci s predvojnimi motorji, izdelanimi do leta 1946, je bil prvi Gianni Fucich s 350-kubičnim triumphom, drugo mesto je osvojil Jože Komljanec, ki je imel le nekaj stotink zaostanka za zmagovalcem, tretji pa je bil Peter Ribnikar - oba sta vozila motor znamke Metchless. Z močnejšimi predvojnimi motorji je bil najhitrejši Igor Maček z arielom, drugi je bil
Bogdan Jerič, ki je vozil BSA, tretji pa Igor Debevc z gilero. Med serijskimi motorji do 175 ccm je slavil Bernard Ogris z MV Augusto, Peter Ribnikar je bil z ducatijem drugi, Mladen Čerič pa s puchom tretji. V kategoriji do 250 ccm je zmagal Slavko Perdan, drugo mesto je pripadlo Antonu Rotarju, tretje pa Valentinu Novaku, vsi trije so vozili puche. V najmočnejšem razredu serijskih motorjev do 660 ccm je zmagal Frane Pintar na motorju AJS, drugi je bil z motorjem Esso Ivan Ren-dulič, tretji pa Florjan Satošek z jawo.
Pomerili so se tudi športni dirkalniki. V razredu do 175 ccm je presenetljivo zmagal Iztok Bence na NSU pretis-u, kije prvič nastopil na takšni dirki, slabo sekundo za njim se je uvrstil Ciril Silovšek z moto morinijem, tretja pa je bila gilera, ki jo je vozil Pavel Opara. Puch SGSS in Richar Petschnig sta slavila zmago v razredu do 250 ccm, nekaj sto-
tink za njim je zaostal Franc Svati-na na suzukiju, tretji pa je bil ducati in njegov voznik Martin Mis. Med najmočnejšimi športnimi motocikli do 350 ccm izdelanimi od leta 1946 do 1968 je bil najhitrejši Franc Pintar, ki je progo z Ducatijem tudi najhitreje prevozil s časom 1:23.87, drugo mesto je pripadlo Petru Mačku in njegovi hondi, tretji pa je bil tudi v tej kategoriji Martin Mis, kije vozil motor aermachi.
Najbolj atraktivne pa so bile prav vožnje prikoličarjev. Med nizkimi motocikli z bočno prikolico sta bila do Malkovca najhitrejša Jože in Gregor ©rešar, drugo mesto sta osvojila Edo Dolenc in Roman Jelovčan, tretje pa Igor in Peter Maček. Vsi so vozili BMW-je. Med visokimi prikoličarji sta slavila Bogdan Jerič in Lado Špur, druga sta bila Miro in Anka Hrast, obe ekipi sta imeli pod sabo BMW, tretje mesto pa sta na ruskem Dnepru osvojila domačina Milan Baša in Janez Valant, ki sta bila tudi najbolj zaslužna, da je bila dirka tako dobro organizirana.
G. R.
stotink sekunde. Priložnost, da ji uspe, bo imela že konec tega tedna na državnem prvenstvu v Kopru in septembra na sredozemskih igrah v Tuniziji.
I. V.
Čez drn in strn do Semiča
S terenci od Ljubljane skozi Kočevski Rog do Bele krajine
Pet terencev Ali Road Rolling Cluba se iz Ljubljane odpravilo na pot čez Kočevski Rog. Na dolenjski konec Slovenije nas je povabil Igor Štukelj, direktor Hyundaia Semič. V karavani so bili dva hyun-daia, dva ssanyonga in mitsu bishi-ja. Po asfaltnih cestah smo se peljali do Kočevja, nato pa zavili naravnost v Kočevski Rog. Izlet je bil hkrati trening navigacije za off road turo po Tuniziji, kamor se bomo odpravili jeseni.
Vožnja po opuščenih poteh in skozi gozd je zelo počasna - 10 do 20 km/h - ker moraš paziti na ovire, kot so podrta drevesa, luknje, skale. Zato imamo čas, da se dobro spoznamo, povemo kakšno šalo, medtem ko iz blata vlečemo avto. V karavani smo bili Jože, Maja in Simon, Andrej s hčerko in sinom, Viki, fotograf Bojan, Sebastjan, Petra, Drago, Matjaž, Nino in Vesna. Za varstvo in izvidništvo v gozdu pa sta skrbela dva malamu-ta Liza in Jukon.
Po nekaj urah vožnje po gozdnih prostranstvih in po ozkih poteh smo se razveselili prve hiše. V Črnomelju smo z blatom do oken zbujali veliko pozornost. Drveli smo proti Semiču, kjer nas je pričakoval gostitelj Igor Štukelj, naši želodčki pa so se razveselili odojka. Potem smo zapeljali na motokros progo, ki je last Dušana Simoniča. Dirka se je začela. V enem trenutku je vse, kar vidiš, pokrov motorja in sinje modro nebo, sledi skok (ne skačejo le avtomobili, ampak tudi ljudje in stvari v avtu), v naslednjem trenutku pa se skoraj zapičiš v razmočena blatna tla.
Janez Ivanetič nas je povabil še na belokranjsko vino, potem pa smo se po častnem krogu po Semiču odpeljali v čebelarsko kočo, kjer smo imeli piknik. Drugi dan smo po obilnem zajtrku pospravili, se poslovili in v konvoju odpeljali po čudoviti belokranjski pokrajini proti domu.
Tiste brez terencev. ki vas zanima tak način raziskovanja narave, si lahko ogledate spletno stran www.4x4rollingclub.com saj še v kratkem pripravljamo naslednji izlet.
V. ERHART
TRIJE BRATJE ZA DVE KOLAJNI - Na centralnem strelišču v Ljubljani je bilo ob koncu prejšnjega ledna štiridnevno državno prvenstvo v streljanju z malokalibrskim orožjem, na katerem so uspešno nastopali tudi strelci iz Brežic. Zlasti sta se izkazala brata Krajnčič: Gregor je pri mlajših mladincih z malokalibrsko pištolo proste izbire osvojit srebrno kolajno, Matej pa si je ob slovesu od starejših mladincev pristrel-jal bron. Rezultati - mlajše mladinke: 4. Vesna Kržan (Brežice) 457: MK hitrostrelna pištola, člani: 12. Pavlovič (Brežice) 398; MK pištola mladinci: 3. Matej Krajnčič (Brežice) 448; mlajši mladinci: 2. Gregor Krajnčič (Brežice) 313, 4. Primož Krajnčič (Brežice) 251 krogov (E. S.)
Trije bratje za dve kolajni
Uspešen nastop posavskih strelcev na državnem prvenstvu z malokalibrskim orožjem
BREŽICE - Na centralnem strelišču v Ljubljani so državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrskim orožjem zelo uspešno nastopili tudi tekmovalci Kruna iz Brežic. Za tri mlade tekmovalce je bil to prvi nastop z nekoliko težjimi strelskimi rekviziti, v zgodovini kluba pa bo julij 2001 zapisan kot sploh prvi nastop v disciplinah malokalibrska športna pištola za ženske ter hitrostrelna pištola za moške.
Pet brežiških strelcev je v Ljubljani osvojilo po eno srebrno in bronasto kolajno, dve 4. mesti ter eno 12. mesto, kar pomeni zelo lep uspeh ter nov kakovostni napredek v 36-letni zgodovini kluba.
Z 2. mestom je med mlajšimi mladinci z MK pištolo proste izbire presenetil 16-letni Gregor Krajnčič, medtem ko je njegov brat Matej ob slovesu od kategorije starejših mladincev z istim orožjem osvojil 3. mesto. Gregorje bil zelo blizu tudi zlatu, a se mu je pri enem od strelov v 1. seriji roka malce preveč zatresla, zaradi česar je zadel le dvojko. Tretji izmed bratov Krajnčič, Primož, se je moral zadovoljiti z nehvaležnim 4. mestom. Enako mesto je pri članih zasedel Brežičan v moštvu Olimpije Robert Kranjc, ki je bron zgrešil le za en krog. V svojem krstnem nastopu v streljanju z MK športno pištolo je zelo solidno nastopila tudi letošnja državna prvakinja in
rekorderka z zračno pištolo Vesna Kržan, čeprav so bila pričakovanja po izvrstnih dosežkih na treningih nekoliko višja.
Dejan Pavlovič seje s hitrostrelno pištolo poskusil prvič v svoji 6-letni karieri in po velikih težavah za orožjem više od 12. mesta ni mogel.
Izidi, MK športna pištola, mlajše mladinke: 1. Albreht 477, 2. Bukovec (obe Poženel Rečica) 476, 3. Strniša (Predoslje) 469, 4. Kržan (Brežice) 457, 5. Kep (Moris- Kočevska Reka) 456... 7. Gelze (Moris) 429; pištola velikega kalibra,člani: 1. Tkalec (Poženel Rečica) 562 (DR)... 6. Gaber 517... 9. Mrkun (oba Moris) 479; MK standardna pištola, člani; 1. Peternel ml. (Kranj) 549... 4. Gaber 540... 9. Mrkun (oba Moris) 508; MK hitrostrelna pištola, člani: 1. Tkalec (Poženel) 545... 5. Gaber (Moris) 538... 12. Pavlovič (Brežice) 398; MK pištola proste izbire, člani: 1. Tkalec (Poženel) 550... 4, Kranjc (Olimpija) 533; mladinci: 1. Zalar (Olimpija) 516, 2. Gone (Ptuj) 469, 3. Matej Krajnčič (Brežice) 448; mlajši mladinci: 1. Taškar (Poženel) 320,2. Gregor Krajnčič (Brežice) 313, 3. Fras (Ptuj) 273, 4. Primož Krajnčič (Brežice) 251; MK puška leže: 1. Debevec (Olimpija) 599 (DR)... 9. Mrkun (Moris) 581; MK puška 3 x 40: 1. Debevec 1177... 8. Mrkun 1105.
Gimpex gre po Stopnicah do nebes
Veslači Straškega Gimpexa bodo septembra nastopili na največjem tekmovanju v raftingu na svetu Camel Whitewater Challange na reki Zambezi
STRAŽA - Čeprav se je domača sezona tekmovanj v raftingu letos končala že junija, pa v Straškem rafting klubu Ginipex niti slučajno ne mirujejo. Pripravljajo se namreč na najpomembnejši nastop v zgodovini kluba, tekmovanje Camel Whitewater Challange na reki Zambezi pod Viktorijinimi slapovi, ki bo na začetku septembra v Zambiji.
STAREC NA STARCU - Najstarejši tekmovalec na dirki starih motociklov za pokal Malkovca je bil med 85 tekmovalci 84-letni Gorenjec Janez Ogris. V tej kategoriji BI do 175 ccm, serijskih motociklov, izdelanih med 1946 do vključno 1961, je sicer zmagal Janezov sin Bernard z MV augusto, a številni obiskovalci odlično organizirane prireditve so pozdravili prihod Janezovega pucha na Malkovec bučnoneje kot zmagovalca. Start je zelo pomemben za končni uspeh in Janez Ogris s startno številko 85 v Tržišču je dobro začel, zato je pustil za sabo s 13. mestom kar 6 mlajših tekmecev. (Foto: P. Perc)
I [•* KRKNZDRAVILIŠČb
HOTELI OTOCEC
TENISKI CENTER OTOCEC
Tekmovanje Camel Whitewater Challange je do lanskega leta potekalo na reki Zambezi in je štelo tudi za svetovno prvenstvo v raftingu, predlani pa so ga preselili v Kostariko in lani v Čile. Ker so se raftarji odločili, da bo svetovno prvenstvo ločeno od Camelovega tekmovanja, se je le-to letos vrnilo na Zambezi, vendar bo to prvič v Zambiji z začetkom na brzici številka 1, ki je dostopna samo z zambijske strani Dosedanja tekmovanja so pripravili na nekaterih od naslednjih 15 brzic v Zimbabveju, ki ga od Zambije deli prav reka Zambezi. Posamezne brzice so označene s številkami pa tudi z imeni, na primer: Stopnice do nebes. Hudičevo stranišče,Čeljusti smrti, Guliverjeva potovanja, Požiralec tovornjakov. Zadnja večerja in Komercialni samomor Na tekmovanje Camel Whitewa ter Challange so se Stražani uvrstil kot drugouvrščena posadka letošnje ga državnega prvenstva. Na svetov no prvenstvo bodo namreč potoval letošnji državni prvaki, veslači ljubljanskega Bobra, kije na tekmovanju Camel Whitewater Challange v pre-
teklih letih osvojil kar pet naslovov svetovnih prvakov. Na tekmovanje so bili sicer povabljeni Ljubljančani, ki pa ne bi zmogli nastopa na dveh tako velikih tekmah, zato so mesta v letalu za Zambijo dobili drugouvrščeni Stražani.
Stražani se na veliko preizkušnjo na brzicah reke Zambezi, kjer pričakujejo pretok okoli 400 m5/s. Na tako vodnatih brzicah še niso veslali, zato jim zelo prav pridejo video posnetki tekmovanj izpred nekaj let, ko so valove in role Zambezija premagovali Bobri. Koliko vode se izpod Viktorijinih slapov zliva proti dolini, pove primerjava s pretoki nekaterih naših rek. Krka ima ta čas pretok 13 , Soča 20, Sava v Hrastniku pa 60.
Podobnih brzic ni v bližini, pravzaprav v vsej Evropi ni najti podobne reke, zato si Stražani v pripravah pod taktirko trenerja Simona Hočevarja pomagajo z domačimi vodami. Večino opravijo v Hrastniku, za moč pa vadijo kar doma v Straži. Sredi avgusta se bodo za nekaj dni podali na reko Isere pri Bourg Saint Mauriceu
v Franciji. Simona Hočevarja, ki bo tedaj zaposlen s pripravami in nastopi na svetovnem [Prvenstvu v kanuju v slalomu na divjih vodah, bo v vlogi trenerja in svetovalca zamenjal dolgoletni kapetan Bobrov Robert Malovrh, ki reko Zambezi tudi sam zelo dobro pozna.
I. V.
Moji počitniški načrti
Ko se bodo pričele počitnice, pojdem z bratom Dejanom v kolonijo v Savudrijo. Priključila se bova kočevskim učencem. Želim si, da bi v koloniji spoznal kaj prijateljev. Obiskal bom tudi staro mamo v Kraljih in ji pomagal pri delu v hlevu in na polju. Pospravljali bomo seno. Veselim se Kolpe, da bomo plavali in skakali v vodo. Morda bomo tam tudi prenočili. S teto Ano, sestričnama Tjašo in Nino in bratom Dejanom bom šel kolesarit ob Kolpi. Na vasi bomo delali igrišče. Tudi tega se veselim.
STANE ŠTAUDOHAR
NE BOJIJO SE ZAMBEZIJA - Veslači Straškega Gimpexa so sicer bolj vajeni manjših in manj vodnatih rek, kakršne imamo v Sloveniji, vendar se vseeno ne bojijo ogromnih valov afriške reke Zambezi, ki jo bodo začeli spoznavati teden dni pred začetkom tekmovanj. Z njimi bo tokrat tudi bober Robert Malovrh, ki je na isti reki osvojit 4 naslove svetovnega prvaka in reko res dobro pozna. (Foto: I V)
Več dela za oranizatorje rejvov
Po novem morajo zagotoviti številne pogoje za rejve, na katerih se mladi očitno ne znajo zabavati brez drog, najpogosteje ekstazija ■ Kdo nadziral? - Nacionalni program v zvezi z drogami
dežurni
poročajo
STRASTEN KADILEC - V noči na 26. julij je neznanec vlomil v trgovino Mercator v Krški vasi pri Brežicah in ukradel 154 zavojev cigaret različnih znamk v vrednosti preko 413 tisoč tolarjev.
POŠKODOVANA AVTOMOBILA - Neznanec je na parkirnem prostoru v Klemečičevi ulici v Novem mestu v noči na 25. julij z neznanim predmetom poškodoval dva osebna avtomobila. Škoda lastnika T. L. znaša 20, lastnice E. L. pa 50 tisoč tolarjev.
IZTOČIL GORIVO - Lastnik avta H. K. iz Novega mesta je oškodovan za 5 tisoč tolarjev, ker mu je nekdo iz rezervoarja iztočil okrog 12 litrov goriva. Avto je bil parkiran na parkirišču Belokranjske ceste v Novem mestu.
OB KOLO PRED HIŠO - 26. julija je neznanec z dvorišča stanovanjske hiše v Gornjih Laknicah ukradel 80 tisoč tolarjev vredno kolo znamke Univega tip Sintesi, last A. K.
NEPOVABLJEN V AVTO - Na parkirnem prostoru pri hotelu Šmarješke Toplice je 29. julija neznanec iz avta 1. Ž z Vrhnike vzel usnjen kovček, dve potovalki z oblačili, torbico z denarnico, plačilnimi in zdravstveno kartico ter mobi.
ŠTIRI OVCE - Med 27. in 29. julijem je neznanee J. P. iz Cerovca ukradel štiri ovce, vredne 60 tisoč tolarjev.
OB ŠOTOR - 5o tisoč tolarjev znaša škoda, ki jo je nekdo povzročil A. T. s Tanče Gore, ko mu je ukradel šotor s posteljnino pred stanovanjsko hišo.
NADLEGOVAL DELAVKO -Policisti so 28. julija pridržali vinjenega Z. H. iz Novega mesta, ker je nadlegoval in ogrožal delavko v lokalu Oaza v Novem mestu. Čaka ga sodnik za prekrške.
UKRADEL KANU - Iz reke Kolpe na kopališču v Gribljah je 29. julija nekdo lastnika P. Č. iz Črnomlja ukradel 80 tisoč tolarjev vreden kanu.
Mamila na haus partiju
KARLOVCE PRI KOSTANJEVICI NA KRKI - Policisti in kriminalisti so v soboto, 28. julija, na javni prireditvi Oper air haus parti pri devetih udeležencih zasegli prepovedano drogo: dve modri tabletki, pet zavojčkov s posušenimi rastlinskimi delci zeleno rjave barve, zvito cigareto s tobakom in rastlinskimi Selci, šest zavojčkov z belo prašnato snovjo in ogledalo s tako snovjo. Zasežene snovi, ki po videzu, barvi in vonju ustrezajo marihuani in amfetaminom v prahu, so bile ustrezno zavarovane in poslane v ekspertizo v Ljubljano.
LJUBLJANA - Je že res, da se mora zgoditi nekaj tragičnega, šele potem se začne ukrepati, da do česa podobnega ne bi več prišlo. Nedavna smrt 16-letne Špele iz Celja, ki je na rejv zabavi v Golovcu zaužila menda dve tabletki ekstazija in nato nesrečno preminila, je bila pobuda za pogovor organizatorjev rejv partijev in Urada za droge oz. skupine strokovnjakov, rezultat pa so zaostreni pogoji za organizacijo takšnih prireditev.
Kot je povedal direktor Urada za droge Milan Krek, morajo sedaj organizatorji ob prijavi prireditev na upravne enote zadostiti nekaterim dodatnim pogojem. Med drugim morajo zagotoviti brezplačno hladno pitno vodo za udeležence, poseben hlajen prostor, kamor se plesalci umaknejo po plesu, dovolj veliko število sanitarnih prostorov glede na predvideno število obiskovalcev, urejeno prvo medicinsko pomoč z dvema medicinskima tehnikoma, reševalno vozilo z zdravnikom, opremo za reanimacijo,. predstavnikom nevladnih organizacij pa bodo morali omogočiti razdelitev informativnih materialov o nevarnosti drog. Zagotovljeno mora biti ustrezno zračenje prostora in po potrebi dodatno hlajenje, v zaprtih prostorih pa obvezno ustrezno hlajenje zraka, ravno tako varna evakuacija prisotnih s prireditvenega prostora, zagotovljena mora biti protipožarna zaščita in redarska služba.
“Gre za skupni dogovor, pogoji so sprejemljivi, nismo pa jih preveč zaostrili, saj bi potem prihajalo do “črnih” rejv partijev in bi bilo stanje še slabše,” je povedal Krek. Seveda se zastavi vprašanje, kdo bo kontroliral organizatorje teh
prireditev, ali se držijo novih pravil. Po Krekovih besedah so to policisti oz. inšpektorji, kazen pa po sedaj veljavnem Zakonu o javnih shodih in javnih prireditvah (iz leta 1973!!!) za pravne osebe znaša do 600 tisoč tolarjev, poleg pravne osebe pa se za prekršek lahko kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo do 60 tisoč tolarjev.
• Droge so zdravju škodljive. Pogosto so jim primešane druge snovi, ki so lahko tudi škodljive. Droge so še posebej nevarne v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami. Osebo, ki je zaužila preveliko količino drog, je potrebno čimprej prepeljati k zdravniku ali poklicati zdravnika na 112. Ne čakajte, da nastopi nezavest! Telefonska številka brežiškega zdravstvenega doma je 499-14-27, novomeškega pa 391-68-71.
Ob tem je Krek opozoril tudi na to, da se v javnosti ustvarja napačen vtis, da je med mladimi veliko uporabnikov sintetičnih drog. Primerjalna evropska raziskava iz leta 1999 je pokazala, da so le štirje odstotki slovenskih šestnajstlet-nikov vsaj enkrat poskusili ekstazi (največ, 8 odstotkov je Angležev),
O DROGAH - Na novinarski konferenci so spregovorili (od leve proti desni)\Jože Hren s Centra za socialno delo Logatec, Milan Krek in Milka Pance. (Foto: L. M.)
Heroin v zaporu
DOB PRI MIRNI - 17. julija so v Zavodu za prestajanje zaporne kazni pri pregledovanju pisalne mize v prostoru za prostočasne dejavnosti zasegli dva PVC zavojčka, v katerih se je nahajala neznana uprašena snov, rjave in sivo bele barve. Testiranje je pokazalo, da gre za 17,8 g heroina.
Tatova prijeli
ČATEŽ OB SAVI - Osumljena. 22-letni D. G. in 20-letni A. V., oba iz okolice Brežic, sta 24. julija okrog 3. ure zjutraj preplezala zunanjo ograjo kopališča Term Čatež in vlomila v samopostrežno restavracijo. Iz kuhinje in skladišorih prostorov sta odnesla več zavojev cigaret, alkoholnih pijač in hrano. Ko sta se malo okrepčala, pa so ju odkrili v ograjenem kompleksu in ju zadržali do prihoda policistov. Sledi kazenska ovadba.
1 odstotek pa amfetamine (največ, 8 odstotkov je Latvijcev).
Urad za droge pripravlja tudi nacionalni program zmanjšanja uporabe in posledic uporabe drog v Sloveniji od leta 2001 do 2005. V programu bodo zapisana glavna strateškopolitična izhodišča oz. vizija, ki bo operacionalizirana v akcijskem načrtu. Ta izhaja iz načel multidisciplinarnosti, integralnosti, uravnoteženosti in globalnosti. Pri njegovi pripravi so avtorji upoštevali stvarni razvoj in dosežke različnih strok, družbeno občutljivost področja uživanja drog ter strategijo Evropske unije oz. nekaterih večjih in naprednejših članic te skupnosti.
Med problemi, ki sojih strokovnjaki zaznali na tem področju, so med drugim stigmatizacija odvisnikov in kratenje njihovih človekovih pravic, koordinacija med lokalnimi skupnostmi in državo, slaba komunikacija med strokovnjaki in izboljšanje informacijskega sistema. V razvojni dimenziji programa so zajeti tudi nekateri praktični ukrepi pomoči uživalcem prepovedanih drog, na primer sobe za prenočevanje, varne sobe za injiciranje, novi programi v zaporih, velik poudarek pa je dan tudi informacijskemu sistemu ter izobraževanju in celovitemu obveščanju javnosti. Po Krekovih besedah naj bi bil nacionalni program za javno razpravo pripravljen septembra, do konca leta pa naj bi o njem razpravljali v državnem zboru.
L. MURN
Ceste spet terjale žrtve
Pretekli teden v Sloveniji 12 mrtvih, na hitri cesti št. 1 dva - Kar na lepem na levo - Neprilagojena hitrost
NOVO MESTO, KRŠKO - Pretekli teden se je na naših cestah spet zgodilo veliko prometnih nesreč, v katerih je 12 ljudi izgubilo življenje. Tudi dolenjski konec ni bil izjema.
26. julija je na hitri cesti št. 1 na odseku Trebnje-Bič, pri naselju Pljuska umrl voznik motornega kolesa znamke Yamaha U. D. iz Krškega. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja motorista, kije prehiteval kolono v trenutku, ko mu je iz ljubljanske smeri pravilno pripeljal voznik osebnega avta M. A. iz Francije. Umrl je na kraju nesreče.
Naslednje dne se je tragična nesreča zgodila ravno tako na hitri cesti št. 1 na odseku Trebnje-Bič, pri Martinji -vasi. Voznica osebnega avta A. R. U. iz Sežane je iz neznanega razloga zapeljala s svojega smernega vozišča na vozišče za smer Ljubljana ter na prometnem pasu za počasna vozila čelno trčila v tovorno vozilo romunskega državljana. Bila je takoj mrtva.
27. julija okrog pol sedme zjutraj se je 51-letni bosanski državljan peljal po hitri cesti št. 1 z vozilom znamke Mercedes Benz E 200, v njem pa še trije družinski člani. Izven naselja Gmajna naj bil nenadoma zapeljal preko bele . prekinjene črte na levo, takrat pa je nasproti pripeljal 48-letni voznik osebnega avta O. M., kije, da bi se izognil trčenju, zapeljal na desno. Kljub vsemu je prišlo do oplaženja vozil: O. M. seje lahko ustavil, voznik mercedesa pa je nato čelno trčil še v osebni avto
38-letnega voznika B. J., ki je peljal za O. M. V nesrečo je bil vpleten še voznik motornega kolesa, ki je izgubil ravnotežje, padel in bil kljub uporabi homologirane varnostne čelade hudo ranjen, zato so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Tudi potniki v mercedesu so bili ranjeni.
Do hude prometne nesreče je 28. julija ob 22.40 prišlo še na regionalni cesti Puščava - Mokronog. Voznik osebnega avta A. G. iz okolice Trebnjega je izven Puščave zaradi neprilagojene hitrosti začel drseti na levi vozni pas, nato na desnega, levega, avto je padel na travnati usek in na njivo, kjer se je začel prevračati. Voznik je ostal na zdravljenju v novomeški bolnišnici.
Več poškodovanih pa je bilo v prometni nesreči 29. julija ob 10.05 na regionalni cesti Medvedjek - Veliki Gaber. Voznik juga, A. H. iz Ljubljane, je v desnem nepreglednem ovinku začel rahlo zavirati, ker je nasproti pripeljala voznica osebnega avta znamke Peugeot 206 M. P. iz Domžal. Vseeno je trčil v prednji del peugeota. Voznika in sopotnici so odpeljali v novomeško bolnišnico.
24. julija pa seje voznik kolesa z motorjem M. K. iz okolice Novega mesta po klancu pri Podturnu pri Dolenjskih Toplicah pripeljal ob levem robu vozišča ter kljub zaviranju pravilno vozečega osebnega avta trčil v njegov prednji del. Motorist je padel na pokrov motorja, nato pa na vozišče. Nujna je bil zdravniška pomoč.
L. M.
Vlomilci lahko obiščejo tudi vas
Kaj moramo storiti pred daljšo odsotnostjo od doma - Zmanjšati možnosti vloma v stanovanje - Kaj pa alarmna naprava? - Pomoč sosedov - Vrednejših stvari ne puščajte doma!
Vlomi v stanovanja in stanovanjske ali počitniške hiše so pri nas vse bolj pogosti, nepridipravi pa imajo za takšne podvige posebno priložnost prav v času dopustov, ko so stanovalci odsotni. Čeprav mnogi menijo, da proti temu ni mogoče kaj dosti narediti, podatki kažejo, da lahko s pravilnim laičnim varovanjem preprečimo tudi do 70 odstotkov vlomov v stanovanja in hiše. Upoštevati je treba nekaj ‘"zlatih” pravil.
DA BODO OZNAKE SPET VIDNE - Med tistimi, ki so pretekle vroče dneve pridno delali, so bili tudi delavci, ki so barvali cestne oznake: prehode za pešce, smeri zavijanja itd. Stare oznake so namreč mnogokje tako zbledele, da so skorajda izginile. Tako vozniki ne bodo imeli izgovorov, da raznih opori! niso mogli videti in upoštevati. Upajmo, da bo tudi zato prometnih nesreč, ki jih je r teh poletnih mesecih res preveč, kaj manj. (Foto: L. M.)
19 Turkov na obisku
Tudi z ukradenim avtom
NOVO MESTO. BREŽICE - 25. julija je črnomaljska policijska patrulja v naselju Dolenjci izsledila štiri Turke, ki so 21. julija peš prebredli reko Kolpo in se nato zadrževali v bližnjem gozdu in na travnikih. Ilegalne migrante so odpeljali k sodniku za prekrške, ki jim je izrekel denarno kazen in odstranitev tujca iz države, po postopku pa so jih odpeljali v Center za tujce v Ljubljano. Ravno tako 25. julija so policisti PPP Novo mesto malo pred eno uro zjutraj pri kontroli prometa ustvaljali vozilo s krško registracijo. Avto je odpeljal naprej, iz njega pa je nato zbežalo pet ljudi. Na kraju so policisti prijeli dve osebi, oba Romuna, ostali trije so zbežali v gozd. Policisti so z iskanjem nadaljevali. Izkazalo seje tudi, daje bilo vozilo, s katerim so se peljali ilegalci, ukradeno v Brežicah.
26. julija dopoldne je policist Postaje prometne policije Novo mesto prijel Romuna, kije v Slovenijo vstopil na nelegalen način. Sodnik za prekrške je tujcu izrekel opomin, nato pa so ga odpeljali v Center za odstranjevanje tujcev v Ljubljano.
Policisti PP Brežice pa so 26. julija zgodaj zjutraj po klicu občana v bližini hitre ceste H1 Obrežje-Ljub-Ijana v smeri Jesenic na Dolenjskem proti Mokricam odkrili 19 Turkov, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Njihova nadaljna usoda bo znana po zaključku skupnega ogleda domnevnih prehodnih mest, ki ga opravljajo hrvaški in slovenski policisti.
L. M.
Ukradel postrvi
BLANCA - V noči na 30. julij je neznanec iz bazena ribogojnice v okolice Blance ukradel orkog 100 kilogramov kalifornijskih postrvi in lastnika oškodoval za okrog 100 tisoč tolarjev.
Ni potrebno razlagati prav vsem. ki so pripravljeni poslušati, kdaj bomo odšli na počitnice in kd^j se vrnemo, saj lahko to posluša nekdo tretji. Večina vlomov namreč ni naključnih, ampak so skrbno načrtovani. Nepridipravi skrbno opazujejo osebe in objekte ter njihove življenjske navade (odhodi v službo, prihodi domov itd.). S sosedom ali znancem, ki mu zaupa-
Pazite,
ponarejeni
desettisočaki!
Kot da bi bili oprani
KRŠKO - Na območju PU Krško so zadnje dni odkrili več ponarejenih bankovcev za 10 tisoč tolarjev. Ponaredki so najpogosteje vnovčeni v trgovinah, odkriti pa šele pri štetju dnevnih izkupičkov ali na banki. Po podatkih policije je trenutno v obtoku ponarejen bankovec s serijsko številko AA4512583, ni pa izključena možnost, daje več bankovcev z različnimi serijskimi številkami. Ponarejeni bankovec se po velikosti in dimenziji popolnoma ujema z originalnim, razlikuje pa se po tem, daje barva precej slabša in da nima zaščite. Ponarejeni bankovec daje videz, kot daje bil opran.
Policija opozarja občane, predvsem v trgovinah, gostinskih lokalih in ostalih mestih, kjer prihaja do gotovinskega poslovanja, da so pri vnovče-nju bankovcev za 10 tisoč še posebej pozorni na njihovo pristnost (omenjene ali drugih serijskih številk) in da v primeru dvoma o originalnosti denarja takoj obvestijo policijo.
mo, se dogovorimo, da bo redno vsak dan praznil naš poštni nabiralnik. Poln nabiralnik seveda zgovorno pove, da ni nikogar doma. Sosed ali znanec naj tudi občasno prezrači, odpre kakšno okno, odgrne zaveso, položi kakšne čevlje pred vhod in jih zvečer pospravi, prižge naj luč in jo kasneje ugasne ipd. Naj zbuja vtis prisotnosti. Sporočil o svoji odsotnosti tudi ne puščajte na telefonski tajnici ali listku na vratih ali celo ključev stanovanja na “skrivnih” mestih. Pred odhodom preverite, ali so vsa vrata zaprta in zaklenjena. Na vrtovih ne puščajte lestev ali orodja, ki bi storilcu omogočil vlom v objekt.
Možnost vloma se da zelo zmanjšati z ojačanimi ali posebnimi protivlomnimi vhodnimi vrati, opremljenimi s kakovostnimi ključavnicami, kukalom, zaščitnim okovjem in ščitom. Če je stanovanje v pritličju, okna zaščitimo z varovalnimi folijami, k varnosti pa prispevajo tudi rolete in mehanska zaščita na okenskih krilih. Policija tudi priporoča, da imejte dokumentacijo za tehnične predmete varno shranjeno ter zabeležite serijske številke tehničnih predmetov, vrednejše predmete, slike, nakit pa velja -hraniti v doma vgrajenem sefu ali v bančnih ustanovah.
Če nimate nikogar, ki bi ga med dopustom lahko prosili za pomoč, si lahko pomagate s preprostim in poceni trikom. Kupite stikalo, ki ga lahko časovno programirate. Nanj povežete svetilko manjše moči ali radio, da se bo ta ob želenem času vključil in spet izključil. Kdor opazuje vaš dom, bo dobil vtis. da je‘ nekdo doma. Tako pripravo je mogoče kupiti že za okrog dva tisoč tolarjev. Če pa to možnost kombinirate še s Sosedovo pomočjo, je možnost za vlom precej zmanjšana. Tveganje pred nezaželenimi obiskovalci lahko zmanjšamo tudi s pomočjo ne prevelikih in ne predragih investicij v varovalno opremo doma. Alarmna tehnologija se je v primerjavi z leti nazaj dosti pocenila.
ZA VARNOST SVOJEGA DOMA-K varnosti zlasti pritličnih stanovanj prispevajo tudi spuščene rolete in kakovostna okenska zapirala, saj otežujejo in zadržujejo dostop vlomilca. (Foto: L. M.)
Opozorila velja vzeti resno, saj je število vlomov vse večje, storilci pa so vedno bolj predrzni in nasilni. Za svoje premoženje lahko največ storite sami, zato se velja potruditi.
L. MURN
Napihal kar 3,70 promila
KRŠKA VAS - Patrulja PP Brežice je 24. julija zvečer pri meritvah hitrosti z laserskim merilnikom izmerila hitrost tudi 31-letnemu vozniku osebnega avta iz okolice Brežic, ki je v naselju, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, vozil s hitrostjo 69 km/ h. Ker je kazal znake alkoholiziranosti, so mu policisti odredili še ta preizkus in pokazalo se je, da je voznik imel v organizmu kar 3,70 promila alkohola na I kg krvi. Zaradi prekoračitve hitrosti so mu izdali plačilni nalog, zaradi alkohola pa je bil predlagan v postopek k sodniku za prekrške. Nadaljnjo vožnjo so mu seveda prepovedali.
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Obredni zakoli v Sloveniji
DL št. 30, 26. julija
Spoštovana gospa Lea Eve Miil-ler, v vaši vnemi in izjemnemu zavzemanju za zaščito živali, kar spoštujemo in za kar se vam zahvaljujemo, žal včasih podtikate tudi neresnice. Tako nikakor ni res, da je “županja odobrila gradnjo džamije na Ljubljanskem barju, medtem ko za azil za zavržene živali na Barju ni bilo prostora”, saj takšnih pristojnosti županja nima. Je pa Mestni svet Mestne občine Ljubljana že obravnaval Osnutek (!) Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (za del območja urejanja VR 2/6 Ob cesti dveh cesarjev) - kot možno lokacijo islamskega kulturnega centra v Ljubljani - in ga skupaj s pripombami z razprave tudi sprejel ter dal v javno razgrnitev. Glede zavetišča za živali pa smo javnost tudi že obveščali, da intenzivno urejamo zemljišče za stalno zavetišče za živali na Gmajnicah, hkrati pa potekajo vsi potrebni postopki za odprtje začasnega zavetišča za živali na lokaciji Kinološkega društva pod Šmarno goro, ki bo predvidoma odprto do jeseni. Zato vas prosimo, da ob odpiranju sicer občutljivih tem vnašate tudi sami več strpnosti in pravilnih podatkov.
GREGOR KOS, vodja odnosov z javnostmi
Novomeška kronika
DL št. 29, 19. julija
Pisec članka nam očita, da smo dobili za izvedbo prireditve Rock Otočec 2 milijona tolarjev vnaprej kot v kakšni javni hiši. Naj pojasnim, daje uveljavljeni standard v svetu, da se glavnim glasbenim izvajalcem polovico honorarja plača vnaprej. Že v začetku junija smo nastopajočim morali nakazati 6 milijonov tolarjev.
Vse spoštovanje ostalim kulturnim društvom, toda dejstvo je, daje prispevek občine (ki prispeva enako vsoto kot Ministrstvo za kulturo) le 3 % celotnega projekta, ki stane 60 milijonov tolarjev. Veliko je kulturnih dejavnosti, ki so sofinancirane s 50 % ali celo 90 %. Toliko, kot je občinski prispevek, znaša je na primer le strošek postavitve glavnega odra (bili so trije, poleg njih pa še
1500 m2 pokritih površin) ali pa, z agregati zagotovljena električna energija in vodovodna dela.
Novinar v predhodni številki pravilno ugotavlja, da je bilo prireditvi Rock Otočec v hrvaških medijih namenjenega več prostora kot srečanju Bush - Putin. Dodal bi le: tudi v italijanskih, avstrijskih in še katerih. Rock Otočec je bil predstavljen zelo pozitivno. Glede na to, da signal hrvaške televizije pokriva tudi področje tostran meje, so se gledalci lahko o tem sami prepričali.
FRANCI KEK
Kostelski rižni
USPELO JAKOLJEVO - Po mnogih letih se tudi domačini le še nejasno spominjajo, kdaj so v Ba-njaloki svečano proslavili Jakoljevo oziroma Jakobovo. Sv. Jakob je zavetnik domače cerkve in po maši minulo nedeljo je bila veselica, ki se je je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč, na njej je za gostinsko ponudbo poskrbela Jurjevičeva kmetija odprtih vrat iz Borovca, za ples je igral duo AEM, organizator prireditve pa je bilo spet Turistično-športno društvo Kostel.
ŠOLA VESLANJA - Šola veslanja se bo začela že 6. avgusta in bo trajala do 11. avgusta, ko se bo tudi 12. rekreativni spust po Kolpi od Fare do Žlebov. Udeleženci šole se ne bodo naučili le veslanja v kajakih, kanujih in raftih, ampak tudi popravljanja poškodovanih čolnov, varne vožnje z raznimi plovili in vsega drugega, kar mora veslač vedeti. Podrobnejše informacije dobite po telefonu (01) 8942-175.
TAMBURANJE VA KOSTELE se bo začelo 11. avgusta z mednarodnim etnofestivalom in bo trajalo do 15. avgusta.
MEDNARODNI DELOVNI TABOR v Kostelu, ki sta ga že tretjič zapored organizirala domače Turistično-športno društvo in Vitra iz Cerknice, je bil zaključen 28. julija, udeležilo pa se ga je 16 mladih, od tega kar 10 iz tujine, največ iz Anglije. Mladi so nadaljevali z urejanjem trške pešpoti, očistili so dostope do 6 starih vodnjakov, dve divji odlagališči odpadkov ter uredili dostopne poti do Mihove in do Lukove jame.
PREVROČE ZA KOŠNJO - Če povabiš Prezidanca na košnjo, se bo zjutraj izgovoril, da je še rosa, opoldne, da je prevroče, zvečar pa spet ne bo šel zaradi mušic. Nekaj podobnega, a ne povsem, se je zgodilo z drugim tekmovanjem s klasično koso v Kostelu, ki je bilo napovedano za 28. julij ob 18. uri. Organizatorji so ugotovili, da je bilo takrat prevroče, zato so tekmovanje preložili na 4. avgust ob 19. uri, zbor tekmovalcev pa bo pol ure prej v bližnjem bistroju Kolpa na kampu pri Fari. Startnina je 1000 tolarjev. Informacije na telefonu 8942-175.
Likovna delavnica
MALA LOKA - V sredo, 8. avgusta, se bo na gradu mala Loka začela likovna delavnica mladih ljubiteljev likovne umetnosti, ki jo pripravlja Društvo Arti, organizacijski vodja je Dušan Šparovec, umetniški mentor pa akademski slikar in kipar Igor Cvijanovič. Udeleženci jp bodo seznanili s študijskim in prostim risanjem ter plastičnim oblikovanjem v glini. Prijave in informacije na tel. 031/694-494 in 30-48-750.
Srečanje dolenjskih županov
Župani so razpravljali o avtocesti, komunali ureditvi in turistični promociji dolenjske regije
Konec minulega tedna se je Anton Starc, župan MO Novo mesto, sestal z županom Občine Trebnje ter z župani občin s področja nekdanje občine Novo mesto, da bi se pogovorili o nekaterih regijskih vprašanjih.
Ugotovili so, da je gradnja avtoceste skozi regijo v veliki zamudi. Župani so podprli potek trase avtoceste skozi Občino Trebnje, kot jo predlaga občina. Glede njene izgradnje pa so sklenili, da morajo vlada in državne službe slediti kriterijem, ki so jih postavili v drugih slovenskih regijah, saj Dolenjska potrebuje avtocesto. Župani so opozorili tudi na finančne razmere na področju vzdrževanja regionalnih cest, saj je v naši regiji 11 odst slovenskih regionalnih cest, medtem ko ji vlada namenja le 5 -6 odst.sredstev. Župani bodo zato zahtevali srečanje z ministrom za promet, kjer mu bodo predstavili pomisleke glede politike vodenja investicij prometne infrastrukture.
Eden od projektov pa je tudi Center za ravnanje z odpadki. V prihodnjem obdobju bodo občine iskale skupne rešitve in opredeljevale vloge posameznih občin. Posavske in belokranjske občine še niso odgovorile na poziv za sodelovanje. Župani so se tudi dogovorili, da bodo pristojnemu ministru predlagali spremembo zakonodaje, saj vlada z določanjem cen komunalnih storitev onemogoča načrtovanje investicij na tem področju.
Župani so sklenili ustanoviti tudi Lokalno turistično organizacijo (LTO). Občine naj bi s tem dosegale boljše rezultate pri turistični promociji regije, LTO pa bo poslovala tudi z nižjimi stroški.
Med MO Novo mesto in občinami Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk je že sklenjen dogovor o delitvi premoženja. V Dolenjskih Toplicah pa bodo predlog dogovora obravnavali v kratkem. Prihodnjič se bodo župani sestai v Škocjanu, za pogovor pa jim je ostalo še precej tem-
Poljanska dolina vse bolj prazna
Kako ustaviti upadanje števila prebivalcev?
PREDGRAD - Na zaskrbljujočo demografsko sliko v župnijah Stari Trg ob Kolpi in Spodnji Log Nemška Loka, kjer je okrog 800 prebivalcev, je opozoril tudi tamkajšnji zelo priljubljeni župnik Jože Pavlakovič.
Enajst let je minilo, odkar v teh krajih opravlja božjo službo, zato razmere ob meji kočevske in črnomaljske občine zelo pozna. Župnik se je rodil na 30 kilometrov oddaljeni Pretoki. Do faranov se pripelje večkrat s kolesom, saj veliko stavi na zdravo življenje, povrh pa lahko bolj spozna kraje in, kot pravi, podrobnosti, ki so zelo pomembne za sobivanje. Vedno se udeležuje vaških in krajevnih prireditev, spoštujejo ga tako mladi kot stari.
Pravi, da ga zelo skrbi, ker je v župnijah, torej tudi v Poljanski dolini, vse manj ljudi. V dvanajstih letih se je prebivalstvo zmanjšalo za več kot 10 odstotkov, največ ljudi je umrlo, nekateri so se tudi izselili.
Leta 1999 je na svet privekal le en otrok, lani se jih je rodilo deset. V prvi polovici letošnjega leta je opravil trinajst pogrebov in le dva krsta. Boji se, da bo v naslednjih letih število prebivalcev še upadalo. Čeprav je po tamkajšnjih vaseh veliko neporočenih, Jože ugotavlja, da je edina rešitev za oživitev demografske slike kraja več mladoporočencev, ki bodo z otroki za vselej ostali v Poljanski dolini.
Lahko bi se preživljali tudi na kmetiji, saj so okrog obdelovalna polja, katera je po večinoma prerasel plevel. Občina Kočevje si prizadeva, da bi oživela pred leti zgrajena obrtna cona v Predgradu. To območje pa naj bi zadihalo s polnimi pljuči tudi po ratifikaciji maloobmejnega sporazuma. Poljanci so bili namreč svoj čas zelo navezani na sosednje hrvaške občine onstran Kolpe, v Sodevcih pa bo v prihodnje maloobmejni prehod.	M. G.
Nastaja društvo za zelišča
V preteklem tednu ustanovni občni zbor Društva za zdravilne rastline Dolenjske - Za ljubitelje in resne zeliščarje
NOVO MESTO - V zadnjem času je na Dolenjskem čez 200 oseb obiskovalo seminarje o zdravilnih rastlinah in zaradi velikega zanimanja za to področje so nekateri posamezniki na čelu s farmacevtom mag. Jožetom Kukmanom in Jožetom Maje-som iz Dolenjskih Toplic pripravili vse za ustanovitev društva. Tako so pred kratkim na ustanovnem občnem zboru potrdili potrebne dokumente in imenovali petčlanski upravni odbor, v katerem so poleg omenjenih dveh pobudnikov še: Veronika Fabinc, Mirko Pavlin in Anton Saje. S postopki za registracijo novega Društva za zdravilne rastline Dolenjske bodo pohiteli, saj želijo še ujeti nekatere razpise in morda pridobiti denar za aktivnosti.
Društvo bo združevalo nabiralce, prodajalce, gojitelje in proučevalce zdravilnih rastlin ter izdelovalce zdravilnih preparatov z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Med člani se le redki resneje ali celo za
preživetje ukvarjajo z zdravilnimi zelišči, večino pa to področje zanima ljubiteljsko. Vsi skupaj naj bi v društvu ceneje prišli do znanja o zdravilnih rastlinah in njihovi uporabi, pridelovalci pa vidijo v društvu tudi priložnost za izmenjavo mnenj, za povezovanje in vzpodbujanje pridelave zelišč.
“Zanimivo bi bilo, če bi se na terenu povezali in dosegli, da se tudi pri nas začne pridelava, kajti veliko je manjših kmetij, na katerih so ljudje ostali brez službe, zato bi lahko na manjših površinah veliko več zaslužili kot zdaj s koruzo ali pšenico. Le več nas mora biti, saj prodaš lahko le velike količine. Droga je pred časom iskala pridelavo na 100 ha, vendar država ni podprla razvoja v tej smeri. Zdaj sem kooperant Leka in se sama bojujem, da bi pri ceni upoštevali tildi kakovost,” je na ustanovnem zboru dejala Veronika Fabinc iz Črnca pri Brežicah, ki že dolga leta prideluje zelišča.	B. D. G.
KAKO KAŽE NA BORZI?
Teme Čatež najbolj navzgor
Tečaji delnic so lani v času mojega dopusta v avgustu občutno porasti. Letos sem se odpravila na dopust mesec dni prej. “Kako bo?" smo se spraševali. Tudi tokrat so bili tečaji večine delnic ob moji vrnitvi znatno višji. In kaj zdaj? Naj ostanem kar doma? Če bi to kaj vplivalo na vaše zaslužke, bi to z veseljem naredila. Naključje torej. Upamo, da vzponu ne bo prehitro sledil padec.
Predsednik uprave Kapitalske družbe (KAD) je povedal, da še za nakup njihovega deleža v Mercatorju zanimajo tudi tujci. Ponujali naj bi višjo ceno kot Mercatorjeva uprava. Če so tujci naslovili na KAD resno ponudbo za nakup deleža v Mercatorju, bi se zgodba o menedžerskem odkupu delnic lahko končala bistveno hitreje, kot smo mnogi pričakovali. Zaradi teh informacij se je cena delnic povzpela nad 15.000 tolarjev.
So nizke cene delnic res vaba za prevzem? To vedo samo tisti, ki razmišljajo o tem, da bi dali ponudbo. Na borzi kotira kar nekaj podjetij, katerih tržna cena je pod knjigovodsko vrednostjo. Zadnje čase so pri njihovih tečajih znatne spremembe. Tako je precej porasel tečaj delnic Term Čatež, Dela Prodaje, Cometa Zreče, Zdravilišča Moravske toplice idr. Med družbami, kandidatkami za prevzem, se pojavljajo še: Petrol, Mercator, Pivovarna Union, BTC, Emona obala in nekatere druge. Med delnicami, ki so dosegle največjo rast v preteklem tednu, so prav delnice Term Čatež. Čeprav je cena delnic v enem tednu porasla za 8,8 odst., je še vedno nizka, če upoštevamo knjigovodsko vrednost delnice in ekonomske kazalce.
Pred nekaj dnevi se je začel prevzemni postopek na našem koncu. Nemško podjetje Ku W GMBH je dalo ponudbo za odkup delnic Iskre Kondenzatorji, d.d, Semič po 3.050 SIT za delnico. Delničarji lahko podpišejo izjavo o sprejemu ponudbe v katerikoli borzni hiši, čas pa imajo do 20. avgusta letos. Uprava ocenjuje, da je ponujena cena znatno prenizka, saj znaša manj kot polovico knjigovodske vrednosti. Pred imetniki je torej težka odločitev, ali delnice prodati ali jih obdržati.
Na prostem trgu so največjo rast dosegali pokojninski boni, ki so v enem tednu porasli kar za 18 odst. V ponedeljek ste jih lahko kupili po 41 SIT, v petek pa ste zanje morali odšteti že skoraj 48 SIT. Cena je porasla zaradi informacije, da se bo količina bonov, za katero lahko posameznik sklene zavarovalno polico, dvignila od 10.000 na 30.000 bonov. Trenutne cene še vedno predstavljajo le okoli 20 odst. knjigovodske vrednosti bonov, zato njihov nakup še vedno pomeni zelo ugodno dodatno pokojnino in jih priporočamo za nakup. Porasel je tudi enotni tečaj obveznic Slovenskega odškodninskega sklada. Posli so se sklepali med 69,6 in 71,30 odst.
Čakate še na tečaj delnic Krke in Leka ? Delnica Krke je bila v petek okoli 26.400 SIT, delnica Leka pa okoli 45.400 SIT. Upamo, da trenutni optimizem na borzi pomeni šele ogrevanje tečajev za pravo rast v jeseni.
HERMINA KASTELEC Dolenjska borznoposredniška družba, Novo mesto Teh (07) 371 82 21, 371 82 27
ZA ZDRAVJE /Z RASTLIN - Društvo za zdravilna zelišča Dolenjske bo po nedavnem ustanovnem zboru (na sliki delovno predsedstvo: Anton Saje, mag. Jože Kukman, Veronika Fabinc in Minka Plešnar, slednja iz Društva za zdravo prehrano Kočevje) hitelo z registracijo. Do naslednjega občnega zbora v januarju bo poskušalo pridobili vsaj 50 članov, organizirati dva strokovna seminarja, jesenske delavnice o zdravilnih rastlinah ter ogled IValdvi-ertel managementa v Avstriji, pokrajine, ki med drugim v velikih količinah prideluje zdravilne rastline. (Foto: B. D. G.)
DVIGA PLAMEN SE IZ OGNJA - Taborniki in tabornice novomeškega Rodu gorjanskih tabornikov so tudi letos taborili v Beli krajini. Po lanskoletnem taborjenju v Pustem Gradcu so si tokrat postavili šotore na drugem koncu Lahinje pri Geršičih v bližini Podzemlja, kamor so se z veseljem odpravili tudi na kopališče. Na travniku ob reki nasproti izvira Botlivec so bivali ves pretekli teden in slovesno zaključili tabor v nedeljo popoldne. Kot pravijo taborniki in tabornice, ni bilo časa za dolgčas, saj se je vedno kaj dogajalo. Mnogim je v posebnem spominu ostal indijanski dan, ko so poslavljati indijanske šotore, streljali z loki in pripravili ognjišča (na sliki), na katerih sije potem vsaka skupinica tudi pripravila lastno večerjo. (Foto: B. D. G.)
Spominska slovesnost na Ogenjci
Tradicionalna slovesnost v spomin na nezaceljene rane, ki so jih pred 59 leti zadali tujci
LOŠKI POTOK - Na tradicionalni spominski slovesnosti se je v nedeljo, 29. julija, zbralo najmanj tisoč ljudi, še živečih borcev in mnogo mladih iz vse Slovenije. Nekoč je bil 31. julij praznik občine in pozneje krajevne skupnosti. Danes je Ogenjca eden izmed mnogih simbolnih krajev, kjer so Italijani zverinsko pobili ranjence, streljali talce in posameznike, požgali mnoge vasi v teh in sosednjih krajih, ter spomin na množične deportacije celih družin na Rab in še v nekatera druga italijanska taborišča.
Dogodki izpred 59 let so v ljudeh pustili nezaceljene rane, ki jim jih je zadal tujec. Poleg številnih predstavnikov borčevskih organizacij, članov Nptranjskega odreda, ki so v tistih krvavih časih skupaj z domačini preživljali nečloveške napore, so se proslave udeležili še: minister za obrambo dr. Anton Grizold, poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj, predsednik Združenja slovenskih častnikov polk. Miha Butara, prvi komandant Notranjskega odreda narodni heroj Bojan Polak - Stjenka, dr. Pavla Lah, dr. Bern Gala - Danica, žena dr. Petra Gale, ki je v tistih usodnih dneh vodil bolnišnico na Ogenjcah, veterani vojne za Slovenijo, predstavniki Slovenske vojske ter župan potoške in župani nekaterih sosednjih občin.
Slavnostni govornik dr. Anton Grizold je izrekel zadovoljstvo, da se
Dr. Anton Grizold med slavnostnim govorom. (Foto: A. K.)
je lahko udeležil te slovesnosti in med daljšim govorom dejal: “Rad bi poudaril, da ste domačini v tistih časih, ko ste oskrbovali ranjence, pokazali velik pogum in humanost. Obujanje spominov na tem kraju prinaša pomembno sporočilo o pomoči sočloveku, kije tudi danes zelo pomembna. Partizansko zdravstvo je bilo pomemben del boja, spominjanje dogodkov iz preteklosti pa je vrednota, in narod, ki neguje te vrednote, je zrel narod."
A. KOŠMERL
102 leti Jerneja Klinca
Najstarejši Posavec Jernej Klinc z Orehovega pri Sevnici praznbval 102. rojstni dan - Občasno še celo kosi
OREHOVO - Za darilo ob 102. rojstnemu dnevu Jerneja Rlinc je najstarejšemu občanu sevniške občine župan Kristijan Janc 27. julija izročil cisterno za vino in 20 litrov cvička ter nekaj slanine. Tako je njegova občina Klincu hotela podariti nekaj, kar je sestavni in najljubši del njegovega jedilnika. S podobnimi darili sta slavljenca razveselila še sevniški „mini župan" Bojan Lipovšek in predsednica Območnega združenja Rdečega križa Anica Dernač.
Klinc pri hrani sicer ni izbirčen, ima pa svoj red, ki ga dosledno spoštuje. Zato tudi tisti kozarec ali dva vina, praviloma cvička, pride na vrsto po kosilu. Nikoli ni kadil. Spat hodi zgodaj in zgodaj tudi vstaja. Čez dan se rad napoti čez cesto k vrtu s sadovnjakom tik ob magistralni železniški progi Zidani Most-Dobova in posedi v
NASMEJANI KLINČEV STRIC -Jernej Klinc je pred svojo hišo na Orehovem še malo posedel, potem ko je prejel praktična darila sevniške občine, krajevne skupnosti in Rdečega križa. (Foto: P. P.)
senci beličnika. Kdor se vozi iz Sevnice proti Loki, lahko proti koncu naselja Orehovo opazi dobrodušnega možička s klobukom. Jernej je med vaščani priljubljen zaradi skromnosti in delavnosti.
njegovi rojstni dnevi pa postajajo pravcate vaške veselice. Na že izrabljena vprašanja ob vsakem rojstnem dnevu, kaj si želi zana-prej, se le nasmehne in odvrne: "Ah, kaj bi, dost’ je že tega heca. Kar bo, pa bo!“
V zadnjem letu sta se mu nekoliko poslabšala vid in sluh, a pri zdravniku ni bil. Redno jemlje tablete za srce. Vsi mu želijo, da bi še dolgo utripalo. Morda je skrivnost dolgega življenja Klinčevega strica, kot tudi kličejo Jerneja vaščani, sloga v družini in ljubeča soproga Marija, s katero sta - po besedah ene izmed nečakinj - živela bolj skromno, kot bi bilo potrebno. V 63 letih skupnega življenja sta se jima rodila dva sinova, Janez in Vinko. Slednji je postavil hišo poleg očetove, oba pa sta že davno pokojna. Vinkova žena in hčerka, ki si je s svojo družino tudi zgradila hišo v bližini, še najbolj skrbijo za ata Jerneja. Nečakinja, ki je nekaj let živela pri stricu Jerneju in teti, se spominja, da je imela teta navado, da je stricu sedela na kolenih, še ko sta bila že oba nad 90 let stara, in sta bila kot dva zaljubljena mladoporočenca. Jerneju je pogosto kuhala fižol in krompir, tudi za večerjo. Vedno je rad pojedel tudi kakšen kos slanine in popil kozarec, največkrat rdečega vina, praviloma cvička.
Ob njegovem 102. rojstnem dnevu smo ga pobarali, ali je res, da so iz Francije, kjer je do leta 1935 delal v rudnikih, poprej pa še v Nemčiji, Avstriji in Švici, prišli gledat, ali njihov upokojenec res še živi ali gre pokojnina v neprave roke. No, to se ni zgodilo, so pa Klinčevi sorodniki res poslali v Francijo Jernejeve slike s praznovanja 100. rojstnega dneva... S trebuhom za kruhom seje Jernej odpravil z 20 leti, pokojnino pa si je prislužil tudi z delom na železnici. Na svet je privekal kot peti ali šesti izmed 14 otrok na Vačah pri Litiji. Tone, Franci, Angela, Maksi so bili zanesljivo starejši od njega, se spominja slavljenec, če je bil pa še kakšen vmes, ni več tako prepričan.
P. PERC
Sest let za prvo oddajanje
Letos je začel z oddajanjem edini belokranjski radio Odeon, ki se je po odzivu belokranjskih poslušalcev dobro prijel
ČRNOMELJ - Podjetje Artist-radijska in televizijska dejavnost, d.o.o., katerega lastnik in direktorje Sašo Riznič iz Črnomlja, je letošnjega januarja pričelo oddajati na radiu Odeon. Gre za edini belokranjski radio, ki je od ideje do prvega oddajanja potreboval skoraj šest let, od tega pa samo za urejanje dokumentacije štiri leta.
Sašo Riznič v črnomaljskem radijskem studiu
“Roko nad vsem skupaj drži država, ker pa smo v obmejnem pasu, sem moral glede uskladitve frekvence čakati še na soglasje Hrvaške. Poleg tega so bili projekti najprej pripravljeni za oddajnik na Mirni gori, ker pa ni bilo proste frekvence, sedaj na frekvenci 100,2 oddajamo s Plešivice nad Adlešiči,” pojasni začetne težave Riznič. Radio je v poskusnem oddajanju predvajal zgolj glasbo, sedaj pa imajo od 7. do 19. ure voden program. V nočnem programu pa je glasba, ki je je veliko tudi podnevi. “Vsako uro imamo poročila, kjer prebiramo agencijske in belokranjske novice. Slednje pripravljamo sami, svoje oddaje pa pripravljajo tudi nekateri klubi. Sicer pa informacij ne posredujemo le po radiu, ampak tudi na spletnih straneh.” predstavi Sašo.
Edini vir financiranja radia so reklame, za nekomercialni program pa jim je obljubljeno tudi sofinanciranje občin. Riznič upa, da bodo lahko kmalu izpolnili pogoje za nekomercialni lokalni radio. Sicer pa poudari, da Odeona, katerega slušnost ne seže veliko dlje od Bele krajine in za katerega je opremo kupil sam, ni ustanovil zato, da bi konkuriral drugim radiom, s katerimi je vedno pripravljen sodelovati. Menil pa je, da na drugih radiih ni dovolj informacij o Beli krajini, Belokranjci pa svoje kraje najbolje poznajo, zato je prav, da o njih poročajo sami. “Zadovoljen pa sem, da se je Odeon med poslušalci prijel veliko bolje, kot sem
pričakoval. Nimam sicer denarja, da bi o poslušanosti naročil raziskavo, vendar so pomemben pokazatelj že kontaktne oddaje," je zadovoljen Sašo Riznič.
M. B.-J.
Ptuj “2001“
Že 32. Slovenski festival domače glasbe
Radio Tednik Ptuj organizira letos že 32. Slovenski festival domače zabavne glasbe, in sicer v petek, 3. avgusta, ob 19. > uri na Mestnem trgu na Ptuju. Prireditev je tudi letos vključena v praznovanje občinskega praznika Mestne občine Ptuj.
Radio Ptuj se je v praznovanje vključil leta 1969 ob 1900 letnici prve omembe mesta in organiziral prvi festival domače glašbe v Sloveniji. Letos se bodo ansambli potegovali za bronaste, srebrne in zlate Orfejeve značke ter za nagrade strokovne komisije in občinstva. Eno od nagad prispeva tudi Dolenjski list. Strokovna komisija bo podelila nagrade za najboljšega debitanta, za besedilo, za melodijo, zlatega Orfeja in Korenovo plaketo, občinstvo pa bo nagradilo svoj najboljši ansambel.
Do sedaj je na ptujskem odru nastopilo že čez 310 ansamblov iz Slovenije in zamejstva. Letos bodo med drugimi nastopili tudi ansambli iz našega konca: Cvet iz Radeč. Krjavelj iz Ivančne Gorice, Vrisk iz Trebnjega in Franc Potočar iz Novega mesta.
Koncert tria Dva čardaša
ČRNOMELJ - V četrtek. 2. avgusta, bo ob 20.30 v atriju tukajšnjega gradu predzadnji od sedmih večerov črnomaljskih kulturnih prireditev “Poletje v Črnomlju”. Na etnokoncertu belokranjskega tria Dva čardaša se bodo tokrat predstavili z igranjem na bisernici in braču Peter Jakša, na bugariji Anton Grahek ter na ber-di Anže Mihelič.
PETDESET LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA - Zakonca Milosava in Jože Črtalii iz Novega mesta sta te dni v krogu svoje številne družine praznovala petdesetletnico skupnega življenja. Reka življenja, ki neutrudno teče, je pred petdesetimi leti iz dveh igrivih potočkov v Kostanjevici na Krki združila dva mlada, ki sta ustvarila znano novomeško obrtniško družino, prepoznavno po svoji marljivosti in uspešnem delu. Na sliki: zakonca Milosava in Jože Črtalič. (Foto: S. Dokl)
ŽE TRETJIČ NA POHODU - Kmetje so se včasih družili ob skupnem delu, česar pa danes ni več. Stikov je vse manj. Vaščani Malenške vasi v mirnope-ški občini pa so kar sami poskrbeli za pogostejša medsebojna druženja. Pred kratkim so se že tretjič letos odpravili na nedeljski pohod, tokrat v Luknjo, cilj pa je bila Nova gora, kjer so se pri zidanici ene od pohodnic prijetno zamudili, pomalicali, zapeli in se nato zvečer dobre volje odpravili domov. Za pohodniško pot so že izbrali Hmeljnik in Frato, septembra pa načrtujejo pohod in piknik v Zijalu. Vaščani že tretje leto zapored organizirajo tudi svojo veselico, ki bo kmalu - prvo septembrsko soboto, v načrtu pa imajo tudi vaške sestanke. (Foto: Vladka Vidic, tekst: L. M.)
RUDOLF SENICA
Nekdanje tesarstvo v kočevskih gozdovih
©
Gozdovi so s svojim lesnim bogastvom slovenskemu človeku vedno rezali zanesljiv, a tanek kos kruha. V preteklosti so se na les vezale najrazličnejše obrti, med katerimi so do danes mnoge žal že popolnoma izumrle, nekatere pa so tik pred tem. Mednje lahko štejemo tudi ročno tesaštvo, ki je prav gotovo ena najstarejših obrti na naših tleh.
S tesanjem so se ljudje ukvarjali že v prazgodovini
Ko si je človek postavil prvo leseno bivališče, je začel razvijati tudi tesarsko obrt. Lešje moral obdelati iz oblih debelih oblik v ploskovite oblike tramov, ki jih je potreboval za nosilne konstrukcije pri bivalnih, gospodarskih, kasneje tudi prometnih zgradbah.
Materialni zgodovinski viri nam govorijo o razširjeni tesarski obrti na naših tleh že v mlajši kameni dobi. Iz tistega časa imamo kar 17 bogatih nahajališč mostičarske kulture na Ljubljanskem barju. Mostičarji so morali biti že prav spretni obdelovalci lesa, le tako so si lahko postavili nad vodo trdna in varna lesena bivališča na koleh. Še bolj se je tesarska obrt razvila v rimski dobi, ko so potrebe narekovale gradnjo utrdb, mest. svetišč, templjev, palač itd. Po zatonu rimske dobe in s prihodom Slovanov, ki so bili na precej nižji kulturni stopnji v primerjavi z Rimljani, pa je tesarstvo napredovalo. Do novega poleta je prišlo s fevdalizmom, ko so postavljali mogočne utrdbe, samostane, utrjena mesta itd.
Prvi pisni viri o ljudskem tesarstvu pri nas so že iz 15. stoletja. Zapis v urbarju iz leta 1498 za Kočevsko Reko nam pove, da so bili
podložni kmetje dolžni vsako leto po en dan prevažati les na tamkajšnji grad Fridrihštajn.
Ohranjenih pa je tudi kar nekaj materialnih virov, ki govorijo o tesarski umetnosti poznega veka. Takrat so bila največji porabnik tesarskih izdelkov nastajajoča mesta. Večina hiš in tudi pripadajočih gospodarskih objektov v mestu je bilo lesenih. Pogosto so jih uničevali požari, tako za mestne tesarje ni nikoli primanjkovalo dela. Postajali so zelo iskani obrtniki in vse bolj pomembni. V tistem času so začeli izkoriščati tudi vodo kot pogonsko silo za žaganje lesa. Nenadomestljiva je bila zlasti pri izdelavi stenskih in strešnih elementov. Največji spomenik slovenske tesarske obrti je prav gotovo kozolec, ki še danes krasi slovensko podeželje. Pomembna pa sta tudi kašča in kmečka hiša z masivnim stropom, ki pomeni vrhunec tesarskega dela pri oblikovanju notranjega prostora. Poleg stavbnega tesarstva sta znani tudi ladijsko in železniško tesarstvo. Žal danes tesarska obrt pri nas izumira in le malo je še tesarjev, ki znanjo s tesačo obdelati deblo v uporabo tram. Njihovo nekdanje težko delo so že povsem nadomestili stroji. Ni več tradicije, da bi oče učil sina tesarske obrti, in tako se ta obrt nič več ne prenaša iz roda v rod.
Kako se je tesarska obrt, ki je prav gotovo najstarejša, razvijala na Slovenskem, si lahko danes ogledamo v Tehničnem muzeju v Bistri, kjer je del stalne zbirke namenjen njenemu temu. Tesarska obrt na Slovenskem je zelo cvetela na Kočevskem, kjer so se širili bogati gozdovi v lasti ali najemu pomembnejših plemiških družin in v lasti ali zakupu kočevskih Nem-
cev. V teh gozdovih so Slovenci iz okoliških vasi kot gozdni delavci vedno dobili delo.
Kočevski Nemci
Naseljevanje na kočevskem ozemlju, ki je segalo od Blok do Bele krajine in od Turjaka do Kolpe, se je začelo že v 12. stoletju, najbolj intenzivno pa je bilo v 14. stoletju, ko so tja začeli prihajati nemški kolonisti. Privabljal jih je grof Oton Ortenburški, ker je želel kultivirati takrat še neprijazne gozdove Kočevskega in Snežnika. Rodbina Ortenburških je na Kočevskem gospodovala vse do izumrtja leta 1418. Za njimi so posestva prevzeli Celjani in jih okrasili do svojega izumrtja leta 1456, ko jih je dobil njihov pravni naslednik Habsburžan. V začetku 17. stoletja so nad kočevskim ozemljem zagospodovali Khisli, od njih pa so zemljišča leta 1641 kupili gospodje Turjaški.
V 17. stoletju je J. V. Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal te kraje takole: Kočevsko okrog Kočevja je celo grofija. Obljudena je s tako imenovanim Kočevci. Tu so mnoge visoke gore in velike z gozdom porasle pustinje, vendar pa tudi nekatere prekrasno cvetoče in bogato blagoslovljene rodovitne doline. Vsako leto pridelajo silno veliko prosa, ovsa in dokaj dobre turščice... Osrednji tržni kraj je bil Kočevje, ki se je zaradi svoje ugodne lege med Ljubljano in hrvaškim primorjem dvignilo nad druge kraje. Kočevski Nemci so bili kot oaza sredi slovenskega ozemlja. Družili so se med seboj in ohranjali svoje navade in običaje ter tudi jezik, ki je skozi stoletja postal prava mešanica slovenskega in nemškega
jezika. Slovenci so mu rekli kar kočevska Špraha... Valvasor omenja tudi jezik kočevskih Nemcev. (Tudi v jeziku imajo čudno nemško in skoraj frankovsko govorico, tako da jih Nemec, Kranjec še celo ne, ne more razumeti niti besedice.) Kočevski Nemci so dolga stoletja v miru in blaginji živeli na Kočevskem. Zaradi agrarne krize pa so se začeli že konec 19. stoletja množično izseljevati v ZDA. Tej krizi seje s koncem L svetovne vojne pridružila še politična, ki je že napovedovala konec njihove kolonije. Kot Nemci so bili Kočevarji zelo ponosno ljudstvo, zaverovano v svoje poreklo, in med prvo svetovno vojno so bili trdno prepričani o pravičnosti vojne in tudi o zmagi Avstrije. Poraz in celo razpad Ogrske sta zato njihov ponos krepko potolkla. V novi državi, Kraljevini Jugoslaviji se niso dobro počutili, kajti nova oblast zanje ni imela razumevanja.
Kočevski Nemci so se zaradi neugodnih razmer za poljedelstvo, predvsem zaradi pomanjkanja vode na kraških tleh, preživljali največ s krošnjarjenjem in z lesom, s katerim so bili kočevski gozdovi zelo bogati. Za delo v gozdu so imeli zaposlene številne sezonske delavce iz bližnjih vasi. Za obdelavo tramov so imeli tudi svoje gozdne žage. Deloma pa so se na iz-krčenih gozdnih površinah ukvarjali tudi z živinorejo. Novo upanje jim je zraslo z drugo svetovno vojno, vendar je kmalu splahnelo, saj je po okupaciji z razkosanjem Slovenije kočevski del padel pod italijansko oblast. Za večino je bil to nesprejemljiv udarec. Veliko pa je med njimi naredila propaganda, ki jim je v nemškem okupiranem delu obljubljala skoraj idealno življenje.
Pozimi 1941/42 se je večina kočevskih Nemcev izselila s Kočevskega na ozemlje, okupirano od Nemcev, v novonastali nemški rajh. Prepričani so bili, da tokrat Nemčija ne bo poražena in da je njihova prihodnost na strani Nemčije. Nepremično premoženje in tretjino premičnega, predvsem živino in žito, ki ga niso mogli vzeti s seboj, so prodali Italijanom oz. njihovemu agrarnemu zavodu za nepremičnine EMONI. Za Kočevarji so ostale kot po kugi prazne mogočne kmetije, prepuščene propadanju. Večina kočevskih Nemcev se na svoje domove, kjer so stoletja gospodarili, ni nikoli več vrnila. Izpraznjeno kočevsko ozemlje z okolico pa je postalo vrelišče revolucionarnega in narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem. Po vojni je zemlja kočevskih Nemcev prešla v splošno ljudsko premoženje, katerega večino je 1952 upravljalo Kmetijsko gospodarsko podjetje Kočevje. Danes na nekoč močno nemško kolonijo na robu slovenskega ozemlja spominja le še kup rušenin po kočevskih gozdovih in nekaj pravih kočevskih potomcev. V Kočevskih Poljanah danes živijo še štiri družine, ki govorijo kočevski jezik. Med njimi je tudi osemdesetletni Ferdo Haferle, ki se rad spominja nekdanjih časov. Razseljeni kočevski Nemci pa na domove svojih prednikov še danes niso pozabili. Vsako leto imajo prvo nedeljo v avgustu organizirano srečanje v Celovcu. Svoja srečanja pa imajo tudi Kočevarji, naseljeni v ZDA.
Delo kočevskega tesarja je bilo zelo težko
Premožni Kočevarji so imeli za delo v gozdovih zaposlene logarje, tako imenovane borštnarje, ki so imeli svoj sedež na Posnicah. Bili so vez med lastniki ali zakupniki gozdov in gozdnimi delavci. Skrbeli so za najem gozdnih delavcev, za
odbiranje in označevanje dreves, ki jih je bilo potrebno podreti in stesati, za plačilo najetim delavcem ter za odvoz lesa iz gozda do žag.
Tesarjevo delo v gozdu je vključevalo tudi podiranje dreves, kijih je poprej označil logar. Podrtemu drevesu je bilo treba najprej oklestiti veje in ga nato pripraviti za glavno tesarjevo delo - tesanje. Tesar je okroglo obliko debla s tesanjem spremenil v štirioglati tram.
Delavci v gozdu so bili predvsem slovenski tesarji, doma iz bližnjih vasi. Zelo veliko jih je bilo tudi iz Drganjih sel pri Straži. Po dogovoru z logarjem so se tesarji po dva ali štirje peš odpravili od doma v ponedeljek zarana na dogovorjeno mesto v kočevskem gozdu. Njihov delavnik je bil od zore do mraka in od ponedeljka do sobote. S seboj so morali imeti orodje, hrano in vse drugo, potrebno za tedensko delo in življenje v gozdu. Poskrbeli so tudi za prvo pomoč, kije bila sestavljena iz povoja in majhne stekleničke žganja, s katerim so morebitno rano razkužili. Tesarska sezona za stavbne tramove in kritino je trajala od pomladi po pozne jeseni. Tesal seje predvsem smrekov les. Pozimi so tesali le švelarje (pragove) za železniške proge, kar so delali večinoma belokranjski tesarji. Švelarji so bili trdna in obenem prožna vez med gramozno podlago in tirnicami. Neimpregni-rani hrastovi pragovi so zdržali mehanske pritiske 12 let, borovi 8 let in bukovi le 3 leta. Impregnirani s katranskim oljem pa so bukovi in hrastovi zdržali do 25 let in borovi do 18 let.
Tesarsko delo je bilo zelo. naporno, saj podiranje dreves in vihtenje do tri kilograme težke tesače res ni bilo lahko. Zato so to delo šteli za izključno moško. Bilo pa je tudi solidno plačano. Ženske v tesarski tabor v gozdu praviloma niso prihajale. Njihova dolžnost je bila doma skrbeti za običajno veliko družino.
Lovci so pomagali Mateju
Pomoč za Mateja, ki se je poškodoval ob eksploziji stare italijanske bombe
Čretež, v davnini znan po gradu, danes del lovišča LD Mokronog. Ko se vračam z jutranjega lova, se na pragu samotne kmetije Žgajnarjevih pogosto pojavijo malo zaspane, a zVedave oči desetletnega Mateja in njegovega mlajšega bratca Boruta.
Nekega poletnega dne Mateja ni bilo na pragu, pogled njegove stare mame pa je bil trpeč. Še isti dan sem zvedel, da so se prejšnji dan Matej, bratranec in sestrični igrali pri čebelnjaku, kjer se je, nihče ne ve kako, znašla tudi stara italijanska bomba in eksplodirala. Vsi otroci so bili poškodovani. Mateju je bomba odtrgala desno roko v zapestju. Tako je vojna, ki je že zdavnaj minila, znova pokazala svoj kruti obraz.
Nesreča pa ni pretresla le otrok in njihovih najbližjih, ampak tudi lovce LD Mokronog, katere član je tudi Matejev oče. Z Matejem smo se pogosto srečevali. Videli smo ga, kako je shodil, nam ponujal svoje igrače, začel govoriti, kako je doživel prvo nesrečo, ko mu je elektrika poškodovala prste leve roke, kako je poslušal lovske zgodbe in dogovore in kako je
hranil in občudoval svoje ljubljenčke - konje.
Ko smo razmišljali o njegovi poškodbi in posledicah, smo ugotovili, da bi mu koristil računalnik. Začeli smo z zbiranjem denarja. Kjerkoli smo se oglasili, so pozdravili našo zamisel in s svojimi prispevki pomagali Mateju narediti za novoletne praznike nekaj posebnega. Poleg računalnika pa smo z zbranim denarjem lahko kupili še računalniško mizo in stol.
Lovska družina Mokronog se iskreno zahvaljuje vsem, ki so po svojih možnostih sodelovali v tej dobrodelni akciji. To so: Občina Trebnje, KS Trebelno in Mokronog, Dorema Mokronog, Tom Mokronog, Plasta Mokronog, Li-ons klub Trebnje ter LD Trebelno in lovci LD Mokronog s prijatelji iz Gorenjske.
Najlepša zahvala vsem pa so bile ob prejemu darila sijoče oči mladega Mateja, ki mu leto 2000 ni prineslo sreče, prineslo pa mu je spoznanje, da v nesreči le ni ostal čisto sam.
Za LD Mokronog, JOŽE HOČEVAR
NADLEŽNI POKROVI SO UTIHNILI - Leto potem, ko so slavnostno zaključili talno obnovo kostanjeviškega otoka, so morali na obeh otoških ulicah zamenjati pokrove jaškov, nameščenih na vozišču ulic. Prebivalci otoka so se nenehno pritoževali zaradi hrupa, ki so ga pod avtomobilskimi kolesi povzročali pokrovi. Da so jih na otoku namestili samo na vežišču blizu 70, pa je milo rečeno nerazumljivo. (Foto: M. Vese!)
Z ODDIHA V BOHINJU - Učenke OŠ Grm so letos poslale ekipne državne prvakinje v atletiki. Odbor za šolska tekmovanja RS jih je nagradi! z enotedenskimi počitnicami v Bohinju. Dvajset deklet v spremstvu staršev, z učiteljico in trenerko Majdo Križe in ge. Čengije se je na oddih odpravilo 9. julija. V tem tednu so vsak dan redno trenirale, rolale, veslale po jezeru, hodile na pohode, se preizkušale v angleščini in na Malih sivih celicah. Dekleta pravijo, da je biI leden neponovljiv.
LETOS ŽE ČETRTI ORATORIJ - Člani društva Kresnička iz Sodražice že četrto leto skrbijo za prijetne počitnice tamkajšnjih otrok. V letošnji četrti Oratorij se je prijavilo največ udeležencev doslej, kar 130 otrok iz Sodražice, Ribnice in Loškega Potoka. Program je zelo razgiban. Mladi poglabljajo osnovne prvine, kot so prijateljstvo, dobrota in pogum. Ker jih je pomembno spodbujati k delovnim navadam, večino dneva preživijo v priložnostnih delavnicah. Po kosilu sledijo različne igre, ki sta jih pripravili sestri Mateja in Lucija z Rakovnika ter bogoslovec Zoltan, sicer doma iz Vojvodine. Otroci so se veselili srečanja s srebrnomašnikom Mirkom Virantom iz Globeli in njegovim prijateljem Ivanom Miheličem iz Podklanca. Letošnja novost je izlet na Brezje in Bled. (Foto: M. G.)
S HRANO IN ZELIŠČI DO ZDRAVJA
Močna hrana tudi jemlje moč!
Poznam ljudi, ki berejo moje prispevke v Dolenjskem listu in večkrat mi kdo reče: “Tisti, ki so po pisarnah, že lahko živijo ob lahki in brezmesni hrani, mi, ki težko delamo po ves dan, pa potrebujemo močno, največkrat mesno hrano!"
Nekdo drug, kije bil tudi zraven, je dejal, da močna hrana, ki je največkrat tudi preveč mastna, slana in sladka, res ni zdrava, vendar kako narediti, da bi ob zdravi in lahki hrani tudi fizično delali, poleti tudi po 12 ur. Kot v en glas sta oba povedala, da bi bila rada zdrava, srečna in dolgo živela, kakor sem to zapisal v zadnjem prispevku.
Moja sogovornika sta že na videz kazala precej več let. kakor sta bila stara. Imela sta po nekaj kroničnih bolezni in od telesnega napora sta se spočila v dneh bolniške, posebno v zadnjem času. ko podjetja preverjajo, kaj počno njihovi delavci, ko so na bolniški. Predlagal sem jima, da primerjamo njuno “močno hrano” s tisto, ki bi jima jo svetoval jaz.
Preden gresta na delo, spije prvi Šilce žganja, drugi pa skodelico prave kave. Predlagal sem jima, če že ne moreta ali nimata časa zajtrkovati, naj na tešče popijeta zeliščni čaj, ki naj bo sladkan z zvrhano žlico medu. Za malico si v bližnji trgovini kupita bel kruh, ceneno salamo ali konzervo in po dve steklenici piva. Moj nasvet je bil: za malico bi si že prejšnji dan pripravila različne kosmiče, kuhano pšenico, žgance ali močnik. Čez noč bi bila hrana v hladilniku, pred odhodom na delo pa dobro ogreta in dana v posodo, ki ohranja toploto. Šele sedaj bi hrano tudi solil, zabelil z oljem ali kislo smetano, po želji pa tudi posladkal z medom. Namesto močnega kosila z velikim kosom ocvrtega ali pečenega mesa in praženega krompirja bi si pripravila okusno zelenjavno juho, košček na kratko kuhanega govejega mesa z raznovrst-
no prilogo, veliko solate in kozarcem dobrega vina. Tudi večerja naj bi bila lahka in že nekaj ur pred spanjem.
Sogovornikoma sem tudi povedal, da se motita, če mislita, da močna hrana daje moč. Bolj je hrana na različne načine pripravljena, težje jo telo prebavi. Dobro tretjino energije telo porabi, da hrano predela v preprostejšo, saj lahko le takšno porabi za energijo in obnovo celic. To je tako, kot če bi kopali jarek in bi vsakokrat, ko vržemo lopato zemlje, precejšen del padel nazaj. Ne smemo tudi pozabiti, da so ob presnovi take hrane preobremenjeni prebavni organi in najvažnejše žleze z notranjim izločanjem, kot so jetra, trebušna slinovka itd.
Šele ko sem svoje pripovedovanje podkrepil s primerjavo, kako je bilo nekdaj na kmetih in med zadnjo vojno, sta mi začela prikimavati. Da so na vasi lahko preživeli, so morali vsi, od rane mladosti do pozne starosti, težko delati ves dan. Malo mesa je bilo na krožnikih le ob nedeljah in večjih praznikih. Moč za delo so dobili iz žitaric in doma pridelane zelenjave in sadja.
Slišim, da je tudi pri nas veliko revnih, ki so lačni in podhranjeni. Da stane tako imenovana življenjska košarica precej več od minimalne plače, ki jo dobiva vsak tretji delavec. Če pa bi malo spremenili navade in jedli hrano, ki jo res potrebujemo, bi ne bilo lačnih in revnih. Moja največja želja “storimo čim več za zdravje, da bomo srečni dolgo živeli in na koncu spokojno umrli”, se bo tako lahko uresničila.
IVAN MARŠIČ
OB SVETOVNEM TEDNU DOJENJA
Dojenje v dobi informatike
Za uspešno dojenje ni vedno dovolj le želja in odločitev, temveč so potrebne tudi ustrezne informacije
Vsako leto prvi teden v avgustu v več kot 120 državah sveta praznujejo svetovni teden dojenja. Letošnja tema številnih akoij, ki jih vodi WABA (World Albance for Breast-feeding Action), je Dojenje v dobi informatike.
Cilji letošnjega svetsvnega tedna dojenja so osvetlitev in uporaba različnih oblik komunikacije za razširjanje ključnih informacij, idej in izkušenj o dojenju ter zagotavljanje in spodbujanje inovativnih in delujočih načinov pomoči doječim materam.
Mednarodna zveza za dojenje (La Leche League International), ustanovljena 1956, je neprofitna, nepolitična in nereligiozna mednarodna organizacija, ki jo vodijo svetovalke za dojenje in voditeljice skupin LLL. Poleg njih sodelujejo tudi očetje in strokovnjaki iz vsega sveta. Deluje kot nevladna organizacija, svetovalka pri Unicefu ter agencija pri Združenih narodih.
LLLI je bila ustanovljena zato, ker so izkušnje mnogo mater pokazale, da za uspešno dojenje ni vedno dovolj le želja in odločitev, temveč so potrebne tudi ustrezne informacije, podpora in pomoč. Vsako leto nove znanstvene raziskave potrjujejo, kako pomembno je izključno dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja in nadaljevanje dojenja ob primerni, zdravi prehrani v prvih dveh letih. Materino mleko zagotavlja optimalno hrano za dojenčka, zmanjšuje pojav velikega števila obolenj in pripomore k zdravi rasti in psihosocialnemu razvoju. Dojenje prav tako zmanjšuje možnosti za nastanek raka na dojkah in maternici pri ženskah, zmanjšuje slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa in osteoporozo.
Slovenske skupine, ki v okviru LLLI delujejo že več kot dve leti, so letos naredile veliko za dosego teh ciljev. Objavljale so članke, preko interneta so organizirale pomemben vir informacij o slovenskih skupinah LLLI, organizirale so srečanja mater. učenje dojenja in pomoč. Sveto-
vanje poteka brezplačno po telefonu, za podrobnejše informacije pa imajo tudi svoji internetni strani:
http://med.over.net/klinicne stroke/ porodnistvo/doienie/index.htm in http:/ /-www.prairienet.org/ lili/ WebSloveniia.html.
za LLLI Slovenija, KARMEN MLINAR
Priporočilo za poletno branje
V knjigi z naslovom Zveni modro so zavite modrosti, prebliski in svarila pisatelja Zvoneta Modreja, ki tako s svojo četrto knjigo popelje bralca k razmišljanju o življenju, kakršno se pač razvije: od uspehov do padcev, od jutra do večera, od upa do obupa. To je življenje, ki ga živimo, od nas pa je odvisno, kako se na izkušnje odzovemo.
Po njegovih knjigah - Sreča je metulj, Čudež ljubezni. Tvoje odločitve in Zveni modro - nam je lažje, če prisluhnemo sebi in avtorju, ki nas ob osebnih preizkušnjah nauči sprejemati življenje s težke plati. Nobena težka preizkušnja ni zaman, iz vsake lahko zrasemo ter v vsaki najdemo neko sporočilo in nauk: življenju se ne upirajmo, ampak ga sprejmimo kot darilo, vsaka stvar je namreč tudi za nekaj dobra. Tako je sam sprejel bolezen kot darilo, da bo sedaj, ko ima čas, lahko pisal in vlival ljudem upanje. S svojimi izkušnjami je odprl nov pogled in odzive na težave, saj nikoli ne smemo obupati, vedno moramo upati in verjeti v dobro.
Tako nam tudi v zadnji knjigi boža dušo, ko prebiramo svarila in prebliske. Za mnoge je sreča le imeti in dobiti, ob knjigah Zvoneta Modreja pa začutimo in si zaželimo tudi dajati. V teh poletnih dneh, ko si morda vzamemo čas zase in posežemo po knjigah, vam želim, da bi spoznali modrosti in postali modri tudi zase. Takšni boste srečo in veselje delili z drugimi.
E. VARDIJAN
REKREATIVNI DAN ŽOLNIRJEVIH DELAVCEV - V začetku julija sodelavci kolektiva gostilne Žolnir doživeli lepo presenečenje. Šefinja Fanika Sevšek vsako leto pred kolektivnim dopustom organizira skupno večerjo ali piknik, letos pa je za svoje zaposlene pripravila športno-rekreativni dan. Odpeljali so se v Osilnico, kjer so jih prijazno sprejeli v tamkajšnjem kmečkem turizmu, nato pa so se oblekli v neoprensko obleko, vzeli čelade in rešilne jopiče ter se odpeljali do bližnje Kolpe. Tam so jih čakali raftarji s svojimi rafti. V tri ure dolgi poti po Kolpi so prevozili 9 kilometrov brzic, deležni pa so bili tudi nekaj mirne vode. Malce utrujeni, vendar zelo zadovoljni, so eni nadaljevali z lokostrelstvom, drugi so igrali tenis ali odšli na sprehod, tretji pa na kolo. Domov so se vrnili dobre volje in polni lepih doživetij in občutkov. (T. A.)
DOLENJCI V LOGARSKI DOLINI - Zadnjo julijsko soboto smo opravili tradicionalni izlet naročnikov Dolenjskega lista in tudi ostalih, in sicer v Logarsko dolino. Odločitev je bila pravšnja, saj smo pred poletno soparino vsaj za dan ušli v prijetno zavetje zgornjesavinjskih gozdov. Po ogledu Solčavskih dnevov turizma smo krenili po logarski naravoslovno-elnograf-ski poti, se peš odpravili do Govca v Robanovem kotu in si ob povratku domov ogledali še Kamnik. Ob pogledu na res lepo urejeno staro mestno jedro, parkovne in sprehajalne poli je marsikomu prišlo na misel, za kaj vse smo • prikrajšani Novomeščani. (Foto: Majda Luzar)
VESELJE NA TABORU MLADIH - Devet otrok in štirje odrasli so preživeli počitnice na Štravberku pri Otočcu v brunarici Pri Rakcu, katere lastnik je Franci Kastelic. Vodja tabora, ki ga je organizirala Zveza častnikov krajevne organizacije Otočec, je bil Vili Plevnik. Otroci so preživeli šest julijskih dni v naravi, pomagali so pri pripravi obrokov in prenašanju vode iz bližnjega studenca, igrali nogomet, med dvema ognjema, badminton in pikado. Največ navdušenja je požel vaščan Štravberku, ki je pripeljal dva osedlana konja, na katerih so otroci lahko jahali. (Foto: H. Murgelj)
POLETNI TABOR - Skavtinje in skavti skupine Gorjanski medvedje - Novo mesto 1 so v Matkovem kotu v Logarski dolini postavili taborni prostor, kjer se je na prijetnem in poučnem bivanju zbralo kar devetdeset članov. Na sliki: slovesna prisega ob skavtski zastavi. Levo duhovni asistent Branko Potočnik. (Foto: D. Hrovatič)
SLOVESNOST OB PREVZEMU NOVEGA VOZILA - Na svečanosti minulo soboto, ki so jo polepšali gasilci in praporščaki iz nekaterih PGD trebanjske občine in iz PGD Globodol, je predsednik GZ Trebnje Anton Strah izročiI ključe novega gasilskega vozila predsedniku PGD Vrhe Jožetu Lipoglavšku. Svečanosti so se udeležili tudi predsednika KS Svetinja in Dobrnič ter do-brniški župnik Ivan Povšner, ki je novo vozilo tudi blagoslovil. Društvo je ob tej priložnosti podelilo zalivale za pomoč pri nakupu vozila in priznanja nekaterim članom društva za uspešno društveno delo. (Foto: Mojca Femec)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 2.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi: Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nad.; Vino moje dežele; Umetnost bivanja; Gradovi - 13.00 Poročila - RIO Intervju -15.00 Ivana Orleanska, nad. - 16.30 Poročila - 16.45 Risanka - 17.10 Na liniji -17.45 Slovenski pesniki in pisatelji -I8.l00ddajaoznanosti-18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Na vrat na nos, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Dododek v mestu Gogi, ob 100-letnici rojstva Slavka Gruma - 0.15 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospot-nice -15.35 Naše 20. stoletje, nad. -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Quinnova, nan. -
18.00	Poroka na papirju, kanadski film -19.30 Videospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.55 Poseben pogled, film - 22.20 Sopranovi, nad. -
23.10	Zločinski tango, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -"18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan.
-	20.00 Ljubezen in zmešnjava, ameriški film -
21.40	Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show-16.40 Obala ljubezni, nan.
m - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad,- 19.15 24 ur-20.00 TV Dober dan, nan.-
20.50	Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan: - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Pokličite župana! - 18.00 Slovenka, ponov. - 18.50 Nas poznate? -19.00 Novice -
19.15	24 ur - 20.00 Sara - kontaktna oddaja -2p.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.40 lz združenja lokalnih TV - 22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro. Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poletni program -16.25 Glasba -
16.35	Risanka - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Morje in otroci, dok. oddaja -
18.35	Kolo sreče - 19.13 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Reševanje v planinah, nad. -
20.40	Kulturno poletje - 21.40 Iz sveta dogajanja - 22.10 Odmevi - 22.30 Seks v mestu, nad. -
23.00	Družina Soprano, nad. - 23.55 Od zemlje do Lune, nad. - 0.40 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.15	Poročila za gluhe in naglušne - 17.20 Severni veter, nad. - 18.05 Naša zemlja, nad. -
19.00	Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan -
20.10	Čarovnije, nad. - 21.05 Poročila - 21.20 Urgenca - 22.10 Nevidni človek, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 3.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Pod pekrsko gorco; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Na liniji; Slovenski pesniki in pisatelji; Odkrivajmo znanost; Slovenski magazin; Sofie. drama -13.00 Poročila - 13.25 Aliča, kulturni magazin - 14.15 Na vrat na nos, nan. -15.05 Vsakdanjik in praznik
-	16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Ole Aleksander, nad. - 17.00 Rdeči grafit - 17.45 Zgodbe iz Amerike -18.45 Risanka -19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 V dobrem in slabem, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice- 15.35 Mogočne konstrukcije, nan, -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Dr. Quinnova, nan, nan. - 18.00 After Jimma, film - 19.30 Videospotnice - 20.00 Deset let pozneje, dok. oddaja -21.00 Plemstvo, nad. - 21.45 Engelchen Flieg, nemški film - 23.15 Zgodbe Ruth Rendell, nan.
-	0.05 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Pop'n’ro!l -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Plava laguna, ameriški film - 22.00 Felicity nan,
-	22.50 Mesečniki, nan. - 23.40 Striptizete, nan.
-	0.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah shovv - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan. nan. - 13.30 Newyorška
policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.50	Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zahodno krilo, nan. - 23.00 Nevarne dirke, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.00 Avtomobilistično zrcalo - 17.30 Turistična oddaja-18.00 Kmetijski razgledi- 18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice- 19.15 24ur - 20.00 Sara, ponov.
-	21.00 Novice - 21.20 Brez panike, ponov. -
21.40	Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? - 22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9,05 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.40 Naša zemlja, nad. -13.35 Poletni program -16.20 Glasba - 16.30 Naravni parki - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Morje -18.35 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.05 Skupaj do zvezd - 21.10 Idealni mož, film - 22.50 Odmevi - 23.10 Seks in mesto, nad. - 23.35 Družina Soprano, nad. - 0.30 Od Zemlje do Lune, nad. -1.30 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.15	Poročila za gluhe in naglušne -17.20 Urgenca, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nad. -20.l0Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 Zabavna oddaja - 22.15 Pravi čas - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 4.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura. Odmevi; Zgodbe iz školjke: Radovedni Taček; Na liniji; Gospod Brundo in zmajček Napihajček, danski film; Lingo; Tednik -13.00 Poročila -13.25 Bila sva mlada oba - 13.55 Mostovi -14.30 Pod piramido- 15.00 Sestrica, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel, ris. nan,- l7.50Na vrtu - 18.I5 Ozare-18.20 Novi raziskovalci, nan, -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik - 20.05 Vrnitev obiskovalcev, film - 21.30 Oko viharja, dok. nan.
-	22.30 Poročila - 22.30 Oz, nad.
SLOVENIJA 2
9.30	Tedenski izbor: Videospotnice; Caroline v velemestu; Murphy Brovvn, nan.; Jasno in glasno; Venček narodnozabavnih -13.15 Osamljen planet - 19.30 Videospotnice - 20.05 Cecilia Bartoli v Italiji - 21.35 Praksa, nan. - 22.25 Sobotna noč - 23.25 SP v atletiki
KANAL A
10.00	Dolgo vroče pletje, ameriški film -12.00 Beverly Hills 90210 - 13.00 Pop’n'roll - 14.00 Mladoporočenci - 14.30 Komedija zmešnjav -
15.00	Na sever. nan. - 15.50 Skrita kamera -
16.20	Kot oče in sin, film - 18.10 Malcolm in Eddie, nan. - 18.40 Beverly Hills 90210, nan. -
19.30	Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 2l.40Tujec, film - 23.15 Striptizete, nan.
-	23.45 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke -12.30 Oliver Twist, film -13.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -14.30 Prva izdaja, nan. - 15.20 Lepo je biti milijonar - 16.30 Otroški zdravnik, nan. -17.30 Varni prehod, film-
-	19.15 24 ur - 20.00 Romeo in Julija, film - 22.10 Samo ti, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.25 Video strani - 17.00 Kako biti zdrav? - 17.30 Motosport mundial - 18.00 Iz združenja LTV - 18.30 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Slovenica, ponov. - 21.00 Novice -
21.15	Od sobote do sobote - 21.30 Zelena bratovščina - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice
HTV 1
8.10	Film - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila - 12.30 Glasbena oddaja - 13.00 Prizma - 14.05 Poročila -
14.15	Oprah show -15.00 Orka, film -16.00 Zlata dekleta, nan. -16.30 Vinarjeve hčere, nad. -
16.40	Risanka - 17.20 Oni nas potrebujejo, dok. film - 17.50 Zabavno informativni program -
19.30	Dnevnik - 20.10 Operacija Dumbo Drop, film - 21.55 Moške svinje, nan. - 22.25 Poročila
-	22.35 Serijski zločini, nad. -1.55 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
13.20	Hišni ljubljenci - 14.05 Risanka - 14.30 Čarovnije, nad. -17.55 Občinstvo, film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stol.
-	20.40 Poročila - 21.00 Split 200I - 23.00 Svet zabave - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 5.8.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Mali leteči medvedki -
9.55	Nedeljska maša - i l.OO Srečanje z živalmi
-	H.30 Pota slovenskega pokristjanjevanja -
I2.30	Ljudje in zemlja - I3.00 Poročila -13.20 Pod klobukom -14.10 Vdobrem in slabem, nan,
-	15.00 Fina gospa, nan. - 15.30 Sledi - 16.00 Čari začimb -16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik - 17.45 Alpe-Donava-Jadran -
I8.I5	Strela v gorah. dok. oddaja -18.45 Risanka - I8.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kri ni voda, nad. - 21.40 Večernigost - 22.35 Poročila
-	22.55 The Florentine, film
SLOVENIJA 2
9.55	Tedenski izbor: Videospotnice: Plemstvo, nad.; Obljubljena dežela: Pripravljeni; Mednarodni festival mladinskih pevskih zborov -13.00 Plenilci, nad. - 16.20 Borsalini, film - 17.45 Olimpijski magazin -18.15 SP v atletiki -19.30 Videospotnice - 20.05 Naše 20. stoletje, dok. nan. - 21.00 Murphy Brown, nan. - 21.30 Turistična oddaja - 22.00 Končnica - 23.00 Posnetek opere - 23.25 SP v atletiki
KANAL A
10.00	V sovražni deželi, film - 12.00 Melrose Plače, nad. -13.00 Pop’n'roll -14.00 Komedija zmešnjav - 14.30 Na sever, nan. - 15.20 Beg v divjino, film -17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. -18.35 Melrose Plače, nad. -19.30 Malcolm in Eddie. nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Trojanska vojna, film -
23.10	Striptizete, nan. - 23.40 Adrenalina
POP TV
8.30	Risanke-11.00 Hroščeborgi, nan.-11.30 Mladi Herkul, nan. 12.00 Prisluhnimo srcu, film -13.40 Pilot z Aljaske, film -15.20 Lepo je biti milijonar -16.30 Gorski zdravnik, nan. -17.30 Zasledovani, film - 19.15 24 ur - 20.00 Čudežna pištola, film - 21.40 Tat za vedno, nan. - 22.30 Puščavska stava, film
VAŠ KANAL
13.00	Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? -13.30 Video strani -17.00 Posnetek dogodka - 18.10 Smo dobri gospodarji? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Belokranjski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice -
21.00	Novice - 21.15 Od sobote do sobote -
21.30	Kmetijski razgledi - 22.00 Poslednjam divjina - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 6.8.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Ole Aleksander, nad.; Rdeči grafit; Risanka; Svet divjih živali; Zgodbe iz Amerike; Na vrtu; Novi raziskovalci; Sledi -13.00 Poročila
-	13.35 Bila sva mlada oba - 14.00 Ljudje in zemlja -14.50 Polnočni klub -16.00 Dober dan. Koroška -16.30 Poročila -16.45 Tomažev svet
-	16.50 Telebajski - 17.15 Radovedni Taček -I7.45 Življenje v strahu, dok. oddaja -18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. - 21.00 Štanjel - vrednost kamnitega trenutka, film - 22.00 Odmevi - 22.50 Brez reza - 23.55 Znameniti umetniki
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 13.40 Videospotnice- 14.15 Genialna opica, dok. oddaja-15.05 Rad imam Lucy, nan. -15.30SPvatletiki -17.00 Dr. Quinnova, nan. -18.00 Peta hiša na levi, nan. -18.30 Štafeta mladosti -19.30 Videospotnice
-	20.05 Mogočne konstrukcije, nad. - 21.00 Med sosedi, nan. - 21.30 Brane Rončel izza odra -
23.50	Atletika
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10:25 Policisti s srcem, nan. -11.50 Ricki Lake -12.45 Danny-jeve zvezde -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Dick Tracy, film - 21.50 Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata, nan. - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV.Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show-16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -
22.10	Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček. nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
Nagrade v Novo mesto in Gornjo Radgono
Do roka smo prejeli 146 rešitev in žreb je izmed reševalcev 29. nagradne križanke izbral Suzano Krašovec in Marijo Magdaleno Bartolj iz Novega mesta ter Silvijo Vodenik iz Gornje Radgone. Krašovčevi je pripadla denarna nagrada, Bartlje-va in Vodenikova pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. avgusta na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p. p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 31”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 29. križanke
Pravilna rešitev 29. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OGRAJEK, SLONICA, TOKOMER. LABOD, VA, AROMATIK, OPOREKA, ATA. BRK, LOVOR, RAT10, HRANA, ARAKS, ENOK, NOVATORSTVO, ADAR, ART01S.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Posnetek dogodka -18.10 Športni pregled
-	18.35 Brezskrbne počitnice - 18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej!, ponov. - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice
-	21.20 Klepet z... - 22.00 Športni pregled - 22.20 Ferrari festival Otočec 2001 - 23.00 Novice
TOREK, 7.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Življenje v strahu, dok. oddaja; Naokoli po Nemčiji; Klinika pod palmami, nan. - 13.00 Poročila - I4.00 Štanjel, večnost kamnitega trenutka, ponov. - 15.00 Znameniti umetniki - 16.00 Duhovni utrip -
16.30	Poročila - 16.45 Oddaja za otroke -17.05 Izpodnebnik, nad. nad. -17.45 Odmevi preteklosti, dok. oddaja -18.45 Risanka - 19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tramontana, francoska nad. - 20.55 Aktualno - 22.00 Odmevi -
22.50	Sofie, skandinavska drama - 23.40 Odmevi preteklosti, nad.
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -13.40 Videospotnice- 14.15 Portret -15.00 Rad imam Lucy, nan. -15.30 SP v atletiki -17.00 Dr. Quinnova, nan. -18.00 Bandwagon, film -19.35 Videospotnice
-	20.05 Venček narodnozabavnih - 21.00 Hitro in brez bolečin, film - 22.30 Sopranovi, nan. -
23.15	Gusarski pohod, slovenski film - 23.30 Olimpijske igre v Berlinu 1936, nemški film
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence - 18.00 Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca, nan. -19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Muha, film - 21.45 Seinfeld, nan. - 22.15 Zvezdna vrata, nan.
POP TV
8.30	Oprah shovv - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10 TV Dober dan -13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah shovv -16.40 Obala ljubezni, nad.
-	17.30 Črni biser. nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00TV Doberdan - 20.50 Raztresena A]ly. nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -
22.10	Zahodno krila, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H.. nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.20 Klepet z... -18.20 Športni pregled -
18.50	Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Obsedenost, film - 21.35 Novice -
22.00	Športni pregled - 22.25 Brez panike -
22.50	Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 8.8.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke: izpodnebnik. nad.; Lingo: Odmevi preteklosti, dok. oddaja; Tramontana, nad. - 13.00 Poročila - 13.40 Pota slovenskega pokristjanjevanja - 14.I0 Gospod Brundo in zmajček Napihajček, film - 15.30 Aktualno - 16.30 Poročila - 16.45 Male sive celice - 17.45 Svet narave, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika -
19.30	Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi - 22.50 Koncert mariborske filharmonije
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama -15.00 Videospotnice - 15.30 Turistična oddaja -16.00 Pripravljeni - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Dr. Ouinnova, nan. - 18.00 Green for Danger. angleški film -19.30 Videospotnice - 20.05 Športna sreda - 22.00 Kulturno dok. oddaja - 23.00 Sopranovi, nad. - 23.45 Umori, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Policisti s srcem, nan. - H.50 Ricki Lake - 12.45 Dannyjeve zvezde - 14.15 Skrita kamera -I4.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake
-	16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Providence, nan. - I8.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 Obalna straža, nan. - 20.00 Komedija zmešnjav -
20.30	Mladoporočenci - 21.00 Mesto angelov, nan. - 21.50-Seinfeld, nan. - 22.20 Zvezdna vrata - 0.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser. nad. -11.20 Obala ljubezni, nad.
-	12.10 TV Dober dan, nan. - 13.30 Newyorška policija, nan. -14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. -18.20 Vse za poljub, nad.
-	19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50
Raztresena Ally, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. -j
22.10	Zahodno krilo, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani - 17.30 Ferrari festival Otočec 2001 - 18.20 Klepet z... -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice j - 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas | poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike -1
21.40	Turistična oddaja - 22.20 Smo dobri go- j spodaiji? - 22.40 Brezskrbne počitnice - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Nocoj ob osmih zvečer bo naša gostja vedeževalka Sara. Vse, ki vas zanima prihodnost ali zdravje, pokličite v studio na telefonsko številko 07/39 30 868 in vedeževalka Sara vam bo povedala, kaj storiti.
•	Tisti, ki ste zamudili redno oddajo Brez panike, boste lahko mladinsko oddajo videli ob ponovitvi v petek ob 21.20.
•	V sobotnem Belokranjskem obzorniku ob pol sedmih zvečer si med drugim lahko ogledate povratek štekljevskih gasilcev, ki so se odlično odrezali na gasilski olimpiadi.
•	Po ponedeljkovem Športnem pregledu ob 18.10 je na vrsti oddaja Brezskrbne počitnice. Kako in kam s kolesom pa boste izvedeli ob pol sedmih zvečer.
•	V torkovem Klepetu ob 17.20 bo naša gostja dolgoletna dopisnica nacionalne televizije v Zagrebu Hinka Todorovski, ob osmih zvečer si lahko ogledate celovečerni film Obsedenost.
•	Po maturi je naslov nove mladinske oddaje Brez panike, ki jo bomo predvajali zvečer četrt čez devet.
V jeseni drugi Hit festival
Radio HIT tudi letos vabi k sodelovanju na letošnjem Hit festivalu pop glasbe
Lanski festival je izpolnil pričakovanja izvajalcev, avtorjev in organizatorja, zato Radio Elit tudi letos organizira Hit festival pop glasbe. Lanska zmagovalna pesem je bila "Ni mi žal”, ki jo je zapela Nuša Derenda in za njo kasneje dobila tudi zlatega petelina za najboljšo pesem lanskega leta.
K sodelovanju vabijo avtorje tudi na letošnji Hit festival, ki bo 3. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Svoja dela lahko prijavijo pod pogojem, da glasbeno delo še ni bilo predvajano, kar velja tudi za besedilo, ki mora biti napisano v slovenščini. Skladbe morajo biti napisane v slovenskem oz. evropskem pop žanru in morajo imeti dokončno podobo -
posnetek na enem od nosilcev zvoka. Rok za prijavo je 15. september 2001.
Avtorji morajo poslati svoja dela v kuverti, in sicer: posnetek, izvod besedila pod šifro in manjšo zapečateno kuverto s podatki o avtorjih in izvajalcih (ime, priimek, naslov in telefonska številka).
Udeleženci festivala se bodo potegovali za naslednje nagrade: tri nagrade za avtorje skladb v zneskih 1 milijon, pol milijona in
250.000	tolarjev; tri nagrade za avtorje besedil v zneskih 300.000,
200.000	in 100.000 tolarjev; nagrado za najboljšo priredbo v znesku 300.000 tolarjev ter nagrado za najboljšo izvedbo, prav tako v znesku 300.000 tolarjev.
	NAGRADNA KRIŽANKA 31												
						DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	SPRAVLJANJE PRIDELKOV S POLJA	TOKOVNI ODJEMNIK	IME IGRALCA ŠERBE0IJE	DRŽAVA NA JV ZDA	VMESNA STENA, ALTANA	EDINI IZVOD KAKEGA DELA	ZADNJICA
			P										
				n		MEGLI PODOBEN PLASTAST OBLAK							
	-uri rn	: ■ \y\tu a	iii H *■&£ -•					VRSTA BON- BONOV							
						SOL RODA-NOVODIK. KISLINE NAUK O ZAKONIH DEDNOSTI							
						>					KUROSAVA AKIRA PRI GALCIH BOG NEBA		
	AVTOR: JOŽE UDIR	GRŠKI MITOLOŠKI BOG SONCA	LASTNOST LEPEGA		PRVA ŽENSKA LOJNA BULA				KRALJ V PERGAMONU OKROŽJE NA S. IRSKEM				
	IRANSKO NOMADSKO PLEME							IT. POLITIK, (GUILIANO) LEVI PRITOK RONE					
	LOVEC NA PETELINA											lOOO KG	OSJE GNEZDO
	OBSTAJANJE V OBLIKI LOKA									ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV NEKDANJI TOMOSOV AVTO			
	VRSTA PISANE PAPIGE						PRIJATELJSKO KOSILO V STARI GRČIJI						
	Z MORJEM OBDANO KOPNO						PRISTANIŠKO TURISTIČNO MESTO V SR. ITALIJI						
	VELEBLA- GOVNICA						VOJAŠKI ODPO- SLANEC						
S PODELITVE - Mentorici na podelitvi nagrad v Varšavi pri poljskem ministru za šolstvo. Za nagrado so osnovnošolci dobili računalnik Fijutsi Siemens.
Uspešni črnomaljski šolarji
Na evropskem internetnem natečaju so osnovnošolci iz Črnomlja za svoj okoljevarstveni projekt dosegli tretje mesto
Na OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja smo na letošnjem internetnem natečaju Europe @t School za svoj projekt Drevo življenja (The Tree of Life) dobili tretjo nagrado. Evropska žirija je izbirala med 112 projekti, ki jih je delalo 336 šol iz 29 držav. Prvi dve mesti so zasedli srednješolci, torej je naš uspeh še toliko večji.
Europe @t School je mednarodna organizacija s sedežem v Bonnu, ki spodbuja evropsko dimenzijo v vzgoji in izobraževanju. Povezuje tako šole članic Evropske skupnosti kot šole drugih evropskih držav. Pod njenim okriljem potekajo razni projekti, s katerimi poskuša pri mladih vzpodbujati zavest biti predvsem ‘državljan Evrope’.
Partnerici naše šole pri tem projektu sta bili osnovni šoli iz Romunije in Poljske. Naš projekt govori o zaščiti gozdov in si gaje možno ogledati na šolski spletni strani (http:// www2.arnes.si/~osnmmil s/). Učenci naše šole, ki so sodelovali pri projektu, so stari 13 do 15 let, to so torej učenci sedmega in osmega razreda, ki so vključeni v dodatni pouk angleškega jezika in krožek računalništva. Vodile sojih mentorice Nada Po-drebarac, Irena Iglič in Sonja Mal-narič. Namen tega projekta je seznanjati mlade s skupinskim delom, komuniciranje z vrstniki iz drugih držav, spoznavanje njihove kulture, vzpostavljanje mreže partnerjev, skupno odločanje o temi, praktična uporaba angleškega jezika, sposobnost komuniciranja preko sodobne-
ga medija ter spoznavanje uporabe interneta.
Naš projekt je v celoti napisan v angleškem jeziku, čeprav so ga delali učenci iz neangleško govorečih dežel. Tema je varstvo gozdov, kajti vsi udeleženci živimo v majhnih mestih. obkroženih z gozdovi, ki predstavljajo pomemben del našega življenja. Ustanovili smo navidezno slo-vensko-poljsko-romunsko podjetje, ki se ukvarja z zaščito gozdov. Spregovorili smo o uničevalcih gozdov in napisali konkretne predloge, kaj lahko sami storimo, da zaustavimo propadanje gozdov v naši ožji in širši okolici. Rezultati 'poslovanja’ so naslednji: odstranili smo bio-neraz-gradljive odpadke z gozdnih tal, pogozdili 2 hektarja golega zemljišča, posadili mlada drevesa na vrtu šole, postavili ptičje hišice, zaščitili mravljišča, očistili okolico voda, zbirali star papir, posadili novoletne jelke v posode, organizirali pohod v mestu z namenom razviti pri someščanih globlji odnos do zaščite okolja, 15. marca praznovali ‘Evropski dan gozdov' ter izdelali okrožnico, ki smo jo poslali po internetu.
Čeprav je naš projekt zahteval veliko dela in nam vzel ogromno časa, je bil trud poplačan. Projekt smo končali kot ena od dveh slovenskih šol in zanj dobili nagrado slovenskega odbora Europe @t School - enotedenska udeležba na mednarodnem taboru v Piranu za dve učenki.
Mentorice
Odpadna voda dražja od pitne?
Uredba vlade o taksi za obremenjevanje voda je neživljenjska
SODRAŽICA - Na dvajseti, zadnji predpočitniški seji občinskega sveta v Sodražici so svetniki med desetimi točkami dnevnega reda skoraj poldrugo uro namenili informaciji župana o novi taksi za obremenjevanje voda. Ta se določa na osnovi vladne uredbe in je za prebivalce hribovskih vasi občine zelo zasoljena. Zanje bi po novem znašala kar 82 tolarjev od kubičnega metra, za prebivalce v naselju Sodražica pa 35 tolarjev. Če primerjamo ceno pitne vode, ki je seveda za vsa gospodinjstva enaka in znaša 67 tolarjev za kubični meter, vidimo, da je predlagana taksa za odpadne vode v odročnih .vaseh višja kot cena pitne vode. Svetniki so si bili enotni, daje uredba neživljenjska tudi zaradi tega, ker prizadeti uporabniki niso priključeni na čistilno napravo in kanalizacijo, za njeno gradnjo v
Vrtec fotografira
BREŽICE - V vrtcu Mavrica v Brežicah deluje med drugim foto krožek, ki ga vodi Armando Istenič, sicer predsednik sveta vrtca in organizator prehrane in higienskega režima v vrtcu. Skupina malih šolarjev iz Mavrice je s fotokrožkom obiskala letališče v Cerkljah ob Krki, tam fotografirala in pozneje v vrtčevi lastni temnici naredila fotografije. Fotografije je krožek razstavil za starše, pozneje sojih otroci dobili za spomin.
Sodražici pa so prispevali svoj delež in tako ceno znižali v mestnem jedru.
“Cena mora biti enaka za vse uporabnike in mnogo nižja, kot je določena z vladno uredbo in občinska uprava zelo obremenjenemu družinskemu proračunu naprtila še eno breme. Zaradi tega smo uporabnikom na prvih položnicah ta mesec poslali enoten znesek, ki znaša nekaj več kot 35 tolarjev za kubični meter,” pravi sodraški župan Andrej Pogorelc.
M. G.
Davek na prazne parcele
BREŽICE - Ponekod v občini na zemljiščih, ki so predvidena za pozidavo, lastniki ohranjajo nepozidane parcele. Zaradi takega varovanja zemljišč za hude čase ponekod ne morejo strnjeno graditi naselij. Za taka prazna zemljišča na zazidalnih območjih naj bi lastnike posebej obdavčili. Kot je na ponedeljkovi seji občinskega sveta predlagal Andrej Vizjak, naj bi take lastnike prisilili k drugačnemu obnašanju tudi z zaračunavanjem nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
ZAHVALA
Odpočij zdaj trudne si oči, zdaj še enkrat hvala ti.
Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena.
V 80. letu starosti je tiho odšla od nas draga mama, stara mama in prababica
MATILDA
SINIKO
z Zg. Vodal 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, svete maše, sveče in spremstvo na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Na gimnazijski stavbi že streha
KOČEVJE - Dela pri obnovi gimnazije Kočevje potekajo po načrtu, Prejšnji teden so delavci Begrada namestili streho na novi stavbi, v starem delu so zlili prvo in pripravljajo drugo ploščo ter celotno ostrešje. Če ne bo nepričakovanih zapletov (vreme, denar), naj bi do 15. decembra končali gradbena dela.
Ravnateljica gimnazije Meta Kamšek. ki si seveda najbolj prizadeva, da bi stavbo učenosti končali v predvidenem roku, je po večmesečnem usklajevanju že obiskala šolsko ministrstvo, kjer so se dogovorili o načrtu opremljanja nove gimnazije. Močno si želi, da bi že avgusta objavili javen razpis, najpozneje decembra pa zbrali izvajalca, ki bi se takoj lotil opremljanja obnovljenih prostorov. V tem primeru bi se lahko iz sedanje stavbe lahko preselili že v zimskih mesecih prihodnjega leta. Nikakor si ne želi, da bi šolsko leto 2002/2003 pričeli v starih učilnicah, saj bi bili prisiljeni z enim oddelkom več poučevati celo v izmenah, lstočasno se pripravljajo, da bi prihodnji mesec razpisali projekt za gradnjo dvorane, za katero tečejo priprave že dalj časa.
M. G.
ZAHVALA
Materina ljubezen je podobna zraku. Je nekaj tako vsakdanjega, da je niti ne zaznaš, dokler je ni konec.
Mnogo prezgodaj nas je v 74. letu starosti zapustila naša dobra žena, mami, mama in sestra
IVANKA . SMOLIČ
iz Migolske Gore 5 pri Mirni
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo všem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku.
Vsi, ki smo te imeli radi
ZAHVALA
16. julija je za vedno prenehalo biti srce drage mame in tete
ROZALIJE JERAČ
0
iz Gor. Kamene 25
Iskrena hvala sosedom, prijateljem, znancem za vso pomoč in izraze sožalja. Posebna hvala Domu starejših občanov, pogrebni službi Oklešen, Društvu upokojencev, gospodu župniku s pevci za lepo opravljen obred in Pošti PE Novo mesto za venec. Še enkrat hvala vsem!
Žalujoči: sin Božidar s sorodniki
Kako pišemo lastna imena?
Z veliko začetnico, čeprav je tudi nekaj posebnosti -Odpor do Slovenskega pravopisa
Ločimo tri vrste lastnih imen: imena bitij, zemljepisna imena in stvarna imena, vsa pa pišemo z veliko začetnico.
Pri zapisu imen bitij običajno ni težav in jih vsi brez razmišljanja pišemo z veliko začetnico (Janez, Novak, Muri, Novomeščan, Slovenec), morda se kdo ustavi le ob zapisu alegoričnih poosebitev, ker si ne zna razložiti, zakaj je beseda sreča zapisana z veliko začetnico.
Težave se začnejo pri zemljepisnih imenih, kijih Slovenski pravopis (1990, str. 19) deli na naselbinska in nenaselbinska, pri čemer pravi, da so vse sestavine naselbinskih imen pišemo z veliko začetnico, izjema so le samostalniki mesto, vas, trg, selo in neprvi predlogi. Torej pišemo Novo mesto in Dol. Težka Voda in ne Novo Mesto in Dol. Težka voda.
Slovenski pravopis je v veljavi že dobro desetletje, pa vendar se mi vedno bolj zdi, daje marsikoga le še bolj zmedel, ker je nekaj slišal, v roke pa ga ni vzel, misleč, daje to, kar je slišal, dovolj in da je tako ali tako Slovenec, pa zato svojo materinščino že zna in se mu je ni treba učiti.
Menim, da največje težave predstavlja zapis stvarnih lastnih imen, za katera velja preprosto pravilo: enobesedna lastna imena pišemo z veliko začetnico (Poezije. Pevcu), v večbesednih stvarnih imenih pa pišemo prvo besedo z veliko začetnico, neprve pa z malo, razen če niso same po sebi lastno ime. (Krst pri Savici, Slavistično društvo). Pri imenih ustanov, katerih neprva sestavina sta ime in priimek, ta zapisujemo v rodilniku: Kulturni center Janeza Trdine in ne Kulturni center Janez Trdina.
Do težav pri zapisovanju prihaja, ker si večina "pismenih" Slovencev
Slovenskega pravopisa znotraj platnic še ni ogledala. Če bi si prebrali samo enajst strani (od 15 do 26), bi ugotovili, da med stvarna imena ne spadajo poimenovanja nagrad in priznanj (oskar), zgodovinskih dogodkov (francoska revolucija), jezikov (slovenščina), slogovnih usmeritev in obdobij (renesansa), zdravil (aspirin) in poimenovanja dni, mesecev in praznikov (ponedeljek, februar, novo leto, Silvestrovo, valentino-vo)in se ne pišejo z veliko začetnico. Posebnost so svojilni pridevniki, izpeljani iz priimkov, kijih pišemo z veliko začetnico: Prešernov dan.
Upam, da sem s prispevkom, ki preprosto prikaže rabo velike začetnice, nepoučenega poučila, v kom pa vzbudila zanimanje za priročnik, ki bi ga morali poznati vsi, pa v marsikom vzbuja odpor. Zakaj? Morda zato, ker je črn in siv?
prof. ŠPELA BREGAČ
Uživanje narave in družbe
KRŠKO - Danes se končuje projekt Uživanje narave in družbe, ki ga že sedmo leto organizira Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega. Gre za projekt, kije namenjen petindvajseterici otrok iz socialno šibkejših slojev, med njimi je tudi 13 beguncev. S taborom želijo udeležencem omogočiti teden dni brezplačnih počitnic v naravi ob reki Krki. Projekt izvajajo prostovoljci strokovnjaki in študenti različnih fakultet, denarno ga podpirajo sponzorji in donatorji.
IZ PORODNIŠNIC
■ EŠke pORod oj i 3» fm i c tE
V času od 8. do 29. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Mur-ti Ayu Kapušin Krišna iz Metlike -Nikito Galuh, Katarina Domitrovič iz Črnomlja - Evo, Mojca Bukovec iz Birčne vasi - Tjašo, Katja Ceglar iz Krškega - Mašo, Jožica Ravbar z Vel. Cerovca - Majo, Vesna Kunstek iz Dol. Suhorja - Erika, Ivanka Turk iz Dolenjskih Toplic - Tanjo, Tadeja Veršec iz Brežic - Gašperja, Anki-ca Jakša iz Vranovičev - Kristjana, Valentina Špec iz Gor. Selc - Luka, Nada Jarkovič iz Gor. Vrhpolja -Aleša, Nataša Saje s Štrekljevca -Urško, Irena Borovič iz Drožanj -Anjo, Mojca Hlade iz Trebnjega -Julijo. Janja Gorenc iz Šentruperta
-	Nino, Helena Petrič iz Dol. Leskovca - Nikito, Cvetka Rman iz Pod-boršta - Nino, Marjeta Brozovič iz Vinice - Jurija, Mateja Mihelič iz Češenc - Mašo, Helena Hrovat z Uršnih sel - Metko, Renata Pavlin iz Mačkovca - Andraža, Maša Saka-ra Šučevič iz Stranske vasi - Ano, Sonja Kebelj iz Dol. Kamenja -Anžeta, Valentina Šenk iz Šmarjete
-	Valerijo, Mojca Avguštin iz Podturna - Kristino, Mojca Kalčič Brinovec s Puščave - Aleksa, Petra Brodarič Kralj iz Gribelj - Niko, Ksenija Latkovič z Radoviče - Majo, Minka Lenart iz Smolenje vasi - Tinkaro, Marjanca Pristov iz Hrastulj -Petra in Pio, Robertina Košmerl iz Metlike - Mihaela, Suzana Urbanč z Vrha pri Šentjerneju - Ano, Albina Lamovšek iz Podboršta - Jerneja, Tatjana Blatnik iz Zloganja -Anžeta, Silvija Zorec iz Črnomlja -Leona, Petra Okleščen z Uršnih sel
-	Miho, Vesna Može z Dvora - Ano, Janja Dule z Luže - Tjašo, Slavica Pucelj iz Drame - Saro, Jana Makovec iz Šentjerneja - Luka in Nina
Lužar z Marofa - Laro, Natalija Ribič iz Podturna - Žana, Sonja Žagar iz Jelš - Lucijo, Martina Tud-jan iz Metlike - Anjo, Helena Pre-volšek iz Leskovca pri Krškem -Jana, Ružiča Rubin z Bizeljskega -Nino, Andreja Novak Gabrič iz Krškega - Irvina, Marjetka Kerč iz Metlike - Sebastjana, Vilma Stančin iz Dol. Brezovice - Kajo, Mateja Kramer iz Trebnjega - Gregorja, Maja Avsenik iz Dol. Toplic - Petro, Darja Pečjak iz Budganje vasi - Teo, Gordana Kočevar iz Metlike - Jano.
IZ NOVEGA MESTA: Liljana Lukšič Medved, Lebanova ul. 15 -Luka, Simonca Zebič, Nad mlini 35 - Laro, Karmen Vrhovec, Pod Trško goro 41 - Laro, Darja Koblar, Belokranjska 64 - Andraža, Alja Fer-kolj, Jakčeva 11 - Zalo, Irena Hribar Hussein, Šegova 18 - Iman, Katarina Črtalič, Ulica Ivana Roba 24 -Davida in Darja Avbar, Ul. Slavka Gruma 10 - Pijo.
Čestitamo!
ZAHVALA
V 72. letu starosti je prenehalo biti dobro srce naši mami, stari mami, sestri in teti
ANI
MLAKAR
roj. Luzar
iz Stare Bučke 19
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem za pomoč in izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno pa izrekamo zahvalo pogrebni službi Blatnik ter družinama Kosec in Komljanec za vso pomoč, gospodu kaplanu-za lepo opravljen obred, govornici in PZDU za zapete žalostinke. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za tako številno spremstvo pokojne na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi
ZAHVALA
Mama, rada delala si, za družino, dom skrbela si, sedaj odpočij trudne si roke
in Je enkrat hvala ti za vse. Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena.
Po hudi bolezni nas je v 61. letu starosti zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
ANGELA PUCELJ
roj. Nahtigal
iz Ornuške vasi 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter izraze sožalja. Posebna zahvala kolektivom Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. CSND Novo mesto, Špara in Gostišča na vasi. Hvala sosedom, pevcem, župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Blatnik ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
□ n rpnr^nnn \V7/i\G^	/7\ r^1 r l rv~\ /I\ TEDENSKI KOLEDAR* KINO* BELA TEHNIKA* ČESTITKE ‘ELEKTRONIKA »KMETIJSKI STROJI »KUPIM* MOTORNA VOZILA* POHIŠTVO
U /j-A LJ LBLI-/L3LNJ \JLnSc) ZjL-ALKJULAijL-vA POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI

tedenski koledar
Četrtek, 2. avgusta - Tea Petek, 3. avgusta - Lidija Sobota. 4. avgusta - Dominik Nedelja, 5. avgusta - Nives Ponedeljek, 6, avgusta - Ljubo Torek, 7. avgusta - Kajetan Sreda, 8. avgusta - Miran
Lunine mene
4. avgusta ob 7.57 - polna luna
kino
BREŽICE: Od 2. do 5.8. (ob 19. uri) ter od 6. do 8.8. (ob 21. uri) Evolucija. Od 2. do 5.8. (ob 21. uri) Podmornica.
KRŠKO: Od 2. do 5.8. (ob 20. uri) Kdo je tu nor? 8.8. (ob 20. uri) Shrek.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 2. do 5.8. (ob 19.30) ter od 6. do 8.8. (ob 21.30) Drakula. Od 2. do 5.8. (ob 21.30) ter od 6. do 8.8. (ob 19.30) Rop stoletja.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 2. do 8.8. (ob 20.30) Ameriški psiho.
MALE OGLASE
sprejemamo osebni?, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
•
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
HONDO CR-V 2.0i 4WD AUTOMATIC 02/ 98 z veliko dodatne opreme, kovinske sre-brnozlate barve, redno servisiran, garažiran, kot nov. prvi lastnik (upokojenec). (041) 947489.
GOLF JXD. letnik 1989, registriran do 11/ 2001. prodam.'3(031)631 169.	1659
POSEST
VELIKO HIŠO, 13 x 17 m, prodam ali oddam v okolici Krškega ob glavni cesti, 60 a zemljišča, možnost razne obrtne dejavnosti z lokalom, ugodno odplačilo na obroke. B (07)4979 280, po 17. uri.	1625
ŠENTJERNEJ, v novi obrtni coni, prodam gostinski lokal in 90 m; poslovnih prostorov (za frizerski salon, pisarne...) B (07)3370 750.	1630
HIŠO, starejšo, na parceli 10 a, v Krškem prodam. O (07)3326 221.	1647
PREKLICI
DRUŽINI NOSAN in ŠALEHAR. Ratež 14a, prepovedujeva ALOJZU BLAŽIČU iz Kotov 7 vmešavanje v družino in opravljanje vseh del v hiši na Ratežu.	1664
KUPIM
DELNICE slovenskega Telekoma kupim. Plačam takoj pri nakupu. B (041)867 798. STREŠNO opeko Kikinda 272 kupim. 3 (07)8141 528.	1629
MOTORNA VOZILA
PEUGEOT PARTNER, fijfgon, 1.4B, 8/1997, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. 3 031/765-071.
R4 GTL, letnik 1991, registriran do septembra 2001, prodam. 3 (031)330 746.	1643
ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, registrirana do 28.9., bordo rdečo, prodam za 150.000 SIT. 3 ( 07)3088 303.	1646
OPEL VECTRA 1.6. 16V. Karavan, letnik 1998, klima, registriran do 8/2002. 3 (041)885 220.	1663
OPEL CORSO 1.2. letnik 1990, prodam. 3 (041)653 768.	1634
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24 791
Promocijska ponudba: LIANA FAMILY s klimo za 2,900.800 tolarjev in darilo: brezplačne počitnice
DOLENJSKI US
Št. 31 (2710), leto Lil • Noto mesto, četrtek. 2. avgusta 2001 • Naklada 16.009 izvodov Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rastju
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnina :a 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev , za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odsl. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki. d.d., Novo mesto:
11970-0011425175 (tolarski). 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@dol-lisl.si Internet: http://www.dol-lisl.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
PRODAM
SALONITKE 125 x 100, nove. 76 komadov, prodam. 1? (07)3499 315.	1626
KUHINJSKO POHIŠTVO, dolžine 2 x 210 cm z vgrajenim pomivalnim strojem in štedilnikom, prodam. (041 )509 194.	1631
JEČMEN in 150 litrov cvička prodam. © (07)3082 292 ali (041)250 354, zvečer. 1637 KORUZO v zrnju prodam. TT (07)3073 634. AVTO prikolico prodam za 50.000 SIT. IT (07)3050 402.	1652
GUMI voz. 13 col. več električnih motorjev, plinsko peč 3000 kalorij, namizni pletilni stroj, raznobarvni ultrapas, suhe hrastove plohe, lesno kombinirko, trifazno poravnalko, debelinko, cirkular, hrastovo kad (740 litrov), ladijsko črpalko, prodam, bivše mizarstvo Pungerčar. Rožna ulica 23, Mirna Peč. “ZT (07)3078063.	1658
VINO CVIČEK, malkovški. kvalitetni, do 300 1, ugodno prodam. B (Q7)3499 196.	1639
DRVA bukova, kalana. lahko tudi razžagana, z dostavo na dom. prodam. S (041J693-2I9. PRAŠIČE, od 100 do 130 kg, prodam. B (07)3324 625.	1624
BALIRANO SLAMO, 400 komadov, prodam. B (041)961 524.	1642
BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam. B (07)3847 506. B (07)3847 507. VINO cviček prodam. B (07)3071 028.
PRETOČNO ŽAGO Čelaski s šestimi agregati prodam. B(07)34-34-350 ali (07)30-40-099.	1666
VINO cviček, frankinja in belo vino. domači sadjevec ter balirano slamo, prodam. B (07)3073 119. B(041)358 147.	1649
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623 000. HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek;Pušnik, d.d„ Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)3930262.	1521
HLADILNIKE, zamrzovalne skrinje in omare vseh znamk popravljamo na domu. Menjamo tudi izolacije na skrinjah, če puščajo vodo. B(041)414-078.	1577
miiorstvo
Jože Zupančič s p
Sevno lla, 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice
Telefon: 07/30-99-262 GSM: 041/682-512
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do !3.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8. do 11, ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Ool. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 12. ure: samopostrežba Bršljin
PODARIMO črno - bele mlade mucke. T5 (07)3066 704.	1636
ZA ČIŠČENJE poslovnih prostorov iščemo zanesljivo osebo enkrat do dvakrat tedensko po 5 ur. Trata, d.o.o., Brod 68, Novo mesto, tr (07)3382 320.	1638
UGODNO PRODAM lokal v Brežicah, velikost 76 m2. ^(041)642-556.	1667
SLUŽBO DOBI
KITAJSKA restavracija Nanking, Mačkovec 6, Novo mesto zaposli natakarja-ico. B (07)3370630.	1622
MARKET PERKO zaposli za določen čas trgovca, trgovko. B (041 )708 733.	1627
ZAPOSLIM KV natakarico ali trgovko do 25 let. lahko je tudi pripravnica, B (031 >376 176, B(07)3382 510.	1653
PRODAJALKO v trgovini s (ekstilom zaposlimo. B (07)3847 030. B (041 )628 422. 1654
TABAKUM export-import d.o.o. Podbevškova ulica 5, Novo mesto želi zaposliti
PRODAJALCA
za delo v trgovini za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom
Od kandidata pričakujemo:
•	najmanj IV. stopnjo trgovske smeri,
•	natančnost in zanesljivost pri delu,
•	poznavanje dela z računalnikom,
•	vozniški izpit B-kategorije,
•	zaželeno pasivno znanje tujega jezija (angleščina ali nemščina).
Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na gornji naslov v roku 8 dni po objavi.
LEKARNA VRŠČAJ
Zadružna 33,8340 Črnomelj nudi zaposlitev za nedoločen čas:
1.	magistru farmacije
2.	farmacevtskemu tehniku
Pogoj pod 1. in 2. je opravljen strokovni izpit.
Prijave posredujete pisno na naslov: LEKARNA VRŠČAJ, Zadružna 33,8340 Črnomelj, ali na telefon 07 35 67 652.
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. Omogočimo opravljanje pripravništva. B 07/33 22 765 ali 041/628 385. ZAPOSLIMO dva voznika v mednarodnem in domačem prometu. Obvezna C in E kategorija. Pisne prošnje na naslov: Transporti Peterle, s.p„ Simončičeva ulica 2, 8210 Trebnje, B (07)3041 330, (041 )637 025.	1661
STANOVANJA
STANOVANJE v hiši na Pristavi pri Trebnjem oddam. S* (031)308 132.	1632
ŽENITNE PONUDBE
ŽENITNA POSREDOVALNICA JUPITER, moški kličejo na (090)52 12, 185 SIT/min, ženske kličejo na B (01)28 110 37, Jupiter, s.p., Ljubljana.	1382
STE OSAMLJENI, razočarani, stari od 45 do 55 let? Če želite ob sebi iskreno prijateljico, napišite nekaj o sebi in pošljite pismo na Dolenjski list pod šifro "ISKRENOST" 1633 IŠČETE partnerja ali partnerico za resno zvezo? Pokličite na telefon B (07)3326033, B (031 )570 403. Sreča, ženitna posvetovalnica. Novo mesto,	1648
ŽIVALI
NESN1CE, mlade, hisex. rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču. Otovec, Črnomelj, B (07)3052806. v Gostilni Krulc, Mostec, Dobova, B (07)4967587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, B (07)3084111. PERUTNINARSTVO Gunjilac in valilnica s Senovega obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za kilogramske bele piščance, grahaste ter ijave nesnice, katere bodo lahko prejeli 7. in 8. septembra. Vse informacije na telefon B (07)4973 190 ali B (041)676 724. DVA PRAŠIČA, težka cca. 60 kg, prodam. B (07)3073 793.	1628
RJAVE J ARK1CE pred nesnostjo in težke bele kokoši prodam. Ramovš, Šentrupert. B (07)3040189,(041)542 756.	1641
RJAVE JARK1CE pred nesnostjo bomo prodajali od 25.8. dalje. B (07)3380 360, Perutninarstvo Kuhelj, Šentjernej.	1656
Paipilo-t
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
o.
SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. B (07)8189 710, B (07)8189 711, Metelko. Hu-dobrezje 16, Studenec.	1650
GOSKE, stare 1-3 mesece, prodam. B (07)3052 711.	1651
BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo, prodani/ B(07)3043033,	1657
KOKOŠI za zakol, cena 300 SIT, prodam. B (07)3344 328.	1640
DVELETNE TELICE prodam. B (07)3325 676.	1644
KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. B( 07)30-68-647.	1665
BIKCA simentalca, starega 5 mesecev, težkega 300 kg, prodam. B (031)513 392 ali (07)3085 684.	1662
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča
na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
•	picami
•	hamburgerjem
•	giricami
•	pomfritom
•	sladoledom
•	ledeno kavo
•	sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
S* 07/ 33 21 878
Vabljeni!
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si' e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79	940
07/33 79	941
faks:	07/33 22	282
mobitel:	050/633	553
041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, Družinski vasi, Mokronogu, ga Otočcu, Dvoru, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Škocjanu, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani (1-1/2 in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških
\
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, na Vinjem vrhu, Uršnih selih, Hrastu pri Jugorju, Ljubnu
•	GRADBENE PARCELE: nad Tuševim Dolom, Stopičah, Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Vinjem vrhu, Ljubnu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v
Črnomlju (picerija, diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin - Rialto, Hedera)
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju, Dol. Vrhpolju (gostilna in stanovanje), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), na Trebelnem (okolica), v Beli krajini (10 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu
podjetja ali nas pokličite. ___________________________________s
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil" vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):___________________________________________________;________________________
_____________________________________________ Pošta:___________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo ho poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
m DOLENJSKI LIST
Sl. 31 (2710), 2. avgusta 2001
T
ROLETARSTVO
rme
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
'ROLETE ALU IN PVC 'ŽALUZIJE
'VERTIKALNE ŽALUZIJE
■ PLISEJI
'ROLOJI
'TENDE
' KOMARNIKI
'MONTAŽA IN SERVIS
TfW©f = MARKIf
/mm
Kiiiiinni
Prodajni center podov
PCP PUREBERl
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
OSMRTNICA
V Mariboru smo se 13.7.2001 * poslovili od dragega brata, strica in svaka
JOŽETA
GAZVODE
(1930-2001)
Žalujoči: sestri Alenka in Marija ter bratje Miro, Martin, Marjan in Tomaž z družinami
Omagal je in za vedno zaspal naš dragi sodelavec in prijatelj
DUŠAN ROŽANC
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Sodelavke in sodelavci podjetja GRANIT COMMERCE Novo mesto
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
ANTON RAPUŠ
iz Gorenje vasi 31, Šmarješke Toplice
Od njega smo se poslovili v nedeljo, 29.7.2001, na pokopališču v Šmarjeti. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Ljubljanske mlekarne, d.d.
Poslovna enota Novo mesto
ZAHVALA
Nad Kolpo nov dan se budi, vse je liho, le jez šumi.
Nemo sprašuje, kje, Tone, si ti.
A njega ni, njega ni.
V 69. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek
ANTON JANEŽIČ
iz Žlebov ob Kolpi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste mu v velikem številu izrazili spoštovanje in hvaležnost, poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnici dr. Jožici Boldan za skrb v zadnjih dnevih. Čebelarskemu društvu, g. župniku, g. Pečniku in prijatelju Matiji Žagar za prijazne besede ob slovesu, pevcem za zapete pesmi in izvajalcu Tišine. Vsem prisrčna hvala!
Žena Jožica in sinova z družinama
Podrobnejše informacije dobite v našem centru za pomoč naročnikom: 031/041 700 700 In pri svetovalcih v Mobitelovih centrih.
♦GSM telefoni, ponujeni v akciji, ki bo trajala do odprodaje zalog, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM (031 in 041). Ponudba velja za naročniške pakete: Poslovni, Osnovni, Prosti čas, Vesna in Študentski
ter za vse družinske bonuse.
Lastnosti:
-	izredno zmogljiva baterija
-	WAP
-	aktivni pokrov
-	pripravljenost: do 200 ur, pogovor: do 10 ur
-	teža: 128 g,
velikost: 101 x 54 x 28 mm
-	modrozeleno osvetljen grafični zaslon
-	ura, datum, vibraklic, kalkulator, alarm, igrice,...
-	območji delovanja: 900 in 1800
SVOBODEN KOT PTICA
Ericsson T20e za 9.900 SIT
ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja Mobitel GSM za samo 14 mesecev.*
Nikdar ne zataji, zato je vaš stalen zaveznik. Z barvo in obliko pritegne prenekatero oko, z melodijo zvonjenja (15 prednastav-Ijenih + 8 lastnih) pa marsikatero uho. Skrbi za ustvarjalno SMS komunikacijo, saj lahko ob besedilu vstavljate sličice in melodije. Omogoča vam tudi glasovno izbiro, oblikovanje ohranjevalnika zaslona, uporabo internetnega časa in SMS klepet, klice pa opremi z datumom in uro.
Ericsson T20e
9.900 SIT
PORTRET TECjA TEdNA
Zvone Košmerl
"čista politika me ne zanima. Mislim, da imajo drugi več možnosti. Prej bi podpri ljudi, za katere bi menil, da so vredni zaupanja, da so iskreni in imajo še tistega adrenalina. Sam bi se zdaj tetko kjerkoli umestil, ” odgovori 43-letni dr. vet. med. Zvone Košmerl, direktor sevniške občinske uprave, na vprašanje, ali bi še kandidiral za kakšno politično funkcijo kot pred leti, ko je bil na listi SKD kandidat za sevniškega župana. Košmerl v zadnjih letih kakšnih pozivov niti pritiskov, da bi kje igral prvo violino, ni doživel A se zaradi tega ne vznemirja. Ko je kandidiral za župana, je bita ocena, da pomladniki v teh krajih dobivajo dosti glasov in se je pač zdelo strankinemu vodstvu, da bi bito prav, če bi se pojaviI tudi kandidat s tega političnega pola. Pravi, da se je kandidature lotil odgovorno kot vsake zaupane mu naloge in da je bit zanj rezultat presenetljivo dober, saj so se v 10 odstotkih zvrstili vsi štirje kandidati. Da se tako uspešno kosaš z močnimi protikandidati, je zanj kar lepo priznanje. On pa kot popoln prišlek, bivši veterinar, tako rekoč brez pomoči, razen da mu je stranka plačala plakate, ni dobit niti prebite pare!
Košmerl pri svojem sedanjem delu ugotavlja, kako zelo pestro je
življenje, ko je treba preiti od besed k dejanjem, ko je treba načelno dogovorjeno ali celo le povedano spraviti v življenje, "operacionalizirati”. Meni, da bi se tisti, ki le načelno razpravljajo, bodisi v strankah ali drugje, morali bolj odgovorno in konkretno opredeliti, da bi ljudje vedeli pri čem so, za kaj se kdo zavzema. "Vse skupaj se dogaja preveč na načelni ravni, ” poudarja Košmerl.
Tega je sicer sposoben tudi Košmerl sam, tega pa si gotovo ne more privoščiti kot predsednik Gasilske zveze Sevnica ali predsednik sevniškega kolesarskega društva, kjer je potrebna akcija, ne pa zgolj leporečje. No, če je glede na prislovično dobro organiziranost slovenskega gasilstva še mogoče bremena porazdeliti na številna pleča, je pri kolesarskem klubu, ki ga je oživil po dolgoletnem spanju družno s Stanetom Kranjcem, Travnovimi in še nekaterimi, to skoraj nemogoče. Zvone in maloštevilni sodelavci morajo poprijeti za vsako delo. A kljub temu so se Sevničani uveljavili kol odlični organizatorji množičnih rekreativnih dirk, a tudi večina najboljših slovenskih kolesarjev ni imela pripomb na kriterijskih dirkah. Zvone za vrhunski šport, tudi v domačem Velikem Slatniku pri Novem mestu, kjer je bit tako rekoč njegov sosed Sandi Papež, hi ime!pravih pogojev, zaradi slabih povezav z mestom. Postaven, krepak možak, kakršen je Zvone, je bit vedno zaželen v družbi košarkarskih navdušencev, tudi v novem življenjskem okolju, v Sevnici, kjer sta s soprogo Brigito leta 1988 udomila družino. Pristal je pri živinozdravnikih, neposrednih, veselih ljudeh, kakršen je tudi Košmerl, in postal vodja sevniške veterinarske postaje. Rad je med ljudmi. Pred reorganizacijami se je umaknil v službo občinskega
tajnika.	PAVEL PERC
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Gnezdišče čebelarjev na Bizeljskem
Čebelar Merops apiasterje ena naših najlepše obarvanih ptic. Je selivka, ki gnezdi v južni in srednji Evt4>pi, prezimuje pa v ekvatorialni in južni Afriki. Prehranjuje se z večjimi žuželkami, ki jih lovi med letom in ne le s čebelami, kot bi sklepali po njegovem imenu. Gnezdi v gnez-dilnih rovih, kijih izkoplje v peščene ali ilovnate stene. V Sloveniji je zelo redka poletna vrsta. Tu se zadržuje od sredine aprila do sredine avgusta. Občasna gnezdenja so bila zabeležena ob reki Muri, Dravi, Dravinji, notranjski Reki in Dragonji, v zadnjem času pa tudi ob spodnjem toku reke Save.
Največja gnezditvena kolonija je v peskokopu kremenčevega peska na Bizeljskem, kjer gnezdijo v visokih v čelnih stenah vse od 1985. Kolonija šteje 20 do 30 parov ptic, ki se iz daljne Afrike praviloma vrnejo okoli 10. maja. Do konca meseca skopljejo večji del do 1,5 m dolgih gnezdilnih. rovov, v juniju pa se začne valjenje, ki traja nakako do 20. junija. Za tem nastopi živahno krmljenje mladičev. Ti se začno postopno pojavljati na vhodu gnezdilnjh rovov. Po 20. juliju že večina mladičev poleti, zadržujejo se v bližini gnezdišča, kamor
Čebelar na Bizeljskem (Foto: Hr-voje Oršanič)
jim starši še prinašajo hrano. V začetku avgusta je peskokop obi- -čajno prazen, čebelarji se občasno pojavljajo še ob reki Sotli, proti koncu meseca pa odletijo.
* Gnezdišče na Bizeljskem je v času gnezdenje pogosto obiskano. V sodelovanju s Turističnim društvom Bizeljsko smo na primerni razdalji od gnezdilne stene postavili zaprto talno opazovalnico. Do nje je urejen in markiran prikrit dostop, lokacija je opremljena s pojasnjevalno tab-
l0’ ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto Enota za varstvo narave
Naravi pomagal sam vrag?
Semiški osnovnošolci opozorili na zanimiv Vražji kamen pri Črešnjevcu, za katerega ni vedel celo marsikateri domačin
ČREŠNJEVEC - Člani turističnega krožka na osnovni šoli Semič so se v preteklem šolskem letu za tekmovanje "Turizmu pomaga lastna glava", kjer je bila tokrat tema turizem in dediščina, lotili naloge o tem, kako bi rešili Hluparjev mlin ob izviru reke Krupe. Pri raziskovalnem delu pa so naleteli na zanimivo zgodbo o vragu in kamnu, s katerim je hotel uničiti mlin.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Zakaj pet istih pošiljk? - Proslava ob slovenski osamosvojitvi mrtvaški ples - Slabo varovanje parkirišča na konjskih dirkah v Šentjerneju - Pohvala novomeškim pediatrom in sestram
Čeprav so dopusti, ste mnogi -pretekli četrtek vseeno našli čas in nas poklicali ter zaupali svojo pohvalo ali pa grajo. Telefon je kar pridno zvonil.
Najprej zato, ker je poklical I. B. iz Novega mesta, ki je te dni dobil domov kar pet pisemskih pošiljk s položnico Rdečega križa Slovenije za akcijo Nikoli sami, da nakaže svoj denarni prispevek pomoči potrebnim. “Ni denarja, pa sem vseeno prejel toliko istih pošiljk na moje ime. Tega ne razumem. Šaj če bom nakazal denar, lahko vse na isto položnico. Naj še oni varčujejo,” meni.
Zvesta naročnica Dolenjskega lista, kot se je imenovala bralka iz Posavja, ne more pozabiti krasne oddaje na slovenski televiziji v nedeljo dopoldne. "Ne vem, katera je, vem samo, da tako krasne glasbe še nisem poslušala. Igrala je neka godba, plesale so mažorete, pa bi se rada zahvalila glasbenikom za tako lep nastop. Upam, da ga bo televizija kdaj ponovila. Bi pa predlagala, da bi ta godba igrala na prireditvi ob 10-letnici osamosvojitve v Ljubljani, ko smo gledali proslavo, kiji lahko rečemo
kar mrtvaški ples. Sramotno! Veliko bolje bi se izkazali pred tujimi gosti, če bi igrala ta godba,” meni bralka.
Vilma iz Šentjerneja je bila pretekli konec tedna na konjskih dirkah in ima pripombo glede varovanja parkirišča. "Varnostnikov sploh ni bilo na parkirišču, samo blizu blagajne s kartami je stal eden. Pri parkiranih avtomobilih pa je mrgolelo romskih otrok, ki so stikali, kateri avto je zaklenjen in kateri ne. Obiskovalci prireditve bi pričakovali večjo angažiranost varnostnikov."
Pretekli konec tedna pa je bila večja prireditev tudi v Beli krajini. Na Vinici so izbirali miss Kolpe, s prireditvijo pa naj bi se širilo slovensko - hrvaško prijateljstvo. J. P. z Vinice pravi, da je bila organizacija slaba in nasploh se mu zdi ta zabava vsiljena. "Tudi ljudi je bilo pred leti, ko smo izbirali le slovensko miss, veliko več.”
Marjeta Smolič iz Novega mesta bi želela pohvaliti zdravnike in sestre pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za njihovo prijaznosti in razumevanje do otrok in mamic.
L. M.
Priložnost za harmonikarje
ZAMOSTEC - Klub harmonikarjev Urška priredi v soboto, 4. avgusta, že deveti tradicionalni tekmovalni nastop, ki bo na vrtu okrepčevalnice Urška v Zamostecu pri Sodražici. Prijave sprejemajo do samega začetka, ki bo ob 17. uri. Starostne omejitve za nastopajoče ni. Lahko pa se prijavite kar po telefonu na številki 01/83 66 128 in 041/591 133. Po uradnem nastopu prijavljenih bo občinstvo zabaval ansambel Mladi Dolenjci.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bratci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dati kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
VESEL DOBREGA ULOVA - Ena izmed sprostitev Jožeta Rajšlja iz Šrange pri Mirni Peči je tudi ribolov. Čeprav se v 24 letih svojega ribištva pri novomeški ribiški družini lahko pohvali s kar nekaj dobrimi ulovi, pa je bil pred kratkim spel vesel, ko je v bližnji Temenici na njegov trnek prijela 5,60 kg težka in 86 cm velika ščuka. "Meso smo že pojedli, bilo je okusno, sicer pa bom ribo sam prepariral in jo tako imel za spomin, "je povedal Jože, ki ima sedaj, ko je upokojen, več časa tudi za priljubljen hobi ribolov. (Foto: B. Rajšelj, tekst: L. Murn)
Zgodba, ki jim jo je pripovedoval Tone Plut, po domače Rezma-nov Tone, s Črešnjevca pri Semiču, jih je tako pritegnila, da so poiskali skalo, imenovano Vražji kamen, ki je ostala sredi gozda le pol ure hoda od Hluparjevega mlina. In imeli so kaj videti, kajti v kamnu so odtisi vraga, tako da bi človek skoraj verjel, da pri oblikovanju apnenčaste gmote ni imela prstov vmes le narava, ampak sam hudič:
Zgodba pripoveduje, daje Čača Hlupar, prvi lastnik mlina-ob izviru Krupe, rad poslušal ropotanje mlinskih koles, še raje pa žvenket cekinov. Zato je postajal vse bolj skop, moka je bila vse slabša in merica vse manjša. Ljudje so mu v jezi zabrusili: ..Pojdi k vragu!" In vrag z Gorjancev jih je slišal. Na hrbet si je oprtal in z verigo povezal velik kamen, s katerim je hotel porušiti mlin in spraviti mlinarja k pameti. A Čača Hlupar je zvedel za njegovo namero, zato mu je šel naproti, da bi ga prestrašil. Pri Črešnjevcu je mlinar splezal na visoko smreko, prav pod njo pa seje odločil odpočiti tudi vrag. Usedel se je na tla, kamen pa je imel še vedno privezan na hrbtu. Zadremal je in v sanjah že videl podirajoči se Hluparjev mlin. Prav takrat mu je Hlupar vrgel na glavo velike storže. Hudič je, še ves v omotici, mislil, da padajo nanj kamni in se je od strahu pogreznil v zemljo. Kamenje ostal pod drevesom, kjer je še danes, na njem pa so dobro vidni Odtisi dveh hudičevih kopit, hrbta in zadnjice.
Semiški osnovnošolci so iz anket in pogovorov ugotovili, da le malo ljudi ve za Vražji kamen pri Črešnjevcu, še manj pa jih pozna pot do njega. Zato so v nalogi predlagali, da bi kraško učno pot od izvira Krupe podaljšali do znamenitega kamna. A ne zgolj zaradi kamna, temveč tudi zato, ker so ob poti do njega še številne zanimivosti. Nad njihovo idejo je bila navdušena tudi Anica Absec s Krupe, predsednica Eko društva, ki skrbi za urejenost kraške učne poti.
M. BEZEK-JAKŠE
Skušal ogoljufati TPV AVTO
SEVNICA - Osumljeni 27-letni J. B. iz okolice Sevnice je 19. julija s pomočjo pisalnega stroja ponaredil in izpolnil obrazec o potrdilu vplačila za nakup vozila, in sicer tako, da je na spodnji del obrazca vpisal isto vsebino kot obrazec, ki ga je istega dne zjutraj vplačal na pošti v Sevnici. Obrazec je po faksu poslal na naslov podjetja TPV AVTO, d.o.o.. Novo mesto in s ponarejeno položnico o vplačilu vozila skušal ogoljufati podjetje. Namero so pravočasno odkrili in policisti so zoper njega podali kazensko ovadbo.
KRESNIČKE - Glasbena skupina Kresničke nastopa že dve leti. To so tri dekleta, Tatjana, Bernardka in Tina, ki se poznajo že od malih nog, ko so | skupaj obiskovale glasbeno šolo. Druži jih ljubezen do petja, igranja in na- j stopanja. Tatjana igra bas kitaro in poje, Bernardka igra ritem kitaro in poje, j Tina pa igra diatonično harmoniko in električne klaviature ter se včasih | pridruži vokalistkama. Nastopajo na raznih plesih, veselicah in obletnicah, j Sedaj se ukvarjajo z lastnimi skladbami, ki bodo narodno - zabavnega in | zabavnega žanra. Kresničke so nastopile tudi na Števerjanskem festivalu, j Na Dolenjskem jih poznajo predvsem z veselic, saj so domačinke, doma iz j Škocjana in Brestanice.
VRAŽJI KAMEN JE ŠE VROČ - Veliko bolj kot na fotografiji so v resnici opazni odtisi hudičevih kopit, hrbta in zadnjice na Vražjem kamnu, do katerega vodi od Črešnjevca proti mlinu ob izviru Krupe lepa sprehajalna pot. Pot do njega sta pokazala Anica Jakša, ki je bila z Vaneso Požek selniškim učencem tudi mentorica naloge o rešitvi Hluparjevega mlina pred propadom, ter njen sin Toni Jakša (na fotografiji). Vražji kamen je menda še vroč in bog ne daj, da bi se kdo usede! nanj, saj bi se mu lahko zgodilo kaj hudega. (Foto: M. B.-J.)
"ZELENEC" IMA OB KRSTU OB SEBI BOTRCI - Okrog 90 gozdarjev in ljubiteljev narave iz številnih slovenskih krajev se je na povabilo radeške krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije udeležilo prijetnega druženja. Posebno doživetje za večino je bila vožnja s splavom po Savi. To popotovanje si bo dobro zapolnil zlasti “zelenec" (tako so nekdaj izkušeni splavarji klicali začetnike in dežurne krivce za vse ob splavarjenju), sam direktor brežiške območne enote zavoda za gozdove Boris Bogovič, ki gaje splavarski starešina Branko, preden ga je krstil s savsko vodo, preizkusil še z nekaj zvitimi vprašanji in opraviti. Boris je ob pomoči botre, Korošice Maričke in domačinke Darje, odlično prestaI vse preizkušnje, družba pa seje lepo zabavala. (Foto: P. Perc)
DRŽAVA PARTNERICA: NIZOZEMSKA
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Četrtek, 2.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 38. ob 20:00, Graa Pišece Sobota, 4.8. ob 20:00, Grad Sevnica Nedelja, 5.8. ob 20:00, Cerkev sv. Martina Trbovlje Torek, 7.8. ob 20:30, Grad Bogenšperk Sreda, 8.8. ob 20:00, Grad Rajnenmjrg Četrtek, 9-8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev
/ Novo mesto
Četrtek, 9.8. ob 21:00, Kapiteljska Petek, 10.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 11.8. ob 20:00, Grad Sevnica Torek, 14.8. ob 20:30,Grad Bogenšperk Sreda, 15.8. ob 20:00,Grad Rajnenburg četrtek, 16.8. ob 21:00, Kapiteljska cerkev Novo mesto Petek, 17.8. ob 20:00, Grad Pišece Sobota, 18,8. ob 20:00, Grad Sevnica
PRODAJNA MESTA VSTOPNIC
Brežice: Lamex, Cesta prvih borcev 7, tel. 07 496 50 56.	$
Krško: Kavarna Rondo, Cesta 4. julija 44, tel. 07 49011 11 Novo mesto: lnfotočka DNŠ, Prešernov trg 6, tel. 07 337 43 74
Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1,1000 Ljubljana Telefon: 01 426 06 73, e-pošta: info@k-ramovs.si 3
Neodplačna objava