#  Glede na splošno apatiènost prostora, v katerega pada naša literarna produkcija, ne sreèamo zlahka strastne diskusije o kvaliteti kakega literarnega dela, kakršni smo lahko bili prièa po izidu Janèarjevega romana Ka- tarina, pav in jezuit.2 Èe naj k temu dodamo, da je šlo za debato izrazito katoliške prove- nience, nam lahko postane jasno, da se ta ro- man in nanj nanašajoèa se kritiška debata sama od sebe ponujata kot odlikovana snov za razmislek o kriterijih kvalitete leposlovja iz katoliškega vidika. Smiselnost takšnega razmisleka morda ni takoj oèitna. Postane pa razvidna, èe pomisli- mo, da je ravno leposlovje kot najbolj nepo- sredno razodetje Lepote za èloveka3 v tem `iv- ljenju tisto, ki ka`e tostranskemu èloveku Smer in Cilj.4 Samo torej, èe bomo znali do- loèiti pristne katoliške kriterije dovršenosti le- poslovja, se bomo lahko polno usmerjali v (za nas katolièane edino) pravo Smer in Cilj. Po- skusu take doloèitve pa je posveèen ta zapis. )     # Na tem mestu nas zanima le tista kritiška debata o Janèarjevem romanu, ki je potekala znotraj izrecno katoliškega konteksta. Debata sicer ni izrecno izpostavila svojih katoliških predpostavk, paè pa se je sukala okrog vpra- šanja splošno umetniške kakovosti romana. Ker pa za katoliškega kritika kakovost umet- nine ne more ne biti skladna z njegovo kato- liškostjo, smemo brati stališèa avtorjev debate (ki so vsi brez izjeme katolièani) glede kako- vosti romana, hkrati kot stališèa o njegovi ka- kovosti iz katoliškega vidika. V toliko nam bodo kljuèni poudarki te debate slu`ili kot zelo uèinkovito sredstvo za razbiranje kriterijev ka- kovosti literature iz katoliškega vidika. Debata je potekala leta 2001 v treh revi- jah: v Slovenskih jezuitih, v Zvonu in v Bo`jem okolju. Aprila je p. Franc Cerar DJ podal oce- no romana v Slovenskih jezuitih,5 na katero se je oktobra odzval p. Franc Kej`ar DJ v isti re- viji.6 V Zvonu je junija neodvisno od te de- bate med Cerarjem in Kej`arjem podal svojo oceno romana Janko Èar.7 Decembra je Kej- `ar podal svoje stališèe o romanu še v Bo`jem okolju,8 kjer je podal svojo oceno tudi jezuit Marjan Kokalj.9 Kljub temu da se vsi ti pris- pevki ne nanašajo izrecno drug na drugega, jih lahko pove`emo v enovito debato, saj vsi obravnavajo roman glede na skoraj povsem identièno vprašanje: ali je res ta roman prikaz tega, da sleherno plemenito èlovekovo prizade- vanje slednjiè konèa v razsulu, v blatu, v zlu? Ali vendarle sredi teme v tem romanu posije tudi luè? Cerar in Kokalj se nagibata bolj k stališ- èu, da v zadnji posledici luèi v tem romanu ni, Èar in Kej`ar pa da luè vendarle posije. Da bo nadaljevanje našega zapisa èim manj hermetièno, je dobro, èe na kratko pov- zamemo vsebino romana. Slednji nas pomak- ne v 18. stoletje, ko jezuit Simon Lovrenc po šolanju na ljubljanskem jezuitskem kolegiju in po vstopu v jezuitski red odide v paragvaj- "   ,*) !  # "    #1 (   3            ske redukcije. Po okrutnem zatrtju teh raz- vitih jezuitskih misijonskih središè s strani Portugalcev, se vrne v Evropo in pretresen nad krutostjo zgodovine izstopi iz jezuitske- ga reda. Ko je `e doma, na Kranjskem, se pri- dru`i velikemu romanju k zlati skrinji sv. Treh kraljev v Köln. Na romanju spozna Ka- tarino. Med njima se splete pristno ljubezen- sko razmerje. Istoèasno s tem romanjem po- teka vojaški spopad med Avstrijo in Prusijo v okviru sedemletne vojne. Vanj so vpoteg- njeni tudi kranjski vojaki. Med njimi je tudi topniški stotnik Franc Windisch, Katarinin prevzetni dolgoletni znanec (pav), ki ga je si- cer ona skrivoma vedno obèudovala. Po raz- nih (vèasih tudi zelo krvavih in blatnih) ro- marskih dogodivšèinah sta Katarina in Si- mon odtegnjena drug drugemu. Medtem ko Simon išèe Katarino, pade ona v Windischeve kremplje. Med njima se razraste perverzno razmerje. Windischa nato pohabi pruska kar- teèa v bitki pri Leuthenu. Katarina, ki ga je medtem zasovra`ila, se ga naposled usmili in mu zaène streèi. Simon ju konèno najde in v navalu ljubosumja ubije Windischa. Simon in Katarina odrineta znova v Köln, kamor sta se napotila z romanjem, a ga še nista dosegla. V Kölnu se Katarina ponoèi skrivoma prikra- de do zlate skrinje, medtem Simon zaprosi, da bi ga znova sprejeli med jezuite. Na koncu romana najdemo zlomljenega patra Simona, ki èisti Ksaverjevo kapelo pri sv. Jakobu v Ljubljani. Katarini se je medtem rodila hèer- ka. Politiène silnice Evrope prisilijo jezuitski red k razpustitvi. Zadnji akord romana nam prikazuje Simonov odhod proti domaèi vasi s pomenljivim imenom Rob. Cerar o romanu ugotavlja, da se vse kon- èuje v polomiji, v blatu. V Prepadu onkraj Roba. Dobri nameni romarjev se konèajo v "    # krvavih odloèitvah njihovega voditelja Mihae- la in v vaških pretepih. Simonova jezuitska pot se konèa z razoèaranjem nad zgodovino in z izstopom iz reda. Njegovo ljubezensko iskanje s Katarino se konèa v umoru in v du- ševni zlomljenosti. Katarinino iskanje ljubez- ni s Simonom se konèa v pohotnem razmerju z Windischem. Windischevo iskanje slave se konèa s pohabljenjem. Napori jezuitov se konèajo v razpustitvi reda. Na koncu ostaja pred nami samo še pogorišèe, kaos razbesne- lih gonov.10 Do podobnih zakljuèkov, sicer po nekoliko drugaèni poti pride tudi Kokalj, ko pravi, da avtorja v romanu “v splošnem za- nima le nagonska resniènost”.11 Drugaèno stališèe, kot `e nakazano, zav- zemata Kej`ar in Èar. Kej`ar v obeh svojih prispevkih reinterpretira katastrofiènost ro- mana, ki jo izpostavlja predvsem Cerar v ka- tarziènost in pretresljivost. Slednjo Kej`ar ra- zume kot znamenje najgloblje kvalitete umet- niškega dela: “Beseda ‘pretresljivo’ po navadi nima vrednostnega predznaka, ker se tak do- godek èloveka dotakne v najgloblji, (so)èus- tvujoèi èloveški èloveènosti, ki vodi tudi k bistvenemu, ‘edino potrebnemu’, k duhovni streznitvi ali razsvetljenju.”12 Poleg tega pou- darja, da iskanja junakov po svoje dose`ejo lasten Cilj. Katarina vendarle pride do zlate skrinje in Simon vendarle v teku celotne zgodbe ostaja na nek naèin jezuit. V tem ro- manu se torej ne konèuje vse v blatu.13 Èar še odloèneje zagovarja, da ni temá zadnja resnica tega romana. Vanjo, da še kako posije luè, ko se Katarina usmili Windischa, ki ji je storil toliko hudega. Se kesa svojih gre- hov in mu odpusti. To je zlata skrinja iz Kel- morajna: Katarinino kesanje, odpušèanje, us- miljenost.14 !   "     # Jasno je, da vprašanje prisotnosti Luèi sre- di temé, ki jo roman razgrne pred nas, ni le neko poljubno vprašanje, ki bi si ga zastavljali avtorji te debate. Prisotnost Luèi poleg temé je po njihovem mnenju kriterij, po katerem je mogoèe razbrati, ali je roman globinsko kvaliteten ali ne. Brez temé paè ne gre, saj je roman in sleherno leposlovno delo vedno pri- kaz `ivljenja, to pa je vselej preizkušano. A poleg preizkušnje je v `ivljenju vedno tudi navzoèa Luè, ki temo izganja in ki je vedno moènejša od nje, èeprav se nam vèasih morda to ne zdi. In za vse avtorje naše debate je ta Luè lahko le Kristusova in torej katoliška v globinskem in bistvenem smislu. Tako, lahko vidimo, da se vprašanje kakovosti leposlovne umetnine za te pisce zvede na vprašanje pri- sotnosti katoliško razumljenega Dobrega in zla v njej; na prisotnost katoliške Razrešitve in katoliško zastavljenega problema. Pri tem se seveda zastavlja vprašanje, kakšno je kato- liško razumevanje Dobrega in zla. Dobro v katoliškem smislu je, kot reèeno, lahko le Kri- stusovo in torej Kristus sam, Bogoèlovek,15 sin- teza Bo`jega in èloveškega, neskonènega in konènega,16 nadèutnega in èutnega, duhov- nega in telesnega.17 Disharmonija med tema dvema poloma, odsotnost te sinteze, tj. od- sotnost Kristusa pa je zlo.18 Glede na to bi lahko razvrstili katoliški kri- terij kakovosti leposlovja v dve toèki. Iz ka- toliškega vidika je popolna tista leposlovna umetnina, ki: i) zastavi problem na katoliški naèin, tj. kot problem napetosti med neskonènim in konènim, duhovnim in telesnim itd. ii) razreši ta problem na katoliški naèin, tj. s (kristièno) sintezo zgoraj omenjenih polov. Toda tako razvrstitev bi kazalo nekoliko razèleniti, saj (glede i)) zastavitev problema lahko pomeni dvoje: a) prisotnost obeh polov v umetnini in b) prikaz napetosti in boja med njima. Poleg tega tudi ni isto, èe je (gle- de ii)) razrešitev podana le kot prehodni, vmesni element v razvojnem toku umetnine, ki kot tak ne daje ton celoti, ali pa kot sklepni "        akord, ki daje celoti ton. Na osnovi teh pri- pomb bi lahko torej našteli štiri kriterije po- polne leposlovne umetnine iz katoliškega vidika: a) katoliška zastavitev problema v smislu pri- kaza obeh polov napetosti; b) katoliška zastavitev problema v smislu pri- kaza notranjega boja med tema dvema po- loma; c) prikaz katoliške razrešitve omenjene na- petosti v posameznih vmesnih elementih; d) prikaz katoliške razrešitve v sklepu. Samo umetniško besedilo, ki vsebuje vse te štiri znaèilnosti tako na vsebinski kot na slogovni ravni lahko imamo za popolno le- poslovno umetnino iz katoliškega vidika. 0  "  "   Pri tem pa vsekakor ka`e upoštevati še eno kljuèno distinkcijo. Gre za distinkcijo med redom narave in redom milosti; za distink- cijo, torej, na osnovi katere sta I. in II. vati- kanski koncil potrdila naèelo avtonomije ze- meljskih stvarnosti19 in ki bi jo lahko vsebinsko lepo povzeli s tomistiènim naèelom gratia non destruit naturam, sed supponit et perficit eam (milost ne ukinja narave, paè pa jo predpo- stavlja in dopolnjuje).20 Sprejetje vere je na- mreè milost. A milost, tj. Bo`ji poseg, ne de- luje nikoli mimo narave, paè pa tako, da na- ravo predpostavlja in dopolnjuje. V tem se ka`e, da vse, kar je naravno, je samo po sebi dobro in vsebuje doloèeno mero popolnosti. Zato so zemeljske stvarnosti deloma avto- nomne.21 A do polne dovršenosti jih lahko popelje le milost, nadnarava, vera. Zato pa zemeljske, tj. naravne stvarnosti niso povsem avtonomne.22 Glede na to, èe `elimo pravilno postaviti kriterije dovršenosti literature iz katoliškega vidika, moramo poskusiti preslikati odnosje med redom narave in redom milosti tudi na zgoraj nakazane kriterije. Še pred tem pa mo- ramo prouèiti razmerje med naravo in nad- naravo iz takega vidika, ki nam bo omogoèil omenjeno preslikavo. V prvi formulaciji kriterijev smo videli, da lahko naše štiri kriterije zberemo pod dva splošnejša kriterija. Pod prvim (i) se zbereta kriterija, ki zadevata katoliško zastavitev prob- lema ali vprašanja (kriterij a in b), pod dru- gim (ii) pa se zbereta kriterija, ki zadevata ka- toliško razrešitev vprašanja (kriterij c in d). Mogoèe bomo lahko ravno skozi ta dva splo- šnejša kriterija preslikali nakazano razmerje med redom narave in redom milosti. Tovrst- na preslikava se zdi povsem sprejemljiva, èe pomislimo, da je pravzaprav tisto dobro v na- ravi ravno njena naravna te`nja k Dobremu,23 tj. k Bogu in èe pomislimo, da je te`nja ved- no strukturirana kot iskanje in torej (za umna bitja) kot vpraševanje. Razrešitev tega vpraša- nja pa je potemtakem istovetna dosegi Cilja iz strani naravnega iskanja. Dosega Cilja pa je stvar milosti.24 V tem smislu bi lahko torej razumeli tista dva kriterija, ki zadevata zasta- vitev vprašanja (a in b) kot kriterija naravne kakovosti literarnega dela, druga dva kriterija (c in d) pa kot kriterija nadnaravne, popolne kakovosti literarnega dela. Slednja dva krite- rija namreè zadevata razrešitev vprašanja. To pa pomeni, da lahko razloèimo narav- no in nadnaravno vrednotenje literature iz ka- toliškega vidika. Naravno vrednotenje bo te- meljilo na prvih dveh kriterijih (a in b), nad- naravno pa na slednjih dveh (c in d). Popol- noma dovršeno literarno delo iz katoliškega vidika je torej lahko le naravno in nadnaravno dovršeno literarno delo, tj. literarno delo, ki odgovarja vsem štirim kriterijem, saj, kot re- èeno, prava nadnaravna dovršenost vedno predpostavlja naravno.25 Kljub temu pa je iz katoliškega vidika tudi naravno dovršeno delo (tisto delo, ki odgovarja le 1. in 2. kriteriju) v doloèenem smislu popolno, in sicer v na- ravnem smislu. Naravna dovršenost dela je tudi tisto prostorje, v katerem se lahko kato- "    # liško vrednotenje literature brez te`av sreèa z naravnim, laiènim vrednotenjem, medtem ko je èloveškemu pogledu le s pomoèjo mi- losti vere dostopna nadnaravna dovršenost kot dovršenost. Zaradi odsotnosti te milosti je paè bilo za laièno grško uho Pavlovo ozna- njevanje na Areopagu v njegovem izrazito nadnaravnem, vstajenjskem delu (Apd 17, 31- 32) le blebetanje. Z zanimanjem pa so mu prisluhnili, ko je govoril o stvareh dostopnih naravnemu razumu (Apd 17, 21-30). Naravna dovršenost se torej ne ka`e kot dovršenost le iz katoliškega vidika, paè pa tudi iz laiènega, nadnaravna dovršenost pa le iz katoliškega vi- dika. Slednja dovršenost, v svojem zadnjem dometu razvoja, pa predpostavlja in dopol- njuje naravno dovršenost.   "  " .  .". %(&"% 0 - Najla`je bo izkazati sprejemljivost nave- denih štirih katoliških kriterijev leposlovja na treh literarno-teoretsko `e dobro obde- lanih leposlovnih umetninah. Zaradi `elje po nazornosti in kratkosti se bomo omejili le na analizo vsebinske plati teh umetnin. Slogovno razse`nost bi lahko izpeljali iz vse- binske in sicer tako, da bi našli ustrezni slo- govni izraz obema poloma kristiène sinteze: bolj senzualen, dekadenten slog bi ustrezal telesni, konènostni plati sinteze, bolj stru- men, energièen pa duhovni, neskonènost- ni.26 Nadaljevanje slogovne analize bi se po- vsem ujemalo z nakazano štiritaktno struk- turo vsebinske analize. Najprej bomo izkazali sprejemljivost kri- terijev na slovenskem literarnem opusu, ki ve- lja iz katoliškega vidika za vsestransko dovrše- nega. Gre za pesniški opus Franceta Balanti- èa.27 Èe bomo uspeli izkazati Balantièev opus kot vsebinsko ustrezen glede na zgoraj nave- dene kriterije, bomo v nezanemarljivi meri iz- kazali sprejemljivost navedenih kriterijev. O tem, da Balantièev opus ustreza prve- mu kriteriju, prièajo njegovi znameniti verzi poudarjeno erotiène narave, kot so “vozle vseh `il mi razve`i”28 in “zaprezi ljubica razkošja vrance”,29 ki `ivo prikazujejo pol konènosti, telesnosti in èutnosti v njegovem opusu. Prav tako je prikazan nasprotni pol neskonènosti, raztelešenosti in nadèutnosti v verzih o ognju kot je verz “naj bom dolgo, dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noè gori”30 ali v ver- zih o smrtnosti kot je verz “trohneèe vence sem si strgal z glave”31 ali “joj, lep je molk s prstjo zasutih ust”.32 Ustreznost Balantièevega opusa drugemu kriteriju lahko izka`emo na osnovi verzov o pesnikovi razpetosti med silnicami, ki ga iz èutnosti vleèejo v nadèutnost in obratno. Sil- nice iz èutnosti v nadèutnost zaèutimo recimo v verzih Agonije ljubezni,33 kjer se na dnu vse èutne bohotnosti teles zare`i Smrt — raztele- šenje. Zdvomljenje nad èutnostjo najdemo tudi v sonetu Odpoved.34 Vzvratne silnice naj- demo v pesmih, ki ubesedujejo zdvomljenje nad nadèutnim na osnovi èutnega: npr. v go- narskem sonetu Vse.35 Prisotnost katoliške sinteze obeh polov najdemo npr. v pesmi Nekoè bo lepo,36 ki tako, kot nobena pesem preprièljivo upesnjuje es- hatološko odrešeno telesnost — kristièno sin- tezo konènosti in neskonènosti, èutnosti in nadèutnosti. Ta telesa so namreè pijana, po- topljena v opojnost zemlje (èutni pol), toda hkrati ranjena in blazna od boleèine (nadèut- ni pol). Torej Balantièev opus ustreza tudi tretjemu kriteriju. Ustreza pa tudi èetrtemu, saj to isto sintezo najdemo tudi v verzih enega izmed najbolj sklepnih mest Balantièevega opusa, v 14. so- netu Venca: “Niè veè razpadanja se ne bojim, èeprav mi všeè je to èakanje be`no”.37 Pesnik na koncu Venca se niè veè ne boji smrti, ni veè zgolj telesen, èuten, usmerjen v konèno, toda prav tako ni zgolj usmerjen v neskonèno, v nadèutno, saj mu “všeè je to èakanje be`no”. "        Balantièev opus se je torej vsebinsko izka- zal iz katoliškega vidika za dovršenega tako na naravni kot na nadnaravni ravni zaradi oèitne skladnosti z vsemi štirimi navedenimi kriteriji. .$%% :+& Izka`imo še naš niz kriterijev na Preglje- vem romanu Plebanus Joannes. Pregeljeva proza prav gotovo velja za zaèetek ti. sloven- ske katoliške leposlovne pomladi in za njen prozni vrh.38 To velja tudi za Pregljevega Plebanusa.39 Poglejmo ali bo to ustaljeno mnenje potrdila (in sistematizirala ter pre- cizirala) aplikacija naših štirih kriterijev na omenjeno delo. Prav gotovo lahko trdimo, da sta v roma- nu prikazana oba problemska pola: konènost (kot telesnost) in neskonènost (kot nadèut- nost). Prva se ka`e v neprestanem pojavljanju skušnjav erotiène narave v Joannesovi dušev- nosti;40 druga pa pride najbolj drastièno do izraza v Joannesovem kaznovanju Katrièine ljubezenske avanture z zaprtjem nesreènice v kostnico.41 Napetost med tema dvema poloma se izra`a po eni strani v vikarjevem zdvomljenju nad upravièenostjo kaznovanja Katrice. To zdvomljenje še dodatno spodbudi dejstvo, da se Katrici, po noèi prebedeni v kostnici, zme- ša. Po drugi strani pa v stalnem vikarjevem premagovanju vzgibov lastne telesne sle.42 Prisotnost katoliške razrešitve se v Pleba- nusu Joannesu razkrije v slovitem stavku, ki predstavlja sklepni akord romana o predno- sti ljubezni pred praviènostjo: “Ljubezen mater je presegla pravico mo`a.”43 Materin- ska ljubezen naj bi bila tista kristièna sin- teza, v kateri naj bi se uskladili pretirana èutnost pohote in pretirana nadèutnost, raz- telešenost “pravice mo`a”. V toliko naj bi roman odgovarjal tretjemu kriteriju dovrše- nosti iz katoliškega vidika. Ker je ta omenje- ni odlomek hkrati sklepen, lahko reèemo, da roman ustreza tudi èetrtemu kriteriju. Vendar to ustreznost èetrtemu kriteriju po- stavlja deloma pod vprašaj novela Thabiti kumi, ki predstavlja neke vrste nadaljevanje in naknadni sklep romana, v kateri najdemo Potrebuje`a, ki ob priliki podeljevanja bol- niškega maziljenja zapade v pošastno eroti- zacijo svetega obreda.44 V tem dodatnem sklepu torej ne najdemo kristiène sinteze, paè pa njeno popolno nasprotje (kot èutno enostranskost). Sinteza, ki jo je Pregelj iz- delal na koncu Plebanusa Joannesa se izka`e za nezadostno, èe omogoèa takšno izkrivlje- nje. Ljubezen mater je paè preveè vezana na porajanje, na vitalistièno in spolnostno ob- navljanje `ivljenja, da bi lahko kot taka bila neposredno razprtje kristiène sinteze. @elja po tej ljubezni pa vikarja Potrebuje`a zavede v omenjeno srhljivo in grešno dejanje. Roman torej z vsebinskega vidika ustreza skoraj popolnoma merilom dovršene umet- nine iz katoliškega vidika, zaradi sicer popol- ne skladnosti s prvim, drugim, tretjim, toda deloma problematiène skladnosti s èetrtim kriterijem. V naravnem oziru je torej roman dovršen, ni pa povsem dovršen v nadnarav- nem oziru. ;% (%-  (+ $ Po zgornjem sistematiènem izkazu spre- jemljivosti kriterijev na primerih dveh lite- rarnih umenin, ki jih smemo uvršèati brez za- dr`kov v sam vrh slovenske katoliške litera- ture, se sedaj obraèamo k preizprašanju sklad- nosti Prešernovih Poezij — enega izmed nes- pornih vrhuncev slovenske laiène literature in seveda slovenske literature nasploh — z na- kazanimi kriteriji. Dovolj je, èe vzamemo v obravnavo na- slovno štirivrstiènico Prešernovih Poezij, ki jo je treba oèitno razumeti kot nekakšno iz- hodišèe in smiselni povzetek celotne zbirke. "    # Tako se zdi, da je vsaj Prešeren razumel to pesem, glede na mesto, kamor jo je lociral. Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, sreèno ni, nazaj si up in strah `eli.45 Pesem pesniško osvetljuje krogotok upa- nja in strahu, ki se (najbr` po procesu kakr- šnega Prešeren razvije v Sonetih nesreèe) spre- vrne v odpoved upanju in strahu. To odpoved najizraziteje tematizira sedmi, sklepni sonet Sonetov nesreèe: Èez tebe veè ne bo, sovra`na sreèa. A ta otopelost, to tnalsko razpolo`enje, v katerega nas popelje odpoved `elji, pesnika ne zadovolji: “nazaj si up in strah `eli”. In (za- èarani) krog se sklene v veèno prehajanje iz `elje v odpoved in iz odpovedi v `eljo. Iz konènega in èutnega v odpoved konènemu in èutnemu (torej v odloèitev za nadèutno in neskonèno, kakor nakazujejo sklepni akordi Krsta pri Savici) ter zopet nazaj.46 Gre za blodni kolobar med ekstremoma kristiène sin- teze, ki traja vse dotlej, dokler ne uskladimo polov napetosti, dokler ne sestopimo v Sre- dino kolobarja, h Kristusu samemu. Tega se- stopa, ki ustreza nadnaravnima kriterijema dovršenosti leposlovja v omenjeni štirivrstiè- nici ni. Je pa v tej pesmi kolobarski problem napetosti in razpetosti med poloma kristiène sinteze opredeljen s takšno monumentalno elementarnostjo, kakršne slovenska literatura še ni presegla. S tem je seveda jasno, da pesem povsem ustreza naravnima kriterijema dovršenosti iz katoliškega vidika na odlikovan naèin, ni pa v njem sledu ustreznosti nadnaravnim kri- terijem. +"  Predlo`eni in na konkretnih primerih iz- kazani kriteriji predstavljajo prispevek k si- stematièni izdelavi katoliške leposlovne este- tike, na katero bi se lahko oprla katoliška le- poslovna kritika. Izdelava jasnih temeljev za takšno kritiko se zdi še posebej potrebna v da- našnjem slovenskem prostoru, kjer je domaèa katoliška literatura v zadnjih desetletjih iz- gubila tisto markantnost, ki je bila zanjo zna- èilna v predvojnem obdobju ti. slovenske “katoliške pomladi”47 in ki je predpogoj za ja- sno usmerjanje naroda h katoliško razumlje- nemu poslednjemu Cilju.48 Tedanja jasna (èe- prav v marsièem enostranska in zmotna) kri- tiška usmeritev je bila eden izmed temeljnih vzrokov za tedanji razcvet katoliškega lepo- slovja. Smemo torej upati, da bi takšna pre- novljena in poglobljena kritiška jasnost in si- stematiènost omogoèila vznik nove, še bolj cvetoèe slovenske “katoliške pomladi”.49 1. O razlogu zakaj govorim tu o katoliškem in ne le o kršèanskem vidiku prim. opombo 15. 2. Drago Janèar, Katarina, pav in jezuit, Ljubljana 2000. 3. Èlovek v tem `ivljenju razumeva vse skozi besedo, zato je tisto, kar je najbolj neposredno dano skozi besedo hkrati tisto, kar je najbolj neposredno dano nasploh. Leposlovje pa je ravno naèin najbolj neposredne danosti Lepote skozi besedo. 4. Cilj kot tisto kar privlaèi našo `eljo in torej kot tisto Privlaèno ni niè drugega kot Lepota sama. 5. Franc Cerar, Katarina, pav in jezuit — Ocena romana, v: Slovenski jezuiti 2 (2001), str. 64-66. 6. Franc Kej`ar, Še o “Katarini, pavu in jezuitu”, v: Slovenski jezuiti 5 (2001), str. 161. 7. Janko Èar, Drago Janèar: Katarina, pav in jezuit, v: Zvon 3 (2001), str. 89-91. 8. F. Kej`ar, Pretresljiva èloveška drama, v: Bo`je okolje 11-12 (2001), str. 32. 9. Marjan Kokalj, Prodajanje klišejev, v: Bo`je okolje 11-12 (2001), str. 33-34. 10. Prim. F. Cerar, n. d., str. 65. 11. M. Kokalj, n. d., str. 33. 12. F. Kej`ar, Pretresljiva èloveška drama, prav tam. 13. Prim. prav tam. 14. Prim. J. Èar, n. d., str. 90. 15. Zato govorim tu o katoliškem in ne o kršèanskem vidiku. Vidik, ki ima Kristusa kot Bogoèloveka za Temelj je po nujnosti izrazito katoliški in manj izrazito protestantski ali pravoslaven zaradi "       # poudarka na Inkarnaciji, ki je v doloèenem pomembnem smislu tuj protestantsvu (odklanjanje evharistije, opravièenje zgolj po veri in ne po delih, kar ukinja èloveški doprinos itd.) in v doloèeni meri tudi pravoslavju, ki z zavraèanjem dogme o Filioque nekoliko manj poudarja Kristusa kot pa katolištvo. O tem prim. tudi H. U. von Balthasar, Explorations in Theology, IV, Spirit and Institution, Ignatius Press, 1995, str. 112-118, kjer tudi veliki švicarski teolog izpostavlja, da je kristièni poudarek v katolištvu izrazitejši kot pa v protestantizmu in pravoslavju, kjer je po njegovem mnenju bolj v ospredju pnevmatièni poudarek. Glede tega, da je za katoliško leposlovje bistveno prav vprašanje napetosti med telesnostjo in duhovnostjo, minljivostjo in veènostjo prim. Janko Kos, Slovensko katoliško leposlovje vèeraj in danes, v: Tretji dan 4/5 (2002), str. 103. 16. Kristiènost kot sintezo konènosti in neskonènosti sijajno prika`e Nikolaj Kuzanski v veèih delih: prim. recimo De visione Dei, XX, v slov. prev. K. Geister: O Bo`jem pogledu, Ljubljana 1997, str. 61 sl. 17. V sovisju s Kuzanèevim razumevanjem kristiènosti kot sinteze konènosti in neskonènosti razume Solovjov kristiènost kot sintezo tvarnosti in ne-tvarnosti (idealnosti), telesnosti in duhovnosti, prim. Michelina Tenace, La bellezza — unità spirituale, Rim 1994, str. 85. Solovjovovo razumevanje je za naše razmišljanje dragoceno še posebej, ker izpostavi tako razumljeno kristièno sintezo kot bistvo lepote, prim. prav tam. 18. Na isti naèin je zlo definirano v Vladimir Solovjov, Obèij smysl iskusstva, Sobr. Soè., VI, Bruxelles 1966, str. 82, cit. po M. Tenace, n. d. , str. 112. 19. Prim. Conc. Vat. I., const. dogm. De fide cath., cap. III. (DzS 3019: S 43); Koncilski odloki. 2. Vatikanski vesoljni cerkveni zbor, CS 36. 20. Prim. Sv. Toma` Akvinski, Summa theologiae, I, q. 1, a. 1, ad 2; q. 48, a. 2, ad 3; Quaestiones disputate de veritate, I, q. 8, a. 5, arg. 3; q. 8, a. 5, ad 3. 21. Koncilski odloki. 2. Vatikanski vesoljni cerkveni zbor, CS 36, § 2. 22. Prav tam, § 3. 23. Prim. Sv. Toma` Akvinski, Summa theologiae, I- II, q. 18, a. 4, c. 24. Prim. Sv. Toma` Akvinski, Summa contra Gentiles, III, 52; Summa theologiae, I, q. 12, a. 4; I- II, q. 5, a. 5. 25. V tej sintezi naravne in nadnaravne dovršenosti se še enkrat na èudovit naèin izkazuje merodajnost kristiène lepote kot sinteze konènosti in neskonènosti, narave in nadnarave. "   26. Prim. v temelju dokaj sorodno sistematizacijo slogovnih znaèilnosti v Johann Christoph Friedrich Schiller, Ueber die ästetische Erziehung des Menschen, v it. prev. G. Boffi: L’ educazione esteica dell’ uomo, Milan 1998, str. 143 sl. 27. Prim. J. Kos, n. d.,str. 104: “Balantièeva poezija ¡je¿ eden od vrhov ‘katoliške pomladi’”. 28. France Balantiè, V ognju groze plapolam, Ljubljana 1944, str. 46. 29. F. Balantiè, n. d., str. 44. 30. F. Balantiè, n. d., str. 82. 31. F. Balantiè, n. d., str. 71. 32. F. Balantiè, n. d., str. 156. 33. F. Balantiè, n. d., str. 49. 34. F. Balantiè, n. d., str. 50. 35. F. Balantiè, n. d., str. 15. 36. F. Balantiè, n. d., str. 129. 37. F. Balantiè, n. d., str. 84 38. Prim. J. Kos, n. d., str. 103. 39. Prim. Prim. navedbe kritik romana prete`no katoliške provenience v Ivan Pregelj, Plebanus Joannes, Ljubljana 1975, str. 137—140. 40. Prim. I. Pregelj, Plebanus Joannes, Ljubljana 1970, str. 13. 41. Prim. I. Pregelj, n. d., str. 114 sl. 42. Prim. I. Pregelj, n. d., str. 165. 43. Prim. I. Pregelj, n. d., str. 168; Ta sinteza se dejansko še najbolj izka`e v sklepnem prizoru, ko se vikarjevo hrepenjenje in odpor do Katrièinega telesa (ki `eli bolnega duhovnika podojiti) zdru`ita v mistièno zrenje dojeèe Bo`je Matere Marije (Prim. I. Pregelj, n. d., str. 170-172). 44. Prim. I. Pregelj, Thabiti kumi, Ljubljana 1983, str. 118—124. 45. France Prešeren, Poezije, Ljubljana 1985, str. 23. 46. Najbr` vzporednica z zaèaranim krogotokom hrepenenja, ki ga mojstrsko razpre Cankar v Lepi Vidi ni neumestna. 47. Izraz “katoliška pomlad” uporabljam tu v istem smislu, v katerem ga uporablja J. Kos v navedenem delu. 48. Prim. zadnje stavke uvoda v prièujoèi zapis. 49. Ob tem velja omeniti še (morda preroške) Kosove besede o mo`nosti prenovitve slovenske literarne “katoliške pomladi” ali “renouveau catholique”: “(…) dejstvo je, da se je ¡‘renouveau catholique’¿ pojavil v primerjavi z zahodnimi zgledi z zamudo in je bil z zgodovinskimi dogodki druge svetovne vojne in iz te zrasle revolucije prekinjen, onemogoèen in v glavnem prisiljen v zunanjo ali notranjo emigracijo, bi govorilo v prid domnevi, da je njegova o`ivitev mogoèa in v mlajših generacijah celo verjetna” (J. Kos, n. d., str. 103).