List 25.
Bera želiš.
Govorili smo nedavno v „Novicah" od malih obertnij, kterih bi se lotiti utegnili kmetje pozimi, ali ko poljske dela prenehajo, da bi — razun dohodkov iz poljodelstva in živinoreje — tudi po tej poti si kaj prisluževali, ter svoj reven stan si poboljšali. Povedali smo takrat od mnogih majhnih obertnij, pa ne od vsih — to bi bilo tudi nemogoče; tukej hočemo pa omenjenemu pomenku še nekaj dostavljati, namreč govoriti od nekega opravila za pridne ljudi na kmetih, ktero je ravno tako lahko kot prijetno, pa donaša vendar kaj gotovega na dom. Opravljati utegnejo to delo fantje pa deklice, posebno pastirji po ledinah in polji. To lahko opravilo ali ta mala obertnija je bera želiš.
Potrebujejo namreč lekarji, zdravniki in obertniki mnogo raznih zelin in trav, ktere ali pri nas rastejo, ali ktere od inostranskih dežel dobivajo. Tukaj hočemo govoriti le od takih rastlin, ktere pri nas rastejo, ali od domačih želiš in njih pojedinih delov: ker priprosti kmet utegne le domače in njemu znane zeli nabirati. Nabiranje zelin pa ni težavno, temoč lahko pa koristno je opravilo.
Govorili bomo najprej od zdravilnih rastlin, po tem od nekterihželiš, ktere so obertnikom potrebne, in poslednjič omenimo še nekterih rastlin, ktere ljudje rabijo za hišne ali tergovske potrebe. Ob enem hočemo povedati kdaj, kje in kako gre zelinje nabirati, pa tudi kako z nabranim ravnati, da se dobro in zdravo hrani in tako spečati zamore.
Mnogo želiš, kterih lekarji ali zdravniki potrebujejo, raste ali po tako imenovanih botaniških vertjh ali v ogradah posameznih gospodarjev. Kako te zeliša gojiti in rediti, uči vertnarija; tedaj se ž njimi le vertnarji pečajo; torej ne govorimo od rastlin, ktere po vertih rastejo in kjer se lahko tergajo. Vendar rastejo  vertnarske  zeliša nesejane  in neobdelane
98
tudi drugej, po polji, gorah in planinah. Lekarji in zdravniki obrajtajo take poljske, posebno planinske zelisa še bolj, kakor vertnarsko umetno iz-rejeno zelenjad: kajti perve imajo več zdravilne moči v sebi, kakor une, tedaj so kot zdravila tudi krep-kejše od unih. Take zelisa naj berejo tedaj ljudje po kmetih!
Marsikdo, ki rad zelišari, utegne prašati: „ka-košnih želiš potrebujejo pak lekarji, da bi jih mi brali, pa donašali njim?"
Odgovarjamo tole:
Lekarji in zdravniki potrebujejo iz rastlinstva mnogo mnogo stvari. Tu sem spadajo razne trave in zel i ne, cvetlice,lesovi, skorje, korenine, sadje, semena ali zernje, smole, med in vosek, rastlinske soli itd. Od posameznih teh — se ve da domačih rastlin hočemo tedaj nektere imenovati, pa le take, ktere kmetje poznajo, ktere po naših krajinah rastejo, ktere tedaj ljudje lahko poiskati in brati zamorejo.
Izmed perja in trav so lekarjem in zdravnikom potrebne: Čantara ali svederc, čerlenka, divja cikorija ali pripotnik, metlika, pelin, beli siez, trubelika, volčja jagoda, čbelna ljubica ali melisa, cveteči materinčjak, meti ca in poprova meta, mil o duh ali ožepek, orehovo listje, močirna detelja, roman, ruta, šetrajka, babja dušica, vrateč, regrad, Veronika, jelenov jezik, pij učni k, po d bel, rudeči naperstnik, rožmarin, slezica, kopriva, omej ali urajnica, žobej, zobnik.
Izmed cvetja in cvetečih želiš: Bodeča borga, čudenica, male in velike gamilice, sivka, divji mak ali purpelica, maj ki na dušica, roman, vrateč, vertnice, bezgovo in 1 i p o v o c v e tj e, t i m j a n, 1 u č n e k, m o d r i š, t e r-njolica ali černi glog in drugo cvetje.
Izmed lesov: Brinjevina, hrastovo ohmetje.
Izmed skorij: Skorja divjega kostanja, volčjega korena, brestova inhrastova skorja, robi ne in tako dalje.
Domačih korenin potrebujejo lekarji sila veliko. Take so: Broč, divja d i na, goreč, čudenica, kolmež, beli slez, hren, križatica ali prostrel, metlika, praprot, kopi tni k, torica, volčja jagoda, pripotnik, olant , oman al tolški koren, steznik, zvišč, pirika, čeme-rika, teloh, sladčič, gladiš, peteršilj, regrad, trebelika, divja vinika ali hostna čerlenka, virh, zobovec in še mnogo drugih korenin.
Izmed sadja so lekarjem ugodne: A p to ve in brinjeve jagode, bezgovo grozdje, suhe češplje, černe g 1 o g i n j e, maline, murve, ribizi.
Izmed semen: Ber, koper, lesiček, onež, kum, čebuljice in seme podleskovo, lan, gorčica, zobnik, nezreli laški orehi, vodeni poper, makovke in makovo seme, tičje proso itd.
(Dalje  sledi.)
List 26.
Bera želiš.
(Dalje).
Dalje so lekarjem potrebni: Planinski mah, smrekova in jelova smola, relihova gljiva, med, beli pa rumeni vosek; rastlinske soli, kakor pota šelj ali pepel i k, sol i k itd. Služijo jim tudi za mnoge priprave: D oblice ali Šiške, želod; kaj, celo smrekovo in jelovo čeršje jim je vgodno.
102
Take in enake cvetlice, trave ali zeliša, jagode, skorje, korenine in semena naj tedaj berejo ljudje po kmetih, kar utegnejo, kakor smo že omenili gori, celo mali otroci, pastirji, ženske opravljati.
Ni pa jednako, kdaj, to je, ob kteri letni dobi ali ob kterem vremenu se zeliša, njih perje, cvetje, korenine itd. berejo. Uzrok je, ker njih zdravilne moči niso ob vsaki letni dobi enake, tudi apotekar ne more rabiti takih zelin, ktere niso bile ob pravi dobi nabrane. Ravno tako ni enako, kje da zelinje raste, ktero hočejo zelišarji brati. Boljše in krepkeje so zeliša, ktere pri prisojnih goricah in suhih krajih rastejo; naj krepkeje je pa planinsko zelinje. Po močirjih ali osojih rasteče bilje zdravnikom ni vgodno. Hočemo tedaj za tiste, ki zelišarijo, tudi v tem nekoliko bolj natanko govoriti.
Korenine se ne smejo nikoli poleti brati, temoč le ko prihaja pomlad, preden je mezga v perje stopila; ali na pozno jesen, ko je mezga zopet navdol se umaknila. Le korenine tacih rastlin, ktere v vodi rastejo, postavim kolmež, utegnejo se tudi o drugi dobi izkopovati, le pozimi ne; zlo mesnate korenine pa pred zimo ali kmalo po tem, ko je seme dozorelo. — Izkopane korenine naj zelišar s kako šetico v vodi očisti, pa naj jim odpravi parst al drugo nesnago, ktera bi se jih morebiti deržala. Če jih kaka zvunanja koža krije, jih mora tudi olupiti.
Trave ali zeline nabirajo se, ko so popolnoma dorastle; treba je pa gledati na to, da se prej odre-žejo, preden razcvetejo. Za njih odrezanje naj zelišar tudi pričaka suhega vremena; naj pa zelin ne reže koj po dežji, ker takrat bi utegnila mokrota škodovati, ktera jim je obvisela; odrezano mokro bilje gnjije tudi hitreje. Perje naj se potem kakor korenine na zraku suši; če je pa zlo sočnato, je treba, da ga v kaki sušivnici posuši nabiravec.
Kader zelišar cvetje in cvetlice bere, naj tudi gleda, da jih terga kmalo po tem, ko so razcvetele, pa tudi ob suhem vremenu. Kjer so cvetli-čice drobne, postavim, na pelinu, romanu in enaki rastlinji, naj jih odreže s tankimi steblici vred.
Kader ljudje nabirajo skorje od germov ali od drevja, naj opravljajo to v raznih letnih dobah. Drevesne skorje je naj prikladnije brati spomladi, ko muzga se penja; potrebno je to pri takih, ktere so bolj smolnate; skorje od germja je narbolje lupiti v jeseni. — Ko se les nabira, je treba, da mu odlu-pimo belino (to je, tanko kožico med lesom in zvu-nanjo skorjo), hrani se pa naj težji del lesa, ker v tem je le zdravilna moč. Nabira se pa les pozimi, ali ko topla spomlad prihaja.
Sad je narbolje pobirati, ko še ni popolnoma dozorel; tako, postavim, brinjeve jagode.
(Konec sledi.)
List 27.
Bera želiš.
(Konec.)
Narbolje je, ako zelišar vse te stvari, koj ko jih je bil nabral in osnažil, naravnost lekarju ali zdravniku nese, ker ta dva vesta nar bolje, kako zelinje pravilno sušiti, hraniti ter v rabo svojo pripravljati. — Toliko od zdravilnega rastlinja.
Rastline, kterih obertniki potrebujejo, če rastejo po livadah in polji, utegnejo tudi ljudje na kmetih brati, pa ž njimi tergovati celo. Tako berejo že od starodavnih časov na Štajarskem tako imenovano špajko, prijetno planinsko zel, ktera posebno na planinah med Koroškim in Štajarskim obilno raste. Leto in dan hodijo pridne zelišarce po teh višavah, na-
106
biraje omenjenih rastlin, ter jih nosijo v Gradec ter-govcom, ki jih pošiljajo celo v Turčijo* Tako se nabirajo tudi druge zeline, kterih obertniki potrebujejo, postavimo: bičje, brošeč, koprive, mak, brezova, hrastova in verbova skorja itd. Veliko rastlin obrajtajo kmetje vse premalo, če lih pred očmi jim rastejo bohotno in obilno. Malopridne se jim dozdevajo, ker jih je povsod dovelj; temu pa ni tako. Poglejmo jih nekoliko bolj natanko.
Jako koristen je mah. Naj ga berejo pastirji ali priletni ljudje, ker delo ni težavno, pa vendar kaj okroglega verze. Mahii namreč upotrebujejo tudi obertniki za mnoge stvari. Va-nj zavijajo vertnarji rastline, mladiče ali cepiče, da jih razpošiljajo v daljne krajine, da vlažne ohranijo. Tapetarji potrebujejo ma-hovja, da razno pohišje ž njim nabasujejo, postavimo, počivala, stole, arovnice itd. Tudi lomljive stvari zavijajo se v mahovino, da grejo nepoškodovane na dolgo pot. Umni gospodarji mešajo mah z mavto, kader pri vodi kaj zidajo. Tudi pokline bark in čolnov zama-šujejo z mahom. Ako gnetimo mah med premog, dobimo dobro paljivo.
Praprot, kterega tolikanj raste po gojzdih ali na neobdelanih krajih, služi tudi raznim obertnijam. Po nekterih nemških krajinah berejo praprot, preden dozori, ga žgejo ter napravljajo potašelj iz njega. Da ž njim se postilja, vejo menda gospodarji povsod. Va-nj zavijajo tergovci lončene posode in razlomljivo blago, kader je treba odpošiljati ga v daljne kraje.
Kjer se nahaja resje (cvete neprenehoma od perve spomladi do pozne jeseni), ga pridni kmetici ne bodo zanemarjali; napravljali bodo iz njega metle, ktereso tudi potrebne, tedaj tudi v dnar gredo'.
Po nekterih krajinah išejo pridni ljudje na jesen in pozimi v hrastji in kostanjevji gomoljike, ktere se tu pa tam plodijo same od sebe, in ktere — kot jako prijetno jedilo — bogatim mestnjanom se drago prodajajo.
Ne mogli bi nehati, ko bi hotli našteti mnogo rastlin, ktere po livadah in polji rastejo, pa služiti utegnejo lekarjem al obertnikom. Naj bi revni kmet oziral se pazljivo po domovini svoji; naj bi gledal, kaj okoli njega raste, cvete pa zori, ali v stoterih prijetnih barvah lesketa; gotovo bo najdel koristnega rastlinja dovelj, ktero dosadaj je morebiti zanemarjal, ktero je pa jako vredno, da steguje roko po njem saj v majhen dobiček svoj.                                      J. š.