Stev.75., Leto II.
na Dravi Nedelja 16,marca 1947.
(Postno razmišljanje.)
Čuden je človek, na dobroto, katero nam kdo stori, kmalu pozabimo, krivica pa, včasih tudi prav ma<]hnal katero 'smo že idavnaj doživeli, še in se v srcu boli, in je dolgo ne moremo pozabiti.
Pač dokaz, kako zelo občutljivo je človeško srce za krivice, ki jih mora pretrpeti. Kaj je občutilo šele Srce našega Gospoda Jezusa • Kristusa o’,) vseh strašnih krivicah, ki so se zgrinjale nanj na'veliki petek!
I.
Pustimo oh strari, da je žeto strašna, vnebovpijoča krivica, da so Jezusa sploh prijeli in pripeljali pred sodišče, ter začeli proti Njemu sodne postopanje. Saj. je vendar bil ves judovski narod, preprosto ljudstvo, pa tudi njegovo vodstvo, prepričano, da je Jezus nedolžen in pravičen, na katerem so zastonj iskali madeža. Preskočimo to in si oglejmo sodno postopanje samo, ki je tako polno neizmernih itrivic, gaženja osnovnih pravic* da se še tako trdo srce mora ob -njih zgroziti.
1. Med vsemi količkaj še poštenimi ljudmi je stare, navada, da sodišču dela podnevi, pravica se ne boji luci in drie-va. Ponoči sodijo navadno 1^ razbojniki, ker je noč njihova ura in njihova oblast tema. Kar se človeku ponoči neprijetnega zgodi, se posebno pritiska na živce in grozo zelo pomnoži... JezU-
•sa so pa ponoči prijeli, ponoči zasliševali in jtonoči obsodil,! na smrt. Samim zločinskim sodnikom se je zdelo to le preveč, zato so se zjutraj še enkrat sešli, da sodbo saj formalno pravilno narede,
2, Sicer pa je bilo vse sodno postopanje^proti Jezusu ena sama grozovita komedija* Saj so njegovo smrt že več dni prej sklenili, preden so ga prijeli. Gospodovi sodniki se niti kaj posebno niso trudili, do zakrijejo svojo krivičnost, ampak so pravico gazili skoraj očitno, brez najmanjšega sramu.
a.) Vsak sodni postopek se mora vršiti popolnoma brezosebno, brez vsake pristranosti in strasti. Sodnikova glavna dolžnost je, da izpriča pmvico, pa naj je že na katerikoli strani, Jezusa so pa veliki duhovniki zasliševali polni strasti in maščevalnosti - in e-o se L,.orna j premagali, da niso dejansko nanj planili in ga pobili, To vidimo že iz tega, da je upal sodniski hlapec vpričo sodnega zbora Jezusa surovo udariti, pa ga zato ni nihče posvaril ali klical na odgovor. Jezus se je moral vpričo najvišjih sodnikov potegniti za osnovne pravice, ki gredo vsakemu obtožencu,
b.) Vsako resnično sodišče sestavi samo na podlagi ovadb, preiskav in zasliševanj prič zoper toženca obtožnico in jo skuša čim bolj utemeljiti. Jezusovi sodniki se zato niso niti malo potrudili, ni se,, j im zdelo vredno,- Najeli so več krivih prič, ki so potem lagale kar vprek druga čez drugo. Potem so pa od Jezusa zahtevali, naj se sam obtoži,kaj je učil*
c.) Po judovskih postavah, že v sv. pismu (NunOl?«3o) določenih, se je za sodbo zahtevalo soglasje vsaj dveh prio? da so smeli obtoženca obsoditi. Zato so Jezusovi zločinski sodniki najeli dve posebni priči, ki naj bi s soglasno lažjo zadostili temu predpisu. Pa niti ti priči se nista ujemali. Tako ni ostalo K§.jfu drugega kot da je posegel po zadnjem sredstVu*„“ROTIM TE PRI ŽIVEM BOGU, DA NAM IZJAVIŠ, OE SI TI KRISTUS, SIN BOŽJI!" In ko je Jezus odgovoril * "SEM," je ta lažisodnik kot kak igralec v tragediji z iskano gesto v znak svete jeze in žalosti - hlinjene seveda -raztrgal svoja oblačila in dejal* •'BOGOKLETJE JE IZREKEL, KAJ NAM JE TREBA ŠE PRIČ? " in s tem zaključil gnusno komedijo teptanja vsake pravice.
č.) Vsako resnično sodišče da obtožencu možnost, da se zagovarja, sam ali po odvetniku, in da v svojo^obrambo navede priče« To delajo pogosto celo zločinska sodišča, čeprav obrambe potem ne upoštevajo. 0 vsem tem pri Jezusovem sojenju ni .ne duha ne sluha.
3.	Od katerekoli strani pogledamo sodno postopanje Judov zoper Jezusa, vedno z bridko žalostjo ugotovimo same krivice,^ slabo zakrinkano laž, sovraštvo in maščevalnost. Najhujšega sovražnika ne bi videli radi v krempljih teh skvarjencev. Jezus pa jih je v naše odrešenje čudovito ponižno, z nerazumljivo potrpežljivostjo prenašal in se uklanjal njihovim zločinskim razsodbam. Srce pa mu je strašno krvavelo.
II.
Že te krivice, ki jih je zagrešilo nad Gospodom judovsko vrhovno, sodišče, so neizmerne in neizbrisan madež^za ves človeški rod. Pa Gospod je hotel, da se zvali nanj še več krivic. Krivicam cerkveno-narodnega judovskega sodišča naj pristopijo se krivice tedanjega svetovnega in na svojo rimsko 'pravico tako ponosnega
rimskega naroda.	.	_	.	,	.
1.) Pilat se je v začetkut ko so mu Judje pripel aali Jezusa, resno trudil, da bi bil pravičen. Nikakor ni hotel kar slepo potrditi njihove obsodbe, ampak je Jezusa sam zaslišal. Potem
pa je možato izpovedali 11 JAZ NE NAJDEM NA NJEM NOBENE KRIVDE.”
Ko Judje s tem niso bili zadovoljni, je Pilat Jezusa ponovno Zaslišal in znova našel, da je Gospod nedolžen in spet odločno izjavil* "GLEJTE, JAZ SEM GA VPRIČO VAS IZPRAŠAL IN V TEM, ČESAR GA TOŽITE, NISEM NAŠEL NA NJEM NOBENE KRIVDEl” Do t>d je vse v redu. Tako bi moral postopati vsak sodnik.
2.) Toda čujte1 V isti sapi je Pilat izpregovoril*
"DAL GA BOM TEDAJ PRETEPSTI IN GA BOM IZPUSTIL." Ce je Gospod ne- . dolžen, Zakaj potem bičati? Saj ])iČanje je huda kazen? Kateri sodnik je kdaj že tako očitno krivično postopal? S tem zločinom proti krivi«! se je Pilat pridružil Jezusovim najkrivičnejsim sodnikom. Še prekosil jih je. Ti so vsaj trdili, da se je pregrešil proti zakonom, Pilat pa ga je..nedolžne ga kaznoval.
3.) Prvi kjivici slodi takoj dru^a. Pilat je upal z bičanjem potolažiti Jude, pa se je zmotil. Zato je poizkusil z zločincem Barabo. Po svoje je dobro hote1, pravico pa je znova po-gazil. Postaviti zloglasnega zločinca v isto vrsto z nedolžnim je strašna krivica. Vsakega bi to zabolelo. In zabolelo je Gospoda tudi. Pilat seveda tudi s tem ni rešil Jezusa, ampak je vedno bolj prih.ijal pod vpliv množice in ji končno čisto podlegel ter pravico popolnoma pogazil.
4.) Ko je videl, da Judje le ne odnehajo, cjnpak mu celo grozijo, je Pilat vpričo Jezusa in množice umil svoje roke govoreči "NEDOLŽEN SEM PRI KRVI TEGA PRAVIČNEGA, VI GLEJTE J" Potem pa je razsodil, da se izpolni njihova zahteva in izročiijjezusa njihovi volji, da bi bil križan.
Saj je končno moralo dovtega priti pri takem slabiču, pa se vendar z grozo čudimo s" NEDOLŽEN SI,KRIŽAN BOŠ.” Kar ne moremo Vir je ti, da je kaj takega storiti bil zmožen človek. Saj- je bil že marsikdo po krivici, da, celo nedolžen, obsojen na smrt. Toda tudi mjbolj 'krivi čni sodniki so vsaj tidili, da je obsojeni kriv zločina, ki se mu očita* Juzusov sodnik pa je izjavil, da je Jezus nedolžen in ga je vendar dal križati. To je in ostane naj-groznejši zločin in neizbrisen madež na človeški pravici.
Eno pa je Pilat	nehote le prav storil	- edini, ki je
bil	res	vsestransko nedolžen obsojen, je samo naš	Odrešenik Jezus
Kristus. Zato pa je mogel izbrisati pri nebeškem očetu krivdo vseh nas, ki smo zaradi grehov krivi.
Pogosto uhajajo	naše misli na strašne	krivice, ki so
se dogodile	za naših časov.	Kar ne moremo jih pogabrui. Vendar se
s krivično obsodbo Jezusa ne morejo primerjati. Ge pa še pomislimo, da smo s svojimi grehi, posebno z grehi laži, obrekovanja, predrznih sodb in tako dalje pri Pilatovem grehu sodelovali, nas mora biti v dno duše sram. Prosimo Gospoda, naj nam odpusti 1
Z /AOUTVGML^
STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSALMOV.
Psalm 37»
Gospod, ne grajaj me v svoji jezi in n.: knznuj me vV svojem srdu.
Zakaj tvoje puščice so se vame zadrli, težko je padla name tvoja roka.
Nič ni zdravega na mojem telvsu zavoljo
tvoje nevolje, nič celega več v kosteh zcradi mojs ga gre-
£1
ha,
zrast la čez* glavo, te m.
Zal-aj moja krivda mi je kot silno vreme me hudo
II. 'Gnojo se in otekajo moje rano po moji lastni nespameti.
Upognjen in sključen s«-m močno, vse dneve se žalosten vlačim okoli.
-	\	Zakaj	moja drobovina je vsa vneta
'nič ni zdravega v mojem telesu.
Onemogel sem, Ves sem strt, vpijem v svoji srčni stiski.
Gospod, tebi so znane vse moje. želje?', y * moje vzdihovanje, ti ni prikrito.
Ivloje srce trepečet zapuščajo me moči, celo oči mi že pešajo.
Moji prijatelji in vrstniki so se ustavili daleč proč od mene bednega moji sorodniki so nekje v daljavi,
Zanjke nastavljajo tisti, ki mi strežejo po življenju,
oni, ki mi hudo privoščijo, mi pripravljajo "pogubo,
;■ , neprestano snujejo zvijače,
.III. Jaz pa,kot da sem gluh, ne poslušam, kot mutec ne odgiram svojih ust«,
Postal sem kot človek, ki ne, sl^iši,* čigar usta ne ved® .odgovora,
Le vate, Gospod, zaupam a	‘
,ti me boš uslišal, Gospod Bog moj.
Samo to prosim V* Naj se ne vesele ob meni, naj se ne ponašajo ošabno proti meni, ko se moja noga opoteka.15
IV. Zares blizu sem padcu,
moja bolečina je vedno z menoj*.
Saj priznavam svojo krivdo,, strah me, - je zaradi mojega greha.
Vendar mogočni so, ki mi brez vzroka nas- • protujejo,
mnogp jih je, ki me po krivici sovražijo. Ljudje, ki dobro s hudim vračajo, me sovražijo, ker se držim dobrega.
Nikar me ne zapusti, Gospod,
Bog moj, ti nikar ne stoj daleč od mene 1 Hiti mi na pomoč,
Gospod, rešitev moja 1;
(beseda fantom - ob njihovem tednu)
PRVO SONCE JE ZASIJALO.
'*V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta, in prazna in tema je bila nad vodov jem'- $ in Duh božji je vel nad vodami. Bog je rekelt bodi svetloba!” ■ '.
( Moz 1, 1-3)	*
To je bilo jutro božjega stvarstva, rojstni dan življenja na zemlji, Luč je razklala temo in prvo sonce je zasijalo in zbudilo življenje vsepovsod. Prvo zelenje je pognalo in prvo cvetje je zadehtelo Bogu v slavo in čast.
DRUGO SONCE, LUČ SVETA - KRISTUS.
Prvi greh. je uničil ubranost v svetu in v sužnost vkoval človeka. Zopet je tema, tema greha, pokrila svet. "Postali so v svojih mislih prazni in otemnelo je njih nespametno srce " .
(rim 1, 21)Tedaj so se vnovič odprla nebesa in Duh božji je spet zaplaval nad svetom in nam ustvaril drugo sonce, luč sveta,Kristusa. "Glej , prihajam”, govori, "da bi Tmnli, z l v ±3 e n o e "Tri ga * imeTI v'" izo-biljut"
Nova pomlad je s Kristusom zbrstela in prelepe rože so zacvetele. Na božjem soncu so dozoreli, nahranjeni z božjim Telesom in božjo Krvjo - mučenci, S kačo in levom so se borili in premagali vse divje zveri in si izvojevali svobodo božjih otrok. Svo- • bodo od vseh vezi, ki vklepajo človeka v sužnost,
K SONCU FANTJti - Za SVOBODO ZLATO.
Morda je prišla v vaše duše zopet tema, ki jo je prinesel osebni greh in je zemlja vašega srca postala pusta in prazna,
Kaj čakate in oklevate? Tudi za vas je ustvarjeno tretje sonce, Evharistični Jezus, ki vas Čaka, da vas bo ogrel. Svetloba božjega usmiljenja želi prodreti v temo vaših duš, da bo zopet pomlad prišla v vašo notranjost.
Svobode si želite! Prav je tol A osvobodite se poniža-jočih, sramotnih vezi. In to svobodo daje Kristus. Notranja svoboda je prva vseh svobod, brez nje nobena druga svoboda človeka ne dviga*
NE POZABI NA DUHOVNE VAJE ZA FANTE PRIHODNJI TEDEN J PRINESLE Tl BODO NOTRANJO SVOBODO<
Na pustno nedeljo zjutraj ob šestih je bilo. V župni cerkvi v -predmestju -nekega južnonemškega mesta je zvonilo k maši. Proti cerkvi je stopicala stara ženica,Iz nekega pustnega zabavišča pa je prav tedaj pridrvelo kakih dvanajst mladih ljudi, seveda čisto po pustno navdahnjenih. Ko so zagledali, kako ta ženica z molitvenikom v roki gre proti cerkvi je c cU n zavpil za njo t "Mamica, še za nas moli, nas danes ne bo v cerkev 1"
Stara ženica je obstala, se obrnila in rukiat "Molim že .lahko za te, ned ji jske dolžnosti pa ne morem mesto tebe. odpraviti. Oe bo moja molitev tebi, ki nja -rno delaš proti božji zapovedi# kaj koristila, tuai n<i vem! Molim lahko zate, umreti zate in pred sodni stol božji pa musto tebe tudi ne bom moglči stopiti,"
"To je pa čisto prava pustna pridigaji je odgovoril eden od lahkoživcev, Drugi pa je rekel: t Na vse zadnje ima pa stara ženica čisto prav. Do zdaj smo cele ure žrtvovali svoji zabavi, zato 5a zdaj žrtvujmo vyaj pol ure, da opravimo svojo nedeljsko dolžnost, potem bomo l^bko vsaj z mirno vestjo šli spat."
Tega mnenja so bili tudi ostali in šli za ženico ,v
cerkev*
re Poz mimo vcliega Dne
V	sredo bo ta dan. Mislim na praznik sv. Jožefa. Velik je ta svetnik, tako velik,^da mu je Bog zaupal v varstvo^najdražjo in naj lepše: Jezusa, Boga človeka in Njegovo mater pre-čisto Devico Marijo.
Bil je skrben varuh in skrben rednik obema. Zato ima tudi njegova priprošnja pri Boga posebno moč.
Slovenske dežele in' to vse, so ga že ’zdavnaj izbrale za svojega posebnega zavetnika. Da jih varuje, da zanje skrbi.
Kdaj so bile bolj potrebne njegove skrbi in njegovega varstva kot danes?
Kdaj Slovenci, njegovi varvanci, po vsem svetu raztepeni, bolj potrebni njegovega varuštva in redništva?
Sv. Jožef svoje moči pri Begu ni izgubil. Sv, Jožef ni še odrekel nam svoje zvestobe,
Mi smo nanj pr v več pozabili. Njegov praznik naj nas o- -pomni, da ga bomo vsak dan klicali*
Sv. Jožef, varuh slovenskih dežel, prosi za nas!
Sv. Jožef, rednik Sim božjega, ne daj, da .bi ga naš narod izgubil.
Sv. Jožef, strah hudobnih duhov - vzemi jim moc nad do-movdno in dušami!
Sv. Jožef, zaščitnik sv. Cerkve, varuj jo po vsem svetu daj da iz sedanjih preizkušenj vstane še močnejša in lepša v naši domovini!
0 svetniku, čigar spomin in god smo obhajali prejšnji petek, o Tomažu Akvinskem, pravi rimski martirologij, da je bil najprej sholastik, imenovan angdlški učeaik- (Doctor angelicus), svetovno slaven po plemstvu svojega rojstva, po svetosti svojega življenja, posebno, pa po svojem globokem znanju bogoslovja.
Rodil se je leta.1226 na gradu Roccasecca-v Kalabriji v Italiji v zelo odlični družini« Njegov oče Landulf, grof Akvinski je bil v sorodu s cesarjem Friderikom 11., njegova mati Teodora je bila. grofica Teatimska.	•
Komaj pet let starega dečka so izročili starši v vzgojo benediktincem na Monte Cassino, V svojem šestletnem bivanju v tem. samostanu je pokazal mladi Tomaž tako izredno nadarjenost, da je opat očetu svetoval, naj ga pošl je-komaj' dvanajstletnega.- na u-niverzo v Neapel. Oče je privolil; saj je tudi sam spoznal, da so opatovo mnunje o sinu Tomažu, povsem ujema z njegovim gledanjem na dečka* Kajti milina njegovega značaja, prikupnost njegovega obnašanja, ljubeznivost njegove nedolžnosti, globočina njegove duševne zbranosti in prisrčnost njegove pobožnosti je očarala vsakogar, kdor je mladega Tomaža videl. Na očetovem gradu, kjer je prebil počitnice so se vršile šumne veselice in zabave$ vendar Tomaža niso mogle prav nič raztresti. Skoro ves čas je posvetil študiju in molitvi. Bil je tih in. molčeč. Kadar pa je spregovoril, so bile
njegove besede duhovite, odsev notranje ubranosti in pobožnosti. Poznal ju eno^samo edino zabav c, da je dejal ubožcom miloščino, kolikor najveo je mogel.
Prav tak je bil Tomaž m univerzi v Neaplju.Živel ju s oni o za molitev in študij* Vzbujal je vsesplošno pozornost. Profesorji so strmeli nad njim zaradi njegovega znanja, pokvarjeni svet v razkošnem neapeljske ra mestu pa nad njegovim krepostnim življenjem. Tm se jo nenadoma - sedemnajstleten - odločil za vstop v samostan. Hotel je v Rim, da bi bil tam sprejet v novi-oiat ruda sv. Dominika (ordinis Praedicatorum). Ves Neapel je nad tem dejanjem ^osupnil. Svet je ostro grajal njegov korak, družina, njegovi domači so ugovarjali na vse načine. Da bi se vsemu temu izognil, je prosil Tomaž svojega redovnega predštojnika, naj ga pošlje v Pariz. To se tudi zgodit Toda uiud potjo ga ujameta dva njegova blata in^odpeljeta na domači gred Roccasecca. Tam se spravijo naOenj starši, bratje in sestro. "Kaj grofovski sin, ki je v sorodu s samim cesarjem in kraljem, naj nosi kuto? Grof Akvinski naj prosjači in berači in uh in živi od'tega priberačenega kruha, kot ostrižen in_obrit menih? No, nikoliStrgali so mu s telesa redovno obleko in ga vrgli v jeco v grajski stolp, Tomaž se ni upirali samota v stolpu ■ mu je prijala, saj je mogel tam nemoteno moliti in premišljevati, A omajati se od svojega namena ni dal. Zato je morsl prebiti v tčm stolpu dve dolgi leti. Tu sem so mu nekoč celo pvtilali zloglasno žensko, da bi ga potom nje dobili v (svet nazaj., a je to nevarnost zmagovito prestal. Slednjič se ga' je Omilila rodna sestra in mu pomagala, da je tajno in skrivaj pobegnil v Neapel. kjer je brž položil redovne obljube in tako preprečil nadaljno ugovarjanje in nasprotovanje domačih. Predstojniki so poslali Tomaža v Kolin =(Koln) v šolo takrat po vsej 2vropi znanega in slovitega dominikanca xAlberti Velikega.
Tu je pil Tomaž učenost s polnimi požirki, pa ostal pri tem tako ponižen in molčeč, da so ga razposajeni sošolci imeli za neumnega zabiteža in ga imenovali kar *• mutastega sicilijanskega vola”. Eden teh dijakov se.' je nekoč celo ponudil, da bi Tomažu ponovil v šoli obdelano snov, Tomaž je povabilo prijazno sprejel in dobrohotnega tovariša pazno poslušal. Ko pa se je temu pri nekem težjem vprašanju zateknilo, da ni vedel naprej, se je Tomaž spq-zabil in razvozi jal tisto vprašanje sam s tako jasno, preprostostjo in tako učeno dovršenostjo, da je tovariš svojo zmoto spoznal, pa sporočil dogodek tudi predstojnikom. Albert Veliki je odredil javno disputo; Tomaž naj bi razložil določeno tezo in jo branil pred napadi sošolcev. In glej! Tomaž je svojo nalogo izvršil s tako lahkotnosflo in s tako duševno prisebnostjo, da so vsi ostrmeli in onemeli. Tedaj je posegel v disputo sam Albert , in postavil kar moč težke ugovore. Toda Tomaž ni ostal dolžan nobenega odgovora. Razvil je tako 1 istroumnost in pokazal ^ako polnost znanja, da je slavni učenik Albert zaklical poln začudenja! "Tale, mutasti vol bo nekoč rjovel, da bo odmevalo po vsem svetu."
Tomaž je prejel mašniško posvečenje. Kmalu nato so mu poverili stolico bogoslovni šole v Kolnu. A mladi duhovnik je stopil često tudi na prižnico ter pridigal ljudstvu* a to tqko prisrčno in tako iskreno^ da so ljudje menili, da slišijo samega angela. Kaj čuda, če se je zrMilo mnogo nenevadnih izproobi njenj, Tu i^ t^m pa jo moral, ko je govoril o ljubezni Od^eše-
I
i"	i	’
■ j .
9v
nikovi do ljudi, zaradi glasnega jolca poslušalcev enostavno zapustiti prižnico,	*
Lota 1252 je bil Tomaž poslan v Pati z, da "bi položil izpitega dosego akademskih časti. Izpit je prestal s tako odličnostjo, da so mu. proti vsem dotedanjim navadam in pravilom izročili takoj stolico na' ten'univerzi, (Dalje)
(Opomba;V zadnji številki'je- treba popraviti drugi stavek v predzadnjem odstavku iM Za ta greh (Adamov greh) ms Bog 3.e moro kaznovati, ker smo brez osebne krivde.” Pravilno 1“Za ta greh nas Bog ne more kaznovati'z večnim pogubljenjem, ker . smo brez. osebne krivde
Ljubezen brata Kristusa.
-	^	r ~  ------- - -
Kristus. -	nas	brat - je Sin božji,	zato.so	imela	vsa
njegova dejanja neskončno vrednost, Samo kapljica njegove krvi, samo en del ljubezni do. nebeškega Očeta,samo eno delo izvršeno v slavo Očetovo, bi nam moglo vrniti posvečujočo milost božjo. A Kristus se s tem ne vzadovolji. Da bi bolj razumeli in cenili milost, jo hotel kot Olovek-Bog toliko trpeti, da nam je vrnil, do česar več nismo imeli' pravice« Trpel je vse, kar more človek trpe ti* Njegovo trpljenje je bilo neizmerno, neskončno. To lahko re-* čemo	ne	le	zaradi 'njegovega dostojanstva-, temveč tudi	zaradi velikosti	žrtev. Rešil	nas	je popolnoma Adamove	krivde.	Zopet	lahko
živimo božje življenje, 11 Opravičen je nam daruje njegova milost po odrešitvi, ki je v Kristusu Jezusu.M (Rim 3.24)
$r at _Kristus_vzor nadna r av ne ga_ ž iv 1 j en j a_.
Kristus se ni zadovoljil samo s tem, da nam je zaslužil milost božjo, hotel je postati tudi vzor nadnaravnega življenja. Tak vzor kot je Kristus nam je potrebentu Ljudje, ki nas obdajajo, pravi sv, Avguštin, bi bili preveč nepopoln vzor, Bog, svetost sama, pa bi nam bil preveč odmaknjen." Zato je večni Sin božji postal človek in nam s svojim zgledom pokazal, kako se moremo na zemlji -bližati božji popolnosti. On je lahko rekelt "Zgled sem vam namreč dal, da bi- tudi vi tako delali,11 (Jn 13,15) Tako daleč je šlo njegovo ponižanje za brate, da pravi o njem sv. Pavel, da je postal prvorojenec številne družine , "Prvorojenec med mnogimi brati" (Rim 8,29). On je v resnici prvi, ker je	od	vekomaj Sin in bo.vedno	ostal,.medtem	ko je
nas posinovil Bog	in	to božjo otroštvo la liko	vsak trenutek	zgu-
bimo s smrtnim grehom. On je prvi tudi zato, ker je Sin božji bolj kot mi. Magdaleni je rekel $ VK mojemu Očutu in vašemu Očetu", On je Očetov	bolj kot naš in O^e njegov	"bolj kot mš,.	Bog
Oče in Bog Sin imata	isto naravo. Vse jima je skupno.
. Mi smo daleč od take popolnosti, Po božji milosti le postanemo deležni božjega življenja« Sv, krst nas ne naredi enake, marveč ie podobne Bogu, Seveda je že to velika odlika in nedoumljiva milost. Kristus se ne sramuje nas imenovati brate. (Hebr 2,11) Kako globoko se je ponižal Odrešenik -zato, da jo tako visoko povišal nas,, svoje brate.
Ste v.
" v....
r
> ArrIKT
_	__	_	wjiiy	v	In__
Slavni francoski- pisatelj Ljimartine” jo takole opisal lik katoliškega duhovnikai
V vsaki župniji je en mož, ki nima svoje družine, katerega pa ima vsaka družina za svojega člana. Pri vseh slovesnih priložnostih življenja pomaga s sv.-_.tom in dejanjem. On spremlja človeka skozi celo življenje, on blagoslovi zibelko, zakon, bolniško posteljo in mrtvaško krsto«, Otroci ga ljubijo, spoštujejo x in se ga bojijo j celo tisti, ki ga nv poznajo, mu nravijo i Oče. Pri njegovih nogah, razkrije kristjan svoje srce, on je tolažnik v tulesnem in duševnem trpljenju. Bogatin in ubožec trkata na njegova vrata: bogatin, da n^poznrm deli miloščino, ubožec, da jo sprejme, ne da bi zardel. Po sv o j era preprostem življenju spada k ljudstvu, po svoji izobrazbi in sv o. j em znanju ima pristop v naj-
ima moč božjega svetu ne more lju-
visje kroge. On sme vse reči, njegova beseda poslanstva.	Ta mož je	dunovnik - in nihče na
dem toliko dobrega in	toliko hudega storiti,	kakor on,	kakor
pač svoje visoko poslanstvo izpoljnjuje.
Tako opisuje duhovnika pisatelj Ladartinv.
Poglejmo,	če je res duhovnik to,	kar pravi	o	njem ta
francoski pisatelj. Najbolj zgovorne pričo so v zgledi»
Angleški poročov ilec pripoveduje ganljiv prizor s pariškega kolodvora. V veliki dvorani je ležalo večje število ranjencev na slami. Eden izmed njih je posebno vzdihoval. Sestra ga hoče na no^o prevezati, c jo zavrne z besedami* 'JProsim, pojdite brž po spovednika.” “Kje naj ga pa dobim?” vpraša ses-ISra« Tedaj se dotakne drug težko ranjeni bolnik sestrinega roka-
va in komaj
mu.” Sestra
slišno pošepei se obotavlja.
lej "Jaz sem duhovnik. Nesite me k nje-Vojak, ki pravi, da je duhovnik ima strašno rano, ki nu jo je povzročile, granata in najmanjše gibanje mu lahko prinese smrt«, Toda duhovnik se' smrti ne boji x ”D;-Sa me potrebuje«, Brž me nesite k njemu!” in hoče sam vstati in iti. Pa omahne lia slamo. Pr; več krvi je izgubil, Dvignili so ga in ga položili k vojaku - sotrpinu. Poslušal je spoved. Ko je dajal odvezo, j n b.il take slab, da ni megel napraviti znamenja sv. križa. Usmiljena sestra mu je pomagala dvigniti roko. Hip nato je duho tolika in vojaka- spovedanca objela večnost« Roko v roki sta umrla«
Mlad duhovnik stopa po umazanih ulicah zanemarjenega pariškega predmestja. Ljudje so ga z začudenjem gledali, saj po teh ulicah še niso videli iti duhovnika."To je torej moja nova župnija” je mislil duhovnik in tiho prosil božjgga blagoslova za svoje novo delo.
Iz teh misli ga v zdrami trop pocestne mladino, ki se pripodi iz ozke ulice. Ko Nagledajo duhovnika se nekateri plašno razbežijo, drugi od daleč oprezujejo, eden pa se približa duhovniku, pobere kamen in ga z vso silo vrže duhovniku naravnost % čelo« Iz rane se je pocedil curek rdeče krvi«, ^ Duhovnik se skloni in pobere kamen, Bled in pe vsem telesu tresoč se, poljubi kamen in tiho pravit "Sin moj, hvala za ta kamen, To bo prvi kamen za cerkev, katero bom sezidal na tem mestu."
Res je dal duhovnik ta kamen vzidati v temelj prelepe rožnovenske cerkve, ki stoji danes v tistem pariškem predmestju.	>	'
Štev • 75«» Leto II.	- lo -	Neoelja i6.inaxca 19*7,
EPS.................................................................
Tisoče gosi vrešči iz daljave, sein preko tihih travnikov. Ali pa počivajo kot bleščeče snežene kepe na jezerski modrini... Sončnice kima j o iz vrtov ob hišah - in ko se zasveti večerna zarja nad Labodjo goro, se začuje harmonika na utihle ceste.
Kadar sonce pripeka na žitna polja, tekajo male deklice v rdečih krilcih preko polj,Lončene vrče nosijo, da tam gori pod grmovjem natočijo zdravilne kisle vode. Iz stoterih vrelcev izvira v tej deželi«, Skoro v s alt a vasica ga ima.in je ponosna nanj.
In kaj naj rečem o prisrčnih Marijinih kapelicah v osrčju gozdov? In o Marijinih legendah tako domačih in ljubkih?
Iz mračnih temin gozdnih kapelic se popotnik potem povzpe na svetle,- svobodne višave gradov na vrhovih,,. Tiho, kot bi bilo v večnost zatopljeno,* se dviga belo grajsko zidovje v poletni dan. Okrog nje go ve kapele se širi v juniju sladki vonj divje vrtnice. In znotraj v tišini starih grajskih svetišč stoje junaki iz starih časov ob svojih orumenelih grobnicah. Tako zasanjano gledajo s svojimi kamenitimi očmi v molk okrog sebe« -Stari grajski gospodje.so to, - Pred tristo in več leti so zavladali da želi z mečem in gospodovalno besedo, -
Še nikjer pa nisem videl večerne zarje v tako žarečih odtenkih žareti preko dežele, kot tam gori v deželi bazaltnih pečin in nebesno modrih jezer« In v luči umirajoče zarje mi je pri-Š3.a nekoč v spomin zgodba o mladem vojaku, kateremu so dali ime * “Meč Matere božje o" S svojimi očmi sem premeril gori in doli večerne stezice, po katerih je šel v svet, da bi prebil svojo mlado, rdečo kri za bitje, ki mu je bilo ljubše, kot njegova desna roka... Tihe večerne stezice, po katerih^se je po dolgih letih vrnil nazaj ... Ob tom razmišljanju o večerni zarji sem srečal grajsko deklico z voščeno pla.vimi lasmi, ki je Materi božji rekla samo; .''Marija..." Da, tamle gori v rdeče se svetlikajočem gradu je nekdaj mala Lavreta gledala skozi okno0- Tamle na trgu je staro Marijino podobo vrgla na gorečo grmado.„. In tamle spodaj v gozdnem jezercu je izdihnila svojo dušico v objemu tihih jezerskih cvetk - sama nedolžna jezerska cvetka - tedaj, ko so razgatali švedski žrebci po vaških cestah*.. Tamle zgoraj je bila ob gozdnem jezeru lesena koča,v kateri je pisal svojo knjigo "Mec Matere božje", v kateri je mala Lavreta Mater našega Gospoda prvič spet imenovala t" blažena Marija,.," Tam_kjer grajski hrib strmo pada proti travnikom, je naredil "gosji Mirko" svojo votlinico v kateri je molil, Tu ja gorela svečka v rdečem siju ob zvonenju j Ave Marije... Grmada gori.,. Zvonček zvoni..i.
Švedi tekajo sem"in tja... dekleta jočejo... pred staro^Marijino podobo iz belega kamna pa kleči stari protestantski graščak,_
Solze mu tečejo v brado... v divji gonji teče njegov nedolžni otrok proti vodi polni jezerskih cvetic.,, in^vprašal sem^se, ali naj vendarle še enkrat povem zgodbico o * "Meču Matere božje"»
V	ozki stolpni sobici gradu na^bazaltnem hribu je ležal na mizici meč. Poleg njega se je po kačje vila bela svilena v±vica.
Skozi odprto stolpno okno se je oprezno pritihotapil večerni sij poznega poletnega dne„ Popolnoma je zasul ta' tako domači prostorček Z mehko, zamirajočo lučjo.^Tudi^na rjavo orehovo mizico se je spustil in sedel na blesteče me če v o rezilo«,
(Nadaljevanje)