or enaki dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - • •	$6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	??.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Daily ki* g
List slovenskih delavcev v Ameriki«
1 EUSFON: CORTLADDT 2876
The largest Slovenian I	the United States.
j\ Issued every day except Sundays J |j.	and legal Holidays.
I	75,000 Readers.
a*.------------»
Entered as 8econd Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York. N. Y.. unaer Act ol Congrcsn of MarcL 3 187b
NO. 280. — 6TEV. 280.
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 30, 1925. — PONDELJEK, 30. NOVEMBRA 1925.
TKLEFON: GORTLANDT 2876
VOLUME XXXnL — LETNIK XXX m
ZA TAKOJŠNJO 0TV0RJENJE '
ANTRACITNIH R0V0V
Governer Pinchot je sklical konference, ko je namen je takoj zopet pričeti z delom v antracitnih rovih. — Pozval je obe stranki, naj se sestaneta žnjim v Harrisburgu.
Hindenburg je : Mati in hčerka ' podpisal pogodbo. napadli banko.
Predsednik Hindenburg	Mati in hčerka sta v celi-
je podpisal pogodbo,	ci priznali bančni rop.
sklenjeno v Locarno ter	Sled penijev je vodila k
je s tem zavrnil pro-	domu bolnega vojnega
šnje nacijonalistični h	veterana. — Rekli sta,
voditeljev, naj rajše od-	da sta potrebovali de-
stopi kot pa popusti.	nar, da mu pomagata.
Poroča Samuel Spewack.
liKRiLI^C, Nemčija. *J!>. nov. — V dveh jetniških eelieuli sta bili Predhodnik v«ji Hiiule>nbur£ j«- danes j>onoei prvo /.ruski bančni
---------! t - South Dakoti. — pet In
podpisal, včeraj zvečer Loeamo-' ropariei poyodbo. Ko je za psa I svoje inn- , ;t*i-i<!«-s j 1, t >tara mati ter njena s tresočimi prsti na ta inštrument devet njast let na hčerka. Obe. Mrs. miru., je omalovaževal pristaše in K at ari« a Rogers in njena hčerka ebo/.evalee miei jualistov, ki so <rn Vera sta priznali, da ju ji- potre-po/vali v brzojavkah, naj rajse j ba dinarja napotila oropali Ren
Za llindenbur^a je bil to tako $300.
bistveno in mučen trenutek kor takrat, ko je tfikoa> imivyuraeije
prida bo vzdržal rejinbli- toni. ko, ter se s tem odpovedal svojim nionathlstienitn zvezam in iilen-lom.
Značilno za svetovni mir je dej stvo. da je taka skupila kot
sklenila slepo slediti svojemu voditelju. če bo lliudenburp: podprl dofjovor	-»
Hindenburpr je očividno z eno samo potezo svoj epa y>erexa potisnil nazaj _^al osveteželjnosti. Njegova akcija je sledila odobre-uju dojrovora v zveznem svetu / 49 jrlasovi pro.ti l."i. Ti zadnji sn vključevali zastopnike Iztočne* Prusije. Brajulenburfja. Ponierav ske, Nižje Sle/i je. Bavarske m Meklenbiir^a.
Zunanji minister Stresemnmi kancler Luther in državni tajnik
PHILADELPHIA, Pa., 28. novembra. — Governer PincFiot je pozno včeraj zvečer napravil prvi korak za uravnavo antracitne premogarske ttavke, ko je brzojavnim potom povabil predsednika United Mine Workers, Johna Lewisa in majorja Inglisa, naj se sestaneta žnjim v Kapitolu v Harrisburgu.
Premogarji so potom Lewisa že sprejeli povabilo ter je skrajno vrjetno, da bodo storili delodajalci isto. Njih stališče pa ni tako absolutno gotovo, ker bo imel Inglis najbrž težkoče, da skliče skupaj pet ostalih članov komiteja delodajalcev.
Veliko upanja vidijo gotovi krogi za skorajšnjo uravnavo stavke v dejstvu, da bo mogel governer j Pinchot zopet spraviti skupaj za isto mizo obe nasprotni sf stranki.
Zaenkrat pa je razvidno, da ne bo njegov mirovni predlog ugajal niti tej, niti oni strani. Predno ho mogoče končati stavko, bo treba izvesti številne modifikacije. V vsakem slučaju bo vzelo precej časa, predno bo mogoče skleniti definitiven dogovor.
Podrobnosti governerjevega načrta so ostale tajne, vendar pa se glasi, da je odločil glede ene točke | in sicer, da ne sme biti nobenega povišanja v ceni trdega premoga. Ta sklep je razumljiv, kajti governer se še vedno spominja kritik, naslovljenih nanj, ko je bil končal stavko leta 1923.
Številni opazovalci dvomijo, da bi bil sprem-ljiv tako za premogarje kot za delodajalce kate- VT. **lnho? ^T
• II- v i • i • i	i^i	'vali v London, da podpišejo po
rikoli načrt, ki bi stal na tej podlagi. Kljub temu'godbe.
pa bo predložil governer Pennsylvanije svoj na-' Na-lednji korak bo vstop Xem-črt skupni konfernci, ki se bo vršila danes.
HARRISBURG, Pa., >29. novembra. — Klj^b nenavzočnosti delodajalcev na skupni konferenci, katero je včeraj skličal -skupaj governer Pinchot, je slednji objavi) načrt za takojšnjo uravnavo stavke antracitnih premogarjev.
x/ ,	. . ,	.	..	I'(,on Troeki. čeprav bolan in ne-
V lepi sprejemni dvorani Kapitola so bin zbra- koliko "down and out" v politični John Lewis, predsednik United Mine Workers, ,h ni ®«iru. j«- orisal na nekem *<•-vsi višji uradniki unije ter vseh štirideset članov >tailk!1	v Kisl,;v0tKkn- ks"
i	i • •	kt	» • i -i mor J° pnsel, da okreva, svojo
antracitnega mezdnega komiteja. Navzoč je bil raziaao 0 dogovorih v Locarmt in tudi komitej trgovske zbornice iz Scrantona, ki je 'lelu. kHtprpjru sn ijrrale Združene pomagal sestaviti načrt, ter zastopniki drugih tr-	pri Ktvorip"jn ter do-ovo.
govskih organizacij v antracitnem okraju.	j'0)ivM jp (la jt, po,tala Anj,Uja
Manjkalo pa je delodajalcev in njih zastopnikov. ,n?ritHjica Evrope, v kolikor je
HI J	•	• IV	v i >i ..i	prizadeta Evropa, da pa je ne vid-
I reko dneva je major Inglis, načelnik njihovega ,ia roka Am(.riko vlt.klnitk(. v mezdnega komiteja, brzojavno sporočil, da ne mo- Evropi in da je bila Anglija le re sklicati ostalih članov komiteja na tako kratko	mož Amerike,
obvestilo. Da pa še bolj potrdi stališče delodajal- 1 J**'1 f ^ hmi Am«»kn v svo-
. . w . . .	i	•	J rokah »t.ri in pol tisoe mdl-
cev, ki nočejo priti na skupno sejo s premogarji ter jmov zlatih rezerv sveta, katerih
javno razpravljati o mirovnem načrtu, je major In-	devet tisoč milijonov
glis informiral governerja, da smatrajo delodajal -	v, ,ika'
ci privatno sejo žnjim za bistven predpogoj.
Governer je takoj odgovoril, da je javnost prav toliko prizadeta pri uravnavi kot ta ali ona nasprotnih si strank in da mora vsled tega postati njegov načrt javen.
Kot že preje razvidno, sta vi j a governer kot prvi pogoj uravnave, da ne bodo cene antracitnega premoga povišane, niti vsled stavke, niti od pogojev uravnave.
SIOI'X ( ITV. S. D.. J!>. nov. —
Briand je sestavil novo ministrstvo.
VELIKANSKA NEURJA V ITALIJI
Novi francoski kabinet, katerega je sestavil Briand, bo skušal pospešiti uravnavo dolgov v Zdr. državah. — Novi ^finančni minister Lcu-
Morski valovi so ©pustošili dve italijanski pristanišči. — Bagnara v Kalabriji je bila opustošena, ko je vihar trgal hiše s temeljev. — Boje se nesreč
na morju. Ploha je preplavila Lizbono._Več
hiš se je porušilo.
jal z Anglijo. — Zmerni elementi podpirajo ministrstvo.
PA K IZ. F ra tir i ju. 29. nov. — Po .šestih ilii.h politične zmešnjave se j«> včeraj nfieijehio obja vilo novo francosko ministrstvo, katero označujejo v političnih
resijrnira kot pa odobri dogovor. J ner državno banko ter -uhiesti j I;mjri|l ]>0„0st„" k'„t • rein-atsko'.
Najbolj uplivni franeoski ilr-na do vnik. m kdanji soeijali-1. prP kjer živita /. mož..,u i«, oee- ! vveraj ponobln '
Detektivi st> j;i aretiral mu kj«M- živita / mož.-iii m
v Ivlizejsko i
/^'se boste storili za ljubezen in kadar so vaši ljubljeni v zadregi — je rekln rs. Rogers uradnikom po aretaciji, j/.a vsako je bila določena jamščina ^"»OrK).
Stahlheim federacija, ki sanja o'a ker je nisita mn^li staviti, sta novi vojni s Francijo, oficijebio morali v ječo.
i.t" v Ligo narodov v pričetku prihodnjega leta.
kolikor je 'prizadeta Nemer-ja, bo uspeli konference v l/oear-no ter dogovora odvisen od velikodušnosti zaveznikov napram poraženem narodu.
MOSKVA. Rusija. 25). nov. —
Sled penijev je povedln detektive na dom Itogersa. kjer so mi šli ženo preoblečeno v moškega. Ko so jo kan fro nt i ra) i z dejstvom, da je v neki prodajalni zamenjala 700 penijev za debelejši denar, je priznala, da sta s hčerko izvršili rop. Ko so vprašali hčerko., zaka,1 se je udeležila ropa je rekla : Ke/ je mati t.iko želela.
Izvedenje suhaške postave pri bogatih.
Governerka Ferguson v Texasu je pc nudila nagrado $500 za informacije proti kršiteljem, ki imajo več kot $5000 premoženja. — Rekla je, da se razmere gnusi ljudem, k i uvažujejo rostave.
NAPOLJ, Italija, 29. novembra. — Velikanski
cheur se bo tudi poga- morski val> ki Je PriHrumel tekom strašnega viharja, je opustosil mesto Bagnara v Kalabriji, v bližini Mesinske ožine. V bližini ležeče pristanišče Monteleone di Calabria je tudi močno trpelo. Do-sedaj ni bilo še mogoče določiti izgub človeških življenj.
Prebivalstvo obeh mest je preplašeno zbežalo iz svojih domov. Hiše so se podrle vsled povodnji, ki e bila posledica velikanskih nalivov in morskih valov.
Mesto Bagnara ima 7500 prebivalcev, MonteV onepa 10,000.
Vihar je bil splošen ob celi južno zapadni italijanski obali in ob Siciliji. Številni deli dežele so trpeli veliko škodo. Znano je, da je bilo poškodovanih več ljudi in porušenih mnogo hiš. Komunikacije so bile prekinjene, železniške tračnice izpodko-pane in brzojavne ter telefonske zveze pretrgane.
Vihar je divjal tudi na morju, kjer se je gotovo pripetilo več nesreč.
O resni škodi poročajo iz italijanskih pristanišč Messina, Trapani, Catania in Milazzo.
LIZBONA, Portugalska, 29. novembra. — Velikansko škodo so povzročili nalivi, ki so se pojavili v Portugalski v četrtek ponoči ter so trajali štiri dni in ^vajset ur.
Do,predvčerajšnjem opoldne je bila Lizbona pre-plavlj ena, transportacija je bila prekinjena v številnih okrajih in več hiš se je porušilo. Pogrešajo številne obrežne ladje, in bati se je izgube človeških življenj.
Setubal, ki leži Lizboni nasproti, je pod vodo, in edina transportacija se vrši s pomočjo čolnov.
Klici na požarno brambo, naj reši ljudi iz porušenih hiš, so bili tako številni, da je bilo nemogoče vsem zadostiti tekom popoldneva.
Lizbonska povodenj in calabrijski morski val sta tvorila konec viharjev po Evropi, ki so povzročili
palačo ter predložil predsedniku seznam svojejra kabineta, ki po menja naravnost vojno napoved proti soeijalis'toiii.
Kot ''ronojrat" ni novi ministrski predsednik dolžan vernost! nobeni stranki. Njegovo ministrovo je odvisno glede podpore od vseh zmernih elementov v poslanski /horniei in v senatu ter ne izziva le soeijalistov. temveč tuli praznoverje. Vspričo največjih problemov, kar ji je mogla dežela | rešiti predstavlja kabinet osoltje ; trinajstih članov. Poleg tega pn j je finančni minister, ki bo moral j najti res i t« .v teh problemov. I,ou*< Loiieheur. iiulu-trijalni magnaf.
I.e malo dvoma j>'. da bo dobilo mi'.:' .ii* tvo Brianda obširno zaup-nieo. V ]^»nedeljek se bo Da)>otil Briand v London, da se udeleži eerimouije ]>:>dpisanja dogovorov, sklenjenih v Loearno, ki pomenja-jo največji dlplomaiičui nspeji njegove karijere. V sredo se bo vrnil v Francijo ter prečital še i-t«'ga dne kratko ministrsko \/ javo. v kateri bo prodi za po-ia\-' giljotine", da /.mnii^a parlamentarnih gov »i*o\* irb le fina ne. Vladna zunanja po lirika bo o tala neizpreminje-na,
z izjemo, ila se bo pospešilo kora-1 i*i • i	vi.
i	»• i i	velike izgube na zivliennh m l?stnmi
ke za uravnavo francoskih vojnih . . &	J 1 11
dolgov v Združenih državah Ti
j 'j'-nJ
in da je dobro, da ostane Amerika na dni^i strani morja, kjer n-more ško<liti sovjetom.
Vihar na maroški fronti.
Predlagal je petletni dogovor in stvorjenje pre-
FEZ. Maroko, 29. novembra. — Nad glavnim stanom francoskih letalcev je divjal včeraj silen vr-hnr. Trije vojaki so bili ns-mrče-ui, nad dvajset jih je bi>o pa težko pošked o vanih.
AI'RTIN. Texas. JO. novembra, (iovernerka Miriam Ferguvm. 'je izjavila danes, da bo nržavi? Texas plačala $T»tK) njlgrade za obsodbo k;itercgakoli prebivalca 7. $."»(K)0 ]>rem<-y.»Mija. ki krši pro-hibi-eijske j)Ostave.
Njena proklamaeija je skrajno Oilkrita in pogumna. V njej trdi. da s<> trij«« juo/.j«' v Texasu. neki velik bflajat<<.lj' listov, neki oj!i-čen prejšnji uradnik in milijona • ter neki okrajni <-odn!k pili o-pojno pijačo ter se	l.iali ^
ti-ni, i ločim morajo ubo^i Ijud.)«-romati vječo. Ljudje v Te\n so t.koj spoznali, katere ima pri tem v mislih.
Governerko l^erguson so n?« padli melodist i. da * pušča i/, ječe kršitelje pi ohibieijske postave Proklaanaeija i*a poziva mctoili-
-ti*, naj se požurijo ter jxuiia'zajo pri razkritju in obso lbi velikih ptičev. Moč jjovernerke je vedno med najemniki fann. ko-jih nikdo ui imel nikdar $."»000 premoženja ter jih nikdar ne bo
iskovalnega sveta, ki naj bi se tekom teh petih !et Občina je uvedla c*em-
pečal s proizvajalnimi stroški in ryezdami. Ta svet naj bi bil sestavljen iz po dveh zastopnikov premo-garjev in delodajalcev ter treh zastopnikov javnosti.
Ta svet naj bi imel dostop do knjig premogovnih družb in krajevnih unij, a ne smel bi se objaviti številk, tikajočih *£ kake posamezne premogovne družbe.
urni delavnik.
HIBBIXG. Min.ii.. 29\ nov. — ObčhiKki svet jo danes sklenil uvesti otfcinurno delo v vseli mestnih podjetjilv To velja tudi za kon-traktorjo. ki opravljajo kako delo po naročilu občine. Vsak prestopek bo kaznovan z globo desetih dolarjev.
Angliji.
Novi finan'ni minister Loti cheur, ki je intimen prijatelj an-gleškega finanč. ministra Cluu-tdiilla. bo čimpreje mogoče otvo-ril pogajanja ž njim ter se bo sani napotil v London.
Prejšnja poročila so s»- glasila: PARIZ, Franeija, 27. nov. — Politična kriza v Franciji s> .je nožno včeraj zvečer na nepričakovan i.i presenetljiv način zaVot-nila, ko je bila pojiolnoma zdrob-j Ijena kombinacija soeijali tov in i radik.dnib soeijalistov. znana kot | «'ai*lel d, <»iinehes. ali kart ! h-j vili strank.
( Ta polom je prisilil prejšnjega | ministrskega predsednika ll«-i -riota. voditelja radikalnih socija-■ listiiv. ki je skušal ^tvoriti uiiui-U.tr>.tvo. izjaviti, da so bili njegovi napori brezuspešni. Pred vodnik, ki m1 je nato posvetoval z več voditelji, je konečno že druži«.v 1e-bi:a I kočeni tednu naprosil Brianda. naj n "u hVancijo pred političnim in finančnim polomom.
Direktna in skrajno značilna j posledica tega dogodka je bila, da "	j «o danes soei^alisti, ki so bili v
Odobrenje degovorov Z I l>r,'r<'w^tnaj'iih mesecih Oil-j v« nn i	govoriti za >1 rinoglavljen ie treh*
weeino 72 glasov;
Najmanj sto ljudi je izgubilo življenje tekoi i slične nesreče v Atenah v torek, ko je velikanka ploha preplavila nas«lbi ne beguncev.
e;> liu,ni!i neVa '
oKoascin ju rzvanred-]»>ložaja ne mislim. >la b. nioget odkloniti	- > b-lova-
uje. J».r:et I s»* bom takoj pogajati ter upam. da bom lahko krog poldne obvestil predsednika o svn-jem delu.
Po posvetovanju št. viluiun biiiet sestavljen prijatelji, me,| njimi r.ouis r.oiv- dvajsetih ur.
ehenrjrm, se je umaknil Brian t. in njegovi številni tajniki so pn-celi sestavljati ilolg s«»zb<uii politikov. s katerimi -e hoče Br'.an i danes posvetovati.
Pričakovati je, da bo novi ka-v f ku s- i:i i »t
mir
BERLIN, Nem«
ija. Jt. nov
: kabinetov in tudi za sedanjo kri-— i zo. po|K)lnoma iz<4irani in da s*
Nemški državni zlmr je formalno odobril Locarno varnostni dogo-vir, in izid glasovanja j«' bil raz-viden še tekom drugega čitanja.
Dvesto iu eno in petdeset poslancev je glasovalo za predlogo in le 17fi proti njej. Opozieija je obstajala v glavnem iz nacijouali-sjtov Ui komunistov.
morajo umakniti politične po-zornice. Položaj je sedaj tak. da je treba brez pomoči soeijalistov Ustvariti kabinet, kojega izključna naloga bo rešiti (vhtipno finančne iHMhbleme dežele.
Briamlova izjava se glasi:
— Predsednik republike je zahteval, da sestavim kabinet. Vspri
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so nase cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Prt nakazilih, ki znašajo manj kot en tiso* dinarjev ratunamo posebej 15 ffnlov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplmtuje Tofttnl tekoTnl urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 0 20	500 Ur..........$22 00
300 lir .......... $13.50 1000 lir ........." $43 00
Pri naročilih, ki tna&ajo manj kot S0t Ur. računamo po 15 centov za poštnino in druze atroAUe.	'
Razpošilja na zadnje pošte In Izplačuj« Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za počil Jat ve ki prenesejo PirrTlSOC DINARJEV ali pa DVATlsoC
LIR dovoljujemo in» mogočnosti Se poseben |»opuRt. Vrednotit Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega ravloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po reni tirnega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠ1UATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠCJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE *
Denar nam je poslati najbolje pe Domestic Postal Money Order ali mm Now York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Gortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Gortlandt M8?	•. i < - \ t • -
J
Am
1


i>LAa NABODA« 30, NOV., 1023.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)

fiwned ond P«MM#d bf ■LOV1NIO PUBLISHING COMPANT M Corporation)
Prank Safawr, president	Lorda Bsiwdlfr, iffararfr
Plaoc of btuin«« of th« corporation and addrewee of abon off ion 92 CorMandt St., . Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NABOD1 "Voit* of ike PeopU"
LETINA V JUGOSLAVIJI IN DRUGE GOSPODARSKE VESTI
leeued Every Day Except Sundays and Holiday.
£a telo leta velja liet ea Ameriko
in Kanado_______$6.00
Za pol Uta	$8.00
fo Mri leta	$1.00
Za Sew York ea telo Uta_ $7j00
Za pol Uta________$3 JO
Za nioeemttvn M eeU Ut* _ $7.00
Za pol Uta •MmUMaMMOMB $5.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izveemh nedelj in praewfkow.
Popisi brea podpisa in osebnosti ba ne priobčujej> ~ Denar naj «e blagovoli poliljatj po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni* kar. prosimo, da m nam tudi prejftnje bivališča naznani da hitreje
najdemo naslovnika.	_
"3 L A ti NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
UNIČENJE PREMOGARSKE ORGANIZACIJE
L/, Washing t orni prihajajo poročila. ki so vsi* prej k < »t dobra za premolar je v -rovih autracitiicga premoga. V zveznem glavnem mestu se zgrinjajo t« umi oblaki nad prentogarsko organizacijo, in vse kaže. da bo prišlo nekega d.ne do sirasnega poloma. Pri tem pa ne 'jvc, iiir* več in nir manj kot zato. tla uničijo organizacijo Inited Mini« Workers « tem. da na oni ijii>i izstradajo promogarje. ter nudijo na drugi -trani iiciinijski industriji mehkega premoga, prilika. da razširi svoj delokrog.
Zadnja stvar naj bi služila v dosego prv< ga cilja. S tem da dobavljajo iztoku ter indu-trijam iztočnih držav zadosti mehkega premoga, ovirajo zmago splošnega javnega mnenja, ki sili k uravnavi stavke v antracituiji poljih.
Ameriško javno mnenje je. kot .spjo.šno znano, skrajno egoisti'-uo. Niti najmanjšega pojma nima o socijalneni razumevanju. Prtu Iv.se m pu ne zna praviLno sotliti. Prisega na kapitalisteino časopisje ter vrjaine slehrno he.soilieo. S tem časopisjem vred tarna nad 44 v<nlikanskinii plačami" pn inogarjev ter obžaluje njtli požreš-news t, —■ čeprav je znano, da je dosegla v zadnjih par letih ameriška premogovna industrija čMi dobiček eelih -lo proeentov.
V sled tega je mogoče i/siliii k<iiee sedanje premogarske stavke izključno lo s pomočjo pomanjkanja premoga, in to je premogovnim baronom dobro znano.
Kako pa je mogoče spravit-i mehki premog v iztočni- državo? Indiana, Illinois. West Virginija in druge proizvajalki* mehkega premoga daleč proč. Prevozni '-trošlci v New York. New Jersey. Connectiont in druge iztočne dižave so skrajno visoki. Kljub temu pa so povišali cone tega nič vrednega nadomestila za trdi premog tako, da je prodaja tega premoga v iztočnih državah bistveno ovirana.
Veb-kapit-al pa si zna v vsakem slučaju pomagali. Zakaj pa ne Ali ne lastni je. Združenih držav z vsem. kar se nahaja v njih?
Vsi od tega so t.udi pričeli s polji mehkega premoga v za padu i Pennsylvania. Meddržavna trgovska komisija. koje člane imenuje predsednik teh jih mora nato potrditi senat. je dobila ukaz. naj zmanjša traiisjportaeijske pristojbine za premog.
To se je tudi -zgodilo.
Najbolj važna polja mehkega (premoga pa se nahajajo nadalje proti zapadli, v južnem lllinoi.su, Miehiganu. West. Virginiji in Jirdiani. Le v slučaju, da spravijo ta premog v iztočne državo, bo na razpolago zadosti premoga, da se ne bo občutilo dejanski pomanjkanje trdega premoga.
Vsled tega delujejo že sedaj za to. da še nadalje skrčijo prevozne pristojbine za premog v/. Srednjega zapada..
Akciji Meddržavne trgovske komisij;- pa je bila še bolj podla kot pa izgleda na prvi pogbd. Znižala je prevozne pristojbino lo 7M mehki premog, katerega proizvajajo v neiinijskali rovih, a ni zniža la ob istem času tudi /prevoznih pristojbin za premog, katerega proizvedejo v poljih me-hkega premoga v zapatlni I'ennsylvaniji. ki -so unijski.
Mogočo je tudi zanimivo izvedeti za imena la-mikov tozadevnih rovov mehkega premoga. V naslednjem jih hočemo navesti.
.Med temi so zakladniški tajnik Mellon, Honlwin, inaltimilijo-narski la-/tnik rovov, Roeki-fcller in Schwab Iz Bethelhema. jZadnji. a ne Jiajmanjii je tu<li Herbert Hoover, trgovski tajnik, ki je tudi soudeležen pri proizvanju mehkega premoga.
(Predsednik 1'nit od Mine Workers, John Lewis, se vedno po stavlja, da jo prijatelj t'oolidga, ki "čuti z menoj hi premogarji". Prepričani pa smo, da temelji ."prijateljstvo CoolLidga do Roekefel-lerja, Schwaba in drugih 4'a solidnejAi podlagi . . .
Vsletl tega je skrajni čas, tla ne zre aut-eri-sko organizirano delo na boj prcniogarjcv n jwdjrtttiki s prekrižanimi rokami', temveč, tla stopi v akcijo ter pribori svojim stanovskim bratom njih pravice. In 1'nUed Mino Workers of America?
Ali Ifo ta organizaciji! še nadalje prijemala podjetnike z rokavicami?	'
Novice h Slovenije.
Glasilo trgovinskega department a ''Commerce Rc|w>rts" od novembra piše; jZatlnje uradne cenitve izkazujejo najboljšo (record) letino za vse jiigoslovansge pridel'ke razen konuze.. Ceni se, da je skupna letošnja letina za :10 odst. boljša od lans'ke. Kar se pa tiče ko mi ze sa me jo letošnji pridelek le za malo manjši od lamskcga, ko jo letina koruze dosegla rekord, ali še vodno 50 ottoto večji nad normalnim pridelkom v letm 192:1.
Resno Vprašanje pa je. kako spraviti na ti'g vcliKi prebitek, ki jo na razpolago za izvoz, in to vsled izboljšano dinarske valulo
m zmanjšamih cen poljedelskih p ride lito v na svetovnem 1 ržišču. 2<ilozjuške voznim« so bile znižane za povprečno :U) odšlo, in upajo, tla bo nov tarif olajšal izvoz ter da bo izvoz v zaključnih nio--ec.ili tega leta razmerno večji od onega v letu 1924.
Ham čile vloge so se povečale »i je polno razpoložljivega denarja tesmost na dciiaruem trgu, ki jo obstojala od avgusta 1922. zdi stila je prešla. Obrestno mero piida-jo in nekatere banke sedaj posoju-jejo denar solidnim izposojeval-ci ni oli istih obrestnih merah, ka kršne plačujejo na vloge.
NBPRISELJENCI NE BODO &LI VEČ KA ELLIS ISLAND.
Nevaren vlomilec prijet.
Aretiran je bil Franc Begar, brezposelni rudar, ki je pred kratkim zapustil ljubljanske zapore. Vlomil jo pri branjevki Belihar nasproti Haiizingerja. kateri je, odnesel bla<ga za več tisoč dinarjev poleg tega pa je ukradel kolo slntgi Ivanu Komait-u iz glavne uradniško, pisarne. Te dni ao ga gnali orocsnki v Zagorje na kraj, kjer je imel skrito ukradeno blago. Frane Bregar ni identičen z Alojzom Bregar jem, ki je zaeno-viit prod leti ponesrečen atentat
na Trojanali o katerem se je ve-liko pisalo. Le ta j« njegov brat. ki živi ftedaj nekje v Nemčiji.
Kakor je znano, je na njegovo
glavo razpisana nagrada.
f
Izginuli v Berlina
Pri policijskem predseduiatvu v Berlinu obstoja poseben oddelek, ki iače izginule oaebe. Fo statistiki tega oddelka je izginilo lani samo v Berlinu nad 6000 ljudi. Od tega Števila se ni dala ugotoviti usoda kakih 1300 oseb, ki so torej brez sledu izginile v velemestu.
)
fjeneralni ipri-cljeni <ki komisar [pot niikov fvisiiars j in 22.<»97 ipro-Ilarrv K. Hull je izdal jako važno; hodnih potnikov, odredbo. V i-ti pooblašča prise- Že dolgo časa je .bila navada l jeniške postajo, da <i»iejo pregle-! pregleda val i te poetuike na Kili« dati v parniku samojn vse ino-1 lsbuidu, ako so potovali v trot zomuko potnike, ki očividno in j< :n razredu, hiozemei. potujoči nedvomno spadajo v razred ur-j v prvem in drugem razredu. priseljencev. Do seda j so bili le ne-j pregledajo na ladji in lo oni. o kn priseljenci,' ki |M>tovali v prvem tt-rih imajo priseljeniški *insp.-»k-iu drugem razredu, pregbslani in I o:-.;" kak dvom. se odvedejo na izprašaJii na ladji, dočim so mora- i*-11 i -s Ulaud.
li oni. ki so potovali v tretjem ao pred sedanjo odrodlxi je bt razredu, iti v svrho pregleda na In dovoljeno pregledovanje neka-Elli.s Island.	torih noprisoljencev na ladji. —
Tii nova oil.retlba se nanaša na Mesi ea novembra lanskega leta .p no priseljence, zlasti na ono »potni-! »»-»»nreč generalni priseljeniški ko ko. ki prihajajo v Združene drža «»'«•? odredil, da se tukaj nastan ve začasno radi posla ali zabave, j i4'«« inozemei, ki se vračajo oziroma na one potnike, ki imajo "'arega kraja po začasnem ohiskn takozvani transit viza, katera viza|-< takozvanim povratnim dovolj,-
. . , . .	, . . I njem 6permitom). smejo	preglt«
jun daje pravico do neprekinjene . im 1 . ... _ .	1
<lati na ladji. Popre| so	moral vožnje preko ozemlja Združenih 1U(|i tj innz„mei ;|kn
držav na poti drugam. V tiskat- i v t M jem razredu, iti na Ellis Is nem letu je bilo :if>.:i2<i začasnih land.
ODLIČNI GOVORNIKI BODO OOVOfclLI O P. L. I. S. V
CHICAGU
17.
Will Irwin, znani ameriški pi-
i
<at«4j in žurnalist. profesor Ed-.vard A. Stoiner /. (rrinnell follegu' n Rcatl Lewis, ravnatelj Foreign' Information Se.rvieee. bodo go>-j vorniki na luncheon, ki ga priredi "ikiwki odbor FLI.S due 3. decent-j bra. ob 12.1") popoldne v City 1'luh 'll'i Plymouth Court, v Chicagai. \i treba ni kakega jjosebnega vabila: likete za luncheon 'e dobili v City Club in v sedežu čikaikegn odbora (Room lf>3f>-Matrquette Hblg) oziroma me--^to rezervira ako ^e pokliče na tc-efon State r»GlS.
Will Irwin je ne lo časnikarski kore^ipondent mednarodnega slovesa, marveč tpdi odličen pisatelj in govornik. On je eden izmed čla-

Fefer Zgaga |
MINlSTEFT ClCERlN T) JUGOSLAVIJI
nov upravnega sv»-ta F. L. I. S. od samega p<MVtka. Profesor Steinor, sam tujerodee, je jako plodovi! pisatelj o socijalnih ih mednarodnih vprašanjih, zlasti o vprašanji; priseljevanja. Njegovi knjigi • -"Od iuozcmoa do državljana" in "NTa sledu priseljenca stn široko znani. On je član posvetovalnega odbora FL1S.
Svrha tega banketa je spozna vanje iutt resiranih krogov z delovanjem FI^S in pospeševanje boljšega vzajemnega razumevanja med raznimi skupinami prebivalstva. Banketa se bodo udeležile zlasti razne odlične osebe, ki so interesirane v vprašanju raztol-mačovanja razmer priseljencev v Ameriki in Amerike priseljencem
BOGATSTVO AMERIŠKIH INDIJANCEV.
Vrednost, last nine ameriških Tn dijaiusev st- je znatno povišala tekom fiskalnega leta 1925. Zvezni indijanski urad ceni sedanjo skup no vrednost indijanske lastnine na 1656 milijonov dolarjev. V to vrednost je zapopadena lastnina toliko indijanskih plemen, kolikor onih posameznih Indijancev.
i so ])od varilstvom vlade. 4 Prirastek na vrednosti se priprtij« večji vrednosti petroleja 111 olina. premoga, svinca, cinka, asfalta in drugih rudnin v posestvih indijanskih plemon.
Vrodnost. teh rudninskih naslag se ceni na skoraj 9H4 milijonov dolarjev.
Razne vesti.
Moč živali	jo kakor na levi, ker prenaša des-
Potovalec Alexander je na svo- niča več napora. In končno nohti jem potovanju po St»v. Ameriki o- ene roke tudi ne rastejo na vsel) pazil mi obali pri us!ju reke Sava- prstih enako hitro, ampak je ro nah velikega orla, ki je moril z odvisno od dolžine prsta: na sre-razpotimi perutnicami nad 2 m. d;Ilcu najhitreje, a na palcu naj-Ta«e je spustil nad školjko (ostrca počasneje. Enako opažamo tudi virginica) tudi izredno velikosti v . lasei,' Chri VPl,^rat so 0ftriie_ trenotku, ko se je odprla .Toda v n- tm w istem hipu, ko je hotel orel iztrga- . . . .' . ' . ti ven sočno meso, se je školjka za- ^ P°tWvi, h}\TPe ne*° V™0' prla in stisnila orlu kremplje s ta- in	poleti hitreje kffkor po-
ko silo, da je bil kar prikovan k *nu1' I>H "P*2'1 i* cel°- dft ^ rast težki školjki. Prav nič mu ni po- nolhtov ln v nekem razmerju z magala njegova .silna 1110Č in j>r- °«talhni izločevinami človeškega liutanjc s krili. Pri naslednji pli- kolesa, (pot. seč itd.). To je pa mi bi najbržc tudi utouil, ako bi raditega, ker nohti in lasje niso ga ne oprostil potovalec A lesa n- nie drugega, kakor izločevanje der, s tem da je razbil školjko. J porabljenih substanc. Tako je to-
irej najleipši kras telesa samo* otr-Nolxti in lasje.	deli pot-. Tu vidimo, kako narava
Profesor Bertho|d je dognal, i* najipriprowtejiih snovi napravi da nohti pri otrocih hitreje raste- najlepše stvari , W4 gnusme. jfcloSe-jo nego pri odraalih in poleti zo- vine nantane kras giave. po no* pet hitreje nego pozimi. Da en deklet, iz gnoja pa zrastejo na.J-noht zraste, je treba poleti jJT6 leipše cvetlice in najtaoljie sadje.
dni za rast, pozimi *pa 132. Na	----
desni roki pa zopet hitreje raste- ^^Wngg ts <3LAS NABODA
Poljubiti krasilo dekle, je užitek.
Poljub ukrasti, je nekaj naravnega.
Poljub kupiti, je neumno. Poljubovati dvoje deklet, je potrata časa.
Poljubiti grdo žensko, je uljud-nost.
Poljubiti ženo. je dolcatost. In tiekarteri pravijo, da je velika }. ožrt v-ovalnosi. poljubiti ženino mater.
*
1/. Italije poročajo, da je italijanska jm^lanska zbornica sprejel« postavo, ki »l aloe a, tla zaua-prt-j ne bo ministrski pretlscdnik M-iLssoiini za vsa svoja dejanja ni-•iconiur du.tgemu odgovoren kot italijanskemu kralju.
Kar Mussolini reče in kar kralj potrdi, tjsito bo veljalo.
Trideseit milijonov Lahov be moralo molčati. (Jovoril bt> satno Mussolini, in kralj mu,bo kimal.
Musftolini bo govoril in govoril. Beseda mu bo šeb« tiukrai zastala, ko bo izprcgovnril italijanski narod svojo zadnjo in odločilno besedo.
*
Oh vam ne bo dolgčas, vam bom pa kratko pravljico povedal.
Nekoč je živel zakonski mož. ki je rekel svoji ženi:
~~ Na. tukaj imaš nekaj denarja. moja sladka ženica.
—	Denarja pa čisto nič ne po t robu jem. — mu jo odvrnila.
—	Toda, draga moja. vzemi, vzemi to dolarčko. Kupi novo oble ko. Žo pot let nisi imela ničosat novega.
vos svet ne. — je odvrnila ženica. — Obleke, ki sem jih nosila 7-adnjih pet let. bodo še zn
prihodnjih pet let dobre.
*
V nedeljo dopoldne sla dva rojaka preganjala mačka ter modrovala kot je pri takih prilikah navada.
_ Veš. — je rekel prvi drugemu — s pijačo in pouočevanjein bom pa jaz konec napravil. Prejšnje čase sem še kaj prenesel, ■•r-daj pa ničesar več. Ako ne grem zvečer najkasneje ob desetih v posteljo. sem drugi dan ves polnm ljen in zhit. Poglej, kakšen som danes, ko sem lumpal do štirih zjutraj.
-— Verjamem. — ga je prekini! prijatelj. verjamem, da -i danes ves polomljen in zhit. ker si prišel šele ob štirih zjutraj domov. Jaz sem prišel ob petih, pa nisem nič polomljen in nič zhit. Tax namreč nisem o/.enjen kot si ti.
*
Neki zdravnik je spisal knjigo ter ji dal naslov: "Nasveti za grde ženske".
Mislil je. da ho napravil lop dobiček, pa se je zmotil.
Niti ene knjige ni prodal. pa>e so mu pa bile po preteku štirinajstih dni vse knjige ukradene. *
Svetovna vojna nam je zapustila: drage življcnske stroške ?r« cenena človeška življenja. ¥
Francozi bi lahko odšli iz Sirije in iz Maroka, samo če bi hoteli.
Toda vse kačo, da bo napočil čas, ko bi radi odšli pa ne bodo mogli.
t-
Vso kaže. da v sedanji pro-mo-•rarski stavki ne gre toliko za premog kot za politiko.
*
Ljudi, ki se zbirajo -krog Kovet-tovega glasila, je treba razdeliti v dve skupini: v napol pametne
in v napol neumne.
*
Predsednik Coolitlgc je v svojem zadnjem govoru izjavil, da je prosporiteta debele enakomerno razdeljena.
Nekateri ljudje imajo o tej
stvari drugačno mnenje.
*
Ali že naročili Slovensko-Amo-rikanski Koledar prihodnje lc^ to? Leto« je izvanredno zanimiv. Stane petdeset centov. V Zalogi ga ima fHovenic Publishing Company, 82 Cortland* Street, New York City.
^mnitmiism'
VAttfTA
Po časopisnih vesteh je dal Ci-čerin dopisniku "Revue tics Balkans", «lr. Brauinu sledečo izjavo o >ovjc-tski politiki do Balkana 111 •I ugoslavije.
"Moreni vaut pu trditi, tla zasledujemo do balkanskih drža\ >*amo politiko mirnega /hližanja in tla nikdar mislila sovjetska vlada tta boljše v iziranjpe Balkana. It* s je. da bi pomenilo, da ^ odrečemo svojim načelom, če bi tajili, da ne bi radi videli, da se na Hal kanu -ustanovi sovjet-ka vhitla v balkanski konfederaciji, "oda ni računamo na evolucijo in ne na zlato, kakor nas krivo doi-žo, da stuo ga povsod i razsipali.
Zadnji dogodki v Bolgarski niso delo sovjetske vlade, fci ni v j llJipram angleškemu funt n šterlin-nje nit. najman jše vmešana. Bol-1 ,jn in sh.<ir pr,.tis1aVlja 27 7 pon-garski .komunisti so sami nastali v (fra v,v,im>M t.n(#ffll tunt., Stt.pHtt.
dežel, lit črpali so svojo silo lz	ya o- „irMo|kov vpr.
nacijonalitih organizacij, ki nima-1 vreden kakor avstrijski šiltn- in jo nič skupnega s sovjetsko vla-'/a ls otUr lujnij k;|ko|. /|a.;1 kr|(_
• in. Moreni vam potrditi, da ni nt- s pengom je ustvarjena poti eden od udeležencev pri aten-	|minonui „ova valuta, ki ni v tatu na katedralo nikdar dobii	kakem določene nobeng« denarja niti od nas ,n	pruill kateremukoli valutnemu si-niti od lil. uitcrnat-ijojiale, ki je	>teniu ha -volu
tropolnoma neodvisna orsrani/.aei-' ..	.. . .,
. '	, ,	i \ mnogih madzavskih «rospo-
ia otl sovjetske vlatle.	, . -, .	, .. .
c..	,	,	ilarskih krogih niso zadovoljni /
Sicer pa 001110 v kratkem pri- .... ,K . »• .	,	i
, ,.	. .	_ ,	i uvedbo te cisto posebne valutne
eetli pogajat t se / Boljrarsko zal t- • ... ,	, .
> .	[itliuioe, tako mi st» nil »-asu posve-
•obnovrfov diplomatskih in gospo- , . . . ,
. .	1 H»van.i izrekle
darskih stikov, temelječih na meti.
Vzgledu Nemčije. Poljske ln Avstrije je sledila tudi Madžarska in uvaja sedaj novo valuto na zlati podlagi. Prejšnje valute teh držav* so padle tako nizko, da niti ztlaleka ni bila Več možna misel na ponovno dosego predvojne paritete. Madžarska vlada sr jo dolgo časa pripravljala na ta korak. se mnogo posvetovala /. gospodarskimi kroiri o najrazličnejših načrtih ter se končno sredi oktobra t. I. odločila in proglasila pen go za madžarsko valmno edinico.
IVnjro 11 goldinar odgovorja 1!?.."»(K t «u:nl-žaiskini papirn«iim kronam. Nova matlžar>ka valuta se nahaja v tloločeiiem razmerju
111-
razmerju 11a-
bauke i/, komerci-jalnih vzrokov za uvr I bo avtrij-skega šilinga, knietij-ki in nekateri indu-1rijski krogi si» zagovar-
treha zbližanja med nami in Bol-!-.- ..„, ^
jali zlato krono
obojni obvezi nevmešavanja se v notranje posle vsake države. Po-
garsko je evidentna: ne samo za prijateljstvo meti obema narodoma. temveč tudi za balkanski mir. ki s,, nahaja, ne vem zakaj, poti stalno grozo neke imaginarne boljševistično nevarnosti.
S kraljevino Srhov. Hrvatov in Slovencev niniatno nobenega spora in nadejamo se. da bomo mogli v »kratkem Vzpostaviti iskrene 111
ki znaša vrednost 14."»00 madžarskih papirnatih kron. a v političnih krogih m v krogih Madžarske naro lne banke so želeli nasloniiev na angleško valuto in uv« Ibo auirlcškega šilinga kot nove •••liniee.
Napram tem predlogom mi sc postavlijali razni pomisleki. <5ic-de uvedbe avstrijskega šilin«ja si«
...... . . . , ,	jo med drugim reklo, tla ln s tem
oticijelne odnosa le med .Moskvo 111 , •,	1-1 .
^	.	1 bila mad/.ar-ka valuta prevci
Beogradom
Ruski narod j«
na-
bil vedno pro
žet /. najbolj bratskimi čustvi »lo
•li-
1 vezana na avstrijsko in bi morala deliti z njo svojo usodo. Prott I uvedbi zlate krone ali angleškega
N1 ll~ j šilinga se j ka osebnost ne samo za Srbe. temveč za vse slovanstvo. V ostalem
srbskega naroda. (J. !'ašič	.	....
ugovarjalo v/, dra-
gitijskih ozirov češ. da bi uvedba
.ene ali druge teh valut povzroči-pa imamo utis. da je kljub videzu j
militaristične in policijske straže kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev najbolj demokratična dr
1 primerjavo s predvojnimi eenn-jnii in predvojnimi mezdami, ki bi učinkovala v smeri splošnega naraščanja cen. kajti s» lati ji /iv-Ijenski standard v Madžarski Je mnogo pod predvojnim
Ti motivi s,, dovedli ma Ižarsko vlado do tega. da je uv« Ha posebno novo valuto. V prvotnemu načrtu je pengo razdeljen na 1(H)
žava v Evropi.
Lansko leto nas je obiskal g Badič. Oilkrito povedano: nismo1 verjeli, da je hrvatski voditelj v resnici pridobljen za naše ideje To pa nis nas niti najmanje motalo, ker nismo imeli namena, daj	|
, i u a raso v (grošev . a s,- ic po/.ueie napravimo iz njega agenta za iko-i	1 J
munistično slaviji.
propagando v Jugo-J
j o/uačba garaš spremenila v filer.
Naši oilnošaji z Romunsko so1 dobri. Mogli bi biti boljši, če bi Romunija razumela tla je Besara-bija ruska zemlja. Toda bodite pomirjeni. Ne bomo šli zaradi Besarabdjc v vojno z "Romunijo. (,'akali bomo. da nam jo Romunija »UliiH vrne. ko se bo prepričala, tla bi ji Besarabija prinesla samo škodo in skrbi.
Sel sem v Varšavo, tla osebno razložim novo politilio zbližanja z vsemi sosedi. Rad bi šol tudi v Bukarešto, Beograd in Sofijo, toda zdi se nti, da so v teli državah duhovi še razburjeni proti sovje-toni. jia čeprav ti niso dali iiovo-(tit za taka čustva.
t V splošnem se naslanja madžar-; ski zakoaiu osnutek n novi valuti
na av
rijskega.
ZLOČINI COLLARICHEVE TOLPE
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Collarichev proces st» bliža svojemu koncu, (b.voriia sta že Col-laricheva zagovornika, odvetnika Matosel -- l.orjani in Verlenizza. Matosel-I.oriani je branil bandi-ta rekoč, da je mož velik nesrečnež. ki se ni mogel upirati svoji nesrečni usodi. Obžaloval jo, da .so šrtirje predlogi za psihijftfrično preiskavo obtoženca ostali brez rezultata.
Nato je dobil besedo državni pravilnik Tasso. ki je pojasnil, da je razdelil zločine v dva tlela. Prvi del obsega -dejanja Collariche-ve tolpe, drugi tlel osebne zločine poglavarja banditov. Delovanje tolpe se je začelo 8. junija 1923.
NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO
v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev -nakazil jamčimo.
Zmerne cen^.	Zanesljiva postrežba.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JTJGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVN1CA

QhAS NAHODA. 4WL NOV. 1925.
<li
■P
KORZARJI.
(Nadalje ranje.)
kaj rekel. jm jih zopet zapre brez
t objame s takšno ' glasu. Potem skoči, ir, zopet sede.' l,1'*Hk(,VHla< du I<ridete' ■ • Al izgine iz Ludviko-, Sieer pa Toma/, niti ne pričakuje ,,H*i,te dobrih ,,0V1C' iUl
i smo bili /.«• dva tedna na Tortugi -—	i— so prišli k meni v svečani de-
—	Kaj pa ne! — mu odvrne To- 'putaciji in privalili pred mene tri maž in *e krohota iz polnega grla. lepe sode čistega zlata, skupaj se-Veš li, brate Ludvik, da se mi je 1 deiustodvaj.se! in šest tisoč dobrih ves čas tvoje odsotnosti zdel tako francoskih funtov zlata in vrhu dolg, kakor štirideset postnih pri- tega šc vrečico dragih kamnov, ka-dig zapored! Pa veš tudi. da sem kor jih najbržc nima niti njegovo v tem času pr >«l prav slaven in veličanstvo naš kralj! .luana nosi prav bogat t Tak le poslušaj : Admi- odtlej okrog vrattu na verižici tri-ral brodovja, general vojske, go- d<*set najlepših dijaniantov. Cbn verner mesta. . . da, vse to sem jih je zagledal gospod de Ogeron. poslal. Kvo ti v ddkaz mojega si-'mi je ponudil, da jih kupi in da jaja : To je moja standarta, ki mi plača zanje trideset tisoč zlat-plapola z jambora. Da, le glej! nikov.
i)a, vse to naenkrat sem postal. < _ l 13 og pomagaj! — zamrmra brate Ludvik, takorekoč cesar, te- /()|M.t Llulvlk ves presenečen. l>e pu ljubim kakor prej. nič bolj. Nato odpre usta. da bi zopet ne-nič manj. in iz vsega srca!
in iznovu j^a nežnostjo, da
vega sVea s presenečenjem tudi i odgovora. Razgovarjala sta se do-vsa tesnoba in praznoverna groza. .slej pri hrastovi mizi v kapitan-ki se ga je pričela polaščati.	ski kajuti na 'Lepi podlanici', —
—	Tako torej, — končuje To- ravno tam, kjer sta m- svojeftumo maž svoje dolgo pripovedovanje, že toliko razgovarjala o raznih
zadevah. Tomaž pohiti sedaj k o-marici in prinese iz nje vrč in dve časi.
—	Strela božja, — pravi potem — evo ti za poskušnjo požirek o-nega vina. o katerem sem ti pravil. in, ki s-mo ga dobili iz grozdja v Ciudad Realu. Le pokusi! Kaj? To je kapljica! Vrag me vzemi, če ni sedaj v rodil, da popijemo nekaj čas na najino svidenje in na tvoj po v ra tek na Tortugo!
Žc jo nalil dve čaši s krvavorde-čjin vincem. do vrha. Louis dvigne svojo čašo in mu odgovori:
—	.laz. . . jaz pijem na tvoj po-vratek v domovino. . . na povra-tek v Saint Malo!
In izpije svojo čašo v dušku do dna.
Potem pripoveduje Ludvik Gu-enole svojo lastno povest, ki je dovolj enostavna. Pri koncu pravi :
v katerem mu je opijal vso svojo doživljaje od pričetka do konca, — tako smo torej zavzeli celo mesto in jaz som že ležal, bolj mrtev, kot živ. Pa kaj misliš, brate Lu-dovik, da se je potem zgodilo / — isto dekle, ki me je že takorekoč imelo v pesti, če bi bilo hotelo, me, ni zalxnllo, kakor bi bil bogatili storil jaz ua njenem mestu, marveč mi jo obvezala v«c rane. In šc več! Ko me je obvezala, me je tudi negovala, kri sem ležal v vročici, — zdravila me je in čuvala nad mojim spancem in nad mojimi vročičnimi fantazijami. Izkratka, o-zdravila me je! IVisogam ti da j" ni usmiljenke ali bolniške stre-žajke, ki bi bila storila toliko za bolnika, kakor ona in ki bi bila tako nežna in tako pozorna. . . Stvar je sedaj takšna : — Vse, kar je bilo med nama slabega, je pozabljeno, in ljubezen je zmagala!
—	I, Bog pomagaj! — zamrmra Ludvik, kakor da se mu sanja.
In nehote se prekriža. Prigoda se mu dozdeva nenavadna, pa tudi zelo skrivnostna in vsekakor več ko dvoumna.
—	Niti misliti -.i ne moreš. — nadaljuje Tomaž, — kakšen plen nam je padel v roke! Napolnili smo ne samo vso 'Lepo podlasico' do vrha, ampak tudi še osem velikih trgovskih ladij, ki smo jih vzeli v Inki in ki se niso upale odpluti — ti Spanci so ros strahopetni zajci — iz strahu, da bi jih našo brodovje na visokem morju no napadlo in potopilo! Najmočnejše teh lati i j sino napolnili z drago kovino, kakor je, deloma surovo, deloma že kovano. Samo srebra je bilo za tri polne ladje, četrta pa je dobila v*e zlato, drage kamne in vrsto dragocenega blaga, čipk in tjiko dalje. Naš Benečan Loretlan, prav 7ia<darj<*i dečko, je prinesel sel>oj v lastni prtljagi tehtnico, ki nam je prišla kakor da smo jo nalašč za to prinesli seboj. O. brate, samo čisto zlato je tehtalo dvajset tisoč jn šest sto mark! Srebro pa več kot še><tsto tisoč! Nočem ti še* posebej naštevati vseh drugih reči. kakor ho tiaprimcr kakoo, dragoceni les V raznih vrstah, j>otem manufak-turno blago, tkanine, čipke^.moka, maslino olje in razno drugo dragoceno blago, ki ga je bilo brez konca, pa vrhu tega smo h samim
-najfinejšim vinom napolnili oaem-sto velikih sodov po dva polovnja-ka! Gotovo mi je tudi to vino pora ogl o, da sem se tako kmalu popravil. Kajti ves ca«, ko so moji fantje plenili, .sem ležal takorekoč na smrtni postelji, in prijateljica Juana me ni zapustila nepodnevi •ne ponoči.
Flihustejei ho se obnašali kljub temu prav pošteno. Stari kamerad Itdecchradec, moj nameistnik in podzapovednik, je v posvetu eaiit-nikov izjavil, da sem jaz pripravil vse podjetje in da je zmaga le moja zasluga, ter da sera povrhu prejel tako težke rane v boju, da ni dovolj, če mi oddele le mojih izgovorjenih pet deleiev, ampak da smatra on, Boirnv, da je j>ravieno in potrebno, da se mi prizna še pet deležev po vrhu. Vsi drugi so sprejeli -to izjavo z radostnimi vzkliki. Ko nem 02x1 ravel — takrat
n jasa postara j^-WkM*kakor postava kraljice.	#
Htr-ela! — vzklikne Tomaž
in jo zopet veder, — pa saj je že tu, baš ta hip, ko ti pripovedujem o njej. Pristopite, gospodarica moja ljuba in dovolite, da vam predstavim svoj««ga ljubega brata in najdražjega tovariša, o katerem sem vam že tolikokrat pripovedoval. To je on sam. moj Louis Gu-enole. ki se je pravkar vrnil iz Saint Malo-a.
Louis se je brez odloga globoko priklonil in se na tihem čudil, ko-daj so je Tonutž naučil govoriti tako, kakor bi rožii'0 sadil. Dama so. mu zahvali z lahnim in prijaznim poklonom svoje lepe glavice. Nato pa nagovori Louisa brez vsake zadrege, kakor da ga pozna že dolgo: — Oj, gospod moj, prav radostna som. da vas poznam, in zares sva s Tomažem že oba težko
Ali pri-bomo
kmalu mogli odpraviti v vašo domovino, ki bi jo jaz že prav rada spoznala in ki jo že vnaprej občudujem in se ji d i vrni. . .
—	Ti nameravaš torej, — je pozneje vprašal Louis Tomaža, — ti torej naineravuš vzeti deklico seboj v Francijo?
—	1 seveda, kaj pa drugega — •mil odgovori Tomaž.
Ni on ni Louis nista odslej o tej .stvari več spregovorila besedice, kajti oba sta čutila, da se z besedami no da tu nič pomagati in nič spreminjati in da vlada med njima tajna tuja sila, ki je močnejša ko katerakoli volja.
Povratek v domovino je bil zares že blizu. Še osem dni iu "Lepa podlasica" naj bi se z razpetimi jadri obrnila domači luki nasproti. . .
Louis Guenole že z vso močjo pospešuje delo, tla se 'Lepa podlasica" i znova opremi za dolgo potovanje. Previden je — pomorščaki so običajno previdnejši ko marti Previdnost sama — zato je tudi pri odhodu iz Francije poskrbel, da je vzel na svoji fregati — na novi — dvojno število moštva s seboj. Nova fregata bo torej šc daflje lovila po vodah Za-'padne Indije, v največjo korist viteza Daiivcana. "Lepa podlasica" se pa vrne in odpelje domov kapitana Tomaža in prijatelja Ludvika Guenolea. ki je postal zopet pbročnik. Ludvik je namreč pristal le na to, da sicer še enkrat zapusti svojo nad vse ljubljeno Bretanjo, kjer poseduje sedaj lepo hišico v nu^tn in pred mestnimi vrat m i dovolj zemlje in posestvo, pridobljena z vplenjenimi zlatniki z galijone in drugod. — Ni se pa hotel obvezati, da bi šel iznova na lov. Zaman je prekanjeni armator, ki je znal prav ceniti take podjetne fante in ki si je hotel za vsako ceno pridobiti tega že skoraj tudi slavnega poročnika Ludvika Guenolea. zaman je torej skušal pridobiti tega moža za nova podjetja z mnogimi lepimi obljubami in pokloni. Ludvik je sprejel le to. da spravi novo ladjo na Tortugo, kjer jo pusti pod zapovedništvom posebnega, v to svrho najetega kapitana, ki se že tudi poipelje z ladjo ž njim tja sam pa da se takoj vrne na krov stare ."Lepe podlasice". Ker ni mogel doseči za enkrat ničesar
POVRATEK ZNANEGA RAZISKOVALCA
. ^ «fe> vV v
UUBE2EN — STRAŠNA B01EZEN
V nekem li>lu piše nemški zdravnik dr. PauUen. da ljubezen
ne po/na meje. Ne morejo je u^tn viti ne ieta n«- druge časovne vile. Njegovo nn/.iranje je. da ljubijo • ♦>0 iu 70 letni ljudje če«.iokraf' bolj vroče kot 20 in :>0 hitniki. Movjtj medicinski hUlorik dr.
POZUJtAV!
Piy odhodu v/stari kraj pa; iiikojn 4* Mauritaniapozdravljam \ <e /.nnnee iu prijatelje, posebno pa ženo in otroke v (Miica-go, 111.
Mat. Vunderl.
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Sorodnikom. prijateljem in znancem liai/.nanjaiu žab»-'no ve-t. da je umrla %Ji>. oktobra moja Iju-
t aba nee i/.javlja v pariškem listu'!,il
•Journal", da je ni .lobe v živ-1 * TKRK/l-l A MEZNARlrlf. I jen ju. ko bi človek nehal ljubi-	rorjemt »vetkovič .
ti. fahanes * na vam nekatere pri- l>oma j.- bila iz Loč. t ara Do.
: bova pri Mrežicah. Poirreb -e je
Te
UNOCRWOOO • U>iei«W900 N. V.
dni se je vrnil v New York l\oy Chapman Andrews, ki j«' po naročilu lioAvvorškega Museum of Natural MisKorV preiskoval doslej še iiepreiskane kraje v Aziji. Seboj je pripeljal razen drugih zanimivosti ludi čudnega ptiča in viMe jastrebov, ki ga vidite na sliki.
BORBA Z BLAZNIKOM
KONEC ZLOGLASNEGA BANDITA
Iz Rimavsko Sobote na zračni I
progi Košice-Praga poročajo o tem !	. t ---
zanimivi vem dogodku to-le po- S L.rzn Vučkovič-Lazič je bil cela d rob nosi :	;rrj lotstrah iu trepet vsega o
£«(lnje	Is- uri zvečer krožjM Ro-ave v dolini Moravč v
na vaja mere iu pravi:
Nemški irisatelj Goethe je bil 74 let star. ko m- je v M arija tiskih .a/:h /..-.ljubil v ISietno I biko Leuetsov. Plo-.il je ludi za njrllo roko. tfxlai poro.'-i] je ni. Radi fc-je Goethe Mračno trpel in je v«»jii bol i/.raril"f .'.nani *'"Eli-iriji
Znan ,i»> tudi Ijube/en-Ui riMiiae il.b tne»a t'ranc<wke«ra pisatelja Analola Kranceja. France je vzo* za ženo mlado strojepisko. Pi^a telj Ibsen se j « leta 1 seznanil v Gossena.sii z lepo lSh tiio Du najeanko Kinilijo Harbaejevo. Ona je čitala njegove drame ter je želela spozna.ti pisatelja Ko je prejel lltseii pri premijeri neke ga novega-dela od Kniilije brzojav no čestitko, je krčevito ihtel m jokal. Dejal je. da je bilo leto. v katerem se j>« -oznanil z mlatlo l>una.jčanko. najlepši« njegovega
hiše /.I lov* i
Ave.. (Miieagt*.
a!uj>kee._»a si>■ pol Marega
in -t rem
Ive
p)>."l a m e.
pristalo na nekem hribu blizu ob- Srbiji. 1»'^ je sin roparja in mo čine Lipovec letalo češkoslovaške1 rilca, ki je za 50 dinarjev ustreli i I življen ja
zračne linije. To letalo prevaža j last nega očeta ter za časa svetov- P;l ](l) ])ri moSU l,K tniH prJ pošto na progi Pragji-Bratislava- ne vojne .stopil -r bolgarsko arma-1 ?oMshah je opaziti da leta ne Košiee. V soboto bi moralo pole- do. kjer je opravljal krvniški po- v3raj,; uylhnVi' ijui>ozni. Madame teti v Prago. Pred startom jo prr- sel na lastnih ljudeh, po vojni pa rlu Hoyilud jo v stj}ro^ti 70 let šel na letališče v Košieali dr. A. j je pobegnil v gore. Jugoslovanska h juhi|., iaoŠke-a ki je bil ->0 let Oisarik, tajnik slovaške ljudske^h,da je razpisala 50.000 nagra-1ni!.lj5i 0ll nj,. pj^t^jica Kllior stranke, in ne da bi se dal zdrav-'de na glavo drznega roparja, von-
vrštl ^>1. olgjobra
s. sr LiutU • lil. Tukaj zapuše-i proga, dve leti in na. d ve - ri. eu«» m niča v ttr»M»klvn. N. V., kraju ;>a zapušča — *; <: - • -š. •4ri in enega brala.
Tebi. ljuba sestra, želim ». vaj v miru. iu lahka naj T i bo ; riška zemlja !
Žalujoči ostali; Soprog in sin John. Ana Zckal. sestra. Mary Predanich. >e-;ra
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Žnlo^mm ^r.-em na/nanjano sorodnikom, prijateljem ii znancem tužno vest. da nas je za vedno zapusti! naš na I vse ljubljeni oče. oz. mož
AN 1 >REJ LA.MPEL.
ki ira je v premo<»«»koj i ubilo, o.l-trgala -e je pla-t in ira pobila, r i je bil takoj mrtev. Pokopali -n ea po katidiškem obre Iu na Flan *
—	Se predno si z^ivzel Oiudad Real, da, še predno je bila naša, galijona zavzeta, so ti tvoji drugi čini že na steza j odprli Velika vrata v naše staro mesto. Seveda, Kerdoneuffovi so že dolgo mrmrali iu ti prisegali maščevanje, ker niso hoteli priznati, da si pobil njihovega Vincent a v poštenem dvoboju. Toda te marnje so morale takoj utihniti. Ko se je zaporedoma izvedelo, kakšne bitke si pridobil in kHkšna velikanska premoženja smo zaplenili, in Tio je dobri naš vitez Danycan prešteval zlatnike, ki so se pričeli po tvojih menicah kopičiti v njegovih j, .skrinjah, je bilo ti>ga obrekovanja vedno* manj in tvoja hrabrost* j« postala prislovična. Od toga časa naprej je samo eno mnenje po Saint Malo-u, da te ne zadene nikakršna krivda, v najslabšem slučaju kvečjemu ta, tla nisi imel sreče in da si pač v prepiru z mečem sunil nekoliko bolj. Pozneje pa, ko som pristal v luki z našo veliko galijono, se je slišal samo en vzklik: Zakaj ni prišel tndi Tomaž! Tristo fantov te je pričakovalo in skoraj plakali «o za teboj, da te niso mogli dvigniti zmagoslavno na svoje rame in te ponesti v mesto!
—	O ho! — sc čudi Tomaž in je prav zadovoljen.
—	In Kerdoncuffovi nikakor več ne mialijo na to, da bi ti delali j,več, je vitez Danycan pristal tudi kakršnekoli sitnosti, marveč se na to. Sicer pa je bil sposoben
< 11
niško preiskati, je vstopil v le-Jdar se temu nihče ni upal prihli-talo in plačal dvojno takso zn žali. kaj še, da bi ga napadel prevoz iz Košie v Prago. Nujnost Nebroj zločinov in hudodelstev je potovanja je utemljeval z nujno zagrešil LaziČ. .končno pa je umri agitacijo za svojo stranko. Zr.ač-, od puške, s katero jo trosil smrt in na pot od Košie do Prage vodi nad pogubo v svrste svojih sovražni-visokimi gorami, ki leže med Rož- kov. čuvarjev javnega roda. navo in Zvolcnom tako. da se vj Približno prerl dvema letoma jr slučaju potrebe letak) ne more vjm-1ležal Lazič v družbi »vojesra fo-•stiti na zemljo. Letalo je vodiljvariša na križišeu. ki vodi v -tra-pilot Bohuslav Ifrazdil. mož iz ! h nt no in zagonetno dolino Belas-redne energijo. Dr. Gisarik je zn-!nico. p,» poti je prihajala lVtrija čel med ]Hitjo razgrajati iu je zgra-i Ilič. prikupna in po-tavna selja-bil pilota odzadaj za vrat. K sre-;kinja, ki <e je sprla s svojim moči je imel ]>iloi okrog vratu debei | ženi in odšla v " pust iv' *. kakor šal, tako da se ni onesvestil. No- pravi naš kno't. Lazič jo je udarec ga namreč ni mogel MisnMi za vil. }»opolnoma oropal in ji ukra-vrat tako močno, da bi mu zapri! del t nli -ree. Pctrija je postala sapo. eno roko se je pilot bra- ljubica gjasovite-gji bandita in j nil. z drugo pa vodil letalo. Ob- pobegnila ž njim v gore. "Dve le-enem je gledal doli in iskal pri- ti sla živela divje, romantično živ-mernega prostora, kjer bi se lah- ljenje. Skupa j sta napadala, sku ko spustil. Rlaznik je navalil nanj pa j morila, požigala. Krvava je s tako silo. da je moral pilot iz-(bila nj ina pot. puščajoč same sb'-piiistiti krmilo in se nekaj časa Jtdove krvi in uničenja
hip]
ki.l
pa se je omožila v (50 letin, ker .y* bila potrebna ljubezni in .ji jo bilo brez nje nemogoče živeli.
Kje je m o j sorodnik TONY GRAJŽAR. doma iz St. Vi.ta pri Zatični na Dolenjskem. Imam mu poročati nekaj važnega. zato prosim, da v mi javi. ali ])<i če kdo ve za njegov na slov. da ga mi pošlje. Anton Lokar. 2750 Mt. Troy Rd . N. 3. Pittsburgh, Pa.
(2x :iO&l
Spadal je
Ive n N. :
K. .1 in S član. mož iu i l je ninoiio pri pokazal njeg
marveč
bodo wnatrali za počaščene, če po-»tanei njihov sorodnik in če se oženiš-z Anotnarijo. Kar se pa nje tiče, še itak ne veš, kako se ji je zgodilo. : .
—-Molel fentiaK zašepeta Tomaž in prekine Guenoleja sredi pripovedovanja z naglo kretnjo, ki je Louis izprva ne razume.
Oba molritar nekaj hipov, Ludvik začuden. Tomaž pa v skrbi, kar >le o^pro vrata kapitanske ka-" bine in i» nje stopi krafiotica m. (>rava dama.
To more biti le Juana. Tu prihaja v najsijajnejšem -fiakitu, v sijajne modelu iz razkošnega, v vseh barvah se prelivajočega taf-ta in v vrhnji halji iz brokata. nekoliko odprti nad grudmi. Ko pogleda Guenole njen obraz, si na tihem prizna, da ni še videl tako krasnega in zapeljivega bitja. In
možakar, ki je iz srca privoščil vse najboljše tema dvema fantoma, Toraaiu in Ludviku, katerima je, kakor je sam često naglašal, dolžan skoraj vse svoje bajno bogastvo, in zlasti to, da je danes najbogatejši med vsemi maloneš-kimi podjetniki.
—	Torej kako, dragi moj Ludvik, — mu pravi, — dvakrat hočeš sedaj premeriti ocean, sem in tja, samo. za to, da pripelješ našega Tomaža domov? Kaj ne misliš, da bi znal on tudi sam. . .
—	O pač, Bog mu pomagaj, — odgovori Ludvik živahno, pri tem pa obrača svoj širokokrajnik v rokah, — seveda zna on vse to sam tudi prav dobro. Toda prisegel sem, gospod, in če se prisege ne držim, jo prelomim. . .
obema rokama braniti. Tisti se je začelo letalo tako močno nagibati. da je bil pilot že pripravljen na katastrofo. V zadnjem tre-notku pa se mu je posrečilo osvoboditi ono roko in tako jo srečno pristal na hribu, ikjer je v normalnih razmerah nemogoče pristati. Oudno je. da se letalo ni pri tem niti najmanj poškodovalo.
Srečno naključje je. da je pilor pozabil nabiti revolver v torbici na desni strani sedeža, kjer jo sedel blaznlk. Do orožja ni mogel, pač pa jo bila nevarnost, da najde revolver blaznik in da sa nri zadaj ustreli. K sreči blaznik ni vedel za orožje. Ko so j^ letalo spustilo in ko sta oba izstopila, še ni bil boj končan. Na obupne klice obeh so prihiteli iz bližnjega gozda ljudje in z njihovo pomočjo so je posrečilo blaznika zveza ti. Kmalu jo prispel« na lice mesta orožništvo iz Hmsova. ki je bos-nočega blaznika zvezalo in odpeljalo v javno bolnico v Rimavski Soboti. Blaznik je oženjon in ima dva otroka.
(Dalj* prihodnjič.)
Navzlic dejvivu. da sta živela Kakor mož in žena. ni Lazič Petri-ji nikoli zaupal. Kadar je legei spat. je njegova glava -donela na njenih nogah, tako da je čutil vsako njeno kretnjo. Pripoveduje se celo. da je nekoč svojemu dru-gu, medtem ko je zaspal, odstra nil naboje' iz puške. To nezaiipa-nje je postalo zanj usodepolno.
Te dni se je na orožniki posta ji v Orešikoviei pojavila neka žena. odeta v črno in je presenečenim orožnikom izjavila, da je ona Petri ja llič. tovarišiea roparja La-ziča. Ponoči je skupaj z nekim roparjem ubila Lazič a in se nato s..ma javila oblastim, boječ so maščevanja Lazičevih komplieov. Orožniška patrulja, ki je odšla na mesto, kjer je bil Lazič umorjen je res naletela na truplo razboj nika.
Po dmgi verziji je baje Petrr-ja svojega težko ranjenega druga oskrbovala do smrti, nato pa so je prijavila oblastim v nadi. da uide zasluženi kazni.
Kje je LOVRENC .MLAJC. .loma iz Lokve pri Divači. Pred 4 leti se je nahajal v Morirantown. Pa., in zdaj pa ne vemo nič ve? o njeni njegovi otroci. (kdo ka j ve. naj nam poroča, ali naj se pa sam "glasi -hm: Srečko Mla*jč, štv. 145, Corgnale. Trieste, Venezia Giulia, Italy
NAPRODAJ DOMAČIJA
v Domžalah na lepem prostoru, poleg cerkve iti postaje. Moderna hiša. zidana iu druga poslfipia. lep sadni vrr. Cena vsemu tristo-tisoč dinarjev. Pišite na: Anton Osovnik, štev. 68, Domžale. Jugoslavija.
vers vilic. V društvoma J. S -T. r.il je dober svojih otrok, iin« teljev. kakor j, jvigreh.
Iskreno •»,• zahvaljujem M;^s Kozi l!rie. ki je bila prva pomo> iit me tolažila v težkih urah. X;:-dalje zahvaljujem -\i»ji -e-.;; ,. ni Annie Travnik za krasen šo!»-k cvet lir. k i mu ira je pi>«larila v -lovo iu rudi IlooversviNkim m,-» ženi za krasen vence. Zahvalit j''Hi >e tudi Vselil, ki so tri( obisk:--li na mrtvaškem o-lru in ga -jir iiiilt k ve.-neinu poeifku in drn št \ u -v. Alojzija iz Conemaitgha za ček -^12.00. ki so ira mi podarili iin sto venca. r Mr. John l\o-lar.ju za navrrobni irovor ko^ vsem. ki s«i umu kaj storili ob t»un 7,-s lost nem času.
Ostane naj v sem v dobrem spolnimi in Tebi dragi mož in <».";*. naj bo lahka ameriška zemlja!
Žalujoči Ostali: Marija Lampel, vdova. Andy. John. Joseph. Frederick, sinovi.
Mary in Fany, hčeri.
Hoover-vile. Pa.. P»ox -144.
Kapitan Carlier, _» v
znani morilec š\icarskega trgovca Iselija. jo bil. ker jo postala njegova obsodba pravomočna. prepeljan v kaecniluieo v Požare-vac, kjer ima. kakor znano, odse-deti 20 le<t ječe. Pred njegovim odhodom so ga intervenirali novinarji. Bil je malo ulj ud en in glede svojih osebnih razmer sila redkobeseden. Po-vedal je. da policijo, ki je že popreje ni maral, sedaj mrzi. Pravtako jo hud na novinarje. posebno na l>eograjske. Ne mara, da se piše o njem-. Sieer pa trdi še vedno,.da je nedolžen.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cprtlandt Street,	New York, N. Y.
Smrtna kosa.
—	Na Vrhniki je preminula Iv Maver, vt^ova Cvenkl. roj. Golob, mati Ivana Cvenkla. polkovnika v pokoju in poštnega ofieijala v pok. Karla Maver ja.
—	V Petni v Savinjski doli-| ni je umrla v najlepših letih Anici Cizej. roj. Krišnik. dolgoletna priljubljena učiteljica v Št. Unpen u pri Gouiilskem.
Bled je koit zid in zelo slabo razpoložen. Na vprašanje, zakaj si pusti rasti brado, je odgovoril: •'Pustim si jo in pustil jo*bom toliko časa. dokler s«' ne izkaže moja nedolžnost"^
•i*
t'
Pozor rojaki!
■ V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je Urarao trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
^82 Cortlandt Street	Naw York. N. Y.
GLAS NARODA, 30. NOT.

GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges Ohnet,
Za "Glas Naroda" priredil G. P.


(Nadaljevanje.)
—	Ali l>i ne li/jtc]a nekoliko ostati tukaj? — je roklav«?o-}>odie-na Moulinet.
Zelo rada. — je odvrnila Claire in v njenem srvn se je naenkrat pojavil st_rali. — Ali želi« govoriti /. menoj?
\ gotovosti, da je |w»^tala že davno slutena nesreča neizogibna, je dobila Claire zapet svoj polni mir in svojo ravnodiwnovt. Njena visoka posdava s«. je £e b<»lj v/.ravnala in 'v popolaii oblasti svojega •hdia iii|>rea. je pričakovala s ponosno samozavestjo napada one. katero je ]>ozna!a kot svojo neizmerno sovražim-o.
—	Kjornaj si moreš predstavljali veselje, katero občutim, ko le vulini tulca j samo, — je pričela Atlienais. — Tekom dveh let izza najine ločitve sem dosti živela in dosti razmišljala. Marsikatero izkušnjo sem si pridobila in vsled tega sem tudi zdatno izpreinenila svoje nazore in občutke. Nek« m" ji i bilo m««roč.e reči. da sva si pri-jateljiei.
\endar . . . je menila Claire s kretnjo |>ono.sne«ra odpora.
Ne. tako je kot pravim, — je vzkliknil* Atlienais. — Nisem t • ljubila, kajti ljubosumna sem bila nate. Danes ipa lahko priznani, da sem se visoko divignilu nad oni čas. in da imam pravico biti odkritosrčna. Nez ivetst no pa sem te vedno ljubila, občudovala in moj i iral je bil biti tebi enaka.
—	Meni enaka! Moj ]Jog! - je vzkliknila Claire s trpko iro-r.jjo, — jaz sem vendar tako malo! ^Zagotavljam ti. da me prekašaš in sieer v do>tih ozirlh. Sodi samo sebe bolj pravičrio 1 Lepoto, ele-ganeo. razkošje. vs«. to imaš ...
—	J)a vse. — je Otlvrnila Atbcnais hladno, — le nikakega imena .. .
—	Xof — j«» rekla Claire mirno. — ime.' Dandanes je kaj lalrka kupiti -i ime. Dobiti jih je mogoče za različne eene, majhne, srednje i;i velike. Ce ti je za plemstvo, si lahko preskrb is plemstvo liajbolj-
vrste. Tvoja sredstva ti to dovoljujjejo.
—	Saj res. — j.- odvrnila Athena is, ki je skušala ojaeiti svoj od srda tresoči >e glas. — Res gre v tem trenutku za čedno ženitno ponudbo.
—	To je krasno. Odkrito ti čestitam.
—	O tebe pričakujem kaj dmgega kot čestitke.
—	Kaj pa.* — je vprašala Claire presenečena.
—	Tvojega sveta.
—	Mojvga nasveta? — In glede česa?
—	(Jlede svoje izbire.
—	Res? S svojim zaupanjem me spravlja-s v zadrege. Tako malo »e vendar poznava. Ali bi si ne mogla pomagati brez mojega na-
*vcta • .	^^^^AmJL
—	Ne nemogoče, — je odvrnila Atlienais.
—	Ničesar, ne razrumem o eeli tej stvari. — je odvrnila Olai-}<• z naraščajočo skrbjo.
—	Poslušaj me pazno. — je rekla gosj>odična Moulinet. — Stvar pač izplača. Zakon, za katerega gre. je tako visok, da prekaša
moja najbolj drzna upanja. Pri tem gre za krono.
—	Kraljevsko krono? — je vprašala Claire ki se je prisilila k smehljaju.
—	Ne, za vojvodsko krono. — je odvrnila Atlienais. ki je pri teiu za pičila svoj pogled globoko v oči svoje rivalke. — Postala bom vojvodinja.
Pri teh besedah s,- jt> gospodična de Heaulieu stresla. Zdelo se ji je k<n da s»- je naenkrat raztrgala tenčica prd njenimi očmi; v trenutku j.- uganila vse. kar so ji ostaii prikrivali tako skrbno in niti.za Irenutek ni dvomila, da «rre za (ia-Jona. Njegova odsotnost, njegov molk. vse je bilo pojasi>j«-no. Neizmerno gorje se je lotilo njene duše. val krvi je silil mogočno, skoro dušeče preko njenih ustnic.
Z mrkim veseljem je zapazila Athena Is nenadno izpremembo v 1 nt zali Claire ter se radovala njenih bolečin. Pijana osvete je štela neredne utripe na teh sencih, in s .polnimi pužirki je uživala za-tlošeenje. lahko tej ponosni dekliei naenkrat j>oplača vsa ]>oniže-vanja, katera j<- morala prenašati več let in vnovič tekom zadnje če tri ure.
Ker je videla ("laire nepremično, skoro okorelo, se je bala. da "'' njena rivalka onesvestila ter na ta način ušla njeni osvete-žljnosti Ne. to se ni smelo zgoditi. Claire je morala prenesti tudi dingo i»olovieo razkritij.
In ti ne vprašaš niti za ime mojega zaročenca?
9	— J«' zajeeala Claire, zatopljena v mučne misli.
Moraš ga pa izvedeti, ker je moja dolžnost imenovati ga, .'e od \ mila Athena i s. Počasi, kot da hoče natančno izbrati mesto, kjer bo najbolj varno zadela, je rekla - — To je vojvoda de Bligny-.
Claire je pričakovala udarca, kajti nikakih iluzij si ni delala več ter je bila prepričana o izdajstvu vojvode. Ime ljubljenega moža. izgovorjeno od rivalke. jo je vnovič stresio in vsa tresoča se je vztrajala nepremično v svojem molku ter počasi izpila trpko Čašo yrav do dna.	'
—	Vojvoda de Bligny je tvoj sorodnik, — je nadaljevala Athena is. — tvoj mladostni prijatelj. Govorili so celo o gotovih poročnih itfčrtih med vama obema. To mi je ležalo na srcu, ali razumeš? Prišla sem torej, da te pošteno obvefitim in te vprašam ...
V lažnjivo plemenitih besedah Atlienais je videla Claire nekak blesk upanja. Mogoče pa stvari ni-o še dospede tako daleč kot so ji hoteli natveziti. Ojtuiačila se je ter sklenila braniti se do konca.
—	Vprašati mene? — je rekla. — In glede česa?
—	Moj Bog. glede resničnih odnošajev med teboj in -vojvodo, je odgovorila hčerka Moulineta. — Ce je res, da sta na skrjvnem
ročena. hi me lahko obtožila, da sem ti iztrgala zaročenca. Vojvoda je prosil za mojo roko, a jaz ga ne ljubim ter ga komaj po znam . . . On ali kdo drugi, kaj meni na tem? . . Čuj, bodi odkritosrčna z menoj. Ali ga ljubiš? Ali bi te moja poroka ž njim žalila* Le ena odkrita bescla in prekinila bom odnošaje ž njim . Ce bi Claire pogumno -priznala svojo ljubezen, bi si mogoče privoščila Atlienais največje zadoščenje, da igra velikodušno ter se odrekla, da bo na ta način še bolj ranila gospodično de Beaulieu v njenem pon« mi. V » nem samem trenutku se je morala odločiti usoda obeh deklic. Od vsega, kar ji je povedala Athenais. pa je ohra. nila (.'laire v spominu le kratki stavek: Prosil je za mojo roko Rdeeiea je oblila njeno lice m pripravljena preje umreti kot pa priznati svojo ljubezen do vojvode, je znala, kot s čudom želetzne volje. ob vladal i svoj glas in svoj pogled.
—	Hvala ti, —* je od\Tnila z ledenim usmevom. — Bodi pa zagotovljena. da nisem ženska, katero se zapusti in vara. Oe bi bil vojvoda obvezan napram meni. ne mislim, da bi se poročil s kako dru-
Ne!	" 1 " *
ste, pride k razumu in zahteve življenja uničijo po»gos1o take načrte. Vojvoda je naprosil za tvojo roko. praviš? Vsemi ga! Večna škoda bi bila, če bi ne bila združena . . . Vredna srta drug drugega!
Athe-nais se je stregla vspričo žaljivih zadnjih besed. Claire ji je z enim udarcem vrnila vso, trpkost, katero je morala .prenesti od nje.
Obe prijateljici .sta smehljaje zrli druga na. drugo, a ta smehljaj je. bil smrtotnosen. Boj med obeona se je vršil v oblikah najbolj izbrane uljudnosti. Toje bH boj z zlatimi šivankanii. ki so se zadirale'kot bodalea v meso. dvoboj s pahljačami, v k»te«riini je bila vsaka kretnja perfidna in žaljiva kot klofuta, dam-ska vojna s preračunanim napadom, rafinirano tehniko, ki je morala pustiti obe nasprotnici, kruto ranjeni, na bojnem polju.
—	Ta poroka nima torej nič neprijetnega1 za tebe.'- je priče- |rek<)rd v staro*ti zakonca, ki sta la zopet- goišpodična Moulinet. - Kako srečno si me napravila s tem. J Nedavno poročila. Ženin je bil kako neizreeno vn čna ! Tvoja soroduiea^tebi enaka, sedaj v. resnici ;slar 98 ncvosU 95 lot. Iz toj?a
-vojvodinja!
—	Vse, kot zaslužiš. — je odvrnila (Uaire ironično.
Hi
V življenju 'je nu njem opazila znake neke zmagovite nadrejeno* sti. Bila je sreciui.
ANGLEŠKA STATISTIKA
Anglija je že odnekdaj klasična diHŽela statistike. Tam.se peča Statistika celo s starostjo mladih o-seb. ki sklepajo zakonske -zveze. Glasom te statistike, sta dosegla
m
(Dalje prihodnjič. 1
Plesalec.
Šofer je dejal: — Malenkostni j leganea brez primere. Približal se defekt mottorja. . . predno odpo-'je mrzel kakor marmor k nt^ki . ujemo na Dunaj, hočem preglc-j dami iu so ji priklonil. Plesal je
zai
go.l Ne!^,j	134*1 sohodnjki f je nekaj vsakdanjega se zaro-
či otroke, ae predno so odrasli To so. otroške krre. Človek na dora-
lati avto. —
On je odvrnil: — To ne de nič. Dva. tri dni lahko zaika-snimo. O-stanemo torej. Ali se dolgočasiš?
Ona da bi se dolgočasila ! Zakaj i,a •
Vse jo je veselilo, kar je bilo nbvo in kar je izpreminjalo enoličnost njenega razkošnega živ-jenja.
Hotel na modri sredozemski ri-v'ijeri je bil čeden. Okoli hotela krasen park, raztezni športni tra\*niki, pahne in drevesa.. Dobro je vedela, da bi vileda v treh lneh v 4cm horteln nove obraze, elegantni svet in da lahko tudi doživi romantični dogodek, po katerem je stalno tako močno koprnela. . .
Konec sezone. Direktor hotela ie obsipal vsakega gosta z obliza-.10 uslužnostjo.	^
Iz sobe je imela razkošen razgled na prostrano modro morje. Po morju so se zibala bela jadra.
nebeško. Ko je utihniila glasba, s*, je poklonil pred plesalko z graci-jo, kakoršno najdemo samo na slikah Giorgioima.
Mislila si je: — To je nezaslišan plesalec, korekten kava lir. — Kmalu pa je spoznala, da je plačani plesalec hotela.
Čakala je, da se tudi njej približa, njen mož ni plesal. Na je-diLni list je ravno čečkal neke številke. Ni bil očividno dobre volje. Plesalec pa je vedno znova vrtel isto damo.
—	Ni me zapazil! Zakaj me ne pozove k plesu? Kako čuden človek, nemara domišljav plesalec?
Končno je pristopil k nji in se je poklonil. Plesala sta. Bil je čudovito lop dečko. Napravljal je vtis osvežujoče mladosti. Prišel je pozneje vdrugič. Ko sta končala, je vprašal: — Madame, vi ostane te paT dni?
—	Tri ali štiri dni. .
—	Se ve, sezona se bliža h kon-
je razvidno, da so neresnične vse teorije, češ, da se poj ari ljubezen nanovo samo v mladosti iu da se ; pozneje ohladi ter .izgine. Poleg j teh kurijoznih starih zakoncev, i sta stara skupaj 193 let. je pa v Angliji vse polno slučajev, da se poroče zelo mladi ljudje. Na svetu je pač tako. da mladina ne more dočakati znamenitega zakonskega jarma, čim pa doseže svoj ideal, je konec idealizma. Angleška statistika ]>ozna tudi več slučajev. ko zakonca nista bila stara niti 16 le*. Toda bolj pogosti so taki slučaji, ko poroči mlada nevesta ali vdova starega gospoda ali narobe. V teh slučajih bi pač težko govorili o lju!>ezui na obeh straneh. Statistika dokazuje^ da živi na Aingleškem dvajsetletni niož, čigar bolj/a polovica je stara 90 let. V drugem slučaju ima letni mož 9."> letno ženo. Dalje naletimo 11a 81 letnega starčka, ki je .poročil 18 letno dekle, ali p> 85 letnega starčka in 19 letno ženo, ki bi ji bil lahko obenem tudt ded. Ta dva gotovo ne bosta doživela srebrne poroke.
Kretanje parnikov - Shipping News
-^____
f«
1.	d^etmbra:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
2.	decembra:
Aqultama. Cherbourg; D« Gram, Havre; Arabic, Hamburg .
S. d«c*mbra:
Thurincla. Hamburg.
8.	dacembra:
Leviathan, Cherbourg: Paris ,H»t-
re: Majestic, Cherbourg: Martha Washington. Trat.
9.	decembra: Berengarla, Cherbourg,
10.	decembra:
Luetsow, Bremen.
12. decembra:
Homeric, Cherbourg: i^a Savole, Havre: George Washington. Cherbourg. Bremen.
fz parka je dehtel čudovit jesen-jcu. tudi jaz odpotujem 30.
ski vonj, ki je učinkoval kakor "o-pojen parfem. Z eno besedo: — stanovala sta kakor na barvaui razglednici. ^
Medtem ko je odpirala kov5e-in pospravljala obleko ter si otirala prah italijanskih cest z obraza je njen mož že dajal pove-lja: — Prinesite takoj vse kovee- enkrat okusila. . ge, telefonirajte po jedilni list.'morda ne vidim
la sestavini večerjo . . .
Nato je pristopil k telefonu: — Prosim nujno zvezo z Dunajem . . . plačam vsako takso — kaj. pol ui* treba čakati' — Ne za slišno !
Po )>etih minutah je bilo že vsr
o ]>ei vrače
Odgovorila je: tri ali štiri dni. a v resnici sta. bila samo dva.
Plajčani plesalec! Nanj je mislila. ko je pozno v noči legla v posteljo in ugasnila električno luč.
Plačani plesalec! Ne! Ta ne nitre bita njen ljubimec! I^ep je res. Samo enkrat bi ga imela, samo nikoli več ga nevaren pa je
bi Čudovit in globok \pogled njegovih oči. to njegovo sloko teto. ta njegova krasna postava — zbala se je sama zase. Zaspala je.
Drugo popoldne je zopnt sedela po čaju in plesu na klopa v parku. Biki je runaanljena. Premiš-
razvrsčeno in pospravljeno, v.ljevalaje.
vseh sobali največji kotifor. . .
Medtem se je ona slačila. V u-Šesih so ji brnele besede: . . . nujno. . . rumsteak in burgundee, brivec ob pol osmih.
Mrzla voda jo je prijetno ohladila. Pogledala se je v ogleda«0 kopahie t»o"be in si osvežila telo. Njena koža se je še vedno svetila kot zida. /
— S petintridesetimi leti sem še vedno mlada, — si je mislila. — zadnja etapa me ni prav nič utrudila. — Dk) 45 leta ostanem mlada — torej še deset let — ne več — Cilka ima 48 let in se še vedno ponaša s svojimi pobarvanimi si-
— Oh. kako je dražesten. . gotovo je rojen zapeljivec. Kako pogleda človeka, ne da bi zinil besedo — in njegov ples! — Toda nočem — vsaj tu ne! — Kako sc bojim! Na srečo trčiš vendarle ramo enkrat.
Zvečer si je mislila, da ima kleparja pred seboj, ki bi ji rad izsiljeval denar. Veselila, in bala se ga je obenem. Ko je po- večerji plesala ž njim. se je vsa tresla.
Avto se je popolnoma pokvaril. Moral je v tovarno. Njen mož Je menil: — Ostanimo še dva dni. potem se odpeljemo z železnico. Ta dva dneva sta ji potekla
vimi lasmi — 13 let še — slaba meti tisočimi zavlačevanji, tisoči številka — ne do 49. To je 14 let. mi solzami. Vzgoja in strah sta Kaj se vse lahko dogodi v teh 14 j jo zadrževala. Vedela je, da se letih t	odipcije v Karlove. Vari na novo
Drgnila si je nohte, umila Toke službeno mesto kot plačaai! plesa-
in opazovala dlani.
— To je vse tu napisano, — si
lec.
Odpotovala,sta. Ko sta. v Milanu
je mislila, — ciganka je pred le-^šetala po peronu, je njen mož namignil 7j glavo in ji pokazal potnika v tretjem razredu. Baš je jedel iz papirja, ki ga je držal na fcoleinih. salami, oran/a je stala na klopi poleg njega. Noge, ki so bile obute v obnošenih čevljih, držal kakor priden šolarček.
Ali si ga spoznala — plesa
ti prav uganila.
Iz sosedne sobe je ^slišala glas moža.
— Naročil sem steak in burgundee, — si zadovoljna? Dobro. . . ostanem pri telefonrfi. Pojdes v park na izprehod ?
Odšla je, da vUi jedilnico. Tu. je našla iste gladko obrite it ali jan-j lec iz hotela — prav čeden dečko ske natakarje, lenobe prve vrsrte.j— govoril sem ž njim. Pelje se v obenem pretirane sluge. Kakor j Karlove Vari. V Genovi vzdržuje drugod! Park ji je ugajal. Mimoza J mater in sestro. Smešno, kakšen je močno dehtela daleč naokoli, j poklic za mladega človeka! KonČ-zdelo se ji je, da se nahaja v de-j no. zakaj pa ne? Kakšne predsod-želi bajk. Sedla je na klop ob ke imamo! Marsikje smatramo clo-
MONSICNORE - PUSTOLOVEC

pa dora-1 gledala se je v mladega moža. E-
morski obali. Valovi so nalahno šumeli in se valili proti obrežju. Žive duae ni bilo videti daleč naokoli. Nobenega zaljubljenega parčka. Ramo morje in melodija valov.
Po . večerji je zaoel ples. Za-
veka za največjega tepca, pri tem pa je najdostopnejši delavec. .—-Pridi, da vstopimo. Bom čital novice.
- — Da. ipojdiva! — Ni hotela več videti svojega plesalca.
V spalnem voru je dolgo, opazovala obraz svojega moža. Prvič
V Rimu je živel monsignore Guido Tanker predsednik športnega kluba "Pro Roma". Tonker je star okoli 40 let, sin premožne fotografske rodbine. Ko je bil 20 let star. je bil že posvečen za duhovnika in je vstopil po protek-ciji v vik arij at kot uradnik, kjer je hitro avanziral. Gibal se je mnogo med svetom in kmalu začel kazati svoje veliko nagnenje za špoift. Posebno se je zanimal za* nogomet. Pred par leti je us*tanovi l športno društvo "Pro Roma" in je bil iabrau za predsednika. Društvo je pod njegovim vodstvom sijajno proevitalo. Tonker je bil ljubljenec športnikov in tudi drugega občinstva. Sedaj" sc govori, da je imel Tonker na račun društva velike izdaitke in da je napravil mnogo dolgov. Tonker je hotel dvigniti šport in\ie nabavil •za footbal velik prostor. Tudi nekateri drugi tereni so bih nabavljeni na njegovo ime in so služili članom omenjenega športr nega društva. Govori se nadalje, da se delovanje monsignora Tonker ja ni omejevalo samo na športno stran, marveč da se. je pečal tudi z nakiipavanjem in prodajanjem starin in drugih stvari. — Mož je pred meescem dni izginil ;z Rima. Nihče ne ve. kam je šel Športniki vedo samo to, da je pustil ogromne dolgove in obveznosti pri privatnikih in bankah. — Podana ni doslej .na oblast še nobena ovadba, samo neki privatnik je predložil plačilni poziv za 20 tisoč lir. Tonker si je dal izgoto-viti potne listine za inozemstvo že pred tremi meseci. Sedaj je Izginil in neki računar ima nalogo, da poizve po vseh njegovih dolgovih in jih sešteje. Po prvih poročilih segajo ti dolgovi že nad milijon lir. Najbrže pa znašajo »e mnogo več. Tonker je čeden mož posvetnjak. kateremu je črna suknja le še pomagala do ugleda v publiki. Sedaj ga ni vee in rimski športniki izgubljajo _ spoštovanje do njega in njegove črne suknje ter pošiljajo za njim svoje kletvice.	;
PRODA BE 8TAVBlftČE
v Youngstown, Ohio, v zelo lepem in dobro napredujočem kraju, kjer ho vsakovrstne tovarne Lepa prilika za tistega, ki žeii stalno delo v tovarni. Proda se po zmerni ceni. Za več pojasnila se obrnite na lastnika:
- John Korak, Bos 175,



13. decembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
16.	decembra:
Mauretania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg.
22. decembra:
Rochambeau. Havre.
26. decembra:
Paris, Havre: Cleveland. Hamburg: Prfs. Roosevelt, Bremen.
28.	decembra:
Majestic, Cherbourg.
29.	decembra: >
Berlin, Cherbourg, Bremen. St. dtecembra: .Westphalia, Hapiburg.
PRODAJALCI ČLOVEŠKEGA MESA OBSOJENI
I)ne 31. oktobra popoldne je bila izrečena obsodba trebiških morilcev. Vsa Jihlava je bila po-konci. Ze dolgo ni mesto doživeio take senzacije. Dopoldne so bile implikacije in obrambni govori zagovornikov, predsednik dr. Ila-ner pa je imel obširen resume. — Porotniki večinoma seljaki iz bliž nje okolice, so odšli ob 14. na posvetovanje, katero je trajalo skoraj tri ure.
» Gib 17. je stopil sodni dvor dvorano. V dvorani je vladala velika napetost. Najpreje se je obrav^ naval slučaj zakoncev D v orače k in Josipa Fejta. ki sta bila oba Kogla.sno spoznana krivim ropai-skega umora bratov Polickv. — Obsojena rta bila na dosmrtno ječo s trdim ležiščem in poštenjem na dan zločina. Dalje so bili spoznan isoglasno krivim tatvine, ro pa, soudeležbe pri tatvini in raa uih nečednih dejanj. Vsi ostali obtoženci *o bili oproščeni glede audeleižbe pri unioru bratov Polickv. Ivan Fejte ml. je bil zaradi soudeležbe pri ropu obsojen na 10 mesecev težke ječe; kazen sc mu je vštela v zapor. Vsi obtoženci so bili oproščeni obtožbe umora poljskih beguncev. Obsodbo sn obtoženci v splošnem mirno sprejeli. Samo Ana Dvoraček, ki je že med vso razpravo plakala, se je onesvestila, čim so ji razglasili sodbo. Josip Fejta je obledel, rekel i>a ni ničesar. Zagovorniki Karla in Ane Dvoračka ter Josipa Fejte so vložili ničnostno prf-tožbo.
POZOR!
Prave kranjske klobase, šunke, plečeta itd., za božične praznike ali l>oprej, pošilja od 10 funtov naprej, poštnine pro-*o. Funt 40^.
Ferdo Jazbec, 1561 E. 49. St., Cleveland, O. (3x 27,28&30)
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dobite pri:
NAVlNŠEK-POTO KLA.R SS1 Creeve St. Conamauah. Pa.
t&u tU*. Uikr ui piu« r*i t Aacrki.
P1Š1TK 1 O NOV I CluNi^
POZOR ČIT A T E L J1!
BLAZN1KOVE PRATIKE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več.
Naročite SLOVENSKO-AM E-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane f>0 centov.
Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brez plačno. Uredništvo Glas Naroda.
POSLOVILNA PISMA
Iz Pariza poročajo, da sta Maks Linder in njegova žena zapustila devet pisem. Šest jih je pisal Under. tri njegova žena. Pisma so večinoma naslovljeni na bližnje sorodnike. Eno svojih pisem je naslovil Linder na svojega najboljšega prijatelja. Armanda Mas-sarda. ravnatelja kazina de Paris. V pismu prosi svojega prijatelja, da se zavzame za njegovo dote. ki živi pri sorodnikih v Švici. — Dalje navaja. — Moja žena je voljna z menoj umreti, ker oba ne moreva več prenašati tega življenja. —
Dne 14. oktobra je Linder tele-fonično pozval dva svoja prijatelja k sebi na stanovanje. Prijatelja. ki sta slutila zlo sta vstopila v njegovo stanovanje. Linder jima je s samokresom v roki stopil nasproti rekoč, da ne more dalje živeti, da mora umreti. Prijatelja sta ga jedva pregovorila, da n" izvršil namere. Nekaj dni pred svojo smrtjo je Linder v Casino de Paris izjavil blagajniku, potem ko je kupil vstopnico: — Tq je moj.ppale£nji gledališki ]Večer nikoli več ne bom videl gledališča. — Na sliane načine je govori"1 Linder večkrat, nihče pa ni srna tral njegovih besed resnim.
POZOR ROJAKI!
Naš potolkli zastopnik Mr JOHN ŽUST bo obiskal rojake po nekaterih naselbinah v Penn-svlvaniji. Kdor hoče obnoviti na *očnino, lahko to pri njem stori!
' Uprava "CHaa Naroda".
NAPRODAJ KMETIJA
pol gmnta. hiša, vsa potrebna po-feTopja, njive, travniki pašniki in goed v Kočevski Reki pri Kočevju. Podrobnost pove:	,
V JWbh" Frits, RU* it 7l Kočraka R«ka, *r* :	t.^wgmknijm. * «
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor H namenjen potovati \ atari kiaj. J« potsebno. da )e na canCno pončen o potnih liatlb, prt ljasl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram Jih —mm — dati t sled nafie dolgoletne isknšnj« Vam bodo gotoTo v korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne pat-nlte, kd Imajo kabin« tudi v I1L raaredn.
hti aaanlnlika p »stav«
ki Je stopila v veljavo s 1. Julije« 1924. sa morejo tudi nedrfa>7lJ&H-dobiti dovoljenje ostati v d orno rta eno leto ln ako potrebno tudi delj tosadevna dovoljenja ladaja gep* ralnl naselniSki komisar v Waat> tngton, D. O. Prošnjo sa tako voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potovanjem te •s ponj« prosilcu ~ stari kraj «la som nanoveJAs odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor Bell dobiti vorodnika al svojca la starega kraja, naj na« prej pifie sa pojasnila. la Jugoala Ttje bo prlpoKenlb t prlhodnJU treb letih, od 1. Julija 1024 napra tmko leto po 971 priseljence*.
Ameriški državljani p« aamar*) dobiti sem iene ln otroke do 18. Is ta brea, da bi bili iteti v kvoto. T rojene osebe ae* tudi ne itejeje kvoto. StarUB in otrod od Ml * 21. leta amerlKklb državljanov 9 Imajo prednost t kroti. Pint« m pojasnila.
Prodajamo voaoe liste m vs9 yr« ce; tudi preko Trsta samote Je Je-goslovanl aedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt 8t„ Hew York
Pozor čitatelji.
Oposorlte trgoroo trn l-brtnike, pri katorih kupv-Jote ali naročalo ia ste i ajik postrežbo ladoToIjni, da oglašujejo t listu "Glas Varoda". ■ tem Imrte ▼■tregM Tsem.
Uprava "Glas Varoda'
Prav vsakdo—
kdor kaj uce) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«, kdor kaj prodaja; prav ▼lakdo priznava, da ima je čudovit napek ^
ACAIJOGLAJU
» "Olae Kut4i n