KAKO DO ZDRAVE PITNE VODE?
Pograjci vedo, ob krajevnem prazniku voda po novem vodovodu
Takole se sprašujejo marsikje, posebno v krajih, kjer ni bogatih in čistih studencev, kjer voda ne sili izpod vsakega kamna. Že v dolini ni povsod dovolj čiste in zdrave podtal-nice, kajti živimo v času, ko jo Ijudje s svojo nepazljivostjo in mnogokrat tudi s svojo neu-mnostjo onesnažujejo in jo spreminjajo v pravcati strup, kaj pa naj rečemo za vasi in zaselke, ki so v hribovitih krajih, kjer so studend na redko posejani ali pa kraška tla v hipu posrkajo vodo, ki jo narava zliva iz oblakov.
Takole so se dolga leta spraševali tudi po nekaterih vaseh v krajevni skupnosti Polhov
Gradec, ko so iz svojih vodnjakov, kamor se je natakala deževnica, dan na dan zajemali ne le vodo čudnega vonja in okusa, ampak tudi ostanke sicer koristnih žuželk zdravega kmečkega okolja. Že večkrat so rekli, da tako naprej ne gre, vendar se v modre načrte preskrbovalcev z vodo le niso mogli vriniti, kajti tisti, ki odpre pipo in se brez truda naloka sveže in mrzle vode, ne ve, da je pogasiti žejo in napojiti živino lahko tudi velika želja.
Vodovod do Dolenje vasi in Babne gore
Že nekako pred desetimi leti so se vaščani Dolenje vasi in Babne gore pogovarjali, da
bi magari sami začeli »vleči« vodo v vas in v te prelepe strmine. Dalj od besed in želja takrat niso prišli, misel na kozarec čiste vode in na zdravo napajanje živine pa jih je ven-darle spremljala od zore do mraka tako kot njihove očete in dede. Zavedalf so se tudi, da skoraj 5 km dolgega vodovoda ne napra-viš kar tako z levo roko in z malo denarja. Treba bo zbrati ljudi, se dogovoriti, zbrati denar, les in še marsikaj. Občina in vsi, ki imajo opravka z vodo, bodo videli, da gre zares in da so pripravljeni sami opraviti veči-no dela, bodo pomagali, saj morajo. Tako so rekli.
Pred dvema letoma, v mesecu maju, se je premaknilo. Najbolj zagnani domačini so vaščanom Dolenje vasi in Babne gore dopo-vedali, da so se dovolj načakali, da jim draž-ba sama ne bo zgradila vodovoda, če sami ne poprimejo, spomnili so jih pa tudi, da slovenski pregovor »V slogi je moč« še ve-dno in vsak dan bolj drži. Ko je prikimalo 70 mož in žena, so ustanovili gradbeni odbor, napisali so samoupravni dogovor in ga pod-pisali. Podpisali ga niso le domačini, ampak tudi prišleki, katerim nekateri tako grdo rečejo »vikendaši«. Dogovorili so se, da pri delu ne bo nikakršnih razlik, kajti »kdor ne dela, naj ne je« so spremeniU v »kdor ne bo delal, ne bo pil«.               ^
Delo vredno.več kot 40 milijonov
Še isto leto, poleti 1983, so začeli. Ljub-ljanski Hidroinženiring je napravil projekt, zbrali so potrebno dokumentacijo, opravili nič koliko razgovorov in ogledov z odgovor-nimi ljudmi z občine in iz različnih inšpekcij, poiskali pomoč vseh, za katere so sodili, da morejo in morajo pomagati, tekali od vrat do vrat in se jezili na zapovedi in predpise, včasih po pravici, včasih pa tudi po krivici. Kaj vse si je samoupravljalec izmislil mnogo-krat le zato, da sam sebe ovira pri uresniče-vanju kakšnega načrta!
Dve leti se Babenci in vsi iz Dolenje vasi pehajo po ravnam in po bregovih. Opravlje-no je velikansko delo, ki je po predračunu
vredno več kot 40 novih milijonov dinarjev. Dolžina primarnega voda je 4700 metrov, če pa prištejemo še priključke in odcepe, pa so cevi dolge več kot 5500 metrov. Voda je napeljana iz Ilovega grabna v akumulacijski rezervoar s 100 kubičnih metrov na pobočju Lovrena, nato pa se steka skozi dve prečrpo-valni postaji na pobočju Babne gore, ki ima-ta vsaka po 60 kubičnih metrov, v akumula-cijski rezervoar v Babni gori, od koder bla-godejno prišumi v hiše in hleve. Vsi krajani, ki so pristopili k samoupravnemu sporazu-mu in gradili vodovod, zaslužijo izjemno pohvalo. V denarju so prispevali vsak po 100.000 dinarjev, opravili po 190 delovnih ur, izkopali in nato spet zasuli več kot 5500 metrov jarkov za cevi in hidrante, izkopali štiri velikanske gradbene jame za rezervoar-je, vgradili skoraj 300 kubičnih metrov beto-na in vanj 35 ton gradbenega železa, položili 1400 metrov električnega kabla in vgradili vse zapletene naprave za delovanje prečrpo-valnih postaj.
Res, delo še ni do kraja opravljeno, posto-riti je treba še marsikaj, urediti je treba okolico vodnih postaj, dokončati priključke k posameznim hišam, označiti hidrante in še kakšno malenkost. Vendar, voda je pritekla v Dolenjo vas in, kar je skoraj že sanjsko, pritekla je gor, na Babno goro!          Junož
12. maja
na Babni gori
Delovno zmago bodo graditelji se-veda dostojno proslavili. Na svoj kra-jevni praznik, ki je 12. maja, se bodo spomnili slavnih dni naše preteklosti, odprli pa bodo tudi pipe in si nazdra-vili s čisto, zdravo in mrzlo vodo. V vinski zdravici pa se bodo zahvalili vsem, ki so tako marljivo delali, vsem, ki so jim z velikim razumeva-njem pomagali, zahvalili se bodo naši skupnosti, ki je s 6 milijoni in pol močno podprla to koristno investicijo krajanov.
12. maja vabijo krajani krajevne skupnosti Polhov Gradec na prazno-vanje na Babno goro vse in vsakogar, ki se veseli, da so ti lepi Polhograjski Dolomiti bogatejši za življenje nujno potrebno pridobitev. V_______________________J