Kaj početi, če sadno drevo prihaja nerodo-vitno ?
Pogostoma si gospodarji belijo glavo s tem, kako bi pomagali, da bi drevo, katero več ali manj hira, rodovitno naredili. „Slov. Gosp." je o tem priobčil dober pouk, ki ga tudi mi našim čitateijem priobčimo. Tako-le se glasi:
Nerodovitnost sadunosnih dreves izvira iz raznovrstnih vzrokov, in kdor jej hoče v okom priti, mora najprej te vzroke poznati. Ti vzroki so pa dvojni: deloma unanji, deloma notranji. Unanji vzroki pa so: neprimerno obnebje, lega, neprimerna zemlja za posajeno sorto; vzroki notranji, ki v drevesu samem ležijo, pa so: premočna in pre8ilna ali pa oslabljena životna delavnost.
Ako je podnebje in lega za katero sorto neugodna, ako les te sorte popolnem ne dozori, ako pogosto cvetni popki pomrznejo, takrat je potreba, da se posajeno drevo z drevesom druge sorte, katera po skušnjah v tem kraji in v teh razmerah dobro prospeva, zameni ali vsaj precepi ali požlahni.
Ako je vzrok te drevesne nerodovitnosti nerodovitna zemlja, treba je to napako kolikor mogoče odstraniti.
Ako je zemlja premokrotna, treba jo je odvod-niti in posušiti, preslabo zemljo z boljšo zemljo vzbolj-šati in jej gnoja mešanca (komposta) primešati, to je, zemljo pomladiti.
Ako izvira drevesna nerodovitnost od tega, da je drevo pregloboko vsajeno, kar se le prepogosto in prerado godi, se tu da le prav redkokedaj kaj pomagati , vsaj popolno ne , ako se površna prst okoli drevesa nekoliko odkoplje. Ce tako drevo še ne stoji čez 10 let, se mora kolikor mogoče okoli in okoli okopa t i in drevo s celo grudo toliko vzdigniti, da pride tako v pravo višino.
Ako pa leži vzrok nerodovitnosti v drevesu samem , in sicer v tem,  da drevo premočno žene, tu
List 47.
pomaga malo globocejša zareza v kožo drevesno, tako imenovano ,.puščanje" na deblu in po debelejših vejah. Včasih pomaga, ako se drevesu poleti nekatere korenine odčesneje.
Ko bi zemlja, v kateri drevo stoji, bila predobra, premastna, morajo se okoli drevesa sadeži posaditi, ki zemljo močno izvlečejo, kakor pesa, selar itd. Ce je pa drevo samo na sebi uže slabo in preslabo raste, se mu mora krona sama pomladiti in brž ko kaj mladik iz krone požene, se mora drevesu gnojiti in sploh zemlja okoli drevesa vzboljšati.
Neredki vzrok nerodovitnosti sadunosnih dreves je tako imenovano pometava nje cvetja pri peščica-stem drevji. Ako se blizo cvetja naglo mladike pora-stejo, drevo rado cvetje pomeČe zato, ker rast onih mladik vse šoke na se povleče in tako cvetje preraste in oslabi. Najboljše sredstvo je puščanje na vejah. S tem se eden del redivnih sokov v spodnjih delih vej zadržuje, da mladike prebohotno ne morejo več cvetja preraščati.
V prihišnih vrtih se prav rado zgodi, da drevesca prebujno rastejo, pa ne rodijo, ker njihove korenine v premočno gnojene grede segajo, kar se posebno v špargeljnovih gredah primeri. Tu je mnogokrat težko pomagati. Sočivne grede morajo dobre pridelke vreči in se morajo ravno zarad tega krepko gnojiti, to pa ravno močno rast sadunosnih dreves pospešuje. Pridružijo se še hude bolezni, kakor smod, rak, zmrzlina in tako se godi, da posebno jablane in češnje, ki v takih sočivnih vrtih stoje, prav revno prospevajo. Nekaj pomaga se, ako se zidna sipa okoli korenin in med nje nasuje, še bolje pa Raze v takih vrtih le hruške, češplje in slive saditi, ne pa jablan in češenj.
Primeri se pa tudi ne redkokrat, da je spodnja zemlja, v kateri drevesa stoje, uže popolno izsesana in da drevju hrane in zemeljne moči primanjkuje. Tu pomaga razen močnega obrezan j a in trebljenja dreves pognojitev spodnje zemlje. Za to pa je najboljši gnoj iz greznic in suiradotokov, kateremu se še lesnega pepela primeša. Gnoj se mora z vodo stanjšati, na kar se potem ta zmes poleti v luknje blizu drevesa, najbolje meseca julija ali avgusta vliva. Luknje se napravijo */a metra globoke, v katere se potem % škropivnice takega gnoja vlije in z vodo dopolni. Tri luknje zadostujejo na eno drevo.
376