ŽENSKI SVET.
LETO XVT. / JANUAR 1938 / ŠT. 1
ZdraTstTO
Kako se izpočiješ?
Ako si telesno ali duševno utrujen, morda prav izčrpan, se moraš izpoČiti. Sproščenje v miru te napravi zopet sposobnega za delo. A kako se sproščamo? Zdravnik prof. I'ilkio priporoča: prevzemile ulogo Budhe, ki sedi v vednem miru, ali pa lenuha ob morski obali, ki leži kakor prazna vreča in brez misli bulji predse. Ako si pisal predolgo na stroju ali s peresnikom. fe bole prsti in se loteva krč vse roke. Takrat vstani, spusti obe roki, da ti visila kakor mrtvi brez vsakršne napetosli. nato pa mohaj ž njimi fcak!)r bi hotel pokati z bičem. Prsti morajo mahljati, da bije prst ob prst. Tako se začne kri zopet pretakati po vsi roki, postane ti toplo in v eni minuti zopet lahko pišeš. Ce ši sedel za mizo predolgo, sklonjen nad delom ali knjip ali pisanjem, vstani, iztegni obe roki in jih vrti kakor kolo ob sebi. Ker te bole morda križne kosti, vstani in se kolikor mogoče široko razkorači, se skloni, da se ti ^lava čim bolj približa tlom ter odpni, razuiehčiij in napusti vrat in roke; Nato stresaj roke in nihaj z glavo, ne da napenjaš mišičevje. Ali lezi na obraz in se „delaj težkega", kakor si to počel kot otrok, da te ni bilo mogoče dvigniti. Lezi kakor kamen z docela odpetimi mišicami vsega teksa na tla. Nekaj minut takega mirovanja zaleže. Ce te od napora ščeme oči, pojdi na prostoj ogleduj zeleno drevje in strmi v daljavo. Ako ležiš nekaj minutna trebuhu, se z oporo rok dvigni dvajsetkrat od tal. Ako te boli rcjka od dela, jo skrčuj do petdesetkrat ih bolest izgine. Pri vseh teh vajah ne govori. Najbolje je, da delaš čisto kaj drugega kakor si delal, ko si se utrudil. N. pr. mizar se- po dnevnem trudu sprosti in izpočije za mizo s knjigo pred sabo, pisatelj pa se sprosti in odpočije od pisanja, če vzame stružnik, sekiro ali žago ali motiko ali kramp v roko ter dela. Oba se telesno in duševno popolnoma preusmerita in s tem izpočijeta. Človek, ki ga grabi melanholija ali davijo skrbi, naj se sprosti-z delom, ki zahteva velike pozornosti, Ž njo se iztrga-melanholiji in skrbem, ker Dovo delo ga prevzame vsega, da pozabi, kar ga je prej trapilo. "	.
Dru^i se sproščajo krčevite napetosti v mišičevju z masažo ali z "ogrevanjem, n. pr. če jih boli tilnik, imajo krč v prstih ali otrpele, toge noge. Masaža vsega telesa od-
pa zahteva posebno metodo, -ki jo zna le strokovnjak ali poučenec. V ta nameu je treba " čitati "strokovne knjige. Zelo uspešne .so tople kopeli, tako tople kolikor jib le prenašaš. Prof. Pitkin trdi, da se je često sam prepričal, da so zelo tople, skoraj vroče kopeli koristile tudi proti očesnim boleznim, želodčnim krčem in drugim mučnim motnjam v telesu.' Mnogo ljudi se preriialo raizteza in •
Proti zaprtju
Miähm
Of)as tti. s. br, doe 19- 11. 19M.
preteza, zato so okorni in okoreli, vedno trudni. Zlasti zv-ečer, preden ležeš,- se preteguj in sklanjaj nazaj in naprej, da si prožen, pa tudi zaspiš potem lažje. Tudi po postelji se lahko pretežaš, obračaš in pre^ kucuješ, ker le koristilo ti bo in te osvežilo. Tudi trebušne mišice treba valovito premikati,- da se napolnijo's krvjo iu ue odebele. Posnemajte takozvane trebušne plesalke, pre-gibajte najprej mišice nad popkom, kasneje tudi pod njim. Toda seveda ne po obedu ali po večerji.
Neka mlada novinarka je bila malokrvna in so ji zaradi preobremenjenosti docela odpovedali živci. Zdravnik ji je prepovedal leto dni vsako pisanje in ji velel, naj gre n^ deželo na sonce in zrak. Ali revica si ' tega počitka in zdravljenja ni mogla dovoliti. Morala je služiti. V tem . obupu je srečala slučajno starega prijatelja, francoskega
• mojstra v borjenjuzmeči- Pregovoril jo je, naj se prepusti za šest mesecev njego.vemu vodstvu. in zopet bo zdrava. Pr.osila je le mesec dni dopusta. Ob preprosti hrani je ležala teden dni na strehi na soncu. Nato sta začela z lahko gimnastiko in najlažjim borjenjem. Kar v njeni sobi, vsak dan drugače; Cez mesec dni je bila skoraj zdrava, a kmalu docela sposobna za delo. Mečevanja ni opustila več in se mečuje dalje vsak dan vsaj uro. To ji je odpočitek. v svojem poklicu je izredno dobra in je danes res nov zdrav človeL
Tudi trgovcem je lahka gimnastika zdravilen pot- do izpočilja. Zmerno gojen sport
koristi Tsakömur. Tudi da seliš drTa»- žagaš iir fcöpljes, prevažaš samokbibieo pb vttu, -se, sto ih stokrat skloniš,- ražkoračiš, počes paš; pretegiifš;-in •vzpenjaš, na rse strani^ ti . sprosti in -ofipočije telo, da si sposoben zadelo -ia radost. .	. , ' '
. . Ozebline na koži i . ,.	"
_V- splošnem površina teleSa dobro pre-; naša mraz ter se -le redkokdaj pojavljajo na , .koži poškodbe. Naravna" zaščita proti ozeblinam je maščoba v koži in pa kri» ki se pretaka pp finih žilicah skoraj na površju kože. -Zlasti na obrazu izločajo lojnice (Talgdrüsen) maščobo^ ki pokriva kožo in .tako zadržuje. mraz. Ako manjka obrazu zadostne naravne maščobe, tedaj s« pokažejo okvare, povzročene po -mrazu: koža razpoka,''prožnost se izgubi. Na onih mestih, 'kjer se koža redno •in večkrat razteza, n. pr. na vnanji strani oči, ob sencih še zarežejo vdolbine ali gube. Prav tako tudi okfog'ušf.-,- '
Pojnanjkanje maščobe se kaže pri plavo-^ lasih, slabookrvnih osebah v večji meri kakor pa pri krepkih .in zdravih . . Veter,. Ki ostro veje okoli oiraza, ovira delovanje loj-, nie in zato izsuši kožo. Res pa je tudi, d^a ■one žene, ki- si posebno goje svoj obraz in ga'pretirano, čistijo, delajo, nupak, ker s prepogostim umivanjem in morda s slabim, površnim' -brisanjem odvzamejo koži preveč maščobe. Zato se pozimi ne- smemo prevečkrat umivati'z "vodo-, zlasti ne z mrzlo. Za suho' polt priporoča strokovnjak naslednje čiščenje; Zvečaj; si umij obraz- s poslano . vodo, v -kateri si rajmesala nekoliko boraksä, -ali. z m.lačno zavrelico'mandljevih .'otrobov. ' Po umivanju skrbno, osuši obraz in vteri v ■kožo kako dobro mastno kremo. Zjutraj natančno izbriši ves obraz s platneno krpico, nakar osveži samo oči-z vodo, polt pa si na'm'aži zopet prav tenko s-sVedrije mastno' nikakor pa ne s suho (brezmaščobno) krenio; ki se kmalu vpije v polt. Ako ie je preveč, obriši obraz čez nekaj časa. '
Pod-vplivom'mraza trpe največ oni deli; ki--so. najbolj'izpostavljeni, t. j. nos, ušesa, roke in- noge. Obtok krvi se zaustavlja, kar' se -javlja z rdečico in modrino^ ali celo z . manjšimi ali večjimi oteklinami. .Ako je huje ■ se'napravijo na gornjih delih prstov rok in -nog celo mali vozli-in ražpokiiiie-ali rane. Roke so naravno večkrat prizadete kakor noge. Slrfbo rejeni. ali pa z nikotinom in alkoholom prepojeni ljudje hitreje in močneje ozebejo' kakor pa krepki in trezni. Mokra obutev ifi mokre rokavice pospešujejo ozebe.' .Moški ozebejo navadflo .na nogah, ženske-pa tudi ondi, kjer se končayajo čevlji in na mečih. -Ako. nosijo tudi v hudi zimi - tenke . svilene nogavice ter storaj prozorno spodnje perilo, ne ozebe samo koža, nego se. lahko ■ tudi notranje pokvarijo za vse večne čase.' Zlasti dobe trajno irganj'e in revmatizem, ki ..
je bil-včasih bolezen starcev,'.'danes pa trpi na njem. nebroj. mladih deklet. Pač zato, ker se pozimi oblaSjo tako, .kakor-rfa pripeka -Sonce.-Svojo nečimprnost pra'v drago pla čujejo-.'- . ■	'	" . -'
. Zdravljenje.' Varovati se je predvsem treba nadaljnjega'mrazas tem, da se pravilno 'toplo oblečemo. Neposredno-, preden gremo na m.rzel zrak,, si' ne smemo umivali, niti obraza niti rok. Da-koža ne razpoka, si bia-žemq'obraz, posebno ustnice, vrat, roke'z dobro kremo, ki zadržuje mraz. Vse to velja tudi za oiroke, posebno .za dojenčke. — Ko se vrnemo, se takisto ne "smemo -umivati, dokler -je koža zaradi močnejšega krvnega obtoka razgreta. -
Znirzia nšesa,- no's. noge, spoznamo, ako so najprej bele potem pa porde in se pojavi srbečica. Enostavna pomoč je, akö si dotične ude drgnemo s snegom, dokler ne postanejo topli. Potem jih nataremo i boro.- ' vim, cinkovim, čfc je dzeba-, zelo huda, pa z ihtioloviih mazilom. Razume se, da z zmrzlimi ušesi, -rokami, nogami, ne smemo k vroči peči; sicer pa sploh ni zdrav.o ti-' ' ščati- se pečji. Mnogo bolje je, da si preobu--jemo čevlje in nogavice in si otiramo iioge z mrzlo vodo 'ter jih masiramo^ nakar jih namažemo s -kako maščobo. Posebno priporočljive so izmenične-kopeli, -ki. smo jih že večkat. omenjali kot najboljše sredstvo za cirkulacijo krvi do Jadrih konic telesa. In-sičer držimo'noge 2'/! minute v 36—40" ..-vroči vodi, kateri smo diiduli-močno, pest, . "soli: potem jih vtaknemo samo za'pol;iai-' nute v mrzlo vodo 15", s takoj nato Zopet-
■	v vročo. Tako ponovimo de.^ftkrat. Ako se je-.vroča..voda ohladila in mrzla segrela, treba dodati nove vroče oziroma mrzle vode. Prste " masirajmo od konic proti korenini -in jih mažimo s scvrto'mastjo Od. .sve.žega nesoljenega svinjskega sala, kaleri' sm"'ö primešali ko je bila še.napol tekoča, 5-6 kapljic benzo-.ieve tinkture in prav toliko'limonovega soka. -Toliko, diidatka zadošča za približno 8 dkg čiste masti. Ne pripravljajmo si-, te maže ' preveč ker je bolje, da je večkrat sveža. — Na ozebljen nos polagaj ki-pice, namočene
v -bencin.' — Ožebljene noge pa namaži s petrolejem.	- -	. ' .
■	Ne nosi pozimi pajčolana, ki sega preko nos.a in ust: Pod njim se od dihanja nabira -para,..ki zmrne in kakor jedva vidna ledena' plast obdaja obraz.
Možno.st prehlajenja in ozebe preprečimo ali vsaj zmanjšamo z razumnim oblačenjem m snjotrnim utrj.evanjem. Pomehkužene „sobne cvetlice" se prehlade in .o/ebfjo najhitreje, medtem ko so jalio- odpoi-ni pr.oti mrazu in vsem .vremenskim neprilikam ljudje, 'ki so mnogo na zraku in pozimi drsajo, sqn-. ■ kajo; smučajo.- . . -
žena in družba
Male pozornosti
Ženske se dajo-rade varati z malimi pokornostmi, ki jih jim izkazujejo moški, možje, prijatelji ali česti Id.' Smatrajo jih za izraz ljubezni, spoltoranja in udanoslj.' Včasih je ■
■	taka sodba, pravilna; iiavadno pa ne. Pozoi-, nost do ženstva izhaja lahko iz priVzgojenosti;
iz družatne igrivosti,' moäke koketnosti ali usmerjene zapeljivosti. Pozoren koTalir. je' lahko najbolj plitek ženskar, ki se je v plesni šoli naučil, uslužno skakljati okoli dame, ji atreči v raznih malenkostih, poljubljati roko,' prinašati čvelje in pomagati, da se odlično ' zabava. Družabno je izvežban,-nosi s seboj-vedno porno.'torbo do'vtiprtv, šal in j)ovestič, preskrbljuje v javnih lokalih najbolj udobno - -mestOi prinaša vstopnice za kino ali gledališče 'tčt- plača na izletu taksi ali zapitek. Ženska je kar očarana nad tolikerimi malimi pozornostmi.'	• .
' To'da nenadoma-se izkaže, „kam peš taco. moli- in. se.-ogorčena p.oučiš, kakšen možakar . je ta nadvse pozorni kavalir, zveš na svojo ' osuplost; da je domä surovež, ki kavalirstVo ie glumi in 'žrtvuje celo, denar, da.bi-dospel . .do cilja;-ki ga išče'pri ženskah vseh vrst. '. . Marsikdo je .pozoren, ker se je'poZornosti •Jnaučil v do.iriačidružini,;od očeta ali matere ali odraslih sester; zato mu je pozornost do ženstva tako privzgojena, da jo ima za neizogibno ter jo jz.vršcij'e\brčž vsa'ke misli ali čelo posebnega čustva.-So' pa tudi zakonski možje ki izkazujejo, svojim ženam v javnosti ■največjo, .morda celo pretirano pozornost, ki nO požabljajn niti godov, niti rojsinih niti poro'onih dni. Drugače sb doma brezobzirni, vsdk-čas osorno kritičrii in zabavljivi ter izživljajo hrup in prepir zaradi vsake neoso-Ijene ali preo^oljene jedi. -Kavalirsko pozorm ' mož v javnosti ne liiotr preživeti dneva brez afere v domači hiši. radodarni in javno neskončno fino. čuteči'mož; ki povsod razkazuje svojo socialnost, je doma skop-, do žene in dece štedljiv in zahteva obračun za vsak izdatek. Da bi bil 'doma v malenkostih-po-zoren, ima za šmešriost mchkužnost.
Toda, .ee. „vzamemo natanko, obstoja, življenje v-družini--in sploh družbi iz nepretrgane vrste malenkosti, ki se' seštevajo in izzivajo obGutje,2adovoljstvaali nezadovoljstva. Male pozornosti. so listoi kar'ustanavlja in
■	vzdržuje prijateljstvo in toplino vsakršnega' razmerja človeka do čtoyeka. Male pozornosl.i so majhni smotrejii dirrovi.- Kakor j)i treba, da so naši darovi možu.' ženi, deci. dobremu znancu .ali sosedu "velike stvarne vrednosti, ■ni. treba, da so-pozornosti zmerom va'žn.e in velike. A.ti kakor oni napi-avlji^o resnično j-adost. Kakor lepi sončni žarki sp, ki od časa do časa pošljejo v sivino ali mračnost-
-vsakdanjosti. O njih mordtl najbolj velja izrek; Veselje, ki ga daješ drugini, se vrača .v lastno srce.	" . .
. Toplo ljubezni-vo pismo, prisrčno izraženo -sočustvDvaiije, iskrena čestitka prinaša v. razmerje" pi-av tako zadovoljstvo' kako!' šopek cvetlic, če -tudi z domačih gredi'c, košajica . ■sadja, košek jago'd z lastnega vrta. Poset pri Bolniku'-, prfzvedovanje po zdravju otrok, pozorno poslušanje -tožb in' po njili v2;pod-budno topla beseda tolažbe ali izzivanje poguma, nevsiljivo zanimanje za Tadosti in težave..'. so.inale.pozornosti.največjega pomena. Žene sniO-zanje-posebno hvaležne, saj ' nam dokazujejo,.da je darovalec tpple besed.e ali neziiatnega stvarnega naklonila, brez po-sebnega povoda, brez izzivanja ali celo'terjanja. iz lastnega nagiba in ir.gple želje;.ds"nam pripravi'veselje.ali izkaže pozornost, mislil ha , ■nas ter da nas spremlja s sočutnim razumevanjem v radosti iu. tugi, da tad deli z nami -'. tisto, česar ima pi-eveč. -yudje, ki,žive dolgočasno, enolično, morda.samotarsko, se.raz-vesele vsake majhne pozornosti kot do'k'a'za... da niso pozabljeni in da so Kvezani z družbo. . -. . So pa tudi ljudje, često žene, ki-se jim' ne.ižkaziijejo.pozornosti; nehvaležne, brezbrižne, tope so si domišl jale, da je nji hpravica, vedno sprejemati, a-nikoli tiidi dolžno.st dajati pozornosti tudi dragim. Pozornosti izzivajo odmisve pri srčno .izobraženih Hudeh.; - ako ostanejo brez odmeva, pa zamro':-Tega. se morajo-zavedati žene in dekleta. Male po-zorn'bsti so" kakor sol; brez njih je življenje-, plehko,	. . - .	Terezinä. ^
Vse ob svojem čaSu
O pravem ča.su starati se je-tudi umetnost-svoje vrste. Kolikokrat vidimo ostarele dome, ki se suženjsko in krčevito oprijemajo zadnje mode. a prav. zato dosezajo ravno nasprotno tega, kar žele.- Današnja n<iša.jp visoka pesem mladega, v. športu razgibanega fele.sa. Obleka mu je okvir, , ki stopnjuje - in pod-, črtava njegovo ..lepoto ih- prožnost, a. tudi neusmiljeno kruto izraža njegove morebitne nedostatke in pomankljivosti.-
Hkratu pa moda že dolgo .ni bila tako mnogostranska kot je dandanes. Prilagoditi ■ se da in.- izpreminjati, ne da bi pri tem .izgubila pečat -novodobnosti.
Kako naj se- torej nosi poštama dama, kadar ji več -ne pri'stoja gJobok hriitni izrez, . „btibi'' ovratnik, kratko krilce?
Vse polno je nagubanih bluz, ki diskret: -■ = - - -^tko telo, in malo
■ zakrivajo nič
več Vilko telo, lU maio .v.išje „egajoči ovi-atni'ki nevsiljivo maskirajo gube-' na vratu, te prve znaniTke pobegle flilodosti.. Izbiraj ijiehko". blago temne, predvsem'-črne, . .po tudi sive ali ijave barve;-.Okrasek iz belih ali rumenkastih čipk, «vile ali baržuna vpliva elegantno in'.odlično. Ne.odevaj se v kričeče barve in ne nosi pre.tirano oprijemočih s.e. obl'ek, da he ižzov.eš pomilovalnegii vzklika; „zadaj licej, spredaj muzej", ali kaj «ličnega, .- Krila so zopet krajšS in ožja. Nič pa m
bolj smešno kakor hoteti iti z modo, ako od dolgoletnega poštenega truda izmučene noge rade tiče v udobnih čevljih ter morda celo v gumija-vStih nogavicah -ali povojih. Mnogo pam.etneje je, da ne opozarjajo šiloma na nedostatke," ki so se mogoče z leti pojavili.
Umetnost, kar imaš ugodnega naglasiti, in prijjritt. tb, kar je na tebi nekdaj bilo, a danes ni več lepo, je pi-av tako važna kakor mladost in lepota. Skratka: ne pozabi, da si mati ali morda celo stara mati!
Naše stanoranje
Nov čas, nove skrbi
V mrzlih dneh stanovanje ne more biti ■ odprto vse križem, kakor poleti. Saj potem je v, sobah divje in neprijetno mrzlo, da ne moreš mirno sedeti in delati. Vendar pa so prav tako neugodne tudi neprezračene, zatohle sobe; izprijeni zrak lega na pljuča in na srce, da se takisto počutiš slabo.
Pomagamo si na ta način, da stanovanje zjutraj temeljito prezračimo; ako napravimo prepih, so sobe najhitreje in tudi zares dobro izčiščene. Potem šele zakurimo v peči. Cist zrak se prav. hitro segreje, in v stanovanji! vlada kmalu prijetna toplota, ki vzbuja toli željeno domačnost. Zračiti pa ne smemo prezgodaj zjutraj, ko vlada zunaj najliujši mraz ali leži megla, ki kvari pohištvo.
Kjer je kuhinja tako nameščena, da prihaja iz nje zrak tudi v druge prostore, treba biti pri kuhi posebno pazljiv in previden.. Kadar se kuhajo jedi. ki razširjajo neprijeten vonj, moramo skrbeti, da se ta vonj ne razširi po vsem stanovanju. Ko kuhamo kislo zelje, polenovko ali kako drugo podobno jed, ne pokrijemo lonca samo s pokrovko, nego položimo povrhu še krpo, ki sem'jo prej pomočila v kis. S tem-izdatno zmanjšam duh po ribi Oziroma po kislini. Zelju prlde-nem V čisto krpico zavit košček umitega bukovega oglja, kar tudi ublaži vonj. — Ce pražim ali "perem kaj na olju, olje najprej razgrejem, vendar nikoli ne tako zelo, da-dI se kadilo, potem ga postavim za par minut na hlad, nakar šeJe denem nanje nameravano jed in postavim zopet k ognju. Izkušnja me je izučila, da olje potem manj diši. V ostalem pa vemo, da smemo pri kuhi uporabljati le najfinejše olje. Ako položimo na vroč štedilnik 2—3 žbice (dišeče klinčke), prijetno zadiše, ko se pražijo in preženejo vonj po olju in ribi.
Posebno treba paziti, da se v kuhinji ne kadi po nepotrebnem. Zato moram budno gledati, da se drva ne pulijo, da se mi jed ne prižge, da je štedilnik pravilno zaprt, t. j. da ne „vleče" preveč, a mu s prezgodnjim zapiranjem spodnjih vratio zopet ne vzamem
za izgorevanje kuriva potrebnega zraka. Torej pazljivost, vedno in povsod pazljivost, pa pujde vse ipaje.
Mnogo dima povzroča prirejanje prežganja iz masti in moke. Ako .se moka le malenkostno preveč zarumeni, je hitro vsa kuhinja v neprijetnem dimu. Temu se mnogokrat lahko popolnoma izognem, ker je povsem nepotrebno, da bi delala vsak dan prežganje na novo. Lahko ga namreč napravim za več dni skupaj in ga hranim na hladu v lončku ali skodelici. Kadar treba kako jed s pre-žganjem zrgostiti, ga vzamem kar mrzlega, žličko ali dve in ga v drugi posodici razme-šam z nekoliko mlačne vode, juhe ali mleka, da je tekočina popolnoma gladka, potem primešam prežganje in jed še malo pokuham. Sicer pa prežganje v novodobni prebrani ne igra več liste važne in velike uloge kakor včasih. Delamo vse kar na čistem muslu ali olju; s tem se marsikdaj izognemo tudi mučnemu dimu in neprijetnemu vonju.
Seve treba tudi paziti, da nam jedi ne prekipevajo, zlasti pa, da mleko ne uhaja po štedilniku. Skoda ni samo mleka, škoda, morda še večja, se dela tudi s tem, da ne le vse stanovanje nego vso hišo napolnimo" z žgočim, sila zoprnim zrakom. V trgovinah za posodo so na prodaj porcelanaste ali steklene kroglice. Ako vržeš taki kroglici v mle-ko, začne v njem ropotati, kadar je mleko že na tem, da bo zavrelo. S tem kliče zamišljeni kuharici: pozor!
Vedno in vedno nanovo prihajamo do zaključka, da ne zadošča, ako delamo v stanovanju ter posebno v kuhinji, pa najsibo še tako pridno, samo z rokami. . Treba je pozornosti, skrbnosti, ljubezni do dela samega, do stanovanja in njegove opreme in seveda v prvi vrsti ljubezni do ljudi, ki v njem prebivajo. Ako skrbiš.za to, da ostane tyoje stanovanje vedno svetlo,- zračno, suho, čisto in snažno ter primerno toplo, ustvarjaš s tem ugodje in daljš^i.s sebi in svojpera zdravje in utrjuješ srečo in zadovoljstvo vsej svoji obitelji.
Kuhinja
Leča z jajci. Operi 35 dkg. skrbno izbrane leče,, potem jo odcedi in prilij gveže, mrzle vode ter postavi na štedilnik, prevri enkrat, ponovno odcedi in nalij nove vode, osoli ter kuhaj pokrito. Ako mogoče,
kuhaj v leči kako svinj^iko kost — svežo ali-prekajeno. Potem nareži na majhne kocke 8 dkg slanine, praži jo, da poslane kakor steklena, .nakar zarumeni na njej 2 dkg moke in dodaj končno malo» na rezance
zrezaiio kislo kumarico, 6. kapar, plupke četrt limove, mal .šopek zelenega peteršilja, očejeno sardelo, pol stroka česna, pol majhne čebule, pol lovoVjevega lističa, prav malo majorona In timijana, vse drobno zrezano. Ko se vse nekoliko prepraži; okisaj z milim vinskim kisom in razmešaj s precejenim od-cedkom od leče, da dobiš gladko omako. Dodaj žličko gorčice in po potrebi še limo-novega soka, premešaj in prevri ter primešaj naposled" lečo, ki iiaj vre še nekaj časa. — Jajca. Na kozici, ki ima vdolbine za .prirejanje dalkov, dobro namazi vdolbine z mašijo in.jih pičlo potresi s soljo. Polem kozico precej močno razgrej, vlij v vsako jamico po eno jajce, tako, da ostane rumenjak nepoškodovan in pusti na manj vročem me.slu štedilnika kakih 10—12 minut, da se jajca strdijo. a ostane rumenjak še tekoč. Obloži lečo s temi jajci.
Šleska narodna jed. Zrežl 85 dkg govedine na male kocke, dodaj takisto no kocke zreznno: osnažen koren, nekoliko rumene podzemeljske ter malo nadzemeljske kolerabe in- zelene; vsega skupaj približno 20. dkg. Sesekljaj veliko čebulo in zreži na bolj široke rezence malo Zelnato glavo, te rezance prerezi parkrat tudi počez. Vse skupaj stresi z mesom vred v primeren lonec, osoli, dodaj stlačen mol strok česna, dobro, premešaj in nalij na to IVj litra vode. Kuhaj pokrito tako doigo, da bo vse mehko. Medtem napravi bledo prežganje iz 4 dkg mašiti ali masla in 3 dkg moke. zalij nekoliko z juho. razrnešaj. da bo gladko in primešaj jedi, nakar naj še nekoliko pirevre. — Opomba: Preiskusila sem navedeni recept, a sem mu drugič dodalo poleg vsega še dva olupljeno, na kocke zrezano krompirja, potem, ko je bilo vse že
. nopol mehko, pa .se nam je zdela jed še boljša. Prežganju pa sem primešala zaradi krompirja nekoliko manj moke.
Gobova kaia. Operi 3 dkg suhih gob in jih prevri na vodi. odcedi jih ter sesekljaj
■	na manjše koščke. Medtem časom kuhaj na vodi četrt kg izbrane in oprane kaše. Ko je prvikrat zavrelo, odlij vodo in prilij »/< 1 sveže vode, dodaj gobe, soli, nekoliko popra in sirov, na strgalnikii nastrgan koren. Med-
■	tem, ko to počasi vre, opraži 10 dkg na majhne kocke zrezane slanine, zarumeni na njej bledo celo sesekljano čebulo, dodaj noževo konico paprike, nekoliko kimlja, stlačen strok česna, žlico paradižnikove mezge in nekoliko sesekljanega peteršilja. To primešaj vreli kaši, pokuhoj še nekoliko, da se zgosli in jed je gotova.
Fižolov golaš. Namoči V< kg belega fižola čez noč; odcedi ga, nalij s svežo vodo in kuhaj, da bo mehak. Medtem opraži 10 dkg no kocke zrezone prekajene slanine ter veliko sesekljano čebulo, da bo oboje bledorumeno;
. dodaj kavno- žličko, sladke paprike, žlico paradižnikove' mezge (paste), ščep kimlja in
mal strok stlačenega česna ter kočno še fižol, ki mora biti že skoraj mehak, ter toliko fi-žolovke, da dobiš po desetih minutah nadaljnjega kuhanja golažu podobno jed. Daj ga s kakršnimi koli klobasicami ali s kislir-
Kromplrjevo praženje. Skuliaj opoldne pol kg krompirja, odcedi ga in pusti v oblicah. Zvečer ga olupi, zreži na listke in vrzi na mast, v kateri si zarumenila sesekljano če- . bulo. Osoli, primešaj 1—2 na kocke zrezani sataladi ali nekoliko sesekljane kuhane prekajene svinjine, popraži nekoliko in daj s ' solato, kislim zeljem ali kislimi kumaricami na mizo.
Poparjene preste. Nalomi preste na pol prsta dulge kosce, vrzi jih v slan krop, po-krij in pusti preste v kropu tako dolgo, da se zmehčajo, a se ne sinejo popolnoma raz-močiti; potem odcedi in zabeli preste s presnim maslom. Ali jih potresi z drobiinomi in polil z razbeljeno mastjo. Maslo je seveda okusneje. Serviraj s solato ali kako prikuho. Namesto prest lahko poparimo v kosce na-lomljene mlince (blince), ki jih kupimo pri peku.
Kruhova pogača. 38 dkg belega kruha od ozke štruce zreži na tanke rezine. Pomoči jih malo v mleko in jih na presnem moslu rumeno opraži. V ostalem mleku raz-motaj 3 cela jajca in sol. vlij v kozico na kruh in obračaj na ognju tako dolgo, da se jajca strdijo.
Pečena polenta. Zmešaj 'I, litra vode, '/2 litra mleka in približno 'I, žlice. soli. Zavri in stre.si v to tekočino 26 dkg. t. j; dobrega 'I, kg koruznega zdiobo in 1 žlico bele moke ter urno na ognju mešaj. Prideni še 4 dkg presnega masla in kuhaj .dalje; pri tem pa neprestano mešaj. Ko se polenta loči od koze, jo stresi na mokro desko, in jo razvaljiij l.cm na debelo. Ko je ohlajena, jo razreži na rezine, ki jih opeci na kuhanem ali presnem maslu. Zadnje si laliko tudi prihraniš, potem pa daš polento s kako omako na mizo.
Pražene krompirjeve rezine s sirom.
'/4 kg sirovega, olupljenega krompirja zreži nu rezine, debele za nožev rob in jih opraži napol na maslu, da bodo lepo rumene. Potem jih z lopatko zloži na čist papir ali pivnik in še vroče osoli. Namaži primerno kozo s presnim maslom, zloži vanjo vrsto krompirjevih rezin, potresi povrhu z nastrganim sirom ali s parmezanom, nato zloži zopet vrsto krompirja in iznova posipaj s sirom. Tako postopaj, dokler ne porabiš vseh pripravljenih krompirjevih rezin. Po-krij kozo in jo postavi za približno pol ure v vročo pečico, da se krompir popolnoma zmehča! Poda se izvrstno k divjačini v omaki, pa tudi k mešani solati. Prirediš ga lahko
tudi T ognjavarni .posodi v njej.
firaš ka
Sirovi zavitki. Zreži 3 stare žemelie faa fanke vezme. ki jih p„lij s p„|.. litra mrzlega mleka. Ko- so razmehcane, primešaj 1 jajce V) kg pretlačenega kravjega sira in piclo. zlico drobno sesekljanega zelenega pe-teršilja ali drpbnjaka.. Potem opraži.ra presnem maslu 5 dkg žemeljnih drpbtin, da bodo
jih primešaj , prip
. Iz njr
. .. . ------.'h velike kroglice,
..1 3ih polagaj na štirioglate krpice iz testa, . kakršnega uporabljaš za rezance, samo malo bolj mehak mora biti. .Zavij kroglice popolnoma v testo in dobro stisni robove, da ne bo vhajal sir , iz testa. Kuhaj zavitke pijle ce rt ure na slanem kropu, nakar jih z lo-patko poberi iz njega in ko se odtecejo, jih slresi v kozo. kjer ši zarumenila drübtine na maslu. Dobro ' potresi kozo; da se drob-. tine oprimejo zavHkov Jer daj na mizo.
Meden Isfah. Zavri % kg medu. potegni od ognja in mešaj . toliko časa, da " postane
■	nilacen. -Nato mu primešaj 'I, kg ržene moke •.-m. 12 gramov-pepelike, ki jo dobiš v dro-
■	gerij! iri F-ostavi-na gorko, da shaja. Potem pnmeäüj se kg ržene moke. žličko sesekljanega janeža, pol žličke zmletega ingveria
■	2 rumenjaka in 5 dkg sladkoria. Stre.si testo . ■na .pekač.-namazan s presnim maslom ali z . mastjo m posipan z moko ter ga z dvema
kuhalnicama razvled povsod enakomerno' dva prsta na debßlo. .Peci spočetka v topli, po desetih .minutah v vroči• pečici, a pazi da se ne - prižge,- Meden kruh' je jako oku-pen in se ohrani več tednov, ne da bi.se-posušil. Narežeš. ga na štirioglate rezina Seveda ga lahko tudi pj-evlečeš- s čokolad- ' mm.ledom.	■
Medena potica. 1 kg moke, 20 dkg pres-nega masla, 2 celi jajci.'in 2 rumeijaka, i -zlice sladke smetane, 3 žlice ruma, od' pol ' hmone -olupke, približno pol litra mleka
potrebne sili in 3 dkg vzhajanega drožja testo .in postavi na gorko, da vzhaja. '
.stepi
Medtem zavri 7< kg medu,, a'pazi, da ne skipi; potegni ga na stran,-in ko se nekoliko ohladi, pnrleni kot jajce .velik kos presnega masla, '/s kg orehov, nekoliko nastrgahih hmoninih olupkov, in pol žličke zmletih di--secih klinckov, ko se skoraj ohladi, še cel6 Jajce in 4-5 žlic ruma. Razvaljaj-shajano testo, toda ne prav zelo tenko' in ražmaži po njem pripravljeno potičevje. Postopaj pa urno. ker se med hitro strdi; ako se popolnoma shiidi m je potem nadev težko:mazati. Potresi po-še Vi kg zmletih orehov in če hofeä tudi Vs kg sladkorja. Zvij testo v potico, ki jo položi v dobro namazan, -z drobtinami potresen . kalup, in ko je'.dovöli Jshajana. jo speci. Iz naznačene množine dobiš veliko in' dobro poticö. a je bolj.ša, ako .jo narežeš šele čez dva ali tri dni.
Praktična naTodila
Nogavice ^ škfb naäih žen .
- Tenke nogavice, ki jih ne nosijo ženske lamo poleti, nego večina njih celo v najhujši ?ice- Saj se
limi,^delajo vsem velike pregl^'ice- Saj se cestokrat zgodi, da se že na novih, jedva prvikrat obulih .-nogavicah pokaže „cesta", - -ki vodi globoko doli do stopala in je zato prav vidna. Popusti.la je ena edina zanka, • ker si morda nogavico nekoliko preveč na, tegnila- m vražja sproščena -zanka beži z jadrno naglico iz. vrste, v vrsto navzdol. Ako imas.bistre oči, jo. še pobereš s kvačkb in ..se ti s pravim angelskim potrpljenjem po-: srm, da jopreko v.seh pajčevinasti.tenU
nitk Pnvieces liazaj nä. prejšnje mesto in jo .pritrdiš. Sednj se h ne more več izmiizniti. Pa kaj,, ceje takih zank na stotine in stotine na^nogaviči!..K.ikor vojaki stoje v rävnih vrstah, kakor .domme, ki si jih postavila tikoma drugo za drugo: če sprožiš prv<i, se ■podere, vsa. dolga vrsta,.in snet imaš na drugem mestu križe in težave,-ki te včasih raz-, jeze dp solz.	- ■
Marsikateri škodi bi se lahko ognili, .ak bi-ravnah z nogavicami skrbno in previdno. Kadar,si nabavljamo pogavične zappne, jih. moramo skrbno in od vseh strani ogledati.
režejo nit in., spravljajo zanke v beg. -Tudi treba pritrditi zapono le ondi. kjer je dvoj-nat rob nogavice. Preveč napete nogavice se lah'ko strgajo, samo da Upogneš koleno.' .■ Največ sitnosti pa napravljajo slopala. . Vsaka zena' naj bi si od časa do časa natančno. ogledala in otipala svoje obuvalo od znotraj. Morda so se iz podplatov pokazale glavice žebljev, ali pa so se od vlage napra-' vile na kakem mes.tu trde gube; vse-to', lahko povzroča v nogavicah luknjice, ki.se s hitrico množe in večajo. A tudi.pri-.docela novih čevljih se primeri, da ostra.-mesta drgnejo ob fino pletenino nogavice in jo raztrgajo. Zato je želo pfijioročljivo, da si -izrežemo iz platna, tankega svetlobarvnega -barzuna ali sukna podplate; ki jih nale'pimo znotraj v čevlje. -Isto velja tudi. za čevlie, ki so- preveliki. Na peti so nogavice takoj prff-guliene, ako se prevelik čevelj pri hoji pre-.■ mika gori in doli, Zhto tre'ba tudi na notranji strani čevlja ob peli prilepiti krpico bai-žiina nli mehke irhovine. Nekatere štedljive go-lodinje pa .si natikajo na nöge preko že ilečenih nogavic tucii tenka ščilna stopala po možnosti.iste barve kot so nogavice. Se-_-gati ne "smejo previsoko, da se ne^k'ažeio'iž" čevljev. Napravijo .si jih same-iz starih
Ali so zobje zares vedno zdravi?
Poglejte si enkraf fudi notranjo stran Vaših zob, kajti tu se tvori navadno nevarni zobni kamen ter opravlja svoje uničevalno delo. Sargov KALODONT napravi VaJe zobe ne samo bele, temveč odpravlja, tudi zobni kamen. Sargov KALODONT je edina zobna pasta v Jugoslaviji, katera vsebuje sulforicin-oleat dra Bräunlicha, neätetokrat preizkušena sredstvo proti zobnemu kamnu.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Za obstoj nogavice tudi ni vsseeno, ali je-Doga gojena ali ne. Raskava a)i potna koža, dolgi in ostri nohti so sovražniki fine.plete-nine.. Nogavico. obuvajmo šele, ko smo jo. prej zgubali, nikoli pa ne vlecimo uogavicie v vsej njeni.dolžini na npgo.
Mnoge delajo napake končno -tudi pri krpanju. Igla jn prejfca za krpanje, ne smeta • biti predebeli, ker se sicer mesito ökoli luknjice trga -naprej; l-azeii tega ne moremo z • debelo nitjo lepo . in po možnosti nevidno
zasiti nogavice. Nogavice treba krpati natančno in z vso skrbnostjo. Niti"morajo se- . gpti narobe precej daleč od okvare-v še celo pletenino, ker sicer-napraviš poleg prejšnje še novo lüknjico. Sivanio na ta način, da -napravimo preko! luknjice ustrezno mrežico',' nikdar p^ ne zvlecimo raztrganega mesta v . grdo „bunko". Ako sega zašili del" na .peti'' iz čevlja-napravimo, s ströjem spodöj v peto. • narobe gubd, prerežemo njen rob ifa robova^^. prišijemo vsakT sebi, da ne tišči. •
Da bodo nogavice frpežnejše. preäii ze novim pete in konce stopalov - pri 6lioških ■ nogavicah, pa tudi na kolenili - z enobarvno močno prejico v obliki redke mreže. Po' vsakem perilu preglej vse nognvice, in ako je pri kateri kaka nitka le malo obrabljena, zašlj takoj, da ne boš imela z nogavicami prev«č dela. Zelo raztrganih nogavic ne krpaj, nego izrezi raztrgano mesto v četvero-kotu ter^podloži na gobi večjo krpico, ki jo ^rezi od nerabne enakobarvne nogavice. Tako zašite nogavice lahko ponosiš doma. Varčna gospodinja si namreč tudi nogavice preobleče. ko se vrne domov, in zahteva isto od svojih hčera.
Doma kuhano milo. Naročnica nam sporoča: Pred nekaj meseci ste v li.stu prosili za dober recept za kuhanje mila. Sediij Vam ga pošiljam. Sama ga uporabljam že par let in sem zelo zadovoljna z milom. V našem kraju ga upoiabljajo v mnogih družinah. Glasi se: 24 1 vode zlij v kotel za kuhanje perila ali v velik lonec. Ko je voda vroča, dudaj 10 kg dobrega loja; nko je loj slab, ga vzemi raje 1-2 kg več. Ko to zavre, dodajaj polagoma, a ne prijemaj z rokami, 2 kg lužnega kamna. Vse to stalno mešaj ob zmernem ognju, a mora ves čas vrefi. Ako hoče skipeti čez rob kotla, poškropi z mrzlo vodo. Kuha se skoraj eno uro. A mešaj neprestano. Kadar se kuhalnice, ki jo dvigneš iz tekočine, drže curki in se stijujejo, ali če moker nož vtakneš v milo za trenutek in se zmes nu nožu lepo in hitro strdi kiikor ghirika glazura, takral je milo dovolj kuhano. Pri-me.šaj 'I, litra terpentina in 4 praške za peno, fci jih dobiš v drogeriji. Premešaj dobro in taknj nato vlij v zaboj, predale ali slično štirioglato.posodo, v katero si položila prej moker bel prt ali mokro rjuho tako, da je na dnu in v notranjosti, t. j. ob straneh, po mozno4i lepo napeta. Posoda ne sme puščati. Bolje je. če vzameš več posod. iNaslednjega dne je milo snežno belo in strjeno. Dvigni ga za vogle prta iz posode in ga prevrni na de.sko. Zrezi ga z zico na večje ko.se in postavi na suh prostor. Po par tednih se milo ahko uporablja. Razume se, da lahko kuhamo milo tudi iz polovice navedenih količin: 12 1 vode, 5 kg loja itd. Poizkusite!
Z. Bel.
Zamrznjene ilpe lahko odtajamo z gorko vodo v kateri smo raztopili precej soli. Vendar treba za tem šipe hitro do suhega obrisati. Da se zopet ne orose in ne zamrznejo, jih prav tanko nainažemo z glicerinom. Zadošča, da pomočimo parkrat krpico v glicerin in z njo odrgnemo šipe.
Meso, ki zmrzne, ne izgubi ničesar na hranilni vrednosti; nasprotno se zmehča, pač pa postane nekom bolj vodeno.
Sadje, zelenjava, krompir pa pravočasno varujmo zmrzovanja, kajti oster mraz vzame
vsem mnogo hranilne vrednosti in jih napravi celo nevžitne. Zmrznjeno sadje in jajca treba v hladni vodi polagoma otajati in -takoj uporabiti, ker se sicer popolnoma pokvarijo.	•
Tatje v pralnici. Gospodinja je stolno v skrbeh, kako bo varovala svoje dragoce-'. no perilo. Ne dopušča, da bi še zlorabljala brisača, niti da se zamaže prt, nadzira otroke da se re bi valjali v blatu in prahu. In koliko še drugih skrbi! Uspeh pa je ta, da se njeno dragoceno perilo zelo pogosto prehitro raztrga. Ako gospodinja preišče, kaj je vzrok tega prediiasnega razpadanja perila, bo ugotovila, da je temu krivo pranje s slabim milom. Gospodinje, ki uporabljiiio za pranje redno Schichtovo milo Jeleu, se lahko pohvalijo, da je njihovo perilo trpežno ter vedno snežnobelo in čisto.
Zamašek potegneä iz steklenice, ako
vtakneš vanjo vrvico z zavojem, torej tako, da vrvico preganeš in obe pregimjeni progi sporedno porineš v steklenico, kjer se zl-masek ujame v vogal prog. nakar izvlečeš zamašek.
„Vse za bolnika". Vedno delovna organizacija Zveze gospodinj, ki se zna s praktične strani lotiti vseh sod..bnih perečih zadev je v začetku decembra 1937 priredila v svojih prostorih v Gradišču 14 lepo uspelo razstavo pod nashnom „Vse za bolnika". Članice so zbrale bogato gradivo, ki prihaja vpoštev pri m-gi bolnika v domači hiši, pri negi dojenčL, pn prvi p„moei_ v nczgiKluh. Opremile so celo sobo. kakršno naj bi imela porodnica in prikazale celo vrsto predmetov, ki so za uspevanje rodliine v hiši potrebni. Razni zemljeMdi, dli'grami, tabele so pojasnjevali ' vso razstavo P,,leg raznih tvrdk so sodelovali Decji dom kraljice Marije, OUZD, Protilu-berkolozm dispanzer. Društvo dipl. babic,' Društvo dipl. zaščitnih sester ter innogi posamezniki. Razstava je bila prav podučL.
Za lepfio bodočnost gospodinjskih pomočnic. Zveza gospodinjskih pomočnic se vsa lela svojega obstoja v soglasju z razboritimi gospodinjami in s pomočjo dravske sekcije Jugosl. žen. zveze naj-topleje zavzema za obvezno strokovno izobrazbo deklet. Dokler le ni, je potrebna samopomoč ... Pomočnice, ki iščejo službe m gi^spodinje, ki potrebujejo pomočnice, naj se obračajo za pomoč in informacije na one posredovalnice, katerih vsi preostali dohodki se uporabljajo dekletom samim v korist, t. j, za prirejanje raznih praktičnih učuih tečajev. . Taka posredovalnica za službe je v Ljubljani, 'Wolfova ul. št. 10.
Zveza gospodinjskih pomočnic izdaja tudi že 8. leto svoje-stanovsko glasilo „Gospodinj, pomočnica, edino (e vrste v Sloveniji. Zato priporočamo, da list naroče osobito gospod, pomočnice, pa tudi gospodinje. - Velja samo 12 din letno in se naroča istotam. .