224. številka. Trstov četrtek dne 2. oktobra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikor. oh 4 uri poj»o]ua po 8 ftotink |4 nv<" ► Telefon Atv. S70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. r f V edinosti je moč. Oglasi s»e računajo po vrstah v petitu. Z:i večkratno naročilo s primernim popustom Poslane, osmrtnice in jame zalivale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ue sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo- Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. * Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia *tv. 12. Upravnlfttvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo ~tv. .*>, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Pogajanja z Ogrsko pa Jugoslovani. Na Dunaju se vrše prevažna, usodna pogajanja. Bije se boj za nagodbo z Ogrsko. Urediti je gospodarsko razmerje med obema polovicama monarhije. To je sila važno ne le radi mejselKjnega razmerja obeh polovic, ampak in še veliko bolj zato, ker se bliža trenotek, ko l>o morala monarhija urediti svojo gospodarsko razmerje do druzih držav. Trebalo bo skleniti trgovinske pogodbe z vnanjimi državami. Trgovinske pogodbe so neoporečno velikanske važnosti za vse gospodarsko življenje vsake države, ker -- ure- Lastnik konsorcij lista „Kdinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. varujejo sicer države proti vnanjim državam. Ce se torej hoče — in odločilni najviši činitelji hočejo to absolutno — da monaihija nastopi nasproti drugim državam kakor skupnost, jednota, treba, da se najprej obe polovici monarhije sporazumeti med seboj, da med seboj urediti gospodarsko razmerje in določiti skupno podlago, na katero se imati postaviti o pogajanju z drugimi državami — o sklepanju trgovinskih pogodeb. Po takem je lahko imeti vso usodno važnost pogajanj, ki se vrše sedaj na Dunaju med ministri Avstrije in Ogrske in pod predsedstvom cesarja samega. Sam vladar poseza posredovalno vmes, da bi se odstra- od nemške ne da bi izzval slično nevarnost strani ? Ni nam danes namen, ti 1 bi ugibali o šansa u, k, jih ima g. Koerber za srečno iz-vitje izmed Scile češke in Kur.bde nemške obstrukcije. Neko drugo vprašanje nas zanima v teh hipih v visoki meri. S e - 1 i bodo Cehi v svoji h pogajanjih z vlado — oni izjavljajo namreč, da se drže le vlade in prepuščajo tej poslednji, naj pride z Nemci na čisto, kakor ve in more — o m e j a 1 i le na kompleks svojih vprašanj, ali pa se spomnijo na častno mesto, kije zavzemljejo v rodbini avstrijskih Slovanov: da-li se spomnijo, da so oni zastavonoše, poklicani, da prednjačijo nam vsem?! In da li se zavedi tudi dolžnosti do nas, ki jim izhaja od častnega mesta, katero jim priznavamo vsi brez prigivora, ker nam tako velevati njihova kultura in njihova politična zrelost ?! Da-li bodo o nile še obstoječe diference — da pride do divše razmerje do drugih držav — dajejo sporazum ljenja, da se oklene gospodarska na- istemu, gospodarskemu življenju, podlago, godba med obema monarhijama, stalnost, stabilnost, in s tem tudi varnost. Od Ali obe polovici monarhije ati konstitu- trgovine in industrije je dandanes v veliki cijonelni državi: imati vsaka svoj parlament, meri odvisna tudi usoda poljedelstva. Za katerima sti vladi odgovorni. Ni zadosti, da vspevaDje trgovine in industrije treba — ati se vladi slednjič dogovorili! Oni morati duba podjetnosti. Duh podjetnosti in ekspan- svoje dogovore predložiti parlamentoma v svojih pogajanjih mislili tudi zivnoeti pa se poTspešuje in t življa najbolje, odobrenje. Iz potrebe, da parlament ratificira na nas .Jugoslovane?! To vprašanje ako trgovec in industrijalec moreta računati sklenjeno nagodbo, da se ista reši parlamen- je neizmerne važnosti. Za nas — pa tudi za z gotovimi n zanesljivimi faktorji, ako rno- tamo, pa se pri nas v Avstriji stvar neiz- njih !! To so trenotk:, ki jim nudijo priliko reta s prece šnjo gotovostjo in zanesljivostjo merno komplikuje. Po vesteh v listih sodimo, v toliki meri kakor malokedaj, da pokažejo, delati svoje račune za Ijodočnoat, ako se ni- da slednjič, če tud: z muko, vendar pride do da so na višini svoje velike misije, da so res mata bat;, da bi jim likratu nastopivše, ne- sporazum ljenja med obema vladama, da se zreli politiki, ki ne vidijo samo od dane3 do nadejane in neprevidne spremembe križale vendar dovrši delo, ua katerem se gospoda jutri, ampak, ki se svojim pogledom prodi- račune. obojestranski ministri pehajo že skoro rajo v bodočnost. Po raznih enuncijacijah, po Tako stabilnost gospodarskemu življenju pet let. n tako varnost industrijalcu in trgovcu in C m l>olj pa se bliža trenotek. ko si poleg njiju tudi kmetovalcu dajejo, vsaj do gospoja ministri porečejo zadnjo besedo in si neke mere, trgovinske pogodbe med drža- sežejo v roko v znak, da je »kupčija« definitivno vami. Zato je sklepanje trgovinskih pogodeb sklenjena, tembolj preokupirana je vsa inte- velevažen in veletežaven jMjgei, spojen z ve- resirana javnost po vprašanju, da-li se po- iiko odgovornostjo za one, ki »e pogajajo in 8reči K»>erberjevi vladi, rešiti drugi težavni »Vepajo in ki imajo o tem v čim le možni del velike naloge : da-li doseže parlamen- meri varovat gospodarske intereee pripadni- tarno rešenje nagcdbe, oziroma parlamentarno kov f-voje države. Zato je tud>, čim je na ratifikacijo dogovorov, sklenjenih med obema sta'a |K>treba sklepanja oziroma obnovljenja vladama ? V razmotri vanj u tega vprašanja trgovinskih pogodeb, vsa jjozornost intereso- stopajo v račune kakor važen, odločilen Či- vane javnosti obrnena temu činu. nitelj — Cehi ! Na to stran ne more biti in obče si je nemška eknpanzi vnost v svojih načrt h zaznamovala svoje poti ravno proti Adriji doli. A te poti vodijo ravno preko Češke. Razsodnim češkim politikom pa ne treba torej šs le pripovedovati, da se tu velikim gospodarskim pridružujejo tudi živ-ljenski narodno-politični interesi vsega avstrijskega Slovanstva. Zivljenski interes zahteva torej, da si avstrijsko Slovan-stvo pribori in utrdi pozicijo v našem e m p o r i j u ob Adriji. Utrdi pa si jo preko nas Jugoslovanov. Lastni interes Cehov zahteva torej, da nas podpirajo v naših aspiracijah, da nam pomorejo ustvariti si pogoje obstanka in razvoja v tem mestu : da torej zahteve naše smatrajo za svoje! Da torej tudi nam v prilog izrabijo veliko resnost sedanjih trenotkov, da ob pogajanju z vlado v dosego parlamentarnega rešenja nagodbe z Ogrsko z vso potrebno 'jasnostjo in odločnostjo povedo g. Korberju, : da jeden izogibnih pogojev je tudi ta : da bodi konec nesrečnemu vladnemu zistemu v Primorju, sistemu krutega odrekanja c e l 6 elementarnih kulturnih potreb Slovencev v Trstu! Tako je tudi sedaj. Ali pri nas v Av- je tudi ni — to priznavajo tudi vladni krogi - ro-Ogrski je stvar veliko težavneja in ve- brez \samega obotavljanja — razlike v mne-«o »m.ij k mplicirana, nego drugod. Druge njih: brez privoljenja Čehov ni misliti na države so jednotne in kakor jednotne gospo- parlamentarno rešenje nagodbe ! darske skupnosti se predstavljajo svetu. Mo-carhja Hal>-' urgov pa je razdeljena na dve vprašanju: pride li do sporazumljenja med p loviei, k! imati vsaka svojo vlado, svojo Čehi in vlado ? More li vlada zadovoljiti ustavo, svoje koDstitucijonelno življenje, ki Čehe v toliko, da isti privole v parlamenti gcspodsrski skupnosti vsaka za-se, in ki tarno razpravljanje nago Ibe ? Ali konkretneje varujeti vsaka svoje gospodarske interese eua rečeno: ali bo znal in mogel g. Koerber preprog drugi z isto ljubosumnostjo, kakor jih prečiti grozečo nevarnost češke obstrukcije, list h in na shodih, je dopuščena sodba, da Čehi ne le da umevajo važnost trenotkov, ampak da jih hočejo tudi resolutno izkoristiti ! Velike, morda odločilne važnosti za polože nje avstrijskega Slovanstva za daljšo dobo bo, a k o j i h bodo znali izkoristiti tudi za nas! Temu v dokaz se ne sklicujemo sam > na etične ozire, na sorodstvo krvi, na čutstva plemenskega sorodstva, am • pak realne veliki praktični interesi so tu vmes, politični in gospodarski, na katerih — ako jih obvarujemo — bo participiral v veliki meri ravno podjetni narod češki se svojim razvitim gospodarskim življenjem. Mi opozarjamo češke voditelje specijalno na naš Trst. To ni navadno provincijalno mesto, ampak je avstrijski trgovin-V*a teža hipnega položaja je torej viski emporij! To mesto ni važno samo za nas Hrvate in Slovence, ampak tu so angažirani veliki interesi vseh avstrijskih plemen. Tu so vrata za avstrijski izvoz! Cehi pa so tisti, ki morajo iskati novih odvoznih poti svoji bogato razviti industriji ! Ravno radi te važnosti Trsta in naših obmorskih pokrajin v P O !> L I « E & MELITA. P»v?8t iz naše dobe. £pi*al Jo«dp F.TtrtH Tomie; prevedel Radi. J) r u g i ti e l. VIII. Drugega dne, še pred j»eto uro, je slo- peto uro. Alfred je pogledal z okna, a smehljaj sladke razburjenosti mu je preletel preko obraza. Zapazil je spodaj Melito, kjer je hodila, kakor da bi letela, med jasminovimi grmovi in tujami. Imela je na sebi opravo od lahke, svetlo modrikaste svile, brez steznika, a ogrnila se je z dragocenim ogrtačem kovani trenotek za njiju, trenotek rajskega uživanja in milobe. Ako bi ju človek gledal tako nema, objeta, bi mislil, da mreta, da gineta s tega sveta ; ali globjki vzdihi, ki jima so Be pojavljali tupa tam iz dna srca, in krčevito stezanje je izdajalo, da živita in uživata. Alfred je ovil nežno roko okoli Meliti- od bruseljskih čipk. B.la je gologlava, a na nogah je imela stambulske, zlatom vezane nega stasa in jo sprovel do klopi, kjer sta ne1. Alfred na široko odprtem oknu svoje rdeče papučice, katere je prinesla z Riviere se!a drug ob drugega. Melita se je tesno kadilne sobe in je kadil na kratki čibuk iz s seboj. I privila k njemu in ga objela z obema ro- asminovega le.*a s prekrasnim jantarom na Ko jo je opazil Alfred, je pograbil z kama okoli vratu. Čutil je toplo jedrino njene vrhu. Jutro je bilo hladno; od Alp je pih- mize svojo vojaško kapo in za hip je bil v polti, čutil je na svojem obrazu njen dihljaj l a!a sap'-a, ki je napolnjevala nižino čistim parku. Ko ga je Melita čula za seboj, ee je in vlekel va se duh njenih bujnih las; a ona n d -ččim planinskim zrakom. Alfred je le ozrla nanj in stopala hitro naprej. On jej je podrhlevala v njegovem objemu in vedno čakal nestrpljivo na oknu in bil je razburjen, 'je sledil po stopinjah. Na nasprotnej strani kakor že dolgo ni bil tako. Bilo mu je ka- parka, ne daleč od samega zidu, s katerim Kor mlademu zaljubljenemu mladeniču, ki ! je bil park obdan od vseh strani, je bila ma prvi ljubezenski sestanek s svojo zlato, ter drhti in gori. Čim bolj se je približeval določeni čas, tem nemirnejši je bil. Bo li ona v obče držala besedo? Pogledal je na svojo uro. Manjkalo je še sedem minut do pete ure. Kako počasi se je vleklo teh sedem m nut! Nekolikokrat je izvlekel uro in gledal, pride li to nesrečno kazalo na številko XII. Naposled se je zgodilo tudi to. Dv*e minuti kasneje je odbilo tudi v dvorskem stolpiču skupina starih smerek, v kateri je bila železna klop in nekoliko sedal. V velikej vročini je bil tu najugodnejši hlad, ali zjutraj ni prihajalo nikomur na um, da bi prihajal semkaj. Melita je zavila notri, a za nekoliko minut tudi Alfred. Melita ga je Čakala tu, obrnjena z obrazom proti uhodu. Č:m sta se zagledala, pala sta si v naročaj, kakor da ju je burja prinesla skupaj. Bil je davno, ah, davno priča- bolj pritiskala roki okoli vratu in ram. Njiju obraza sta gorela, zenica v očeh se je raztezala od nepremagljivega občutka, a poluod-prte ustnice so se približale njegovim ustnicam ter se družile z njimi v dolge, žarke polj u be. »Ah, zakaj nisem tvoja !« mu je govorila ona z vzdihom. »Kako bi bila srečna U »Ti me ljubiš, — sedaj si moja!« »Oh, in kako.....tudi ti mene, je-li Alfred ?« »Do blaznosti !« »Ali p a m o mene?« (Pride še.) Politični pregled. V Trsta, 2. obtobra 1902. Pogajanja med Avstrijo in Oger- sko. Zadnja »Neue l'reie Presse«, došla nam danes zjutraj, piše, da »do tega hipa« ni došlo v vseh točkah do sporazumljenja, zbok česar da je cesar zopet pozval k sebi oba ministerska predsednika. Neka dobro poučena oseba je zatrdila temu listu, da je med včeraj in danes (med sredo in Četrtkom) pričakovati odločbe : ali pride do sporazumljenja med obema ministerstvoma, ali pa pride izjava, tla diference niso odpravljene. Da je eituacija jako kritična, o tem priča najbolje okolnost, da je cesar že napo v e d a n o u d e 1 e ž i t e v na lovih popolnoma odpovedal. Poročilo senatorja Villarija. — Predno zadostimo dani obljubi in napišemo nekoliko svoje sodbe o poročilu predsednika društva »Dante Alighieri«, senatorja Villarija, naj zabeležimo tu ves', ki smo jo zasledili v listih in ki ne dopušča nobenega dvoma ne le glede namenov tega irreden-tarskega društva, ampak tudi glede vprašanja : kdo vese je v zvezi 6 tem društvom ! ! Iz poletne noči. Spisal Josip Knaflič. Mesečna poletna noč je sanjala svoj srečnolepi, bajnočarobni sen in koncipijent Zarnik je s tihimi koraki in s klobukom v roki šetal po grajskem parku. Njegova domišljija je igrala in srce mu je bilo nemirno ; zato se je tem več dramil, čim globlje je tonilo vse naokoli v trudno, blagodejno spanje. Bila je zopet ena njegovih noči brez spanca in pokoja. Čez dan je bil prišel iz hrupnega, zaduhlega mesta semkaj v to svobodno, svežo samoto, v gradu opravil svoj uradni posel in na povabilo grajščakovo vspre-jel tudi prenočišče. Kako željan in vesel je bil take tihe, čiste noči ! Ali ne za počitek trudnega telesa — ampak za življenje in uživanje svoje vroče, hrepeneče duše.... Bila je čudapolna, božanska noč. Nebo, ozračje in širna pokrajina — vee je blestelo v topli, srebrnobeli luči. Ta luč se je prelivala po dolinah kakor penasta mlecnata tekočina, tu redkeja, tam gosteja ; ovijala, kakor fin, svetel prah, gologlave holuae in peščene rebri : v drobnih kristalnih iskrah pršela Društvo »Dante Alghieri« je tolmač in iz vrševatelj idej in ciljev necficijelne in oficijelne Italije. »Grazer Volksblatt« je doznal, da je sam kralj Viktor Emanuel dal izraziti zboro- trde, da se zaprične subjektivno sodno postopanje proti urednikom listov »Obzor«, »Hrvatska« in »Hrvatsko pravo* radi pozivanja na bojkotiranje. Zaključek slavnosti v soteski valcem svoje simpatije! Vsa stvar pa je bila gipka je bil včeraj z revijo nad 35.000 urejena tako, da se formalno ne mjre nič možmi. Na »deneurju« • se je knez Ferdi- prigovarjati. Brzojavka ni došla direktno iz Kacconigi. kjer se nahaja italijanski dvor, ampak so dali po rimskem prefektu samo prečitati kraljevo brzojavko. Umevno je, da nand Bolgaisii spominjal dogodkov pred 2r* leti, izlasti bolgarskih dobrovoljcev, ter je proslavil spomin padlih junakov. Končno se je knez Ferdinand zahvaljeval carju, da je je v irredentistiških krogih zavladalo veliko kneza Nikolaja Nikolajevica dopoplal kakor navdušenje vsled t* brzojavke. Nekdaj je j5VOjega zastopnika na te slavnosti. Izrekši, Crispi odpuščal iz službe take uradnike, ki da edjna pot za povzdigo dežele je ta, da so bili v kakih zvezah z irredento, danes1 ^ sledj izgledom ustvariteljev svobodne Bol -pa.... Irre lenta more biti že zadovoljna, ka- 1 garske, je knez napil carju in velikemu kor se razvijajo stvari. 1 knezu, sinu generalisima vojske osvobodi- Nemci in Madjari. Tudi med naj-' teljice. boljimi prijatelji navstajajo navskrižja, izlasti, če ti prijatelji niso — odkritosrčni med seboj To je : »ko si v resnici niso prijatelji, ampak se le laskajo eden drugemu, ker hočejo eden V svojem odgovoru je rekel veliki knez, da je car, odposlavši ga na te slavnosti, ter dovolivši junakom iz vojne leta 1877 ter deputacija ra ruske vojske, da so udeleže teh druzega izkoriščati proti — tretjim. Tako slavnosti, hotel dokazati knezu svojo dobro nekako je razmerje med Nemci in Madjari. hotnost. V času svojega bivanja v Bolgarski Veliki prijatelji so si, dokler se morejo nade-j se je llveril o krasnih vrlinah bolgarske jati, da bodo eden druzega mogli izrabljati. ! vojeke. Napija torej tej vojski vimenu carja. Nemci v rajhu se laskajo Madjarom, ker j,h Bolgarski minister vojne, Paprikov, je napil hočejo izrabljati in jih tudi izrabljajo za pri- ! ru8ki vojski. — Na to je veliki knez tink, da Slovanstvo v monarhiji ne more priti do veljave in črtati velikonemških načrtov. Madjari se zopet laskajo Nemcem, ker hočejo z nemško pomočjo tiščati ob tla nemadjarske narodnosti na (>gerskem ter vzdrževati mad-jarsko hegemonijo. Dokler gre proti SlovanBtvu, se hlinijo eden drugemu in so si — prijatelji. Oim pa so med njimi samimi navsttle d terence narodnega značaja, so si pa hitro najintimneji — nasprotniki in si ne dajejo pardona. Nemški »Drang nach Osten« ee ne zaustavlja ob Litvi, marveč so začeli občutiti njega efekte tudi na Ogerskem. A na to stran so Madjari jako občutljivi proti vsa kamur ter ne prizanašajo nikomur. Tudi Nemcem ne !! Oblasti na Ogrskem so nastopile z veo lastno jim energijo in na znani brezobzirni način proti vsakemu poskusu za širjenje vse-ctmrke propagande med Nemci na Ogrskem, odrekati s » začele koncesije nemškim gleda- l'~kim družbam, odpravljati nemški pouk v Tega pa 8eve da -olah in »o pripile tudi par nemških novinarjev na Ogrskem. In sedaj plapola ogenj jeze po vsej Nemčiji in vse grozi Madjarom, <"1 najradikalnejih listov pa do visokoofici-joznih, radi nezakonitega postopanja organov "grške vlade. Taki so! Dokler Madjari ugrabljajo slovaško deco in jo raznarodujejo nasilno, dokler madjarsko nasilje polni ječe z romunskimi in slovaškimi žurnalist', dotlej je nem- nikdo ne bi pozdravljal z večim zadovoljstvom, nego mi, ako se naš skepticizem pokaže neopravičenim, ako bi se zares jela celiti ta rana na telesu Slovanstva. Tržaške vests. Ka/uni za unijatstvo na Slovenskem. Prejeli &mo : Na članek gospoda Podgornika »Razum -ka vest povsem mirna in veseljem ploska za unijatstvo na Slovenskem« odgovarja »Slo--»tim madjersk m oblastim! ^ettaj pa grome, venski Narod« tako le: »V jedro članka ter je tudi kak Neme«* moral občutiti uč nke madjarskega — vitežtva . . . ! Brez pravice ! Kdor je prijatelj nasilstva proti drugim, ne •»me tožiti, če se uasilstvo kedaj obrača proti njemu, fn »Pester LlovJ« ima vse pravo na samega, kakor stvari same, se ne spuščamo, ker stojimo na stališču, da je glede verske organizacije cerkev sama kompetentna vse potrebno urediti !« Tako je torej »Slovenski Narod« vzsl -vuji strani, ako moraliziranje nemških listov v roke »rožni venec« — a le kakor lisica ! na madjarsko adreso zavrača malicijozuo s pripombo, <11 bi tudi Madjari lahko kaj govorili o postopanju Nemcev s Poljaki . . . .! Po izgredih v Zagrebu. Brzojavke, ki jih objavljajo dunajski listi, trde, da je komisija, ki i mi presoditi škode, storjene Srbom povedo m izgredov, našla, da so bile prijave o škodah močno pretirane in da je Saj je s svojim dosedanjim pisanjem večkrat pokazal, da se je mfšal v stvari, kjer je v resnici sama cerkev kompetentna soditi, kakor v dogmah, v notranji disciplini itd. A tudi v odgovoru na omenjeni članek Pod-gornikov postopa »Slovenski Narod« ravno tako. Njemu je vsejedno »latinizatoriČen du hovnik«, ali pa »unijatski pop«. Ali unijat- latinskegat zato mu daje naslov »pop« : .in unijatski obred ima *,anj svoj vrhunec v tem, da Ee tam smejo duhovniki ženiti! Na takem »slovenske m« stališče stoji »Slovenski Narorl« v cerkvenih in verskih stvareh ! Ali ne bi bilo bolj odkritosrčno, ko bi zapisal: Mi ne maramo nobene cerkve, ni latinske, ni unijatske J! To bi odgovarjalo članku »Slovenskega Naroda« — sklene nov šolski zakon v okviru drž. šolskega zakona. Trst z okolico je namreč jedina zemlja v Avstriji, ki še nima modernega šolskega zakona, kakor so ga vse druge kro-novine v okviru dotičnega državnega zakona že (lavno sklenile. Pravi škandal za aašo državo ! Železno čelo. Blago, človeško čuvstvovanje se je moralo vspenjati v sreu vsekega najbolj pa zadnjemu njegovemu odgovoru, poštenega Tržačana in okoličana — pa bil Potem ne bo več strahu pri »Slovenskem Slovenec ali Italijan — ko je gledal, kako Narodu«, da bi mu očitali, da »upeljtije novo je »Piccolo« metal blato na oder, na kate-vero !« | rem je ležalo mrtvo truplo pok. Ivana Na- Nasproti temu pa stojimo mi na stališču bergoja, in kako je metal kamenje v komaj slovenskega prava, ki zahteva, da bodi izkopani grob za našim voditeljem. na Slovenskem tudi cerkev — slovenska! To smemo zahtevati cd cerkvene oblasti, ne da bi s tem najmanje Bezali v kompetenco cerkve same. Tako je naše versko in slovensko prepričanje ! Od »prijatelja« — brco. Italijani in Ne pravimo, da ni dopuščena kritika — tudi ostra — o nekdanjem javnem delovanju mož, ki niso več med živimi. Taka zahteva bi se ne dala opravičiti, ker bi bila absurdna. Ali sramoti naj se ne umrli politični nasprotnik ! Toliko pijetete je v dolžnost vsakomur med civiliziranim svetom. Izlasti ostanki se leže pod Nikolajevič še enkrat pil na zdravje kneza Bolgarskega, prestolonaslednika in bolgarske vojske. S tem so bile slavnosti zaključene in gospoda so odpotovali iz tabora pri Sej novu. Malorusi in Poljaki »D "pogibljejo pod težo izgube in ža- resnici pa Nemci le izkoriščajo kratkovidnost ,osfci ! Tu(li temtI ~ Pa bil isti tudi siromi<- sen Slovenec — civiliziran človek ne odreka sočutja. Vsaj pred veličastjo smrti kaži se človek plemenitega, spravljivega ! »P.ccolo« pa je ob mrtvaškem odru gazil vse zakone pijetete in s tem človeške civilizacije ! Kajti resnično izobražen človek ne bo nikdar odrekal pijetete do mrtvih. Ali kakor je bilo gnusno, kakor je »Pic- Italijanov, tisto sovražtvo do nas Slovanov, ki jih dela slepe, da ne vidijo nič, kaj se godi okoli njih. Te slepote Italijanov ne more ozdraviti niti to, da je tudi med Nemci bolj temperamentnih ljudij, ki tu pa tam odkrito govore, kako mislijo o Italijanih in kakovi so jim končni nameni ! Takov glas je donesla znana »Ostdeu- tsehe Rundschau« v svoji številki od 30. m. colo< ob 9mrti Nabergojevi uganjal orgije m., kjer piše: »Dne 28 t. m. se je vršila v'Jeze ,a 3^ražtva, tembolj se nam gabi hi- Trstu ustanovna slavnost neke irredentistiške nav8tvo> kl 81 Je Je dovolil ™rti fran- zveze vseh italijanskih dijaških društev Pri- cozkcSa P^atelja Zjle. morja, ki si je namesto od oblasti prepove-. Veste, kaj dela sedaj?! Zgraža se v danega imena »Dijaško društvo juliške Ve- ogorčenih besedah nad postopanjem francozkih necjje« — tako se imenuje Primorje v jeziku klerikalnih in socijalističn h listov (ki seveda i r reden te — nadelo originalno kljubovalno ne P'šejo prijazno o pokojnem pisatelju), češ; ime »Brezimna«. Več italijansko židovskih >n iti pred veličastjo smrti ne poslancev je poveličevalo novo ligo. Ako si morejo skrivati svojega srda!« irredentisti domišljajo, da bodo m^gli svoje Ij'9t 8 t:lko najbližjo minolostjo — ka- namišljene pravice varovati v boju na 1 kor 80Q° jo označili tu gori — si upa dve strani, proti Slovanom in proti Nemcem, ta^a očitanja na adreso drugih ! Ali potem utegne postati nova zveza ne le železno čelo ti ljudje! »Brezimaa«, ampak tudi — »breznamenna«. Veliko in nepotrebno zlo. Kaj pravijo italijanski zavezniki o tej Dam : Pisec tega je eden onih zakotnih pisa- izjavi nemških zaveznikov ? ! cev, ki pišejo prošnje za podeljenje domovin- Borba tržaških Slovencev za Šolo. 9ke pravice v Trstu. »Slov. Naro« piše : Ker pa je zakotno pisaštvo po zakonu »Rekurz radi tržaških slovenskih šol je »branjeno, izjavljam, da se jaz ne pečam z torej gospod Hartel zavrnil. Ravno tri leta ^ugim, nego z omenjenimi vlogami, da torej so modre glave v ministerstvu potrebovale, ue delam ~ konkurence ! da so dospele do zavrnitve. Lahko bi se to °h Par stotinah spuanih vlog sem imel dolgo čakanje opravičilo z izgovorom, da je 9eveda Priliko imeti v rokal' tlldi Par 8totin silno težavno dobiti razlogov proti stvari, k r 8} u » h 1 ' 8 t ° v- OJ teh Je bil° do katere opravičenost je utemeljena sama ob latlns klh in nafl sebi. Ali gospodje v našem miniBterstvu tudi I Pn,m!il ! : pisati imajo Pišejo stotina s popačenimi tega izgovora niso potrebovali ministerski referent sedel na omenjenem reku rzu — prav tako, kakor znani refereut v naučnem ministerstvu na načrtih justičnega dvorca ljubljanskega — potem pa ga je za- Tri leta je Resnici na ljubo moram priznati, da sem iz Kranjske dobil nekoliko — nemški pisa nih krstnic, kar naj služi dotičnim župnim uradom v posebno pohvalo. Domovnice so pisane na slovenskem vrnil iz razlogov prve instance. Veo častlieziku in 90 Priimki P^ilno pisani, ali kaj taki temeljitosti! Zadeva pride sedaj pred PomaSa to> ko > Pa kr8tQ0 spjevalo latin-upravno s .dišče ! Ni nam še treba obupati, sko ia Priiraek če9to Porojen po latinskem da-si stoji na čelu temu sodišču grof Schon- Jez'ku ! Niti da bi biIi doti5ni žuPni liradi born ki je posebno pri nas Slovencih že od Plačani P° tržaškem magistratu za take za-nekdaj v prav slabem spominu ! Ministru 3,uSe> bl ne mogli bo,J ^dno Jatinizirati Hartelnu pa je čestitati na energiji, katero leP,h »^venskih imen v pr.log naš,m neodre- je zopet enkrat izkazal nasproti — slabot- komisja ute dokaj skrčila. Iste brzojavke ski duhovnik mu je morda še bolj mrzek od nad potokom, ki je lahnozveneče žuborel skozi skalnati rov, in predla dolge svilnate niti med temnimi alejami . . . tam v grajskih oknih pa se je topila in žarela kakor čista, živa kovina. Kakor pravo srebro! Zarnik je zrl v ognjene, valoveče rt Hekse stekla, ali, oko mu je medlelo v tem ojstrem, razvnetem svitu ... In zopet je plaval njegov pogled z visoke terase tja v daljne meje obzorja, kjer je ve* siujezelenkast', bledi soj ugašal in giml za \i*>kimi, težkimi meglami... Zarnik je sel na klop, zaprl oči in po j slusal. Hotel je čuti skrite, tajinstvene in nepoznane glasove noči. Ali le rahlo, mirno, vednoenako dihanje je slulo na njegovo pozorno uho. Zarnik je čutil, da je to dihanje zemlje, j>očivajoče v globokem, s adkem spanji, in čutil je z ganjeno dušo, kako ljubeče čuvajo deca, da ne dramijo spanja materinega . . . Nobena stvaiica se ni ganila, no beno bitje se ni glasilo — vse je bilo tiho in mirno, vse je spalo in počivalo. Ls od časa do časa je zadonel s kake višave tanki, zategojen: žvižg cvrčkov, kakor varno znamenje zvestega čuvaja. nemu ! Lahom, ki nimajo v Avstriji nikakega pomena, napravil je globok poklon, in niti prsta ne gane, da bi Trst primoral, da se — milil — ' " " Vsemir! Vsemir! Ali v Zarnikovi duši ni našel odmeva ... Tam je razburjal vihar najmučneja Čut la, in Črni cblaki žalosti bo zagrinjali zadnje zvezde srečnega upanja in lepih žel,a . . . Zarnik je bil nezadovoljen s svojim življenjem ; da, on je že obupaval nad življenjem svojim . . . Bilo mu je kakor ptiču v kletki, ali kakor ribi na suhem. Z vljenje njegovo ga je morilo, ker ni bilo naravno življenje — ker je bilo umetno življenje, surogat življenja, življenje proti Zarnikovi človeški naravi. On je bil dete prirode ia brez prirode ni mogel biti ; priroda je bila nekak ž vljenski vir njegovega pozemskega bitja . . . nekak začetek in konec njegove usode. On hoSe hoditi po divji, mehki travi, ali stopati mora po kamenitem, pravilno zlo ženem tlaku! On hoče gledati hribe in doline, ali krajšati si mora vid ob visokih stenah mestnih kasarn ! On hoče dihati vonjivi gozdni zrak, ali dušiti se mora v smradljivi sopari, v tovarniškem dimu . . . ! On hoče ljubiti in častiti, kar je Bog ustvaril, on hoče polje orati, on ho5e imeti svoj dom na sencem : Cemu rabiti tuji mrtvi latinski jezik, ko imamo svoj lepi živi (slovenski jezik, ki je — ako se ne motim — tudi ustvarjen po b )žji volji ? Zakaj moramo ravno mi Slovenci biti še gori, on hoče delati, ko solnce pripeka na njegovo glavo, in počivati, ko mu pod oknom vedno podlaga tujčevi peti? šume smereke . . Zakaj izdaja laška in slovenska Tako zaljubljen je bil Zarnik v prirodo. duho\šSina v Trstu le aške izvadke iz kritnih Priklenjen na meato z nepi-etrgljivimi vezmi listov, a duhovščina na deželi večinoma le svojega slanu in svoje ekzistence, je v enomer latinske i ! sanjaril o življenji v naravi in z vsemi silami Da bi bil od »zgoraj« tak ukaz, tega ne svoje preproste, poetične duše je hrepenel moremo prav verjet-, ker bi v tem slučaju po tem življenji ... la nocoj je z nsjvečo ne bilo mogoče, da manjšina izdaja krstniee bolestjo občutil svojo bedo in nesrečo. Nocoj na slovenskem jeziku ! — ko ga je mamila čarodejna poletna noč. Pa je župnim uradom dano na svo- Gori v gradu pa je Ptokal in se pre- bodo, da glede jezika poljubno izdajajo te doku- metaval grajščak na široki, bizirno opremljeni postelji. Strtšne sanje so ga begale . . . Ali te sanje so bile resnica : v nekaterih dneh mu prodajo vse — gradove in polja in zelene gozdove — ker je vse zapravil v prekrasnem in presladkem velikomestnem življenji . . . O Zarnik, ti nezadovoljni panjač, in ti mente, potem pa je res žalostno, da hotć zapostavljajo materini jezik ! To zlo naj izgine! Drugače bomo siljeni m.sliti, da so voditelji dotiČaih župnih uradov že po vsem indiferentni nasproti interesom naroda ! Kar Ee pa dostaje priimkov, pokvarjenih po mrtvi latinščini, naj se isti popravijo tako, neumni grajščak ! Nekdo bi vaju srčno p«.- da bodo odgovarjali resr ici in da ne bodo miloval . . . da z mislim onega meniha, ki tudi voda na mlin naših nasprotnikov ! prenočuje nccoj v gradu, da bo jutri zarana j To naj zadostuje, da nam ne bo treba maševal na gori, — in ki tako mirno in ' prihajati z imeni na dan ! srečno spi, ker nič nima in n;česar ue želi... Zakotni pisač. t'fZ trinajst dni! Mi smo bili zabeležili značilno in pomembno okolnost, da oficijelno glasilo italijanskih socijaiistov ni orne nilo niti z eno besedo našega manifestacij-skegtt shoda od 14 t. m. To je moralo osup niti tembolj, ker so na shodu podajali izjave kar trije slovenski in en italijanski prvak stranke Micijalistov. Molk «Livoratora« je bil tem čudneji, ker izjave socijaiistov Da shodu niso bile v soglasju med seboj. Računati je bilo s tremi možnostmi: 1. ali dotični govorniki niso bili avtorizovani od nikogar — potem njihove izjave n so imele nobene vrednosti ; 2. ali so bili sicer poslani na shod, toda njihove izjave niso bile po godu ; ker pa oficijelno glasilo ni hotelo svojih somišljenikov desavouirat*, je zato raje molčalo ; in -J. ali se je vsa manifestacija izvršila drugače, nego t»o pričakovali in jim je radi tega naj-!»olje kazalo — molčati ! ! Ali bodi temu tako ali tako: 1'akt je, da je »Tjivoratore« zamolčal ta nastop svojih somišljenikov in daje molčal do ^7. sept. : r; dni! Tega dne se je oglasil, bodi, da sa je čutil prisiljenega v to po našem d rezan j a, bodi, da so se gospodje sami zaveli, da je vendar malce čudno, ako ne finejo niti besed ice. I>ne 21. m. m. so se oglasili in — nič povedali. To je, povedali so nam le, da so v soglasju z izjavo gospoda Linharta!! In ponovili so tudi vse psovke na adre-o naše stranke: delatori, spie, avversari disonesti !! Stisnili so iz peresa tudi par fraz o pravici vseh narodov do šole, o borbi socijali--tov za pravice vseh ljudstev itd., ali čuvali so se napisati le eno besedo, ki b i j i h kaj vezala! Privoščili so nam le dober in cenen nasvet, naj — na Dunaju zahtevamo šol. Ves odgovor v »Lavoratore« na našo adreso je sestavljen tako — diplomatski, da se bomo morali povrniti še k tej izjavi. Prošnja do e. kr. finančne direkcije. Z Opčin nam pišejo : Vsled odpretja električne železnice, ki nas veže z mestom Trstom, prihaja ua Opčine sleherni dan veliko število ptujcev. Med obiskovalci je mnogo, mnogo Slovencev in Slovanov, ki strmijo in nas opravičeno zasmehujejo, da imamo še mnogo napisov ca javnih lokalih — napčnib ! Med tem: sta najbolj kričeča oni na postaji c. kr. finančne straže, ki je sainonemšfci, in oni na c. k. tobakarni nekega Toiliaso D a n e u, ki je samo v laškem jeziku ! Ker tukaj v vsem okraju ni niti eneg i Nemca, niti laškega odjemalci — prosimo v imenu ravnopravnosti, da slavna c. k. finančna direkf ja preskrbi, da bo na zgorsjomenjenih javnih lokalih napis pošteno tudi v našem slovenskem jeziku. Kakor je slavnoista ugodila v tem obziru Nabrežini, Sežani in drugim krajem, tako (upamo) ugodi takoj tudi naši nič manje opravičeni prošnji. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada. Morsko kopališče Ses-Ijan je podaljšana do 15. oktobra t. 1. Narodne pesmice. Pevs'ii društvi »Velesila« v Skednju in »Slava« pri ar. Miriji Mag-laleni namerjati tudi letos prirediti ples — in cicer zadnjo nedeljo \ decembru — na katerem naj se bodo prvikrat pevale in razdelile med občinstvo nove pesmice, zložene nalašč v ta namen, da se razširijo po naši ok« lici, istotako, kar te je to zgodilo v letih HHK) in 1901. D j*tvo, da se je bil poskus v teh dveh letih prav lepo posrečil, nas vspodbuja, tla nastopimo tudi letos. Zategadel omenjeni društvi prositi prav uljudno slovenske skladatelje, da bi jima zložili in do]K)slali po kako pesmico, valčkov, koračnic, |>olk : in sicer dv< glasno, da se jih ljudstvo hitro nauči in prepeva, ker tako se najlepše širijo dalje. >agtal družtvi ne moreti zagotoviti, ker v m nolih dveh letih sti moral: dokladati iz svojega. Žito apelujeti na rodoljubje gg. skladateljev. Saj tudi njim mora biti v zadoščenje, ako so prijtomogli, da se na tej nevarni |>ozcij; širi naša pesem in se zgublja ptuja kosmatinka, tiste kanconete, ki so se — žalil) g — dosedaj jako razširjale med našim ljudstvom v okolici in po mestu. Izlasti pa jih rade svirajo naše godbe. Ker torej omenjeni društvi uimati na razpolago toliko sredstev, da bi mogli dopri-našati materijalne žrtve za dobro stvar, se obračati do gg. skladateljev z rodoljubno prcšnjo, naj jima priskočijo na pomcč. V slučaju pa, da bi bilo kaj dobička na omenjenem plesu, določi se primerna svota v to ali ono narodno svrho. Dotični slov. skladatelji porečejo potem lahko: To smo darovali mi ! Namen je vsakako lep, rodoljuben! A način — vspešen. Kajti z zadovoljstvom moremo trditi, da smo zatrli že precej laško kvakanje med našim ljudstvom. To pa nas ne vspodbuja le, ampak nam celo nalaga dolžnost, da nadaljujemo to potrebno delo! Ako bi pa morda kako drugo naših pevskih društev hotelo stopiti na čelo temu delu, pevski društvi »Velesila« in »Slava« ee radi umakneti z zagotovilom, da bosti radi z vso vnemo pomagali in sodelovali. Odbora »Velesile« in »Slave«. »Beračeve skrivnosti«. Prejeli smo : Tak je naslov rumanu, ki ga je založila knjigarna dosipa Rubinsteina na Dunaju. Sedaj se razpošilja |K> Trstu v slov. prevodi* in sicer po 30 st. Izdajatelj naznanja, da je to velik roman, ki bo izhajal v zvezkih po 32 tiskanih strani. Ta roman se razpošilja na poznane osebe z namenom, tla sa naročijo nanj. Ker je pa iz lajatelj pozabil (?) na\ esti vsaj približno število vseh Bnopičev in pa čas iztlajanja istih in ker ne vemo, je li to tlelo — spisano po kapitanu Ramon I>.az de la E^coura ter prevedeno po grv.fu Sokolskem navesti (?!) — vred no, tla se je naroči, prosimo slavno uredništvo, naj nam pove svoje mnenje o izdaji rečenega romana na slovenskem jeziku. »Nekateri oprezneži«. Drsftbe premičnin. V petek, dne :> okt. ob 10. ari predpoludne se bodo vsUJ •aredbs tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : pri sv. M. M. zgornji št. 58, glasovir; na Korzu št. 18, fotografi Sni stroji in oprema v zalogi : v ulici Pozzacchera št. 1, hišna oprava; v ulici SanitA št. 1»>, hišna oprava: v ulici Zovenzoni št. 4, kuhinjska omara ; na Korzu št. 18, fot^grafiSni stroji in oprema v zalogi ; v ulici tlello Scoglio št. 593, hišna oprava. VremeDakl cestnik. Včeraj-. toplou«.i o> 7. uri ejutraj 14:.' ob 2. uri popobtdn« 17.5 C. ° — Tlafeomer ob 7. uri zjutraj 754.9 — Danes plim • o*. 8.58 :>redp. in ob 8.38 pop.; oseka o*- 2.h'2 predpolu Inj in o! 2.42 pop olujne. Društvene vesti. Rltskij kružok. Podpisani odbor vabi svoje dosedanje člene in vse one, ki žele pristopiti, na javni občni zbor, ki se bo vršil danes, dne '2. t. m. ob s. uri in pol zvečer v »Slovanski čitalnici« s sledečim dnevnim redom: poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev novega odbora in eventuvalnosti. Zoor, napovedan za minoio soboto, je bil namreč odložen. Odbor kružka. Darovi. Ob priliki veselice pevskega društva »Zarja« v Rojanu so preplačali vstopnino sledeči gg. : M hael P^žar, Fran Palic, Mate Mandič, Srečko Birtelj, Fran Mikelič, Anton Bremic in J ust Venutti po 1 krono; Ivan Marija Vatovec 5 kron ; Josip Vato-vec, Fran Zgornik, Fran Geržina, S Ivester Pertot, NVartbiichlc r, Dolenc, Marija Germek, Anton Turk po 50 stot. ; Ivan Gombač 40 stot., Muže 2(1 stot., dr. Matej Pretner 2 kroni. — Srčna hvala darovateljem ! Društvo »Zastavil« v Lonjerju pro*i ona brateka društva, ki namerj«jo priti korporativno na veselico prihodnjo nedeljo, naj izvolijo prijaviti to, tla se jim rezervira prostor. Vesti iz ostale Primorske. Vipavska železnica. Iz »Soče« posnem-ljemo, da je tudi uredništvo tega lista dobilo italijanski vo«ni red. Skandal ! Giede voznega reda posnemljemo : seje kdo z brzovlakom ob 7. uri zvečer odpeljal z Dunaja, je v Gurici zjutraj ob 8'46. Ako hoče v Ajdovščino, prestopi na vipavsko železnico ob 8*55 in despe v Ajdovščino ob 10'-i5. — Za poštni vlak, ki odhaja zvečer ob 8*40 z Dunaja, ima zvezo drugi večer ob 7 15 iz Gorice, kamor dospe ob ♦i 5*». — Iz Ajdovščine na Dunaj n. pr. se odpotuje zjutraj ob 505 ter se dospe z br-zo'dakcm na Dunaj ob 8'50 zvečer. Cena za III. razred na Vipavski že leznici ne bode 52 kr. kakor sporočeno, noirveč celo 58 kr. — Kakor se vidi, se je pos-tavil urnik radi zvez z južno železnico. Ze prav, ali na vsak način je potreba pri tej krajevni železnici vpoštevati tudi krajevne razmere, ker železnica ni zgrajena le za dunajske agente, marveč tudi za naše Vipavce: ki stojijo v stalni zvezi z Gorit*o. Za te tteba napraviti zveze tako, kakor smo govorili. X Ponesrečil je pevmski k u rat, preč. g. Jan. Kumar. Peljal se je tlo kapelice sv. Mihaela maševat, kar se je konj splašil, in g. kurat je padel z voza tako nesrečno, da si je zvil roko ter se močno poškodoval na glavi. X Tolovajstvo T Zadru. Tolovajski napad na trojico Hrvatov v Zadru, o katerem tmo že sporočili, je vzbudil povsod i med Hrvati silno ogorčenje, ki je vzdramilo cel<5 glasilo dalmatinske vlade, da se je povspelo do nastopnega posvarilo na adreso zaderskih tolovajev : »Nadejamo se, da bo hitro in energično postopanje politične oblasti svarilno vplivalo, da se taki brutalni in gnusni napadi ne ponove več. Meščanstvo naj bo prepričano na vsaki način, da bo politična oblast znala z največo strogostjo postaviti se po robu poskusom za motenje mirnega življenja meščanov, ako bi tudi morala, v slučaju potrebe, podeči po izrednih odredbah. Glavno mesto dežele ne sme postati pozorišSem neprestanih šcandalov in izgredov.« Vsi ste seveda prepričani, da so bili napadalci eksemplarično kaznovani ; posebno pa tisti lepi inženir Persicalli, ti je prvi napal s palico Katrči ter po vrhu še grdo insul-tiral soprogo istega. No, veste, koliko so mu prisodili?! Cele tri dni zapora! Čitateljem prepuščamo, naj si mislijo, kar hočejo. Prosili pa bi jih, naj se spomnijo dogodkov leta 1897 v naš okolici in usodnih posledic istim za mnoge okoličane...! X Kdo ve kaj ? Med Št. Petrom ob S )či in Foljanom v Furlaniji so potegnili meseca julija iz Soča truplo neznanega človeka, ki je mogel biti star 30-40 let, kolikor se je dalo sploh kon^tatovati, ker truplo je bilo že nekoliko razpadlo in razjedeno, da ni bilo mogoče popisati isto natančneje. Vse poizvedbe, kdo bi bil oni človek, so ostale doslej brez vspeha. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči glavarstvu v Gradišču. Vesti iz Kranjske. * Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu septembru 1002 je 101 stranka uložila K 35518 38 71 stnnk vzJignilo K18637-80, 12 strankam izplačalo se je posoji lo K 18.700, stanje vlog K 537.513*97, stanje posojil K 278.069-0!, denarni promet K 87.334-31. * 1*200 kron je izgubil ravnatelj Herman Z.bel predminolo noč od kolodvora v Ljubljani pa po Kolodvorskih in Predilnih ulicah do ho:ela »Bivarski dvor«. dogodila strašna nesreča. V okrožju Odavar je namreč vihral tak vihar, da je bilo porušenih veliko število h š in se je potopilo nad 500 ljudi j. Poboj med hrvatskimi in italijanskimi delavci. Iz Budimpešte javljajo, da je v občini Bincin med italijanskimi in hrvatskimi delavci iz tamošnjih rudnikev prišlo do hudega poboja, v katerem so bili štirje hrvatski in dva italijanska delavca ubiti. VeČ njih da je ranjenih. Velik požar. V vasi Vošnik, v Ruski Poljski, je od 129 hiš pogorelo 12(1. In sicer mej tem, ko so bili ljudje na polju. Zažgali so otroci po neprevidnem postopanju z ognjem. Dva otroka sta zgorela. Od vseh pogorelcev ni bil nikdo zavarovan. Vesti iz Štajerske- — Slovenski okraj ljutomerski je dobil nemškega živinozdravnika v osebi nekega Schmieda. Ni zlom ka, do ne bi vspevala nem • ška infiltracija, ko se bo lo tudi pokvarjeni želodci — ttlet zdravili po nemški ! Heil u. Sieg! Draur poljub Neki posestnik s Spoti njega Štajerja je popival te dni v neki kavarni Gradca tlo 2. zjutraj: od tu je, preeej »dobre volje«, o.lšel na kolodvor. Mej potoma sta se mu pridružili dve ženski, ki sti gi vprašali, kam da je naminjen. Na njegov odgovor, da boČe obiskati še kako kavarno, se mu je ena žensk pridružila, d.ičim je druga zaostala. Ko gta šla tako iepo v pogovorih eden poleg diusega po SLrauchergasse, je ženska natr-kanega moža nenadoma — objela ter odku-r.la, kakor so jo le mogle noge nositi. Vzlic svoji »dobri volji« pa je mož kmalu zapazil, da je c ženo otišlo tudi H»00 kron, ki jih je imel spravljene v žepu telovnika. Stvar je bila seveda prijavljena pdieiji,, ki je takoj začela svojo akcijo, običajno v takih slučajih. Da-li z vf»p?hom ? Ne vemo. — Volilno šibanje. Nemški listi so kričali, da Slovenci gotovo izgube kakov mandat, ki ga bodo morali odstopiti stranki »Štajerca«. Nemške nade ho bile osebno obrnjene v ptujski okraj, kjer ima »Štajerc« največ urivjžencev in kjer tudi izhaja. Ali v isti meri, kakor se bl žajo volitve, se krčijo tudi nemške nade. Sedaj priznava tudi »Mar-burger Zeitung« s.tma, da tudi v ptujskem okraju bo slovenski kandidat izvoljen z veliko večino. »Su Isteieriscbe Presse« pa vendar pozivlje rodoljube, naj bodo previdni. Razne vesti. Nad 500 ljudij se je utopilo. Iz Yoka- hsme javljajo, da se je v tamošnji bližini Brzojavna poročila. Strajk. DUNA.J 2. (B.) Rudarji obrata Aniche so sklenili soglasno nemudoma stopiti v štrajk. Smrt Zole. PARIZ 2. (B.) Nacijonalistiški list najhuje grajajo namen, tla bi se pogreb Zole prenesel na nedeljo. »Gaulois« meni, da pristaši vlada nočejo doseči s tem ničesar druzega nego hrupne poulične demonstracije, tla bi redarstvo dobilo povoda poseči vmes. Rečeni list se nadeja, da se bodo nacijonalist: zadovoljevali s tem, da bodo kakor radovedni gledalci opazovali pogreb ter tla ne bodo odgovarjali na izzivanja. »L:bre Parole« pa povprašuje, da li je ljudstvo p ir žko že tako pro • padlo, tla bi brez godrnjanja gledalo tak prizor ? Poojstrenje zakona o združevanju. PARIZ 2. (B.) »Matin« potrja, da hoče vlada začetkom zasedinja zbornice podancev predložiti predlogo, ki spopolni zakon o zdi u-ževanju in poojstri kazenska določ la proti kongregacijam. Nevarne srrožnje. PARIZ 2. (B) »Matin« navaja izjavo nekega štrajkujoČega rudarja, ki je zagroz 1 za slučaj, tla zahtevam rudarjev ne bo ustre-1 ženo, da bo jeden vlakov, ki vozijo v Pariz, razpršen v zrak. R^čeui li*t opaža, da t\ 'grožnja zasluži pažnje zato, ker So z »doje čase zločinske roke trikrat ziporedomi odvile kose šin. Vso črto čuvajo sedij jak) skrbno. ' ______ Loterija e. kr. duri. redarstva. Povpraševanje po srečkah, ki stanejo le po 1 krono, je jako ž vahno in si ta neznaten trošek ne le izda v eminentno dobrodelen namen, ampak je pričakovati tudi kakega 'glavnega dobitka, katerih je 100: mej temi s » tudi v vrednosti 25.000, 5000 in 1000 K t**r zraven tega 1400 po-tran^k'h dob tkov. Srečkanje bo nepreklicno dne 4. oktobra t. !. ter se srečke prodajajo v vseh menjalnicah, , tobakarcah. loterijskih kolekcijah kako- tudi v pisarni redurstvene loterije na Dunaju, L, Singerstras?e 2. XXXXXXXXXXXXXX XX X X X X X X X n x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarsKe zadruge t Gorici (Solian) vpisane zadruge z omejenim poroStvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) g št. 1. hiša Marenzi. S Največja tovarna pohištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, fcajti leg se oguSi v to nalaSČ pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbplj udobno, mo-' derni sestav. Konkurenčne cene. J tr Album pohllte? brezplačen. X*XXXX«XXXKXX>eči Kratov Pehut* v Bianskem (Morava) ustanovljena Pri teh ptčdi se prihrani oOJ9 na kurjavi. Lastna n varna štedilndi p« ei iz železa ali m e Muh z nmjoliko. Izvr-stfv po meri in nizkih cenah. FERDO GUŠTINČIČ 1 klesarski mojster TRST ?ia Mmi \\ — BARKjVLJE mm pokopali > Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu* v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. gf Cene po pogodbi in jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klena r*ki mojster. Sladkor havana! Naravni rnjavi cenoji nego lanskega leta vdobi se v moji prodajalni v Novi ulici (Via Nuova), nasproti lekarne Za-netti. < >b enem priporočam svojo zalogo raznovrstne kave po jako nizkih cenah. Y svoji zalogi imam tudi vsega drugega kolonijalnega blaga in jestvin najboljše vrste in p<» nizkih etnah in sicer: testenine. olja. mila (žajfe), riža itd. Na zahtevo pošiljam tudi na deželo j »roti j »o vzet j 11. Anton Godnig, trgovec. V novi trgovini F. PIANO Piazza della Borsa št. 4 "»f se nahaja velikanski izbor Volnenih. SllOvij (Štofe) vsake barve za obleke za gospe. Ševijot. »1 »-<»itiU šioki st..........52 Svilenina za bluze (Jnpon).......»68 Svilenine črtane, n*jnov>jše um-ont .... »95 Fuštanji v barvah...........»21 Loden.................»57 » » Konfekcija za gospe, deklice, velikanski izbor jopic za mej letni čas po gld. površniki za deklice gld. 2. Ha zahtevanje se peftlejo na deželo vzorci. Naročbe, ki se izvrše z največjo točnostjo in r. a t a e c t c s tj o, se fciiljajo fianko ako znašajo 20 kron. X Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva X Andrej Jug TRST — ulica sv- Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST piipi rcca B\o':im c* njenim rojakom svoje najboljše in trp« ž no poh št\o, bodisi f\ e\etlo f i temno p« h ti rano, kakor za spalne, jedilne in v:zitne tw;l>e. Sprejen a tudi naroČite za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v ^^ ^^ liiijkrajšem čas« in v polno /.adovoljnost naročitelja. ^^ V Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici W in na dežel: v smislu getda : Svoji k si ojim ! ^ X __________________X Juiffl in Fnf krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 40 kr. Črna istrska....., „ 36 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam «e pošilja- na »toni od 10 litrov naprej: Ipavako belo liter po 32 kr. črno istersko liter po 28 kr. Pri poroča tudi krčinarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Furlan, lastnik. Sreckanje pojutranjem. Srečke loterije c. i dm redarstva po 1 krono 1500 dobitkov, mej temi ICO glavnih dobitkov v efektivni vrednosti kron 50.000 kron. Prvi trije glavni dobitki kron 25.000, 5000, 1000 se izplačajo na zahtevanje j>o odbitku zakonitega davka 2HF" v gotovem denarju. Vdobivajo se v vseh menjalnicah, tobakarnah. loterijskih nabiralnicah in pri Poiizei-Lotterie-Bureaii. Duiiai, I. Siugerstrasse 2, kateri pošilja tudi vsakemu kupcu srer ;e brezplačno in franko izkaz srečkanja. S % o G s> 5" e*- H' P M 4 o o ? s ■J o W -o -t o 3 o zs 0) n O o< "2. ž ZT < tfi G) 7T O < -j ta ta X O < a rc o rv •S Obuvala! Trgovina z železnino „MERKUR 6» p: ^ i v Celju, Gr r aška o e s t a šte 13 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meri) ir uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter j sega 3 r u z c g a blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), •ončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaž?vh žlindra, najboljše umetno gnojilo. • Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. '-'ojdtrcžhrt locjui Gene nizhe. >r» 5-t e im Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra i Piazza Hosario pod ljud Aolol Robata zaloga raznovrstnih oblival zsi trospodc. grospe in otroke. Poftne naročbe se izvrže takoj. Po^iljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del^> na debelo in drobno ter se irvriuje t največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda. podQirajtc družbo Cirila in jtietoda! Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali megleno politirane. divanov, okvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani sw zalogi pohištva Rafael Italia Trst - nI. M&lc&nton St. 1. - Trst. Odlikovana 1894. Oflliiovaiia 1894. 'OSIZIOS. ARTLSTTCA GORIZLV 1894 * » >f 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva Ivi Doljal t Šota pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1S8JL V lastni hiši. ===»== Lastne iage. Tovaira razpolaga z miraiji. veščimi cd najnavadnejsih do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil. prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. X- > » pridna šivilja sposolma za možke-obleke. Naslov pov(: un^lništvo. Novo ]judsko kuhinjo sem odprl v n y n hiši ulica Salice št. 27. ter se priporočam eenjenemn delavstvu za bla*t hotno podporo, kajti tudi moja bode skrb, da dobro in točno postrežem s kavo, ribami,