Obzor Zdr N 2000; 34: 185-92 185 NOVA KAKOVOST, Kl JO PRINAŠA STRUKTURIRAN ZAPIS V DOKUMENTIRANJU ZDRAVSTVENE NEGE NEW QUALITY AS THE RESULT OF A STRUCTURED RECORD IN NURSING CARE DOCUMENTATlON Olga Šušteršič, Vladislav Rajkovič, Miroljub Kljajié UDK/UDC 616-083:614.253.52 DESKRIPTOR:I: zdravstvena nega; zdravstvena nega dokumentacija Izvleček - Dokumentiranje je pomembnn element sodobne zdravstvene nege. Zagotavjja kontinuiteto, odraža proJesiona-nost in daje osnovo za vrednotenje zdravstvene nege. Uspešna dokumentacija je bistvena sestavina procesne metode dela, ki vključuje ocenjevanje varovančevega oziroma bolnikovega zdravstvenega stanja. To je osnova za opredelitev negovalnih problemvv oziroma diagnoz in načrtovanja zdravstvene nege. Sprememba oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja je indikator uspešnosii izvajanja zdravstvene nege. Ocena ustreznosii negovalnih intervencij se pravlloma odraža v pozitivnhh spremembah pri posameznih življenjskih aktivnostih. Zato je potrebno spremljanee sprememb zdravstvenega stanja varovanca oziroma bolnika v določenih časovnih intervaiih na osnovi indikatorjev v okviru posameznih življenjskih aktivnosti. Za ocenjevanje stanja varovanca oziroma bolnika ee uporabljena teorija večkriterijskega odločanja in lupina ekspertnega sistema DEX, ki omogoča predstavitev odločitvenega znanja s strukturo kriterijev ter razlago ocen. Zdravstvena negaje tako zaokrožena v enovit sistem, ki omogoča celostno obravnavo subjektov na osnovi transparentne inJormacijske podpore, selekiivno obravnavo kritičnih dejavnikov in analizo rezultatov vpogledu »kaj-če«. V hierarhično strukturo indikatorjvv celostne ocene in štirinajsiih življenjskih aktivnosii varovanca oziroma bolnika, so uvedene merske lestvice petih opisnih vrednosii in agregati] ske Junkcije. Tako je v procesno metodo dela zdravstvene nege vnesena dodatna prakiično izvedljiva kiberneiična rešitev s povratno evalvacijsko zanko, ki je pomembnn element obravnave negovalnih Jenomenov v predstavitvi znanja na področju zdravstva. DESCRIPTOR:: nursing care; nursing records Abstract - Documentation is an important element oj modern nursing care, assuring continuity, reflecting proJessionalism and offers a basis Jor evaluaiion oj nursing care. Successful documentation is an essential part oj the process method oj work, including evaluaiion oj a client's or patiens's health status. It represenss the basis Jor the deJinition oj nursing problem,, diagnoses and planning oj nursing care. The change and progress in health status is an indicator oj a successful nursing proces.. The evaluaiion oJnursing interveniions is as a rule reflected in positive changes in separate lije activities. ThereJore, Jollow-up oj changes in health status oj a client or patient should be carried out in regular intervals and on the basis oJindicators in the Jrames oj separate lije activities. For the assessment oj the client's status theory oj multicriteria decision making and shell oj expert system DEX is used, enabling the presentation oj decision making knowledge with criteria structure and evaluation explanaiion. Nursing care is thus rounded into a unified system enabling holistic treatment oj subjects on the basis oj transparent inJormational suppor,, selective discussion oj criticalJactors and analysis oJresults in theJrames oJwhat-if. Into the hierarchical structure of indicators of the holistic evaluation and Jourteen lije activities oj a patient or client measurement seales oj Jive descriptive values and aggregation functions are introduced. The process method oJwork is thus complemented with additional praciically applicabee cybernetic solution with Jeed back evaluaiion which is an important element oj the treatment oj nursing phenomena in the presentation oj knowledge in health field. Uvod V procesu zdravstvene nege je dokumentiranje nepogrešljivo v vseh fazah in zagotavlja kontinuiranost dela medicinskih sester. Poleg tega je nedvoumno in natančno zapisovanje podatkov pomembno za razvoj stroke. Kot sestavni del učinkovitega in varnega dela je dokumentiranje nujno potrebno, obenem pa omo- goča prikaz dela članov negovalnega tirna in njihov prispevek v sistemu zdravstvenega varstva. Povečini ni predpisanih dokumentov, razen na nekaterih področjih zdravstvene nege. Hitrost dostopa in redundant-nost podatkov v dokumentaciji zdravstvene nege ne kaže v prid procesni metodi dela in je pretežno ročna. V praksi že prisotna računalniška obdelava podatkov dr. Olga Šušteršič, Univerza v Ljubljan,, Visoka šola za zdravstvo, Poljanska 26a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail:olga.sustersic@vsz.uni-lj.si dr. Vladislav Rajkovič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva 55a, SI-4000 Kranj, in Inštitut Jožef Stefan, Jamova 39, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, E-mail: vladislav.rajkovic@iji.si dr. Miroljub Kljajič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidričeva 55a, SI-4000 Kranj, E-mai:: miroljub.kljajic@fov.uni-mb.si 186 ObzorZdrN2000;34 pa zajema predvsem obračunski in statistični del (Mi-lavec in sod., 1995). Pomanjkljivost že obstoječih programskih rešitev v zdravstveni negi je tudi v tem, da temeljijo na starem sistemu dokumentiranja, ne zavzemajo vseh področij dela medicinske sestre, ne temeljijo na sodobni procesni metodi dela in podatki niso strukturirani. Hierarhični večparametrski odločitveni model razvit na osnovi štirinajstih življenskih aktivnosti omogoča celovit vrednostni pogled v proces zdravstvene nege. Tu ne gre le za učinkovitejše delo medicinskih sester, ampakza kakovostnejšo zdravstveno nego varovanca/bolnika, njegove družine in skupnosti. Nova kakovost, kijo prinaša strukturiran zapis v dokumentiranju zdravstvene nege, se zrcali tudi v boljšem načrtovanju dela, pregledu nad varovanci, družinami in skupinami. Hierarhični večparametrski odločitveni modeli Hierarhični večparametrski odločitveni modeli so pripomoček za klasifikacijo oziroma vrednotenje objektov, opisanih v atributnemjeziku. Temeljijo na razčlenitvi problema na manjše in manj zahtevne pod-probleme. V tem procesu je potrebno razviti model, ki zagotavlja vrednotenje variante oziroma variant glede na zastavljene cilje in pričakovanja. Podproblemi oziroma vmesni koncepti so ponazorjeni s spremenljivkami, ki so med seboj povezane v strukturo; ta je v splošnem usmerjen aciklični graf, najpogosteje pa drevo. Za vsako notranje vozlišče je definiran predpis, ki opredeljuje odvisnost te spremenljivke od njenih neposrednih naslednikov v strukturi. Uporaba hierarhičnih modelov je razširjena pri podpori kompleksnih odločitvenih procesov (Rajkovič, 1999). Večparametrsko odločanje in lupina ekspertnega sistema DEX DEX dosledno sledi konceptu večparametrskega ocenjevanja (Chankong, Haimes, 1983), ki je zasnovano tako, daje osnovni, tj. glavni problem razčlenjen v manjše, manj kompleksne probleme. Variante oziroma opcije, kijih ocenjujemo, so razčlenjene v različne dimenzije, ki jim ponavadi pravimo atributi, indikatorji, spremenljivke uspešnosti (učinkovitosti), kriteriji itn. Glede na vsak posamezni atribut so opcije neodvisno ocenjene. Celostna ocena variante se izračuna s postopki agregacije delnih ocen atributov, kot je npr. utežna vsota. Celotni postopek je zasnovan tako, da lahko odločevalec kar najučinkoviteje izrazi svoje preference, to je stopnje zaželenosti oziroma neza-želenosti variant. Tako izražena oziroma izmerjena za-želenost oziroma uporabnost služi za oceno variante. Pri DEX-u je navedeni pristop kombiniran z nekaterimi elementi ekspertnega sistema in strojnega učenja (Rajkovič, Bohanec, 1985, Bohanec, Rajkovič, 1990). Atributi in postopki agregacije se obravnavajo kot eksplicitna baza znanja, kije sestavljena iz: - drevesa kriterijev, - postopkov agregacije, ki so izraženi z odločitvenimi pravili in - opisov variant. DEX je v osnovi sestavljen iz dveh delov: - pridobivanje in urejanje znanja in - ocene in ana1ize opcij. Prvi del pomaga uporabniku pri oblikovanju drevesa kriterijev oziroma indikatorjev in pravil odločanja za obravnavani problem. Dejansko je to proces struk-turiranja odločitvenega problema in izražanja preferenc. V tem procesu se konsistentnost podanih odločitvenih pravil tudi sproti računalniško preveIja. Drugi del DEX-a, ki je prikazan na sliki 1, uporablja pridobljeno bazo znanja za oceno in analizo variant oziroma opcij. Na začetku je vsaka opcija opisana z vrednostmi kriterijev, ki predstavljajo liste drevesa. DEX oceni vsako opcijo v skladu z bazo znanja, tj. drevesom kriterijev in odločitvenimi pravili. Za vsako opcijo tako dobimo oceno primernosti oziroma ustreznosti. Temu postopku lahko sledi analiza rezultatov, ki je sestavljena iz ene ali več naslednjih aktivnosti: - Razlaga ocene: DEX je sposoben razložiti, kako je bila pridobljena vsaka posamezna ocena v smislu kriterijskih vrednosti in uporabljenih odločitvenih pravil. - Analiza »Kaj-če« je izvedena interaktivno s spremembo opisa opcij, njihove ponovne ocenitve in primerjave dobljenih rezultatov s prvotnimi rezultati. - Selektivna razlaga opcij: DEX najde in poroča o tistih podkriterijskih drevesih, ki odražajo najmočnejše a1i najbolj šibke karakteristike posamezne opcije. Bistvo tega je razlaga opcij ob uporabi samo najbolj relevantnih informacij. Varovančevi oziroma bolnikovi podatki_ o temeljnih življenjskhh aktivnostih Drevo kriterijev Funkcije koristnosii Lupina DEX Baza znanja Ocene temeljnih življenjskhh aktivnosii Razlaga ocen 'Anaiiza »Kaj-ée« Sl. 1. Shemaiičniprikazstrukturesistemazaocenjevanj.. Največji problem pri uporabi ekspertnih sistemov predstav1ja baza znanja. Ze samo ekspertno znanje, njegova identifikacija neredko predstavlja velik pro- Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajié M. Nova kakovostt ki jo prinaša strukturiran zapis v dokumentiranju zdravstvene nege 187 b1em. Ko pa je treba to znanje preliti v računalniško bazo ekspertnega sistema, nastopi problem artikulaci-je, ki ga spremlja nelinearna kompleksnost v odvisnosti od obsega znanja, ki ga želimo modelirati. Hierarhični model za opredelitev vrste in stopnje negovalnega problema Tudi zdravstvena nega je kompleksen sistem, kjer se medicinske sestre srečujejo z velikim številom podatkov za ocenjevanje zdravstvenega stanja posameznika, družine ali skupnosti. Hierarhični model za opredelitev vrste in stopnje negovalnega problema (negovalne diagnoze) ter evalvacije temeljnih življenjskih aktivnosti varovancev/bolnikov zagotavlja kakovostno zdravstveno nego. Kot del informacijskega sistema v procesu zdravstvene nege ponuja hierarhični večpa-rametrski odločitveni model možnost za boljše (sa-mo)ocenjevanje in s tem večjo profesionalnost in kakovost zdravstvene nege (Šušteršič in sod., 1999, Šušteršič, 1999). Pri izgradnji hierarhičnega večparame-trskega odločitvenega modela je uporabljena teorija večkriterijskega odločanja in lupina ekspertnega sistema DEX. Ocena varovančevega/bolnikovega zdravstvenega stanja je osnova za opredelitev negovalnih problemov/negovalnih diagnoz in načrtovanja zdravstvene nege. Sprememba oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja je tudi indikator uspešnosti izvajanja zdravstvene nege. Ocena ustreznosti negovalnih intervencij se odraža v pozitivnih spremembah pri posameznih življenjskih aktivnostih in celostnem zdravstvenemu stanju. Hierarhični večparametrski odločitveni model omogoča spremljanje sprememb zdravstvenega stanja varovanca/bolnika v določenih časovnih intervalih na osnovi indikatorjev v okviru posameznih življenjskih aktivnostih. Pri tem se srečujemo s problemom agregacije posameznih ocen indikatorjev v celostno oceno zdravstvenega stanja. Praktično to pomeni, da v hierarhično strukturo indikatorjev, ki so v skladu s teoretičnimi osnovami življenjskih aktivnostih in so opisane v literaturi (Ellis, Nowlis, 1989) in z nekaterimi strukturami Mednarodne klasifikacije prakse zdravstvene nege (Mortensen, 1996, Šušteršič in sod., 1998 a) smo uvedli merske lestvice petih opisnih vrednosti in agregacijske funkcije (Šušteršič in sod., 1998 b, c, 1999). Baza znanja Baza znanja v osnovi določa pretvorbo podatkov o kazalcih - kriterijih posameznih življenjskih aktivnosti v celostno oceno. Bazo znanja sestavlja drevo kriterijev za posamezno življenjsko aktivnost in drevo za združeno celostno oceno varovanca/bolnika ter funkcije koristnosti, ki določajo vrednost nadrednih kriterijev v odvisnosti od podrednih predhodnikov. To znanje je v praksi že artikulirano v štirinajstih spiskih, ki smo jih strukturirali za potrebe oblikovanja baze zna- nja v DEX. Pri tem smo sledili semantični strukturi miselnih vzorcev, ki spremlja praktično delo medicinske sestre, povezano z življenjskimi aktivnostmi in dopolnili (Šušteršič, 1999). Drevo kriterijev Na osnovi nekaterih struktur v Mednarodni klasifikaciji prakse zdravstvene nege in teoretičnih izhodišč smo kriterije posamezne temeljne življenjske aktivnosti strukturirali v drevesa in oblikovali novo drevo za združeno celostno oceno varovanca/bolnika. Tako smo oblikovali baze znanja za temeljne življenjske aktivnosti (dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, oblačenje, vzdrževanje normalne telesne temperature, osebna higiena in urejenost, izogibanje nevarnostim v okolju, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe, izražanje verskih čustev, koristno delo, razvedrilo in rekreacija ter učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju) in še za združeno celostno oceno varovanca/bolnika. Dihanje - Prehranjev. Izločanje Telesna temp. Dihanje Dihanje Higiena Oblačenje Koristno delo Rekreacija Učenje Sl. 2. Hierarhična struktura združenega kriterija Celostna ocena TŽA varovanca/bolnika. Hierarhična struktura združene Celostna ocena TŽA temeljnih življenjskih aktivnosti varovanca/bolnika ee prikazana na sliki 2. Tabela 1 prikazuje DEX-ov izpis drevesa združene Celostne ocene TŽA temeljnih življenjskih aktivnosti varovanca/bolnika skupaj z opisom atributov. Vsak atribut je merjen s pet stopenjsko Likertovo lestvico (tabela 2). Tako lahko izrazimo vrednost vsakega posameznega atributa, ki izraža stopnjo problema v okviru Celostne ocene TŽA z vrednostmi na lestvici. Le-ta se razteza od ni problema do zelo velikega problema. V celoti imamo dvajset kriterijev, od tega trinajst osnovnih, ki predstavljajo temeljne življenjske aktivnosti. Temeljna življenjska aktivnost lzražanje verskih čustev je obravnavana v sklopu psiho-socialnih temeljnih življenjskih aktivnosti, skupaj s temeljno življenjsko aktivnostjo Odnosi z ljudmi, izra- 188 ObzorZdrN2000;34 žanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe. Izvedenih oziroma agregiranih kriterijev je sedem, ki določajo ocene posameznih sklopov vključno s končno oceno. Te pa so: - Celostna ocena TŽA - Fizične TŽA: - DIT (Dihanje, Izločanje in odvajanje, Vzdrževanje normalne telesne temperature), - PGS (Prehranjevanje in pitje, Gibanje in ustrezna lega, Spanje in počitek) in - IHO (Izogibanje nevarnostim v okolju, Osebna higiena in urejenost, Oblačenje). - Psihosocialne TŽA: - KRU (Koristno delo, Rekreacija in razvedrilo, Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju) (Šušteršič, 1999). Tab. 1. DEX-ov izpis drevesa atributov združenega kriterija Celostna ocena TŽA. Celostna ocena TŽA Štirinajst TŽA — Fizične TŽA TŽA od 1 do 9 DIT Dihanje, iz1očanje, telesna tem- peratura — Dihanje Vdihavanje in izdihavanee zraka Odstranjevanje odpadnih snovi — Izločanje — Tel. temperatura Temperatura človeškega orga- nizma —PGS Prehranjevanje, gibanje, spanje — Prehranjevanje Prehranjevanje in pitje — Gibanje Sposobnott gibanja te1esa — Spanje Obnavljanje, počitek L-lHO lzogibanee nevarnostim, higie- na, oblačenje — Izogib. nevarn. Fizična, psihična in socia1na varnost — Higiena ~ Oblačenje Urejenost in čistoča telesa Oblačenje, slačenje — Psihosocialne TZA TŽA od 10 do 14 — OI Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanaa — KRU Koristno delo, rekreacija, uče- nje — Koristno delo Usk1ajevanje de1a in rekreacije — Rekreacija Koristno izrabljen prosti čas — Učenje Pridobivanee znanja Tab. 2. Dogovorjen e vrednosii atributov. 1. zvp zelo velik prob1err i BAD 2. vp velik problem 3. p prob1em 4. mp manjši prob1em 5. ni ni problema GOOD Funkcije koristnosti Poleg kriterijev tvorijo bazo znanja tudi funkcije koristnosti za vse izpeljane kriterije vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. To so pra- vila odločanja v vozlih drevesa, ki določajo vrednost vsakega atributa, ki ni list drevesa. Na osnovi medsebojne odvisnosti (součinkovanja) nižje ležečih predhodnih kriterijev funkcija agregacije določa vrednost agregiranega atributa (Bohanec in sod., 1997). Funkcija koristnosti mora biti vsebinsko ustrezna, to je taka, da da večjo vrednost varianti, ki je boljša in operativna, kar pomeni, da jo lahko izračunamo in s tem praktično uporabimo v postopku odločanja. Prav v tej zvezi pa je v teoriji in praksi odločanja tudi v zdravstveni negi še veliko nerešenih ali neustrezno rešenih problemov. Spravili odločanja izražamo medsebojni vpliv posameznih kriterijev, njihovo povezanost in vpliv na višje ležeči agregirani kriterij, ki posplošuje informacijsko sliko in v zdravstveni negi izraža ce-lostnejši pogled na sklope povezanih dejavnikov psi-hosocialnega in fizičnega zdravstvenega stanja in s tem celostno zdravstveno stanje varovanca/bolnika. To je posebej pomembno za evalvacijo rezultatov zdravstvene nege. Tovrstno načelo je implicitno vgrajeno v Mednarodno klasifikacijo prakse zdravstvene nege, hierar-hično-pojmovni slovar za opis negovalnega problema/ diagnoze, negovalne intervencije in evalvacije. S tem hierarhičnim večparametrskim odločitvenim modelom vdahnemo vsebino in življenje ter uporabnost hierarhičnim povezavam, kar do sedaj ni bilo možno. Pravila odločanja za oblikovanje skupne ocene agregiranih kriterijev Fizične TŽA, Psihosocialne TŽA in Celostne ocene TŽA so prikazana v tabelah 3, 4 in 5. Tabela 3 prikazuje kompleksna odločitvena pravila agregacije DIT (Dihanje, Izločanje, odvajanje, Vzdrževanje normalne telesne temperature), PGS (Prehranjevanje in pitje, Gibanje in ustrezna lega, Spanje in počitek) in IHO (Izogibanje nevarnostim v okolju, Osebna higiena in urejenost, Oblačenje) v skupno oceno izvedenega kriterija Fizične TŽA varovanca/bolnika. Prvo pravilo odločanja preberemo takole: če ima varovanec/bolnik zelo velik problem na področju kriterija DIT, potem je (ne glede na to, kakšna je ocena ostalih dveh kriterijev, to je PGS in IHO) skupna ocena Fizične TŽA varovanca/bolnika ocenjena kot zelo velik problem. Pravilo 8 pa preberemo takole: če je pri varovancu/ bolniku kriterij DIT ocenjen kot problem, PGS kot problem ali manjši problem in IHO na intervalu med 4 (velik problem) in 3 (problem), je problem Fizične TŽA zaznan kot velik problem. Tabela 4 prikazuje kompleksna odločitvena pravila agregacije Ol (Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe ter Izražanje verskih čustev) in KRU (Koristno delo, Rekreacija in razvedrilo, Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju) v skupno oceno izvedenega kriterija PsihosocialneTŽA varovanca/bolnika. Prvo pravilo odločanja pove naslednje: če ima varovanec/bolnik zelo velik problem na področju kriterija OI, potemje (ne glede na to, kakšna je ocena kriterija KRU) skupna ocena Psihosocialne Šušteršič o, Rajkovič V, Kljajié M. Nova kakovost, kijo prinaša strukturiran zapis v dokumentiranju zdravstvene nege 189 Tab. 3. Pravila odločanja v kompleksni obliki pri agre-gaciji DIT, PGS in IHO v skupno oceno izvedenega kriterija Fizične TŽA varovanca/bolnika. Dff PGS lHO FizičneTŽA zvp zvp * zvp * * * zvp < = vp <=vp * <=vp * <=vp * <=vp <=vp >=p >=p vp vp p >=p vp:p >=p p vp:p p p >=vp >=p vp >=p vp >=p >=p mp >=mp p:mp p >=mp mp p:mp >=mp >=mp p mp mp >=p >=mp p >=mp p >=mp >=mp ni ni mp mp ni mp ni mp ni ni ni ni ni ni TŽA varovanca/bolnika ocenjena kot zelo velik problem. Pravllo 7 pa preberemo takole: če je negovalni problem na področju O/ocenjen kot manjši problem, KRU paje na intervalu med problemom (3) in manjšim problemom (4), je skupna ocena Psihosocialne TŽA varovanca/bolnika ocenjena kot problem. Tab. 4. Pravila odločanja v kompleksni obliki pri agre- gaciji Ol in KRU v skupno oceno izvedenega kriterija Psihosocialna TŽA varovanca/bolnika. na izvedenega kriterija Celostna ocena TŽA zelo velik problem. Ce ima varovanec/bolnik negovalne probleme na področju Fizičnih TŽA ocenjene kot problem, Psihosocialne TŽA pa so ocenjene na intervalu med velikim problemom (2) in problemom (3), je skupna ocena izvedenega kriterija Celostna ocena TŽA velik problem (pravilo 5). Tab. 5. Pravila odločanja v kompleksni obliki pri agre- gaciji Fizične TŽA in Psihosocialne TŽA v skupno oceno Celostna ocena TžA varovanca/bolnika. Fizične TŽA Psihosocialne TŽA Celostna ocena TŽA zvp * < =vp * zvp <=vp zvp >=p p vp vp vp:p >=p vp mp >=mp p p:mp p >=mp p ni mp mp ni mp ni ni ni Uporaba modela Ekspertni hierarhični večparametrski odločitveni model zdravstvene nege je namenenn ocenjevanju in analizi življenjskih aktivnosti in celostne ocene zdravstvenega stanja varovancev/bolnikov. Omogoča opredelitev vrste in stopnje negovalnega problema (negovalne diagnoz)) ter evalvacijo življenjskih aktivnosti v sklopu zagotavljanja kakovosti zdravstvene nege (Šušteršič, 1999). Ol KRU Psihosocialne TŽA zvp * <=vp * zvp < = vp zvp >=p p vp vp vp:p >=p vp mp >=mp p p:mp p >=mp p ni mp mp ni mp ni ni ni V tabeli 5 so prikazana kompleksna odločitvena yravila agregacije Fizične TŽA in Psihosocialne TZA v skupno oceno izvedenega kriterija Celostna ocena TŽA varovanca/bolnika. Prvo pravilo odločanaa preberemo takole: če ima varovanec/bolnik zelo velik problem na področju Fizične TŽA, potem je (ne glede na to, kakšna je ocena kriterija Psihosocialne TŽA) skupna oce- Ocenjevanje temeljnih življenjskih aktivnosii Testiranee hierarhičnega večparametrskega odločitvenega modela je potekaoo v Patronažnem varstvu Zdravstvenega doma Ljubljana, Organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva Bežigrad. Ocena baze znanja je potekaaa na osnovi oseminštiridesetih pa-tronažnih obiskov, in sicer: - treh zaporednih patronažnih obiskih pri šestih bolnikih s kronično nenalezljivo boleznij,, - treh zaporednih patronažnih obiskih pri šestih novorojenčkih in - dveh zaporednih patronažnhh obiskih pri šestih otroč-nicah. Ocenjevanje je obsegalo izvedbo posameznega obiska v skladu s procesno metodo dela v patronažni zdravstveni negi ob uporabi našega modela. Podatke iz negovalne dokumentacije smo vnesii v program. Za vsak kriterij smo vnesii po eno vrednost. 190 ObzorZdrN2000;34 Zbrane in vnesene podatke o zdravstvenem stanju oziroma potrebah po zdravsteni negi varovancev/bolnikov smo uporabili kot vhodne podatke za delovanee ekspertnega sistema. Ta je ob uporabi vgrajene baze znanja oblikoval (postrege)) oceno posamezne življenjske aktivnosti. Ocenili smo vse življenjske aktivnosti pri vseh obravnavanih varovancih/bolnikih skozi tri oziroma dva obiska. V nadaljevanju bo predstavljeno ocenjevanje Celostna ocena TŽA novorojenčka NO1. Končne ocene življenjski aktivnosti smo za novorojenčka vnesli v drevo Celostna ocena TŽA za oblikovanje skupne ocene oziroma celostneaa stanja na vsakem obisku. V tabeli 6 imamo podane ocene Celostna ocena TŽA na treh zaporednhh obiskih pri novorojenčku NO1. Koreni dreves, ki predstavljajo končno celostno oceno nam povedo, kako seje spreminjalo zdravstveno stanje oziroma potrebe po zdravstveni negi. Opazimo znatno izboljšano zdravstveno stanje novorojenčka, saj je bila ocena obravnavanega kriterija pri prvem vrednotenju opredeljena kot zelo velik problem, pri drugem kot velik problem in tretjem le še kot problem. Ocena Psi-hosocialne TŽA se je gibala od zelo velikega problema ob prvem, prek problema pri drugem do ni problema pri tretjem vrednotenju. Zdravstveno stanje novorojenčka na fizičnem področju seje počasneee izboljševalo inje stanje Fizične TZA ob tretjem vrednotenju še vedno ocenjeno kot problem (Šušteršič, 1999). Tab. 6. Ocene agregiranega kriterija Celostna ocena TŽA norojenčka N01 opazovane pri treh zaporednih obiskih. Option: NolOl No102 N0103 Celostna ocena TŽA zvp vp p Fizične TŽA zvp vp P — DIT P P mp -Dihanje ni ni ni — Izločanje p p mp L- Telesna temperatura ni ni ni —PGS p P p -Prehranjevanje ni ni ni - Gibanje mp ni ni L Spanje p p p L- lHa zvp vp mp -lzogibanje nevarnosti p p mp — Higiena zvp p ni L- Oblačenie ni ni ni LPsihosocialneTZA zvp p ni LKRU p mp ni zvp p ni LKoristno delo mp ni ni — Rekreacija p mp ni — Učenje zvp p ni Analiza Celostne ocene temeljnih življenjskih aktivnosti Slika 3 podaja prikaz serememb ocene za agregrran kriterjj Celostna ocena TZA pri novorojenčku N01, ki je izračunana na osnovi pravll odločanaa glede na ocene podrejenhh kriterije,, to je Fizične TŽA in Psihoso- cialne TŽA. Zasledovali smo jih v časovnem zaporedju treh patronažnih obiskov in ugotovili izboljšanje na fizičnem ter pomemboo izboljšanee na psihosocialnem področju zdravstvenega stanja novorojenčka. Ocena Fizične TŽA seje oblikovala na osnovi pravll odločanja pri agregaciji kriterijev DIT, PGS in IHO. Spremljali smo le tiste osnovne kriterije, pri katerih smo ugotovili negovalni problem in zato potrebo po zdravstveni negi. Pri agregiranem kriterjju DIT smo spremljali osnovni kriterjj Izločanje, pri PGS Gibanje in Spanje ter pri IHO lzogibanje nevarnostim in Higiena. Na prvem vrednotenju je bila skupna ocena Fizične TŽA zelo velik problem, na drugem velik problem in na tretjem problem (sl. 4). Izboljšaoo stanje smo zasledili pri Izločanju, Gibanju, Izogibanuu nevarnostim in Higieni, nespremenjeno pa le pri Spanju. Na vrednotenje Psihosocialne TŽA sta vplivala podrejena kriterija Ol in KRU (sl. 5). Ocena prvega seje gibala v časovnem N0101 Sl. 3. Prikaz sprememb izbranih atributov Celostna ocena TŽA med posameznimi vrednotenji pri novorojenčuu N01. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajié M. Nova kakovost, ki jo prinaša strukturiran zapis v dokumentiranju zdravstvene nege 191 Noioi N0101 Fizične TŽA -5 Izločanje 5 -4 -3 Higiena Gibanje 5 -r -2r_ ¦X^\ -2 -2 ..--'' *Z'~ Izogib. nevar. -5 Spanje No102 Fizične TŽA -5 Izločanje 5 -4 -3 ~2.__ "P Higiena -1 2 Gibanje 5 - -4--------.......... -1^^ -2 _. -3'' -4 -5 .2 -hL 4 Izogib. nevar. Spanje N0103 Fizične TŽA -5 Izločanje 5 S^A -4 Higiena -2 X -r^ / ^4l " -1 2 3 Gibanje 5 -V-^2 3 "i - -1 -2 -3 -4 -5 .2 -^ Izogib. nevar. Spanje Sl. 4. PriJfcaz sprememb izbranih atributov Fizične TŽA med posameznimi vrednotenji pri novorojenčuu N01. N0102 Psihosocialne TŽA -5 -4 01 5 -3 _v____-^r ca H Učenje ^1 "NI ¦S* Ni ' Koristno delo Rekreacija N0103 Psihosocialne TŽA .- -A --' -4 ~--_ Ol 5 f^^_ -3 -2 -1 , ~~ --.. Učenje —"V* < 2 -/1 N2 /2 ^N3 s4 / 'S Koristno delo Rekreacija Sl. 5. Prikaz sprememb izbranih atributov Psihosocial- neTŽA med posameznimi vrednotenji pri novorojenčku N01. zaporedju treh obiskov od problema preko manjšega problema do ni problema. Ocena drugega pa od zelo velikega problema do popolnega izboljšanja, to je ni problema. Na skupno oceno kriterija KRU so vplivale ocene nižje ležečih osnovnih kriterijev: Koristno delo, Rekreacija in Učenje (Šušteršič, 1999). Sklep Dokumentacija v zdravstveni negi odraža profesionalno in sodobno zdravstveno nego. Zagotavlja kontinuiteto dela, daje osnovo za vrednotenje zdravstvene nege in opredelitev zdravstvenega stanja varovanca/bolnika. Prepričani smo, da ekspertni hierarhični večparametrski odločitveni model za opredelitev vrste in stopnje negovalnega problema (negovalne diagnoze) ter evalvacijo življenjskih aktivnosti varovan- cevlbolnikov prispeva k razvijanju enotne doktrine dela in h kakovostnejšemu dokumentiranju v zdravstveni negi. Modeli - strukturiran zapis (dokumentacija) zagotavljajo kvantitativno in kvalitativno opredelitev zdravstvenega stanja oziroma spremembo pri varovanculbolniku in s tem natančnejše opredeli negovalni problemldiagnozo. Literatura 1. Bohanec M, Rajkovič V. DEX: An expert system shell for decision suppor.. Sistemica, 1990; 1, 145-57. 2. Bohanec M, Rajkovič V. Večparametrski od1očitveni mode1i. Organizacija, 1995; 28, 427-3.. 3. Bohanec M, Zupan B, Rajkovič V. Hierarhični od1očitveni mode1i in njihova uporaba v zdravstvu. V: Računa1niška ana1iza medicinskih podatkov, Zbornik, CADAM-1997. Hled, Slovenija (Koma-nenko I, Urbančič T ur.). Ljub1jana: Institut »Jožef Stefan«, 1997. 192 ObzorZdrN2000;34 4. Chankong V, Haimes YY. Multiobjective decision making. Theory and methodology. North-Holland, 1983. 5. Ellis JR, Nowlis EA. Nursing. A human needs approach. Boston: Houghton Mifflin Company, 1995: 147-207. 6. Milavec M, Šušteršič O, Rajkovič V. Podatkovni model patronažne zdravstvene nege. Obzor Zdr N 1995; 29: 143-7. 7. Mortensen RA ed. The internationll Classification for Nursing Practice ICNP with TELENUREE Introduction. Alpha version. Copenhagen: P. J. Schmid,, Vojens, Denmark, 1996. 8. Rajkovič V, Bohanec M. Decision support by knowledge expana-tion. In: Environments for supporiing decision processe.. Sol HG, Vescenyi J eds. Amsterdam: North-Holland, 1985: 47-57. 9. Rajkovič V. Večparametrski odločitveni postopek, ki temelji na metodah kibernetike in umetne inteligence. Disertacija. Ljubljan:: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljan,, Fakulteta za elektrotehnikO,1987. 10. Rajkovič V. Večkriterijsko modeliranee in kakovott kompleksnih sistemov zdravstva in šolstva. V: Civilna družba v Sloveniji in Evropi, Zbornik razprav SAZU, (Bohinc R, Černetič M ur.). Ljubljana: Društvo Občanski forum v sodelovanuu z založbo FDV, 1999. 11. Šušteršič O, Šlajmer-Japelj M, Cibic D, Rajkovič V (prevod pripravili in uredili). Mednarodaa klasifikacija prakse zdravstvene nege. Alfa verzija. Kranj: Založba moderna organizacija, 1998 a. 12. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajié M. Ocenjevanee temeljnih živIjenjskih aktivnosii varovancvv v procesu patronažne zdravstvene nege. Inform Med Slov 1998 b: 121-7. 13. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajié M. P[ispevek informacijske tehnologije k ocenjevanuu temeljnih življenjskhh aktivnosii varovanca v procesu zdravstvene nege. V: Informacijska družba 1998. Ljubljana: DZS. 1998 c: 97-105. 14. Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajié M. An evaluaiion of community nursing process in the frame of the International Classification for Nursing Practice. In: ICNP and telemaiic applicaiions for nurses in Europe. In: Mortensen RA ed. The te1enurse experience. Amsterdam: lOS Press OHM Ohmska, 1999,243-9. 15. Šušteršič O. Večparametrski hierarhični model evalvacije organi-zacijsko-informacijskega sistema patronažne zdravstvene nege. Doktorska disertacija. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, 1999.