Veliiastne uiiteljske maniffestacije v Mariboru. Sprejem in koncert UPZ. — Spomini na prvi učiteljski koncert v Mariboru 1.1874. — Čudežni goslač Miran Viher. — V krogu UPZ in njegovih prijateljev. — Predsedniški zbor JUU. — Razne go- spodarske prireditve. — Zaključek: Koncert UPZ v Celju. Nadaljevanje poročila, katerega začetek smo prinesli že v prejšnji številki. — Uredništvo.Sprejem UPZ in ostalih gostov. Omenili smo že, da je učiteljski prireditveni odbor, ki je oddajal stanovanja, potrjeval legitimacije, nakazoval prehrano in sploh prevzel vso organizacijo v svojc roke stalno posloval na glavnem kolodvoru. Tako v soboto zjutraj, ko so dospeli v glavnem vodilni činifclji naše stanovske organizacije zlasti pa še ob 18. jc: pričakovala številna družba došle goste. Z večernim vlakom je bil napovcdan prihod Učiteljskega pevskega zbora. Njegov predsednik tov. Drago Supančič je dospel že dan popreje, da je urcdil šc zadnje podrobnosti in je svojo pcvsko družino pričakal z ostalimi na pcronu. Po iskrenih pozdravih je odšel UPZ takoj v veliko dvorano Uniona k običajni skušnji zaradi nastopa in pa preizkušnje akustike. Po že prej določenem redu so tov. pevke in tov. pevci odšli z vodniki — mariborskimi učiteljiščniki — na stanovanja. Mariborski tovariši so storili pač vse, da so jih spravili v udobna prenočišča. Iz poročila v prejšnjem »Učit. Tov.« pa je izpadlo ime tov. Lukmana, ki se je poleg že navedenih zelo inarljiv;. udejstvoval v prircditven^m odseku. Prvi Učiteljski koncert v Mariboru 1. 1874. (Nekaj malih spominov.) Zanimiva okolnost: V Mariboru se je vršil prvi učiteljski koncert že leta 1874, mariborski javnosti poznan s koncerta pred 3 leti. O učiteljskem koncertu pred 58 leti pa še nekaj besedi. Spodnještajerski slovcnski učitelji so si prav takrat ustanovili svojo lastno stanovsko organizacijo. V Mariboru so se  sešli k ustanovnemu zborovanju, zato je pripravljalni odbor sklenil, naj se slovensko spodnještajersko učiteljstvo predstavi javnosti tudi s koncertom. Tiste čase je vodil glasbeni pouk na mariborskem učiteljišču J. Miklošič, brat slavnega slavista. Miklošič je bil izborcn glasbenik in je vzgojil med učiteljstvom generacijo dobrih pevcev. Njemu so poverili vodstvo koncerta. Določil je program, izbral pevce, ki so le nekaj dni skupno vežbali. Tako lepega petja v Mariboru še niso  slišali, kakor so ga izvajali takrat Miklošičevi pevci v dvorani hotela »Stadt Wien«. Od tistih dob pa so se obdržali na sporedu vseh večjih učiteljskih prireditev tudi učiteljski koncerti. Seveda so bili od zadnjih dob taki pevski nastopi sestavljeni kar na »brzu ruku«,  dokler ni potreba in zahteva našega časa priklicala v življenje našega UPZ, ki je Mariborčanom znan že od koncerta pred 3 Ieti. Slavnostni koncert v Unionu. Za sobotni koncert, ki so ga organizirali naši mariborski tovariši v Unionu, eni največjih tamkajšnjih dvoran, je vladalo neobičajno veliko zanimanje. Kdor je imel že količkaj s tako stvarjo posla, ve, kako težavno je zainteresirati širok krog meščanske publike in ž njo napolniti veliko dvorano. Prav klasičen, šolski primer, kako je treba izvesti vsestransko propagando, so nam nudili naši mariborski tovariši. Složno in preudarno so šli na delo; in uspeh — že dan pred koncertom je bila dvorana razprodana. Da zadovolje tudi zamudnike, so vstavili še tik pred koncertom dve, tri vrste sedežev, ki so bile takoj razprodane. Že pred 20. uro je bila velika dvorana v galerijo nabito polna, ljudje so se zadovoljevali celo s stojišči v garderobi, podstrešju in v stranskih prostorih zgornjih nadstropij. Pobaral sem poleg sebe stoječega Ijubeznivega tolmača tov. Dojčinoviča, in mi je zatrjeval: imamo odlično publiko, ki zna ceniti visoko kulturno stopnjo našega UPZ. Odlični gostje. Prednje, rcprezentančnim krogom določene vrste so bile — kar je sicer velika redkost — zasedene do zadnjega stola. Omenjam, da se je vršil konccrt UPŽ na predvecer velikcga shoda JRKD, in so mnogi politiki porabili to priliko za posct prireditve. Med drugimijso konccrt posctili: podban g. Pirkmajer, škof g. Tomažič, brig. genaral Hadžič s komandanti vseh polkov in odličnim številom oficirskega zbora, senator in predsednik ljubljanske Glasbene Maticc g. dr. Ravnikar, ga. Maistrova, generalova soproga, sreska načelnika g. dr. Ipavec in g. Makar, župan dr. Lipold, predsednik sodišča dr. Žiher, narodni poslanci: g. Rasto Pustoslemšek, g. dr. Krejči, g. inž. Pahernik, g. Dermelj, starosta ma- riborske sokolske župe g. dr. Gorišek, prota Trbojevič, skladatelja g. Osterc, ki je prispel z UPZ iz Ljubljane in g. prof. Druzovič, pisatelj dr. Ivan Lah, predsednik mariborske Glasbene Matice g. direktor dr. Tominšek in drugi. Navzočib je bilo lepo število naših tovarišic in tovarišev prav iz vseh krajev naše banovine. Čudežni goslač Miran Viher. Nekateri, zlaslti poklicni glasbeniki so menili, da nastop goslača Viherja ni spadal s t i 1 n o k vokalnemu sporedu UPZ. _ stališča širokc publike pa je Miranovo sodclovanje prireditev le poživilo. Saj so čuli o Miranu že v listih, ko je. nastopil na lanskem novinarskem koncertu v Ljubljani in žel ves uspeh. Z ozirom na dejstvo, da je Miran sinko tov. Viherja, šol. upravitelja v p. v SIovcnski Bistrici, ga je povabil tudi mariborski UD k sodelovanju. Še niste videli in čuli malega Mirana? Z drobnimi koraki je mali dečko brž na odru pri svojem pultu. Fantiček >v temnem žametnem suknjiču, belcm oprsniku (brez ure!) in kratkih hlačkah, v lakastih čcveljčkih in kratkih belih nogavičkah — obstoji mirno, kakor vkopan. Pa pristopi nato k klavirju; drobni prstki udarijo rahlo v strune v preizkušnjo ubranosti malega godala. Pokima: »Prav!« —, da se mu zatresejo temni, dolgi lasje, črne t)či pa mu zvedavo pohite po polni dvorani... Vem; marsikdo, ki je ugledal Mirana v svitu močnih žarnic prvič na odru, je pomislil za hip: — »Otroček, kaj te silijo na oder, zvečer. V postelji bi že moral biti, ti drobni fantič ...« v postelji! Ko pa je udarila v glasovir njegova spremljevalka ga. Mira Sancinova in je drobnič potisnil malo, pravljično godalo pod bradico, pa potegnil z lokom po strunah — takra%t je zastal vsem dih ... Mali fantič pa je rastel v umetnika, njegove gosli so igrale najvišje lege, flažcoleti so mu bili igrača, akorde je udarjal kakor najbolj dovršeni tametnik, za to ga pa je po vsakem komadu nagradila dvorana za — umetnine. Kaj nam ie godel decek: — Griegovo sonato v G duru, — — Dvorak-Kreislerjev Slovanski ples v E molu, — in Cassadov: Ples zelenega vraga. In veste, da igra dve tretjini Miranovih komadov tudi svetovnoznani goslač Pfihoda na točasni svetovni koncertni turneji. UčiteIjev sinko Miran je najlepše izpričevalo za njegovega umetniškega voditelja g. Sancina. Skrbno pripravljen in v 70 glasovnem zboru je nastopil v drugem delu večera, pod vodstvom tov. Kumra naš UPZ z naslednjim izbranim sporedom: Tajčevič Marko: Četiri duhovna stiha — I. in IV. stavek, I. Hvalite imja Gospodnje... IV. Vospoite Jemu >pjesnj novu ... — Lajovic Anton: Bolest je kovač. Zeleni Jurij (sopran solo: tov. Mara Pirčeva). — Osterc Slavko: Pesem o suhi muhi. — Lajovic Anton: Medved z medom. Mešani zbori. — (Odmor.) — Krstič Peter: Pod jorgovanom. — Milojevič Miloje: Muha i komarac. — Adamič Emil: Sest narodnih pesmi za ženski zbor: I. Rasti, rožmarin. II. Da bi jaz znala, k'teri je moj. III. V črni gori beli grad. IV. Sem revna deklica. V. Lepo mlado jutro. VI. Izberi si moža. — Ženski zbori. — (Odmor.) — Tajčevič Marko: Starosrbijanske pesme: I, II, III, IV. — Stolcer-Slavenski Josip: Štiri narodne pesmi: I. Svatovska. II. Slepačka. III. Jesenske noči. IV. Šaljivka. — Adamič Emil: Potrkan ples. Mešani zbori. Koncertno kritiko smo med tem že čitali v dnevnikih, med drugim jo je napisal v »Jutru« g. Osterc, »Slovenec« je pa prinesel od nepodpisanega avtorja v kulturnem feljtonu izčrpno in zelo laskavo oceno. Po Osterčevi »Pesmi o suhi muhi« sta se poklonila UPZ na odprtem odru zastopnika mariborskega učitejstva tov. Ina Vodenškova in tov. Mohorko, ter sta izročila zboru lepo spominsko sliko, akvarel, z mariborskim učHcljskim domom in besedilom. iJovem naj le še, da so najbolj vžgale Adamičeve, napisane za ženski zbor. Ko je nastopil v drugem delu ženski zbor samcat, sem začul za seboj omaluvažujočo opazko: E, same ženske;... nezanimiv tak program... Pa so ravno te najbolj vzplamtele občinstvo. Saj so morale ponavljati nckatere komade. Na tem mestu pa majhno opazko: Oni, ki je intoniral, je dosledno udaril intonacijo za naslednjo pesem tako naglo, !da je padla še v prejšnjo pcsem. S tem je poslušalstvo stalno motil. Priporočam mu, naj se v pesem vživi, in da znak za novo pesem Vsaj po kratkem odmoru. V krogu UPZ in njegovih prijateljev. Koncert se je zavlekel močno čez napovedano uro in se je končal ob 23. Mariborski prireditveni odbor jc povabil vse članc UPZ in vcč odličnikov na večerjo v Narodnem domu, ki se je pripela ob 23.30. Mala dvorana je bila nabito polna. Pa završeni večerji jc otvoril vrsto napitnic kot domačin tov. Hren Tone, ki je pozdravil navzoče zastopnike, med drugim g. dr. Tominška, predsednika Glasbene Matice, g. Arnuša, predsednika pevskcga zbora, Glasbene Matice, skladatelja g. prof. Osterca in g. prof. Druzoviča, violinista gosp. Pahorja, zastopnika JUU tov. Andreja Škulja — predsednik sekcije tov. Dimnik se je zaradi žalovanja po bratu Slavoju oprostil tako od koncerta kakor tudi od večerje — iskrena čestitka pa je veljala obema voditeljema UPZ, dirigentu tov. prof. Srečku Kumru in predsedniku tov. Dragu Supančiču, ki je imel v svo.jih rokah organizacijo mariborskega in celjskega koncerta. Po iskrenih pozdravnih besedab tov. Hrena je spregovoril predstavnik mariborskih glasbenikov, ravnatelj g. dr. Tominšek. Njegov govor je bilo pravo pravcato filozofsko razmotrivanje. Kot človek iz dolgoletne prakse se je spominjal časov, ko jc bilo v učiteljskem stanu še malo učiteljic. To je bilo žc pred desetletji in dr. Tominšek je prišel tistikrat kot mlad profesor v Kranj. Takoj je stopil v stikc z učiteljstvom in njegovo organizacijo, sodeloval je med drugim tudi v Popotniku. Govornik je poudaril priznanje učiteljski organizaciji, ki najde vedno nova pota tudi za izvenšolsko delovanje učiteljstva, ki spada med naše najbolj organizirane stanove in najbolj vnete prosvetne delavce. Delo JUU je osredotočeno v mislih za: rcsnico, dobroto in lepoto. Dotaknil pa se je kot »glasbenik« pravkar dokončanega koncerta in je izjavil dobesedno: UPZ je bil na višku izmed vseh zborov, kar jih je bilo dozdaj v Mariboru, predvsem pa se blesti ženski zbor s svojimi sočnimi in zrelimi glasovi. Ob zaključku svojega duhovitega razglabljanja pa je napravil dr. Tominšek malo primero na Krčevino, koder so dopoldne odkrili Mihu Neratu spominsko ploščo. UPZ je v množici zborov tudi krčevina; krči pevski umetnosti pot med narod ... Ko je poleglo glasno pritrjevanje, ki ga je žel predsednik Glasbene Matice za svoja izvajanja je spregovoril predstavnik JUU tov. Skulj Andrej. Čestital je v imenu organizacije članstvu UPZ k lepemu uspehu, ki ga je doživel v Mariboru. S koncertom pa je UPZ položil lep obolus k skladu za UD. Odseki, ki so tako vneto delavni, kakor je ravno UPZ, so stg» ber naše stanovske organizacije in dvigajo moralni ugled vscga JUU. H koncu pa je tov. nadzornik Skulj izjavil, da sekcija prav dobro ve, s kakšnimi ovirami se bore tovarišipevci; vsak posameznik se neverjetno žrtvuje in so ravno člani UPZ najbolj vzgledni med vsem ostalim članstvom v JUU. V imenu sekcije se pevskemu zboru za dosedanje delo in uspehe najiskreneje zahvaljuje, sekcija pa bo storila za zbor vse, ker ve, da ima ravno v UPZ svojo največjo moralno silo. Gromko aplavdiranjc so izzvale iskrene besede zastopnika sekcije, in je gotovo, da bo visoko priznanje predstavnika vodstva še bolj podžgalo naše vrle tovariše k nadaljnjemu delu za uspehe in koristi vsega stanu. Za vse laskave poklone, ki so jih naslovili predgovorniki učiteljem-pevcem se je zahvalil predsednik UPZ tov. Drago Supančič. Podčrtal je zasluge tov. Hrena in ostalih mariborskih tovaršev in tovarišic, ki so storili vse, da je izpadel koncert tako uspešno in so se zlasti potrudili za prijetno bivanje UPZ v Mariboru. Skromno pa se je odrekel, da pokloni na račun zbora morajo iti na naslov skladateljev. Napil je navzočim komponistom zlasti še prof. Ostercu, velikemu prijatelju zbora. Obžaloval je, da ni tudi ostalih skladateljev, ki zaradi raznilh opravičenih zadržkov niso mogli v našo sredo. Ob zaključku govora so se vsi člani strnili s svojim priljubljenim predsednikom v en glas in krepko vzkliknili: naj živi Maribor, naj živi prvi Učiteljski dom, naj živi naša pesem, naj živi JUU! — In so, navihanci, člani UPZ dodali: naj živi naš Drago!... Ko se je po daljšem času poleglo živahno nazdravljanje je spregovoril skladatelj g. prof. Osterc Slavko. Dcjal je, da so dolžni UPZ zahvalo predvsem skladatelji, saj jim reproducira skladbe še iz svežih rokopisov. Mnogim komponistom, zlasti onim najmodernejših struj, ki najdejo le redke zbore za svoja izvajanja je vprav odlični učiteljski zbor edina opora. Visok rcnome UPZ pa dokazujejo tudi polne dvorane, ki jih ima na svojih koncertih. Za glasbeno vzgojo širokih narodovih plasti ima UPZ s tem neprecenljive zasluge. V imenu skladateljev kliče: Naj živi UPZ! Po prisrčnem nadaljnjem kramljanju se je zaključil lep večer. »Predsedniški zbor banovinskega JUU.« V nedeljo 6 t. m. se je vršil v risalnici moškega učiteljišča predsedniški zbor banovinske sekcije JUU. Došli so domala vsi člani banovinskega upravnega in nadzornega odbora ter predsedniki, odnosno njihovi zastopniki iz vseh srezov; manjkalo je le eno sresko društvo. 2e v zadnji številki smo poročali o podrobnih poročilih in posameznih sklepih. Poudarim naj le hvalevrcdno kompaktnost predsedniškega zbora, ki mu je predsedoval tov. Dimnik, nekaj časa pa tudi podpredsednica tov. Engelmanova. Zborovanje je trajalo točno od 17. do 21.30. V štirih in pol urah so rešili mnogo perečih zadev. In vse: soglasno. Ravno to naj podčrta živo voljo, da so pripravljene vse 33 edinice v banovini po svojih možnostih k skupnosti za napredek v JUU. GOSPODARSKE PRIREDITVE. Mariborski jesenski teden je vseboval tudi več gospodarskih prireditev. V »Unionu« je bila razstava perutnine in sadja. Sadja in perutnine jc bilo mnogo in najkrasnejši eksemplarji. Ogled je nudil vsakomur jasno sliko o bogatijah obdravskega okoliša. Zlasti pa so se razgledovali z uspehom oni naši tovarši, ki se tudi sami pečajo s temi gospodarskimi strokami. Zanimivo je, da so mnoge prav lepe vzorce eksportnega sadja razstavile štajerske šole, vzorno pakovanje so izvršili učenci višjih razredov osnovnih šol in nekaterih kmečko-nadaljevalnih šol. Vinska poizkušnja, nameščena istotako v »Unionu« je bila prav tako stalno obiskovana. Za obiskovalce je veljal motto! »Kozarček — dinarček!« ... Za generale »Svete vojske« pa navajam mimogrede tudi značilno dogodbico: Učiteljstvo, ki je dospelo te dni, je bilo povabljeno v neko renovirano in bogato založeno klet na poizkušnjo. Povedalo se je: kot gostje; popolnoma na brezplačno zvračanje majolik. Vodstvo vinske ekskurzije je bilo poverjeno uglednemu tovarišu, izbornemu humoristu in družabniku. In vendar: ob določenem času na domenjenem zbirališču le 3 udeleženci: 2 tovarišici fženskemu spolu — prednost!) in 1 tovariš. Lahko si tolmačite razočaranje ljubeznivega povabitelja, ki je pripravil raznih mesnih in drugih dobrot za preko sto člansko druščino... pa so došli z voditeljem vred le štirje. Ne rečem ničesar: morda pa je pri nas res tako močan abstinentski val? ... KONCERT UPZ V CELJU. Naši pevci so odšli iz Maribora s popoldanskim osebnim vlakom. V Celju so jih že pričakovali tamkajšnji tovariši, ki so prevzcli vse pj-iprave za aranžiranje konccrta. S kolodvora je odšel UPZ s Celjani: tov. Pogačnikom, Gerlancem, Rošom i. dr. v dvorano Ljudske posojilnice. V novodobnem stilu pa polna domačnosti, ta dvorana sicer ni bila razprodana, vendar se je za deževno popoldne in z ozirom nato, da je bilo tudi mnogo celjskih in okoliških tovarišev v Mariboru, nabralo še precej resne publike. Sicer pravijo, da vladajo kakor v manjših krajih povsod, tako tudi v Cclju lokalni predsodki in en del občinstva ne hodi scm..., drugi ne tja... Mislim pa, da storimo prav, ako podčrtamo veliko ljubeznivost celjskih dam, ki so nenapovedano v garderobi pred koncertom postregle pevcem s čajem in pecivom. nad vse uvidevno se je izkazala uprava Ljudske posojilnice. Za kurjeno dvorano, garderobo, razsvetljavo itd. ni računala niti polnega stotaka! Ta, za Celje gotovo redek primer — zasluži resnično zahvalo! Z večernimi vlaki je Srečkova pevska četa, ki je prejela od brhke Celjanke kito nageljev, odšla na vse strani. —nč.—