URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 24	Ljubljana, petek 30. decembra 1977	Cena 70 dinarjev	Leto XXXIV
1505.
Na podlagi 122. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije ter na podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 344. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee prvega razdelka 71. člena,
72.	člena in 240.' člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
RESOLUCIJO
o	politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu 1978
1.	Ključne naloge pri uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1978
Naloge pri uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v leu 1978 izhajajo iz ciljev, dogovorjenih v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980, nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in ugotovitev iz analize izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1976 in 1977 ter drugih analitskih gradiv. Na osnovi tendenc in problemov na prehodu v 1978 ter ocen možnosti družbenoekonomskega razvoja v letu 1978 so se s to resolucijo delovni ljudje in občani v SR Sloveniji dogovorili, da bodo zastavili naloge v letu 1978 tako, da bi dosegli preokret v politiki uveljavljanja z družbenim planom opredeljenih kvalitet v gospodarstvu. Z novimi sistemskimi rešitvami so podani pogoji, da postane odločanje o pridobivanju in razporejanju dohodka vse bolj oblika neposredne aktivnosti delavcev v združenem delu. Uveljaviti je treba takšno politiko in ukrepe, ki bodo spodbujali delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, da svoje napore usmer-rijo v racionalnejše gospodarjenje z minulim in tekočim delom,ivarčevanje in v čim bolj učinkovito uporabo materialnih in finančnih sredstev za delo in razvoj. S krepitvijo materialne osnove dela bodo ustvarjeni tudi bistveni pogoji za učinkovitejše razporejanje in delitev dohodka in takšno združevanje dela in sredstev, ki bo spodbujalo kvaliteto dela na vseh področjih družbene reprodukcije in zagotavljalo stabilnejše pogoje za delo in življenje. Politika v letu 1978 mora biti odločno naravnana v to smer. V tej zvezi bodo pri uresničevanju družbenega plana v ospredju naslednje naloge:
-i- intenziviranje procesa preobrazbe pri organiziranju delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih in urejanje samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah;
— uveljavljanje delegatskih odnosov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah;
— Intenziviranje samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o nalogah in odnos'h, da
bi združeno delo vse hire j e prezvemalo od državnih organov družbenoekonomske funkcije pri oblikovanj^, usmerjanju in izvajanju ukrepov ekonomske politike;
—	pravočasno sprejemanje in uresničevanje zakonskih predpisov v zvezi z uveljavljanjem načel ustave in zakona o združenem delu; v republiki zlasti priprava in sprejem zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter zakona o osnovah družbenoekonomskih odnosov pri svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti, v zveznem merilu pa sprejem zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen;
—	pospešeno nadaljevanje procesa bančne preobrazbe, zlasti konstituiranja temeljnih bank in ustanavljanje internih bank oziroma finančnih služb v organizacijah združenega dela, s čimer se bo vse bolj zagotavljala prevladujoča vloga združenega dela v organizaciji in usmerjanju denarnih tokov družbene reprodukcije za preraščanje do sedaj prevladujočih kreditnih odnosov v dohodkovne odnose na podlagi združenega dela in sredstev;
—	povezovanje proizvodnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela za promet blaga in storitev na novih družbenoekonomskih osnovah v okviru skupnega prihodka;
—	hitrejše povezovanje organizacij združenega dela v družbenih dejavnostih z organizacijami združenega dela v materialni proizvodnji in povečanje vpliva družbenih dejavnosti na rast družbene produktivnosti dela;
—	intenzivnejše povezovanje na dohodkovnih osnovah z organizacijami združenega dela v drugih republikah in pokrajinah, zlasti še v gospodarsko manj razvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo;
—	nadaljnja izgradnja skladnejše gospodarske in družbene strukture v skladu z usmeritvami družbenega plana, zlasti na tistih področjih, kjer v prvih letih izvajanja družbenega plana niso bila dosežena z družbenim planom predvidena gibanja (prometna infrastruktura, hrana, nekatera področja strojegradnje in surovinske osnove ter usmerjeno izobraževanje in učinkovitejši razvoj ter uveljavljanje raziskovalnega dela) ter proizvodnja ni bila prilagojena družbenim potrebam in zahtevam domačega in tujega tržišča;
—	ker so bila razpoložljiva sredstva iz domačih, pa tudi dodatnih tujih virov v prvih dveh letih manjša od predvidenih, bodo vsi investitorji ponovno proučili svoje investicijske programe, tako na področju dejavnosti posebnega pomena kot tudi na vseh ostalih področjih. Na tej osnovi se bodo v skladu s sistemom kontinuiranega planiranja odločili za preložitev oziroma podaljšanje tistih programov, za katere ni moč izdelati konstrukcije financiranja, ter združiti razpoložljiva sredstva za izvajanje najbolj nujnih nalog z vidika prioritet, dogovorjenih z družbenim planom;
—	nadaljnje vključevanje v mednarodno menjavo in izboljšanje plačilno-bilančnega položaja republike s povečanjem izvoza blaga in storitev nad stopnjo rasti proizvodnje, z ustreznejšo regionalno usmeritvijo ter z
zmanjševanjem uvozne odvisnosti. S povečanjem izvoza je treba zagotoviti možnosti takega uvoza, ki bo po obsegu in strukturi omogočil predvideno dinamično rast in stabilnejše razmere na trgu;
—	krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in počasnejšega naraščanja proizvodnih stroškov ter zalog od rasti celotnega prihodka;
» — hitrejše povečanje čistega dohodka organizacij združenega dela v materialni proizvodnji na osnovi počasnejše rasti sredstev za skupne potrebe ter drugih obveznosti od rasti dohodka;
—	večjo udeležbo sredstev za razširitev materialne osnove dela ter počasnejše naraščanje osebnih dohodkov in sredstev za skupno porabo na ravni temeljnih organizacij združenega dela povsod, kjer je bila rast osebnih dohodkov neusklajena z rastjo čistega dohodka in rastjo produktivnosti dela' oziroma s kriteriji družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov;
—	povečanje družbenoekonomske pobude za višjo produktivnosti dela in izboljšanje upravljanja in gospodarjenja z minulim delom;
—	nadaljnje izboljševanje in skladnejši razvoj tistih delovnih in življenjskih razmer delavcev in občanov, ki se uresničujejo na temelju dogovorjenih meril za uresničevanje enotnih, skupnih oziroma vzajemnih in dopolnilnih programov v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti. To bo doseženo z doslednejšim in hitrejšim uresničevanjem prednostnih nalog in dejavnosti ter z uveljavitvijo novih sistemskih osnov svobodne menjave dela v letu 1978;
—	z doslednim izvajanjem vseh prej navedenih nalog ustvarjati ugodnejše pogoje za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije;
—	večja aktivnost pri ustvarjanju pogojev za hitrejši razvoj manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij v SR Sloveniji;
—	smotrnejša uporaba prostora in upoštevanje potreb po zavarovanju in urejanju človekovega okolja;
—	izpopolnjevanje in dograjevanje družbenega sistema informiranja, ki naj usposablja delavca samou-pravljalca za doseganje čimboljših rezultatov pri delu, poslovanju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije ter za sodelovanje v procesu političnega odločanja in družbenega planiranja.
2. Materialni okviri razvoja v letu 1978
Doseženi razvoj v letu 1977 in prisotne tendence na prehodu v letu 1978 kažejo, da bo ob nadaljevanju naporov za stabilizacijo, intenzivnejšem uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov razvoja ter ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike v letu 1978 moč doseči;
—	bolj usklajene odnose v materialni proizvodnji, pri čemer sc bo povečal delež proizvodnje reprodukci-skega materiala, strojev in naprav;
—	rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva za okoli 6 odstotkov, tako da bo v letu 1978 družbeni proizvod SR Slovenije po ocenah znašal okoli 143 milijard din. Osnovni nosilec gospodarske rasti bo industrijska proizvodnja, ki se bo povečala v globalu za okoli 7 odstotkov; kmetijska proizvodnja se bo povečala za okoli 3.5 odstotka. Takšna gospodarska rast bo temeljila zlasti na povečanem izvozu blaga in storitev
ob racionalnejšem uvozu, na intenzivnejših vlaganjih v osnovna sredstva gospodarstva, na večjih investicijah v stanovanjsko gradnjo, na skladnejših razmerjih v domači porabi in na intenzivnejšem uveljavljanju kakovostnih dejavnikov razvoja;
—	povečanje produktivnosti dela v združenem delu za najmanj 3 odstotke, tako da bo dosežena okoli 52-odstptna udeležba produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvoda; ob tem se bo zaposlenost v združenem delu povečala za največ 3 odstotke, tako da se bo na izpraznjenih in novih delovnih mestih zaposlilo okoli 40 tisoč delavcev, od tega na novih delovnih mestih okoli 21 tisoč. Zaposlovanje bo intenzivnejše na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih in restriktivnejše na območjih, kjer ni razpoložljivih delovnih virov. Z odpiranjem novih delovnih mest, boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti in z uvajanjem novih izmen se bb zaposlenost na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih povečala za 5 do 6 odstotkov;
—	rast realnih osebnih dohodkov na zaposlenega za okoli 2 odstotka, s tem, da se v interni delitvi sredstev za bsebne dohodke zagotovi hitrejša rast osebnih dohodkov, ki so rezultat bolj produktivnega individualnega dela in boljše uporabe družbenega minulega dela;
—	večjo investicijsko aktivnost na osnovi povečanja investicij v osnovna sredstva gospodarstva za okoli 7,5 odstotka, tako da bodo udeležene v družbenem proizvodu z okoli 19,5 odstotka. Negospodarske investicije se bodo povečale za okoli 6 odstotkov; V tem okviru pa bo dan naj večji poudarek investicijam v stanovanjsko izgradnjo, ki bodo porasle za okoli 7,5 odstotka;
—	povečanje izvoza blaga za okoli 8 odstotkov in tako povečanje uvoza blaga, ki bo zagotovilo najmanj 61-odstotno pokritje uvoza blaga z izvozom blaga;
—	takšna gibanja v proizvodnji in na tržišču, da bo ob selektivnem in postopnem odpravljanju najbolj izrazitih nesorazmerij rast cen in življenjskih stroškov nekoliko pod rastjo, doseženo v letu 1977.
3.	Temeljne naloge na področju ustvarjanja celotnega prihodka, razporejanja dohodka In čistega dohodka ter oblikovanja sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo
3.	1. Osnovni pogoj za hitrejšo gospodarsko rast in naraščanje produktivnosti dela ter na tej osnovi večjega celotnega prihodka in dohodka je hitrejše in učinkovitejše uveljavljanje kvalitetnih dejavnikov razvoja.
Pri tem gre zlasti za:
—	učinkovitejšo izrabo materialnih in drugih proizvodnih pogojev, upoštevaje pri tem varstvo in izboljšanje človekovega okolja;
—	večjo uporabo znanja in raziskovalnih dosežkov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih;
—	spodbujanje novatorstva, iznajditeljstva in'drugih oblik inventivnega dela ter tehničnih izboljšav, ki se kažejo v povečanju celotnega prihodka oziroma zmanjševanju materialnih in drugih proizvodnih stroškov;
—	posodabljanje organizacije in metod dela pri porabi, upravljanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi:
—	izboljšanje delovne in tehnološke discipline, boljše izkoriščanje delovnega časa in učinkovitejše varstvo pri delu;
—	celovitejšo preosnovo obstoječega sistema materialne in moralne spodbude za delo;
—	prisvajanje osebnih dohodkov po rezultatih živega in minulega dela glede na količino in kvaliteto dela, prispevek k ustvarjanju dohodka in rezultate pri upravljanju s sredstvi;
—	racionalnejše zaposlovanje v skladu z možnostmi za zagotavljanje življenjskih in delovnih pogojev delavcev in uveljavljanje sprejetih načel kadrovske politike ter sorazmerno zmanjševanje števila delavcev pri administrativnih delih in opravilih z združevanjem teh služb, smotrno organizacijo, 'racionalizacijo in modernizacijo dela;
—	razvijanje usmerjenega izobraževanja in stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja ob delu ter ustvarjanje temeljnih pogojev za kulturno življenje delovnih ljudi.
3.	2. Uspešnejše obvladovanje celotne družbene reprodukcije s strani samoupravno organiziranih delavcev v združenem delu zahteva temeljitejše spremljanje vseh elementov celotnega prihodka in finančnih tokov na vseh ravneh odločanja in sporazumevanja.
Za ustvarjanje boljših pogojev za odločanje delavcev v združenem delu glede pridobivanja celotnega prihodka ter ustvarjanja, razporejanja in porabe dohodka bodo vsi nosilci družbene reprodukcije zagotovili hitro in učinkovito izvajanje novih sistemskih zakonov.
Z zaostritvijo odgovornosti vseh družbenih dejavnikov za dosledno finančno disciplino, upoštevaje dogovorjena delitvena razmerja ter z doslednejšim uveljavljanjem in uresničevanjem določil zakona o združenem delu pri vseh odločitvah pri razporejanju dohodka je treba preprečevati vse oblike anticipirane porabe.
8. 3. V prvih dveh letih uresničevanja družbenega plana niso bila dosežena predvidena razmerja med rastjo sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo ter rastjo družbenega proizvoda. Zato bo potrebne v letu 1978 in v naslednjih dveh letih uskladiti v organizacijah združenega dela temeljna razmerja pri razporejanju dohodka z usmeritvami družbenega plana, tako da bodo sredstva za vse oblike porabe rasla počasneje od rasti dohodka. Hkrati je potrebno stalno spremljati gibanje vseh oblik porabe v razmerju do rasti družbenega proizvoda na vseh ravneh družbene organiziranosti in ukrepati za uresničevanje dogovorjene politike delitve, in to predvsem z aktivnejšo vlogo družbenih dejavnosti pri povečevanju družbene produktivnosti dela.
3.	4. Razpoložljiva sredstva za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela iz razporejanja dohodka, prelivanje sredstev iz osebne, skupne in splošne porabe skupaj s prilivom neto inozemskih sredstev ne omogočajo uresničevanja vseh razvojnih usmeritev, sprejetih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Zato bodo nosilci investicijskih odločitev usmerili razpoložljiva sredstva v dokončanje že začetih objektov, zlasti v dejavnostih skupnega pomena in na drugih področjih, če ustrezajo dogovorjenim razvojnim kriterijem. Na osnovi pregleda dosedanjega izvrševanja nalog bodo podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 realno ocenili možnosti dotoka sredstev na osno-
vi sedanjega instrumentarija in združevanja sredstev po samoupravnih sporazumih ali skupnih vlaganjih ter v skladu z zagotovljenim dotokom izbrali razvojne programe, katerih gradnja naj bi se začela do leta 1980.
Pri izgradnji novih objektov bodo nosilci investicijskih odločitev uveljavili kriterije investiranja, sprejete s stabilizacijsko politiko in s srednjeročnimi plani, zlasti z vidika njihove usklajenosti z materialnimi bilancami in usmeritvami na področju ekonomskih odnosov s tujino. Odločitve pri investicijah bodo izhajale iz realnih konstrukcij predračunskih vrednosti in realno ocenjenih osnov in stopenj pri združevanju sredstev po samoupravnih sporazumih ob upoštevanju tržnih razmer in vpliva investicije na izboljšanje odnosov vplačilni bilanci.
Pri odobravanju kreditov bodo banke izhajale iz načela, da mora biti pri vseh projektih Širšega pomena zagotovljen vse večji delež samoupravno združenih sredstev zainteresiranih organizacij združenega dela.
Za usmerjanje razpoložljivih sredstev v hitrejše aktiviranje že začetih gradenj in za selekcijo novih programov, ki ustrezajo sprejetim razvojnim kriterijem, bo treba:
—	s selektivnimi krediti in združevanjem sredstev bank povečati možnosti za kreditiranje plasmaja izdelkov domače strojegradnje v skladu z dogovorom bank, da bi olajšali nadomeščanje tuje opreme zlasti iz držav, s katerimi imamo naj večji primanjkljaj v plačilni bilanci;
—	v bankah spodbujati združevanje sredstev med organizacijami združenega dela s prioritetnim odobravanjem srednjeročnih in dolgoročnih kreditov z ugodnejšo obres'tno mero za te namene;
—	tuje finančne kredite in dinarsko protivrednost tujih kreditov koristiti samo v skladu z nalogami družbenega plana, za aktiviranje že začetih in novih investicij, zlasti zn zagotovitev uresničevanja nalog iz dogovora o temehih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980;
—	prirast sredstev Poštne hranilnice uporabiti za modernizacijo in avtomatizacijo PTT prometa, za kreditiranje prodaje domače opreme in kreditiranje letališke Infrastrukture in za kratkoročno kreditiranje gospodarstva v skladu z določili družbenega dogovora o uporabi sredstev hranilnih vlog in drugih sredstev ob-ačanov;
—	v bankah proučiti možnost za znižanje obrestne mere za kreditiranje prometne infrastrukture;
—	onemogočiti oziroma zavreti izgradnjo novih zmogljivosti, ki nimajo možnosti zn trajnejše vključevanje v jugoslovansko in mednarodno delitev dela ter za poslovno tehnično in finančno sodelovanje z domačimi in tujimi partnerji;
—	sredstva na vpogled družbenopolitičnih skupnosti, izločena na račun pri Narodni bhnki, koristiti kot vir kratkoročnega potenciala za selektivno usmerjanje kratkoročnih kreditov bank v okviru racionalne politike vlaganj v zaloge in hitrejšega obračanja že dosežene ravni zalog;
—	vzpostaviti sistem stalnega informiranja gospodarstva in družbenih dejavnosti o možnostih, rokih in drugih pogojih nabave opremo iz vzhodnoevropskih držav in držav v razvoju, še zlasti za opremo, ki po tehnoloških in ekonomskih kriterijih ne zaostaja za opremo iz zahodnih držav;
—	odpravljati vzroke zamud pri pripravi investicijske dokumentacije in racionalizirati število potrebnih soglasij in dovoljenj, predvsem s pospešeno pri-
pravo prostorskih planskih dokumentov ter razvijanjem predinvesticijskih študij in dokumentacije.
3.	5. Pri razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1978 bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje ter v drugih organizacijah in skupnostih upoštevali, da naj:
—	sredstva za razširitev materialne osnove dela rastejo hitreje od rasti dohodka, sredstva za osebne dohodke ter za skupno in splošno porabo pa v celoti počasneje od rasti dohodka;
—	sredstva za osebne dohodke delijo v okviru ustvarjenega dohodka tako, da bodo v celoti naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. V tem okviru bodo s samoupravnimi sporazumi zagotovili tako delitev sredstev za osebne dohodke, ki bo ustrezala prispevku posameznega delavca k ustvarjanju dohodka s tekočim in minulim delom. Ob tem bodo še zlasti vzpodbujali inovacije, racionalizacije ter druge oblike ustvarjalnosti;
—	pri ugotavljanju poslovnega uspeha ob polletju in v devetih mesecih bodo preverjali v okviru začasne delitve dohodka, ali se ta razporeja v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih njihovih planov in v skladu s samoupravnimi sporazumi o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke oziroma v skladu z razmerji, dogovorjenimi s to resolucijo, ter v primeru odstopanja proučili vzroke in ukrepali, da zagotovijo dogovorjena razmerja;
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb rastejo počasneje od rasti dohodka, tako da bo v prihodnjih treh letih skupaj združevanje sredstev iz dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb usklajeno z usmeritvami družbenega plana tako po skupnem obsegu kot tudi glede hitrejše rasti sredstev za dogovorjene prednostne naloge, zlasti na področju usmerjenega izobraževanja, raziskovalnega dela in kulture.
Do uveljavitve zakona o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, ki se bo začel izvajati s 1. januarjem 1979, bo v letu 1978 veljal obstoječi režim združevanja sredstev za te dejavnosti, ki bo temeljil na virih in osnovah iz leta 1977; ob tem pa bo do konca leta 1978 uveljavljen tak sistem svobodne menjave dela, ki bo delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela že z letom 1979 omogočal, da bodo na začetku leta poznali celoletne obveznosti, ki jih nalaga uresničevanje dogovorjenih programov.
3.	6. Delavci v združenem delu bodo na podlagi predlogov poslovodnih organov in družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela in ob pomoči strokovnih služb in institucij čimprej izpeljali iz osnov družbenoekonomskih odnosov instrumente:
—	za. razporejanje skupnega prihodka, skupnega dohodka in dohodka;
V- — za vse vrste in oblike svobodne menjave dela;
—	za razporejanje čistega dohodka po namenu porabe;
—	za delitev sredstev za osebne dohodke.
Hkrati bodo oblikovali kriterije in merila za ugotavljanje delovnega prispevka delavcev, normative in standarde stroškov, normative za, presojo produktivnosti živega dela in učinkovitosti gospodarjenja z minulim delom in instrumente za izvajanje razmerij, dogovorjenih s plani.
.3. 7. Skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov in sindikati bodo ugotavljali na osnovi periodičnih obračunov vzroke morebitnih odstopanj od
sprejetih samoupravnih sporazumov s področja razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in pozvali udeležence, da jih uskladijo, pri čemer bodo še posebej zaostrili odgovornost za spoštovanje meril iz samoupravnih sporazumov.
Skupščine občin bodo v okviru družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine sprejemale ukrepe, če bodo ugotovile, da je organizacija združenega dela oškodovala družbene interese, ker bistveno odstopa od osnov in meril, ki jih določa samoupravni sporazum in tako povzroča z delitvijo motnje v tokovih družbene reprodukcije.
V	letu 1978 bodo sindikati, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in skupne komisije udeležencev samoupravnih sporazumov proučili vlogo, mesto in vsebino samoupravnih sporazumov dejavnosti.
3.	8. V republiškem proračunu se bo obseg sredstev glede na prenos nalog in odgovarjajočih virov sredstev spremenil tako, da bodo:
—	povečana sredstva v republiškem proračunu za izplačilo kompenzacij za kmetijske in prehrambene proizvode po dogovorjeni enotni listi;
—	povečana sredstva v republiškem proračunu za financiranje tistih nalog, ki jih je po sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 sprejela Skupščina SR Slovenije in predstavljajo dodatno obveznost republiškega proračuna;
—	zmanjšana sredstva za prenos nalog in ustreznih virov sredstev iz splošne porabe na samoupravne interesne skupnosti.
Stopnje posebnega prometnega davka se bodo postopoma glede na možnosti prilagodile določilom v letu 1977 sprejetega dogovora republik in avtonomnih pokrajin. Sredstva za splošno porabo bodo v občinah usklajevali z doseženim družbenim proizvodom.
V	republiškem proračunu boplo zagotovljena dopolnilna sredstva za tiste proračune občin, ki jim lastni viri na osnovi sprejetih kriterijev in meril ne zadoščajo za izpolnjevanje z ustavo in zakoni bpredelje-nih nalog.
Pri obdavčevanju dohodka temeljnih organizacij združenega dela bodo zadržani dosedanji elementi obdavčenja dohodka, vključno s sprejetimi opredelitvami davčnih oprostitev in olajšav.
Potrebe po proračunskih sredstvih v letu 1978 bodo hkrati z varčevalnimi ukrepi zahtevale tudi povečano dodatno obdavčevanje občanov.
4.	Ekonomski odnosi s tujino
Tekoča ekonomska politika na področju ekonomskih odnosov s tujino in napori združenega dela bodo ob uveljavljanju novih odnosov in sistemskih rešitev na tem področju v letu 1978 usmerjeni v pospeševanje izvoza blaga in storitev, v selektivno omejevanje uvoza ter v izboljšanje regionalne usmerjenosti blagovne menjave s tujino, tako da bi zaustavili neugodne tendence zunanjetrgovinske menjave, prisotne v letu 1977.
4.	1, Na osnovi sprejete projekcije plačilno in de-viznobilančnega položaja republike v enotni projekciji plačilne in devizne bilance Jugoslavije, pripravljene po medrepubliško dogovorjeni metodologiji, bodo članice v Samoupravni interesni skupnosti Slovenije za ekonomske odnose s tujino sklenile samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načelih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter
odliva deviz ter samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino.
4.	2. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost Slovenije za ekonomske odnose s tujino se bosta zavzemala za usklajeno skupno devizno politiko, zlasti pa za intenzivnejše pospeševanje in vzpodbujanje izvoza blaga in storitev, za politiko racionalnejšega uvoza in zaščite domače proizvodnje, za politiko realnejšega tečaja dinarja in optimalnejših deviznih rezerv ter za politiko kreditnih odnosov s tujino po kriteriju večje družbene učinkovitosti.
V 'svojih ukrepih bosta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Samoupravna interesna skupnost Slovenije za ekonomske odnose s tujino uveljavljala nove odnose in sistemske rešitve na področju ekonomskih odnosov s tujino ter se zavzemala za to, da se:
—	čimprej sprejme samoupravni sporazum o pospeševanju izvoza blaga in storitev v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino in da se v sklad za pospeševanje izvoza v skupnosti Jugoslavije usmerijo dogovorjena sredstva, oblikovana iz uvoznih dajatev, za njegovo izvajanje. Ta sklad naj deluje kot sklad združenega dela za pospeševanje izvoznega gospodarstva;
—	v okviru Interesne skupnosti Jugoslavije na podlagi enotnih meril v samoupravnih sporazumih o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz, ki jih sklepajo skupnosti republik in pokrajin, prvenstveno zagotovi nemotena preskrba z deviznimi sredstvi za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala tistim organizacijam združenega dela, ki trajneje povečujejo izvoz blaga in storitev, večajo devizni priliv in s tem zmanjšujejo deficit v plačilnobilančnem položaju republike bodisi s samostojnim opravljanjem poslov bodisi z ustvarjanjem skupnih rezultatov dela v dohodkovnem sistemu medsebojne proizvodne, prometne in storitvene soodvisnosti v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji;
—	pri razporejanju uvoza opreme, poleg racionalnejših nabav opreme za dogovorjene prioritetne dejavnosti, zagotovi prednost razvoju tudi tisti predelovalni industriji, ki bo z rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje prispevala k trajnemu večanju deviznega priliva in zmanjšanju deviznega odliva;
—	pri najemanju kreditov v tujini v samoupravnem sporazumu o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino poleg dejavnosti, ki imajo prioriteto v družbenem planu, daje prednost tudi tistim naložbam, ki prispevajo k povečanju izvoza, smotrni nadomestitvi uvoza in h krepitvi ekono-skih odnosov z državami v razvoju;
—	izvozne dejavnosti še nadalje oproščajo plačila davka na dohodek za tisti del proizvodnje in storitev, ki je bil realiziran na zunanjih trgih;
—	s sporazumom bank usmerja relativno večja sredstva za kreditiranje tekočega izvoza blaga in storitev, za pripravo proizvodnje za izvoz, za spodbujanje proizvodnje tistih proizvodov, ki racionalno nadomeščajo uvoz kot tudi za kreditiranje izvoza opreme in ladij ter za izvajanje investicijskih del v tujini;
—	še nadalje zagotavlja ustreznejše roeskontira-nje kreditov bank za realizacijo tekočega izvoza blaga in storitev za pripravo proizvodnjo za izvoz;
—	čimprej povečajo ekonomske in druge spodbude za učinkovitejši razvoj tujskega turizma in drugih oblik neblagovnega deviznega priliva.
4.	3. SR Slovenija bo intenzivno sodelovala v okviru federacije pri uresničevanju sklepov in akcijskega programa V. konference neuvrščenih držav in drugih dogovorov neuvrščenih držav in dežel v razvoju. Organizacije združenega dela bodo s konkretnimi programi, z večjim združevanjem sredstev za pospeševanje vsestranskega sodelovanja z deželami v razvoju, z dolgoročnejšim sodelovanjem preko višjih oblik gospodarskega sodelovanja intenzivirale menjavo s temi deželami.
4.	4. V skladu z vsebino sklepov in stališč o obmejnem gospodarskem sodelovanju SR Slovenije s sosednimi državami se bodo organizacije združenega dela, Gospodarska zbornica Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino, republiški upravni organi, poslovne bahke ter skupščine obmejnih skupščin zavzemale za:
—	pospeševanje rednega poteka in izboljšanje pogojev gospodarskega sodelovanja po sporazumih o maloobmejnem gospodarskem sodelovanju in sejemskih aranžmajih z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v skladu s sklenjenimi dogovori s temi državami ter v tem okviru zlasti za pospeševanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja;
—	nadaljevanje razvijanja sodelovanja v okviru tržaškega in goriškega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu v skladu z navedenim skupščinskim dokumentom in vsebino Osimskih sporazumov ter
pri tem zlasti za skega sodelovanja;
pospeševanje višjih oblik1 ijospodar-
—	uresničevanje obveznosti, sprejetih z Osimskimi sporazumi, kar med drugim zahteva novelacijo Tržaškega, Goriškega in Videmskega sporazuma o maloobmejnem prometu, proučitev in opredelitev višjih oblik gospodarskega sodelovanja ter povečanje aktivnosti skupnih komisij, ki iso določene za realizacijo Osimskih sporazumov;
—	sklenitev ustreznega sporazuma o obmejnem gospodarskem sodelovanju z Avstrijo
—	ustrezno dopolnitev obstoječih predpisov v okviru veljavnega zunanjetrgovinskega in deviznega sistema v smislu že danih predlogov za področje obmejnega gospodarskega sodelovanja s sosednjimi državami ter nadaljevanje prilagajanja blagovnih list po Tržaškem in Goriškem sporazumu zaradi zagotovitve izravnave blagovne menjave na povečani ravni;
—	nadaljnji razvoj Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju.
4.	5. V skladu z dogovorom zveznega, republiškega in pristojnih občinskih izvršnih svetov o opravljanju poslov v zvezi z upravljanjem proste cone v Sežani bodo intenzivirane priprave za ustanovitev poslovne skupnosti ali druge oblike samoupravnega povezovanja zainteresiranih organizacij združenega dela za poslovanje v coni.
4.	6. V okviru medrepubliškega dogovora o kriterijih in usmerjanju koriščenja tujih kreditnih sredstev po republikah in pokrajinah se bo SR Slovenija zavzemala za zagotovitev obsega zadolževanja v tujini, predvidenega ob sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
4. 7. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Samoupravna interesna skupnost Slovenije za ekonomske odnose s tujino in zainteresirane banke bodo sklenili družbeni dogovor o usmerjanju vlaganj sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela o usmerjanju dolgoročne
proizvodne kooperacije, poslovno tehničnega sodelovanja s tujino ter o odstopanju domače in pridobivanju tuje tehnologije.
4. 8. Skupščina SR Slovenije bo na predlog Gospodarske zbornice Slovenije sprejela temeljne usmeritve za organiziranje in razvoj zunanjetrgovinske mreže kadrov doma in v tujini, ki bodo služile kot osnova za delo koordinacijskega odbora za organizacije združenega 4gla, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prome"
4.	9. Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem bo v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi in organizacijami čimprej pristopil k izdelavi predloga za spremembe informacijskega sistema in evidenc na področju ekonomskih odnosov s tujino, ki bodo omogočale celovito spremljanje dejanskih tokov ekonomskih odnosov s tujino.
,	5. Tržišče in cene
Za nadaljevanje sprejete politike ekonomske stabilizacije bo v letu 1978 potrebno nadaljevati z napori za omejevanje stopnje inflacije. Izdelati in postopno uveljavljati bo potrebno nove sistemske rešitve na področju tržišča in cen ter prilagajati mehanizme ekonomske politike za pravočasno ukrepanje ob močnejših nihanUh v svetovnem in domačem gospodarstvu.
5.	1. Wesničevanje politike cen bo slonelo na novem zakonu o sistemu in družbeni kontroli cen. V skladu s tem pa bodo tudi republika in občine sprejele ustrezne predpise s področja cen. Politika cen se bo opredeljevala in izvajala z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in samoupravnimi odločitvami organizacij združenega dela, upoštevaje objektivne ekonomske zakonitosti.
5.	2. Tekoča ekonomska politika na področju tržišča in cen ter napori združenega dela bodo usmerjeni v krepitev stabilnosti tržišča in cen in v zagotavljanje takšnih pogojev, da bo splošna rast cen, kakor tudi rast cen proizvajalcev industrijskih izdelkov, cen na drobno in cen življenjskih potrebščin nekoliko pod doseženo rastjo v letu 1977. Vsi nosilci politike cen bodo pri odločanju o oblikovanju cen izdelkov in storitev izhajali iz tega, da mora biti povečani dohodek predvsem rezultat večje produktivnosti dela, večje učinkovitosti in ekonomičnosti poslovanja, boljše organizacije dela in večjega obsega proizvodnje ter boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti.
SR Slovenija si bo v okviru federacije prizadevala za skladnejše odnose med cenami izdelkov in storitev, hkrati pa bodo pristojni republiški in občinski organi v okviru predvidene rasti cen vodili politiko diferenciranega in selektivnega reševanja.
5.	3. Družbenopolitične skupnosti bodo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepale tako, da zagotovijo pogoje, s katerimi se organizacijam združenega dela omogočijo čimbolj enakopravni pogoji pridobivanja dohodka na enotnem jugoslovanskem tržišču. V la namen bodo družbenopolitične skupnosti odločno ukrepale zoper vse oblike monopolnih dogovarjanj, zapiranja trga, špekulacij, neupravičenega povečevanja cen in podobno v prid svobodnemu pretoku blaga na enotnem jugoslovanskem tržišču.
5.	4. Za boljšo preskrbo občanov z osnovnimi živili, predvsem pa s kmetijskimi pridelki, bodo organizaci-
je združenega dela, ki so nosilci preskrbe, urejale medsebojne odnose na dolgoročnih in trajnejših osnovah. Pri tem jih bodo podpirale družbenopolitične skupnosti ter poslovne banke, ki bodo v mejah svojih pooblastil stimulirale zlasti tiste udeležence, ki se bodo organizirali v poslovnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ali drugih skupnostih za preskrbo občanov.
Družbenopolitične organizacije in skupnosti bodo še nadalje spodbujale ustanavljanje potrošniških svetov ter s svojo dejavnostjo prispevale k uveljavljanju že ustanovljenih svetov potrošnikov.
5.	5. Družbenopolitične skupnosti bodo vodile pri cenah storitev selektivno politiko, tako da bo stopnja rasti cen storitev nižja kot v letu 1977. Občine bodo hitreje razvijale sistem solidarnosti in subvencij na področju stanarin in v skladu z uveljavljanjem tega sistema izvajale postopni prehod na ekonomske stanarine. Komunalne dejavnosti bodo svoje razvojne naloge uresničevale v večji meri z združevanjem sredstev v okviru komunalnih in zemljiških skupnosti.
5.	6. Za boljšo preskrbo občanov in pravočasno intervencijo na tržišču bodo izpopolnjene stalne republiške blagovne rezprve ter izdelan program republiških tržnih rezerv. V prvi polovici leta 1978 bo sprejet družbeni dogovor o oblikovanju republiških tržnih rezerv, hkrati bodo pripravljene ustreznejše in celovitejše rešitve financiranja republiških blagovnih rezerv. Tudi občine bodo v februarju 1978 dokončno, izdelale, svoje programe stalnih rezerv ter v skladu z njimi začele oblikovati ustrezne rezerve že v letu 1978.
5.	7. Za obvladovanje rasti življenjskih stroškov in zaščito življenjskega standarda bodo tudi v letu 1978 v republiškem proračunu zagotovljena sredstva za kompenzacije pri cenah nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov.
6.	Skladnejši regionalni razvoj
V letu 1978 se bo povečala aktivnost za širše samoupravno združevanje dela in sredstev, ki naj pri-, speva k večjim vlaganjem ob hkratnem zmanjševanju kreditne odvisnosti in s tem k hitrejšemu gospodarskemu razvoju na manj razvitih območjih ter manj razvitih obmejnih območjih v SR Sloveniji. V zvezi s tem bodo Gospodarska zbornica Slovenije in banke skupaj z organizacijami združenega dela organizirano sodelovale pri iniciranju projektov in samoupravnega združevanja sredstev s ciljem hitrejšega preusmerjanja naložb na manj razvita območja in manj razvita obmejna območja. Zato bodo poskrbele za pravočasno pripravo kvalitetnih razvojnih programov in projektov, tako za razširitev, modernizacijo in preusmeritev obstoječe proizvodnje kot za izgradnjo novih objektov .v skladu z dogovorjenimi usmeritvami in kriteriji v družbenem planu in razvojnimi možnostmi na teh območjih in jim pri svojih odločitvah dajale predntist. Pri investicijskih odločitvah bo dosledno upoštevana usmeritev, da se nova delovna mesta odpirajo predvsem na območjih, kjer so še možnosti zaposlovanja. Pri tem bo imel pomembno vlogo tudi pospešeni razvoj drobnega gospodarstva Poleg že uveljavljenih ugodnejših kreditnih pogojev za iqvesticije na manj razvitih območjih bodo bank" proučile možnost kreditnih olajšav pri investicijah za
opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami na teh območjih. Pospešeno bo reševanje stanovanjskih problemov kadrov na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih.
Hitrejši gospodarski razvoj na manj razvitih območjih bo SR Slovenija v skladu z družbenim dogovorom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji pospeševala z davčnimi olajšavami. V proračunu za leto 1978 bo SR Slovenija namenila 36 milijonov din sredstev za sofinanciranje stroškov izdelave inicialnih razvojnih programov in projektov, ki naj prispevajo k oblikovanju ustreznih razvojnih rešitev. K hitrejšemu odpiranju delovnih mest na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih bo prispevalo tudi usmerjanje 80 odstotkov devizne kvote na podlagi priliva deviznih sredstev delavcev in izseljencev za uvoz opreme investitorjem na teh območjih.
Občine na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih bodo pospeševale medsebojno sodelovanje kot tudi sodelovanje s sosednjimi gospodarsko močnejšimi občinami in informirale samoupravne nosilce o razvojnih možnostih na svojem območju; hkrati pa poskrbele za odstranjevanje pomanjkljivosti pri odobravanju lokacij in pri drugih upravnih postopkih v zvezi z realizacijo investicijskih projektov. Poskrbele bodo za hitrejšo pripravo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki bodo prispevali k pospeševanju razvoja manj razvitih in manj razvitih obmejnih območij na njihovem območju in v okviru medobčinskega sodelovanja.
V letu 1978 se bo nadaljevalo uresničevanje dogovorjenih nalog pri razvoju gospodarske infrastrukture na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih, pri čemer bo postopno nadoknađeno zaostajanje pri uresničevanju dogovorjenih nalog v letih 1976 in 1977, kar zlasti velja za razvoj in modernizacijo cestnega omrežja, elektroenergetskega in PTT omrežja ter za vodnogospodarska dela.
. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo v skladu s srednjeročnimi sporazumi o temeljih planov teh dejavnosti v letu 1978 zagotovile solidarnostna sredstva za uresničevanje enotnega programa na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih. Poleg tega bodo sodelovale z združenimi sredstvi pri investicijah v objekte družbenih dejavnosti, kar bo omogočilo postopno odpravljanje najbolj perečih problemov razvoja teh dejavnosti na m,nj razvitih obmejnih območjih. V zvezi s tem bodo proučile tudi možnost ugodnejših kreditnih pogojev iz združenih sredstev.
Zaradi pospešitve razvoja na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih bo potrebno s samoupravnim sporazumom ustreznih cestnih skupnosti zagotoviti solidarnostna sredstva za hitrejši razvoj lokalnega cestnega omrežja, na področju izobraževanja pa bo zagotovljeno delovanje osnovnih šol na manj razvitih obmejnih območjih, tudi če ne bodo izpolnjeni normativi glede števila učencev.
%
7.	Prostorsko planiranje in varstvo okolja
7.	1. V letu 1978 bodo izvršni sveti skupščin občin in izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravili in uskladili dogovore o temeljih prostorskih planov ter skladno z dogovorjenimi obveznostmi, upoštevajoč medsebojno odvisnost in celovitost odgovornosti za
družbeno reprodukcijo v prostoru začeli s pripravami svojih prostorskih planov.
V procesu prostorskega planiranja v SR Sloveniji bodo z dogovori o temeljih prostorskih planov sprejete tudi najpomembnejše opredelitve za zavarovanje nekaterih območij in objektov družbenega pomena (varstvo posebej kvalitetnih kmetijskih zemljišč, varovalni gozdovi, naravovarstvenih in krajinskih parkov, območja za varstvo zalog pitne vode in podobno).
7.	2. Republiški komite za varstvo okolja bo z akcijskim programom nadaljeval delo za izvajanje politike varstva in izboljšanja človekovega okolja, opredeljene v dokumentu »Stališča, sklepi in priporočila za reševanje problematike varstva dobrin splošnega pomena in vrednost človekovega okolja«, ki ga je v maju 1977 sprejela Skupščina SR Slovenije.
Odgovorne samoupravne organizacije in družbenopolitične skupnosti bodo na osnovi dogovora o temeljih prostorskih planov pripravile sanacijske programe za posamezna onesnažena območja. Uresničevanje materialnih in drugih obveznosti iz teh programov bodo zagotovile tudi z medobčinsko in republiško solidarnostjo.
8.	Naloge na področju pravosodja in upravnih organov
8.	1. V okviru ustavne preobrazbe pravosodja bodo opravljene priprave za začetek dela novih pravosodnih organov. Socialistična republika Slovenija in občine bodo zagotovile potrebne materialne in kadrovske pogoje za delo novih rednih sodišč in javnih tožilstev ter poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih. Sočasno z reorganizacijo rednih sodišč bo v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih potekal proces ustanavljanja samoupravnih sodišč. Posebna pozornost bo posvečena ustanavljanju posebnih sodišč združenega dela pri samoupravnih interesnih skupnostih in zagotavljanju pogojev za njihovo delo.
Na področju izvrševanja kazenskih sankcij bodo pospešena prizadevanja za zagotovitev kadrovskih in materialnih, zlasti pa ustreznih prostorskih pogojev, ki bodo omogočili uveljavljanje sodobnejših in učinkovitejših prevzgojnih metod ter zagotovitev potrebne varnosti.
8.	2. V postopku ustavne preobrazbe državne uprave bodo novi zvezni in republiški zakoni v skladu s smermi razvoja družbenopolitičnega sistema pravočasno dograjevali vlogo upravnih organov ter njihovo odgovornost do delegatskih skupščin in družbe sploh, hkrati pa bodo ustrezneje urejali tudi družbenoekonomski in samoupravni položaj delavca v teh organih.
Vzporedno z normativnim urejanjem tega področja se bodo nadaljevala prizadevanja za učinkovitejše‘poslovanje upravnih organov, z izpopolnjevanjem organizacije in metod dela, s strokovnim usposabljanjem kadrov, z usmeritvijo v uporabo znanstvenih dosežkov v delu upravnih organov ter s kadrovsko okrepitvijo.
Pri opravljanju svojih nalog bodo upravni organi izboljšali medsebojno strokovno sodelovanje ter se tesneje povezovali z delegatsko bazo In združenim delom.
8. 3. Delovnim skupnostim upravnih organov bo zagotovljen dohodek, ki bo delavcem teh organov omogočal, da se bodo njihovi osebni dohodki gibali v skla-
du z osebnimi dohodki delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
Pri uresničevanju investicijskih načrtov na področju splošne porabe bo dana prednost tistim naložbam, ki bodo pospešile razširitev in izboljšanje sedanjih poslovnih prostorov upravnih in pravosodnih organov, k uporabi sodobnih sredstev za delo, vključno z avtomatizacijo opravil ter s tem omogočale uspešnejše delo teh organov.
Realizirane bodo tudi tiste naložbe, ki izhajajo iz obveznosti Socialistične republike Slovenije po mednarodnih pogodbah, ki jih po veljavnem'sistemu financirajo republike in občine.
9.	Naloge pri krepitvi varnosti in ljudske obrambe
9.	1. Za zaščito socialistične samoupravne družbenopolitične ureditve, družbenega premoženja in nedotakljivosti ustavnih pravic človeka bo v letu 1978 sistem družbene samozaščite v vseh njegovih vidikih kot sistem najširše družbene preventive na osnovi varnostnih ocen teh ustreznih programov in načrtov začel delovati v polni meri. Pri tem bo posebna pozornost posvečena organiziranju in delovanju delovnih ljudi in občanov v narodni zaščiti.
Organi za notranje zadeve v republiki in občinah bodo v skladu s sistemom samozaščite okrepili preventivno delovanje pri zaščiti javnega reda in miru, večji varnosti v prometu, pri preprečevanju vmešavanja v naš notranji razvoj z obveščevalno subverzivnimi in drugimi sredstvi in pri zaščiti družbenega premoženja in osebnega imetja občanov.
V letu 1978 se bodo nadaljevala prizadevanja na posodabljanju tehnične opreme in drugih pogojev dela, usposabljanje celotnega sestava pa bo potekalo v skladu z nalogami in razmerami.
9.	2. V letu 1978 se bo nadaljeval proces podruž-bljanja in krepitve ljudske obrambe s še večjim vključevanjem delovnih ljudi in občanov pri določanju in dograjevanju obrambnih priprav, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupnostih. Programsko se bodo izvajale vse temeljne naloge s področja ljudske obrambe, sprejete z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Posebno skrb bodo posvetile obrambni vzgoji in urjenju teritorialne obrambe in civilne zaščite, organiziranju službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje ter izgradnji Republiškega centra za obrambno vzgojo.
10.	Izvajanje in izpopolnjevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja
10.	i. Zaostriti je treba odgovornost poslovodnih, izvršilnih, strokovnih in političnih organov in organizacij za uveljavljanje novega sistema družbenega planiranja. Nosilci planiranja bodo analizirali in z vidika določil zakona kritično ocenili postopke pri oblikovanju, sprejemanju in uresničevanju svojih planov ter ugotavljali odgovornost organov in oseb pri uresničevanju obveznosti, ki so jih sprejeli s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.
Poslovanje organizacije združenega dela brez samoupravno sprejetega srednjeročnega plana predstavljajo eno temeljnih kršitev zakona, ki ogrožajo osnove samoupravnega položaja delavcev v združenem delu. Zato bo družbeno pravobranilstvo samoupravljanja
uvedlo postopek zoper tiste osebe in organizacije, ki kljub objektivno danim možnostim iz razlogov malomarnega poslovanja niso poskrbele za pripravo in sprejem plana organizacij združenega dela. Hkrati bodo banke zahtevale predložitev plana kot enega bistvenih kriterijev pri koriščenju kreditov in sredstev združenega dela.
10.	2. S sprejetjem samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti so ustvarjeni pogoji, da organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti sprejmejo svoje srednjeročne plane. Ena osnovnih nalog bo tudi sprejemanje samoupravnega sporazuma o planiranju ekonomskih odnosov s tujino v okviru samoupravnih interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino ter drugih sporazumov in planov, ki jih predvideva družbeni plan SR Slovenije za obdobje 1976—1980.
10. 3. V prvem trimesečju leta 1978 bo sprejet zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. Hkrati s tem bodo vsi nosilci in udeleženci v družbenem planiranju v republiki v svojem okviru poskrbeli za oblikovanje in uskladitev določil statutov in samoupravnih aktov, ki urejajo postopke družbenega planiranja v občinah ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih.
10. 4. V letu 1978 bodo pripravljene programske, znanstvene in organizacijske podlage za dolgoročni plan razvoja SR Slovenije do leta 1995 oziroma 2000. Skupščina SR Slovenije bo sprejela odlok o pripravi dolgoročnega plana razvoja SR Slovenije do 1995 oziroma 2000, ki bo zagotovil potrebne pogoje za uresničitev te naloge.
10.	5. Upoštevaje izhodišča in v skladu z obveznostmi iz zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije bodo raziskovalne organizacije; strokovni in upravni organi nadaljevali z izpolnjevanjem metodoloških osnov planiranja, zasnovanih na marksistični teoriji družbene reprodukcije, prilagojeni našim potrebam in razmeram. Skrbeli bodo za sprotno objavo rezultatov teh analiz, ki so potrebni za širši krog udeležencev v planiranju.
11.	Družbeni sistem informiranja
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti bodo s samoupravnimi sporazumi oziroma družbenimi dogovori urejale skupne interese in cilje pri nekaterih sestavnih delih družbenega sistema informiranja. V letu 1978 se bo za te naloge ustrezno organizirala tudi javna uprava.
11.	1. Sredstva javnega obveščanja bodo v interesu učinkovitega informiranja, družbenega planiranja, dogovarjanja in sporazumevanja zagotavljala z uresničevanjem svojih planov pogoje in možnosti za demokratično izražanje in zadovoljevanje potreb delovnih ljudi in občanov. Pri tem so pomembne tele naloge:
—	v družbenoekonomski položaj dnevnega, politič-no-informativnega tiska in RTV bo treba vnašati nekatera načela svobodne menjave dela in tudi na druge načine zagotavljati njihov stabilnejši gospodarski položaj;
—	oblikovana bo posebna interesna skupnost za tisk in RTV, v okviru katere se bo potrebno dogovoriti za skupne programske usmeritve, organizacijska in finančna vprašanja. V okviru zagotavljanja materi-
alne osnove tiska in radiodifuzije v SR Sloveniji bo na osnovi dogovora o poslovni politiki bank dana v letu 1978 prednost dograditvi doma slovenskega poli-tično-informativnega tiska;
—	v letu 1978 bo ustanovljen republiški INDOK center. Na področju uresničevanja svojih nalog v okviru delegatskega sistema bo republiški INDOK center povezan z drugimi nosilci družbenega informiranja.
11.	2. Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti bodo pripravile plan izgradnje integralnega sistema evidenc in statistik za potrebe TOZD in njihovih asociacij, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti ter se na teh osnovah povezovale v širše informacijske sisteme. Pri tem bodo izhajali iz obstoječih sistemov in registrov.
Naloge na tem področju so zlasti:
—	v začetku leta 1978 bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil Skupščini SR Slovenije osnutek smernic, s katerimi bo SR Slovenija urejala področje informacijskih sistemov, temelječih na registrih in evidencah ter njihovem povezovanju, skladno z razvojem informacijske mreže v republiki in z modernizacijo javne uprave. Prav tako bo predložil za to področje predlog družbenega dogovora, ki bo zajel zlasti upravne dejavnosti v občinah in republiki in dejavnosti iz svobodne menjave dela (samoupravne interesne skupnosti):
— Gospodarska zbornica Slovenije bo v podobni akciji na področju gospodarstva pospeševala razvoj informacijskih sistemov, podprtih z računalniško tehnologijo, za posamezne organizacije združenega dela oziroma različne oblike njihovega povezovanja. Prav tako bo inicirala sprejemanje samoupravnih sporazumov za združevanje dela in sredstev na tem področju;
—	zakon o temeljih informacijskega sistema, ki ga bo v letu 1978 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil Skupščini SR Slovenije, bo opredeljeval zlasti standardizacijo na tem področju, nekatere principe delovanja in pristojnosti za nekatere informacijske podsisteme;
—	začeta modernizacija Zavoda SRS za statistiko bo omogočila v letu 1978 postopno izgradnjo in delno operativnost temeljnih registrov (prebivalstvo, delovne organizacije, teritorialne enote). V zvezi s tem bodo drugi nosilci informacijskih podsistemov prilagodili svoje informacijske standarde (šifre) do konca leta in tako povezali svoje registre med seboj;
—	poseben delovni program za ta prehod bo pripravil Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem. Pristojni republiški organi bodo po svojih možnostih in pristojnostih skladno s tem programom omogočili skupščinam občin uporabo registrov, evidenc in drugih informacijskih osnov, ki se zbirajo v republiških informacijskih podsistemih tudi zato, da bi preprečili neracionalna podvajanja in različnost informacijskih osnov. Po načelih delovanja informacijskih sistemov bodo uvedeni tudi minimalni kazalci za potrebe družbenega planiranja. To akcijo bo vodil Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje.
• * •
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, bo v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije spremljal izvajanje s to resolucijo dogovorjenih nalog in do 30. junija 1978 predložil Skupščini SR Slovenije poročilo o uresniče-
vanju družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976 do 1980 ter prvo oceno možnosti za razvoj v letu 1979. Na podlagi stališč, ki jih bo zavzela Skupščina o tem poročilu, bo Izvršni svet pripravil osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1979 ter ga skupaj s predlogom ukrepov predložil Skupščini SR Slovenije do konca oktobra 1978. Zavod SR Slovenije za statistiko ter Služba družbenega knjigovodstva morata pravočasno zagotoviti ustrezne podatke za spremljanje izvajanja nalog iz družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 ter te resolucije.
TEMELJNE RAZVOJNE NALOGE V LETU 1978 IN OPREDELITEV NJIHOVIH NOSILCEV
(Priloga k resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1978)
V	tej prilogi, ki je sestavni del resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1978, so zbrane pomembnejše naloge iz družbenega plana in dogovora o temelj h družbenega plana ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov na področjih, ki so posebnega pomena za uresničevanje skupne razvojne politike in ki jih bodo v skladu s sprejetimi obveznostmi uresničevale v prihodnjem letu posamezne samoupravne organizacije in skupnosti in republiški upravni organi. V skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja bodo nosilci nalog v svojih programih dela za prihodnje leto te naloge še posebej konkretizirali in v zvezi s tem opredelili in sprejeli potrebne ukrepe.
1. Na področju investicij
Manjše možnosti za dotok sredstev zahtevajo skrajno varčno uporabo družbenih sredstev, pa tudi eventualno preložitev nekaterih investicij na naslednje srednjeročno plansko obdobje.
V	tej- zvezi bodo podpisniki družbenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1976—1980, na podlagi metodologije, ki jo pripravi Zavod SRS za družbeno planiranje, uskladili svoje investicijske plane s predvrednotenim dotokom sredstev, in to s stališča sprejetih kriterijev investiranja. V skladu s sistemom kontinuiranega planiranja bodo nato dali pobudo za ustrezne spremembe in dopolnitve tega dogovora, in sicer še v prvem četrtletju 1978. Na osnovi teh pobud in po proučitvi možnosti in potreb družbenega razvoja bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije do 30. junija 1978 sprožil ustrezni uskladitveni postopek.
Služba družbenega knjigovodstva bo zagotavljala ustrezne podatke, spremljala in obveščala podpisnike dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 o združevanju sredstev za uresničevanje dogovorjenih nalog na področju gospodarske infrastrukture ter njihovem koriščenju.
Banke bodo preverile učinkovitost svojih naložb v zadnjih dveh letih. Pri nedokončanih investicijah bodo ugotovile odstopanja od predvidenih rokov izgradnje in predračunske vrednosti ter predlagale ustrezne spremembe programov. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo dal pobudo upravljalnem poslovnih bank, da ob konstituiranju temeljnih bank zagotovijo nadaljevanje združevanja sredstev na ravni združene banke za investiranje v kmetijstvo in na manj razvitih območjih v skladu z družbenim dogovorom o uresničeva-
nju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva v SR Sloveniji za obdobje 1974—1980 in z zakonom oziroma družbenim dogovorom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji.
Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju z bankami pripravila samoupravni sporazum o medsebojnem informiranju in sodelovanju pri usklajevanju investicijskih namer.
V	skladu s temeljnimi usmeritvami v družbenem planu SR Slovenije bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v prvem četrtletju 1978 skupno z Gospodarsko zbornico Slovenije in bankami konkretneje opredelil kriterije investiranja zlasti na področju predelovalne industrije, predvsem z vidika krepitve izvozne sposobnosti in racionalnega nadomeščanja uvoza in posodobitve proizvodnih zmogljivosti slovenskega gospodarstva.
2.	Na področju energetike
Združena elektrogospodarska podjetja, Petrol, INA-Nafta Lendava, Sermin in premogovniki bodo v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva in Samoupravno interesno skupnostjo za nafto in plin nadaljevali z izvajanjem samoupravnih sporazumov o razvoju energetike v letu 1978 ter z izgradnjo planiranih energetskih objektov.
V	začetku leta bo pričela z obratovanjem hidroelektrarna Srednja Drava II, osmi agregat hidroelektrarne Fala ter pričela z rednim obratovanjem termoelektrarna Šoštanj IV, črpalni agregat hidroelektrarne Moste, I. faza 380 kV mreže ter ostala planirana 110 kV distribucijska omrežja. Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije bodo nadaljevala z gradnjo in montažo Nuklearne elektrarne Krško, pričela z gradnjo hidroelektrarne Solkan, Toplarno II v Ljubljani in malih hidroelektrarn ter s pripravami ?.a gradnjo na-daljnih objektov kontinuitete, izhajajoč iz sprejetega samoupravnega sporazuma razvoja energetike ter izvršene optimizacije do leta 1990. Nadaljevala bo z usklajeno izgradnjo premogovniških kapacitet za potrebe elektrogospodarstva In široke potrošnje. Začela bo s pripravami za Izgradnjo II. faze 380 kV omrežja in izgradnjo rudnika urana Zirovski vrh.
Petrol. Temeljna organizacija združenega dela Zemeljski plin. bo nadaljevala gradnjo magistralnega plinovodnega omrežja, ki bo v tem letu končan od av-strijsko-jugoslovanske meje do Ljubljane in Jesenic ter povezan s hrvatskim plinovodnim omrežjem. Konec prvega polletja bo plinovodno omrežje pričelo z obratovanjem in sprejemom prvih pogodbenih količin naravnega plina iz Sovjetske zveze (skupno 420 mio Nn* od česar 240 mio Nma za SR Slovenijo in 180 mio Nm3 za SR Hrvatsko). Hkrati bo pospešeno pripravljala porabnike za kvaliteten odjem.
Samouoravna interesna skupnost za nafto in plin, Petrol, IN A — Nafta Lendava in Polikem — Sermin bodo v sodelovanju z Republiškim komitejem za energetiko nadaljevali sprejeti program izgradnje zmogljivosti za predelavo, skladiščenje in transport nafte in njenih derivatov. Nadaljevali bodo s pripravami za izgradnjo posameznih projektov energetske cone v Kopru ter prinravtlt ustrezne pred investicijske In investi-nHske študije, ki bodo osnova za skunne naložbe. Poleg nadaljnjih priprav za gradnjo rafinerije in terminalov za deficitarne naftne derivate bodo definirali tudi obseg tei-minala za snreiem naravnega vtekočin-jenega plina ter sprejeli odločitve o njegovi povezavi slovenskega s hrvatskim magistralnim omrežjem. Ob
tem bodo zaključili dolgoročno pogodbo z najugodnejšim dobaviteljem vtekočinjenega plina za pokrivanje dodatnih potreb po letu 1980. V prvi polovici leta 1978 bodo ustanovili poslovno skupnost za gradnjo energetske cone v Kopru, ki bo z združevanjem sredstev omogočila financiranje vseh potrebnih študij in pripravljalnih del.
Republiški komite za energetiko se bo zavzemal za razdelitev uvoznih kontingentov v skladu s porabo nafte in lastnimi viri posameznih republik in pokrajin ter za sklepanje ustreznih sporazumov o predelavi in njeni strukturi med porabniki in predelovalci nafte. Samoupravna interesna skupnost za nafto In plin ter distributerji bodo tekoče usklajevali strukturo porabe in sodelovali pri oblikovanju cen naftnih derivatov ter naravnega plina, da bi tako pospeševali racionalno obnašanje.
V okviru sprejetega programa ukrepov za racionalizacijo pridobivanja, pretvarjanja, transporta in porabe energije ter priporočil republiške skupščine bo Republiški komite za energetiko pripravil nekatere Izvršilne predpise. Z njimi bo dan poudarek predvsem boljšemu Izkoristku vseh virov energije, povečanju zahtev glede toplotne Izolacije zgradb ter o izrabi odpadne toplote. Večja skrb bo posvečena boljšemu informiranju porabnikov o možnostih racionalne porabe energije. Zagotovljeno bo usmerjeno strokovno izobraževanje kadrov za potrebe energetike. Republiški komite za energetiko bo sodeloval pri izdelavi zveznih predpisov za področje ukrepov o racionalni proizvodnji in porabi 'energije.
Republiški komite za energetiko, področne raziskovalne skupnosti in organizacije združenega dela s področja energetike ter njihove samoupravne interesne skupnosti bodo vzpodbudili potrebne raziskave v energetike na podlagi dolgoročne raziskovalne usmeritve in plana raziskav do leta 1983, ki jo je potrebno sprejeti v letu 1978. Z raziskavami je treba zagotoviti realno oceno domačih energetskih virov.
Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije se bodo v sodelovanju s Samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva pospešeno pripravljala na pričetek izgradnje hidroenergetskih kapacitet po letu 1980, ki so sprejete v okviru izvedene dolgoročne optimizacije, pri čemer bodo upoštevane tudi možnosti za zagotovitev oskrbe z energijo s skupnimi naložbami v drugih socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah. Sklenjen bo sporazum med Združenimi elektrogospodarskimi podjetji, inštituti, projektantskimi organizacijami, gradbeno operativo in proizvajalci opreme ter izvajalci montažnih del o sodelovanju pri gradnji hidro- in termoobjektov, s čimer bo omogočena njihova racionalna vključitev v izgradnjo energetskih zmogljivosti.
Zaradi pokrivanja stroškov enostavne reprodukcije za električno energijo, zagotavljanja sredstev za vračanje tujih kreditov ter pokrivanja stroškov enostavne reprodukcijo premogovnikov, ki dobavljajo premog pretežno za potrebe elektrogospodarstva, bo sestavljena organizacija združenega dela elektrogospor darstva v okviru samoupravne interesne skupnosti proučila sedanjo raven cen in predlagala novo, hkrati pa' bo predlagala ukrepe, ki bodo prispevali k večji učinkovitosti, ekonomičnosti in racionalnosti poslovanja elektrogospodarstva in premogovništva. ,
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva bo Še pred zaključnim računom predložila način pokritja izgub temeljnih oreanizacii združenega dela elektrogospodarstva in na njih vezanih temeljnih or-
ganizacij združenega dela premogovništva, kajti izvedena korekcija cen električne energije v letu 1977 še ni pokrila stroškov enostavne reprodukcije. Predlog korekcije cen in način pokritja izgube bo sprejela skupščina Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva.
Ker do leta 1980 ne bo možno zgraditi planiranega obsega elektroenergetskh objektov, bo Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva v skladu z realnimi potrebami gospodarstva ob upoštevanju v skladu z realnimi postopki za racionalizacijo ter v skladu z gmotnimi in prostorskimi možnostmi in ekološkimi zahtevami sprejela dopolnjen program kontinuitete po letu 1980 ob predhodni javni razpravi in uskladitvi dopolnjenega samoupravnega sporazuma.
Samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo, samoupravna interesna skupnost za nafto in plin ter Republiški komite za energetiko bodo v sode-Idvanju s Službo družbenega knjigovodstva pospešili izvajanje samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev s področja elektrogospodarstva, premogovništva in naftnoplinskega gospodarstva.
Republiški komite za energetiko bo ob sodelovanju Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in Samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin zaradi korekcije in dopolnjevanja dolgoročne energetske bilance do leta 2000 v skladu s potrebami razvoja gospodarstva, njegovih finančnih možnosti in glede na prostorske možnosti in ekološke zahteve organiziral potrebne razprave na raznih področjih gospodarstva in zagotovil ustrezne študije.
Manjši premogovniki Laško, Senovo in Kanižarica se bodo ustrezneje organizirali ter tehnološko in dohodkovno povezali s porabniki v elektrogospodarstvu in industriji.
Slovenski premogovniki bodo z elektrogospodarstvom in večjimi industrijskimi odjemalci sklenili poseben sporazum, s katerim bodo omogočili kontinuirano porabo viškov drobnih vrst rjavega premoga. S tem bo omogočeno, da bo Rudnik lignita Velenje sprostil potrebne količine lignita z nizkim odstotkom žvepla, s čimer se bo zmanjšala onesnaženost zraka v območju
IV.	stopnje.
Republiški komite za energetiko bo skupno z Republiškim komitejem za varstvo okolja, Republiško raziskovalno skupnostjo in Samoupravno interesno skupnostjo elektrogospodarstva pripravil potrebne usmeritve za zmanjšanje onesnaževanja okolja z večjo racionalizacijo porabe energije in zagotavljanjem čistih oblik energije, predvsem za območja večje ogroženosti, hkrati pa dal pobudo za celovitejše reševanje problematike rudarskih škod.
Organizacije združenega dela s področja energetike bodo dokončale reorganizacijo v skladu z načeli zakona o združenem delu in sprejele akte, ki bodo omogočali njegovo učinkovito izvajanje. Sprejele bodo ustrezne samoupravne sporazume o pridobivanju in delitvi skupnega prihodka in dohodka. Ustrezna reorganizacija bo izvedena tudi v Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva in Samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin. Snrejet bo tudi sporazum o njunem medsebojnem sodelovanju.
Zaradi zaostankov pri uresničevanju dogovorjenih nalog na področju razvoja elektroenergetskega omrežja na manj razvitih obmo^ih v letih 1976 in 1977 bo skupščina samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva sprejela ukrepe za postopno odpravo
teh zaostankov oziroma predlagala druge ustrezne rešitve.
3.	Na področju prometa in zvez
Samoupravne interesne skupnosti s področja prometa in zvez, Republiški komite za promet in zveze, Gospodarska zbornica Slovenije ter nosilci in uporabniki prometnih storitev bodo dosledno izvajali sprejeta stališča za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez.
Sestavljena organizacija združenega dela Železniško gospodarstvo in Republiški komite za promet in zveze se bosta zavzemala za politiko diferenciranih tarif zaradi zagotovitve stalne rasti železniškega in luškega prometa.
Cene železniških prevoznih storitev se bodo oblikovale v skladu z določili družbenega dogovora o ekonomskih in drugih ukrepih, s katerimi bodo železnici zagotovljeni normalni pogoji poslovanja.
Sestavljena organizacija združenega dela Železniško gospodarstvo bo nadaljevala modernizacijo signalnovarnostnih naprav ter rekonstruirala najbolj ozka grla v prometu: pričela bo z drugo fazo rekonstrukcije postaje Sežana in z deli na postaji Jesenice, dokončala bo ranžirno postajo v Zalogu in pretežno dokončala signalno-varnostne telekomunikacijske naprave na progi Jesenice—Dobova.
Nadaljevala bo z vgrajevanjem teh naprav na progi Koper—Šentilj in Pragersko—Središče. Na obeh teh progah bo nadaljevala z deli pri rekonstrukciji in modernizaciji spodnjega ustroja in postaj ter pričela z gradnjo I. faze kontejnerskega terminala v Ljubljani.
Vse to bo ob doslednem uresničevanju družbenega dogovora o ekonomskih in drugih ukrepih, s katerimi se železnici zagotavljajo normalni pogoji gospodarjenja, vplivalo na boljše izkoriščanje železniških zmogljivosti ter njenih notranjih rezerv, večjo varnost prometa in kvalitetnejše zadovoljevanje potreb uporabnikov železniških storitev.
Republiška skupnost za ceste bo usposobila in opremila mednarodne mejne prehode magistralnih in regionalnih cešt, (v skladu z meddržavnimi dogovori) in luko Koper s stalnimi vgrajenimi tehtnicami in zagotovila redno tehtanje vseh naloženih tovornih vozil. Pričela bo graditi potrebne parkirne prostore na magistralnih cestah.	s.
Za področju cestne infrastrukture bodo koncentrirana razpoložljiva finančna sredstva ter gradbene in projektantske zmogljivosti za gradnjo ljubljanske obvoznice na odseku Celovška cesta—Dolgi most, za nadaljevanje dela na odseku avtoceste Ljubljana—Vrh-nika, Karlovškega mostu, za nadaljevanje rekonstrukcije magistralnih cest skozi Ljubljano, začetek gradnje prve etape mejnega prehoda Vrtojba pri Novi Gorici ter gradnje koprskega priključka in začetek graditve Semedelske vpadnice pri Kopru. Pričela bo z gradnjo prve etape hitre ceste skozi Maribor, magistralne ceste skozi Celje in rekonstrukcijo mejnega prehoda Šentilj. V letu 1978 se bo nadaljevala izdelava idejnega in glavnega projekta Karavanškega predora. V odvisnosti od pridobitve domačih posojil bo pričela gradnja prve etape avtoceste Naklo—Ljubljana v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj magistralnih cest v obdobju 1976—1980. Ce bo mešana jugoslovansko-italijanska komisija sprejela potrebne tehnične projekte, se bodo pričela dela na priključkih cest Ravne—Kambreško in Solkan— Brdo.
Republiška skupnost za ceste, ki sprejete naloge pri modernizaciji regionalnega cestnega omrežja na manj razvitih območjih izvaja, bo v dogovorjenem obsegu poskrbela tudi za pripravo samoupravnih sporazumov med ustreznimi cestnimi skupnostmi, v katerih bodo predvidena solidarnostna sredstva za hitrejši razvoj lokalnega cestnega omrežja na manj razvitih območjih.
Luka Koper bo izvajala sprejete sklepe in ukrepe v zvezi s sanacijo lastnega gospodarskega položaja. Gradila oziroma sanirala bo v prvi vrsti objekte, ki so ključnega pomena za nadaljnjo rast in povečanje obsega del: ureditev obale za razsuti tovor na pomolu I ter nadaljnja gradnja terminala za les. Pričela bo pospešeno posodabljati manipulativno tehnološko opremo in vlagati v objekte družbenega standarda.
Sestavljena organizacija združenega dela Združene PTT organizacije Slovenije bo usmerjala razpoložljiva sredstva in kadre predvsem v bolj usklajeno graditev osnovnega telefonskega omrežja z magistralnim sistemom vez. V promet bo vključena mednarodna avtomatska telefonska centrala v Ljubljani, s čimer bo omogočeno večje in bolj kvalitetno izkoriščanje magistralnih telefonskih zvez. Razširitev in povečanje telefonskega prometa pa bo pospešila tudi postavitev avtomatskih telefonskih govorilnic za krajevne in medkrajevne telefonske pogovore. Začela se bo I. faza postavitve koaksialnega kabla Maribor—Murska Sobota ter I. faza graditve radiomobilne telefonske mreže ob trasah magistralnega cestnega omrežja. Zgrajena bo funkcionalna telefonska mreža za potrebe slovenskega plinovoda. Sestavljena organizacija združenega dela Združene PTT organizacije Slovenije bo v letu 1978 zagotovila, da bodo zaostanki pri izvajanju nalog pri razvoju PTT omrežja na manj razvitih območjih v SR Sloveniji, ki so nastali v letih 1976 in 1977, postopoma nadoknađeni v naslednjih letih, pri čemer bo sestavljena organizacija združenega dela Združene PTT organizacije Slovenije koristila tudi prirast sredstev poštne hranilnice.
Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za letališki promet bo delal za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za letališki promet. Na osnovi izločenih sredstev odpravljenega državnega kapitala in predvidenih sredstev bank in koristnikov letaliških storitev bo delovna organizacija Aerodrom Ljubljana—Pula—Brnik izvedla rekonstrukcijo vzletno pristajalne steze, dogradila manjkajoče komunalne naprave ter usposobila letališče Brnik za II. kategorijo. V
V cilju izvajanja sprejete prometne politike bo Republiški komite za promet in zveze:
—	spodbujal in podpiral dejavnost samoupravnih interesnih skupnosti na področju prometa in zvez pri izvajanju stališč za usmerjanje skladnega razvoja in delitve dela na področju prometa in zvez v SR Sloveniji, v Jugoslaviji in še posebej tistih mednarodnih sporazumov, ki zadevajo tranzitno vlogo Slovenije;
—	intenziviral izvajanje preusmeritve in delitve dela med cesto in železnico;
—	ukrepal v svoji pristojnosti za čimbolj racionalno izkoriščanje celotne prometne infrastrukture;
—	pripravil izhodišča za organiziranje zveze samoupravnih interesnih skupnosti s področja prometa in zvez;
—	si prizadeval, da bodo realizirani sklepi in ukrepi, ki jih je predlagala komisija za uresničevanje te-
koče gospodarske politike in razvoja Luke Koper ter razvoja samoupravne organiziranosti v Luki Koper za sanacijo gospodarskega položaja;
—	skrbel za izvajanje smernic za skladni razvoj prometa in zvez v SFR Jugoslaviji ter za pospeševanje vseh oblik prometa z državami v razvoju.
Gospodarska zbornica Slovenije bo:
—	pospešila izvajanje nalog s področja integralnega prometa ter usmerjala gospodarstvo v standardizacijo in unifikacijo, da se bo v večji meri posluževalo domačih prevoznikov in infrastrukturnih objektov;
—	skupaj s poslovnimi bankami sodelovala pri izvajanju piranskega sporazuma;
—	spodbudila samoupravno dogovarjanje in dohodkovno povezovanje med izvajalci prometnih storitev in večjimi koristniki;
—	izdelala metodologijo in merila za enotno ugotavljanje in spremljanje transportnih stroškov;
—	spremljala učinke in dopolnjevala programe za racionalizacijo pretoka blaga ter vključevanje procesov racionalizacije v gospodarstvo;
—	spodbujala učinkovito in družbeno racionalno združevanje dela in sredstev organizacij združenega dela cestnega transporta;
—	pospeševala povezovanje in uvajanje dohodkovnih odnosov med uporabniki in izvajalci transportnih storitev;
—	izdelala in sprejela kriterije za delitev dela in usmerjanje potniških in blagovnih tokov v kopenskem prometu.
4.	Na področju vodnega gospodarstva
Območne vodne skupnosti Mura, Savinja, Sotla in Primorska bodo intenzivno nadaljevale že začeta večja investicijska dela, ostale območne vodne skupnosti pa bodo namenile sredstva za urejanje pomembnejših vodotokov oziroma vodnega režima. Območne vodne skupnosti bodo tudi intenzivneje sodelovale na področju čiščenja in oskrbe z vodo. Pri tem bodo vplivale na večje onesnaževalce, da bi čimprej zagotovili potrebna lastna sredstva.
Odbor za urejanje kmetijskih zemljišč pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije bo s svojimi sredstvi sofinanciral dela na kmetijskih zemljiščih kot doslej, dodatno pa bo z najetjem bančnega kredita pospešil, ureditev še neurejenih odvodnikov na večjih melioracijskih zemljiščih.
Zveza vodnih skupnosti bo izdelala predlog novega zakona o vodah ter izdelala vodnogospodarske osnove.
Zveza vodnih skupnost Slovenije bo usmerjala dela tako, da bodo postopoma nadoknađeni zaostanki pri uresničevanju nalog na področju vodnega gospodarstva, zlasti še v zvezi z oskrbo s pitno in tehnološko vodo ha manj razvitih območjih, na manj razvitih obmejnih območjih ter na kraškom območju.
Območne vodne skupnosti bodo v sodelovanju z Zvezo vodnih skupnosti uskladile svoje vodnogospodarske načrte z družbenim planom SR Slovenije glede na novo nastale razmere.
5.	Na področju kmetijstva in živilstva
V razvoju kmetijstva in živilstva bodo glavni poudarki dani intenzifikaciji proizvodnje, večji težnosti poljedelske proizvodnje, stabilizaciji razmer v živinoreji in prioritetnim projektom v živilski industriji.
V	tetu 1977 sprejeti akcijski program za izvajanje dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije za razvoj agroindustrijskega kompleksa za obdobje 1970 do 1980 obvezuje vse nosilce planiranja na izvajanje nalog, pri katerih so najvažnejše naslednje:
—	povečanje 'obsega tržnosti rastlinske proizvodnje, zlasti žit;
—	izgradnja sladkorne tovarne in zagotovitev proizvodnje sladkorne pese na 1000 ha površin, prevoz do skladiščenja;
—	povečanje naložb v rekonstrukcijo in novogradnjo mlekarn v skladu s sprejetim programom ob istočasnem sovlaganju kmetijskih organizacij združenega dela in ureditvijo dohodkovnih odnosov;
—	nadaljevanje izgradnje skladišč za žita v SR Sloveniji in drugih področjih Jugoslavije;
—	izvajanje programa zagotovitve skladišč za polizdelke sadne predelave;
—	povečanje proizvodnje semenskega krompirja;
—	intenzivnejša organizacija proizvodnje vrtnin za svežo potrošnjo in za predelavo;
—	nadaljevanje modernizacije družbenih mlečnih farm in pospešena izgradnja skupnih živinorejskih objektov ter usmeritev v osemenjevanje s ciljem, da bo ponudba mesa in mleka usklajena s povraševanjem. Posebno pozornost je potrebno posvetiti proizvajalcem v hribovitih in odročnih krajih;
—	povečana reja prašičev v družbenih farmah in v kooperaciji;
—	modernizacija morskega ribištva in zgraditev hladilnice;
—	povečanje obsega organizirane prbizvodnje oljne repice;
—	rekonstrukcija morskih solin in modernizacija proizvodnje morske soli;
—	pospešitev obnove vinogradov in sadovnjakov v skladu s srednjeročnim planom.
Vse omenjene naloge bodo izvajale organizacije združenega dela in skupnosti, podpisnice samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega programa razvoja kmetijstva in živilstva v obdobju 1976—1980.
V	skladu z obvezami, sprejetimi v dogovoru o temeljih družbenega plana SFR Jugoslavije o razvoju agroindustrijskega kompleksa za obdobje 1976—1980, bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v okviru svojih pristojnosti zagotovil pogoje za realizacijo nalog, ki izhajajo iz tega dogovora, predvsem pa bo:
—	dal pobudo upravljalcem bank in članicam Kmetijsko živilske razvojne skupnosti Slovenije, da z medsebojnim sporazumom opredelijo politiko kreditiranja proizvodnje, predelave in zalog kmetijskih proizvodov na samoupravni podlagi in v skladu s sezonskim značajem proizvodnje oziroma kopičenjem zalog;
—	prizadeval si za trajnejšo opredelitev politike kompenzacij v okviru sprejete politike cen in politike zaščite življenjskega standarda. Pri opredeljevanju intervencij v letu 1978 se bodo upoštevale sprejete obveznosti v skladu z družbenim planom SR Slovenije v obdobju 1976—1980;
—	zagotovil koriščenje sredstev, ki so se v letu 1977 z zakonom o dopolnitvi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu za določene temeljne organizacije združenega dela prenesle na članice Kmetijsko živilske razvojne skupnosti SR Slovenije, za povečanje obsega zemljišč pri organizacijah združenega dela in skupna
vlaganja v proizvodne zmogljivosti združenih kmetov in zadrug;
—	sprejel predpise o povečanju prispevka za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer bodo zagotovljeni osnovni pogoji za izvajanje melioracij, sprejetih s srednjeročnim planom;
—	predložil sprejem predpisov, na podlagi katerih bodo organizacije združenega dela, ki so bile v letu
1977	močno prizadete zaradi posledic pozebe (v vinogradništvu, sadjarstvu in hmeljarstvu), zmanjšane obveznosti, ki jih te organizacije plačujejo za razvoj infrastrukturnih dejavnosti;
—	pripravil izhodišča za enotno oblikovanje in financiranje samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in usmeritev njihove dejavnosti;
— Skupščini SR Slovenije predlagal sprejem zakona o združevanju kmetov, zakona o kmetijskih zemljiščih, spremembo zakona o gozdovih, zakona o zagotovitvi socialne varnosti ostarelih kmetov, zakona o delovanju hranilnokreditnih služb in zakona o živinoreji.
V občinah bo v okviru oblikovanja prostorskih planov in v skladu z že sprejeto politiko posebna pozornost posvečena izvedbi kosamacij in melioracij in opredelitvi namenske rabe kmetijskih zemljišč v skladu s sprejetimi plani proizvodnje v kmetijstvu. V letu
1978	bodo vse občine oblikovale samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Pri tem bodo kot vir sredstev za oblikovanje skupnosti upoštevani: prispevek trgovinskih in predelovalnih organizacij združenega dela, ki odkupujejo kmetijske pridelke iz neorganizirane kmetijske proizvodnje, o katerem bodo v skladu z zakonom o blagovnem prometu občine sprejele ustrezne predpise; namensko združena sredstva organizacij združenega dela in del sredstev na novo uvedenega davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
Posamezni podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 bodo do meseca marca 1978 proučili izvajanje planskih obveznosti na področju kmetijstva in živilstva. Pri tem bo:
— Kmetijska živilska razvojna skupnost Slovenije proučila izvajanje politike naložb v kmetijstvu in živilstvu in skupaj z upravi j alci bank sprejela ukrepe v cilju zagotovitve povečanja naložb do obsega, ki je s planom predviden. Se posebej bo proučeno zaostajanje naložb v žitne sprejemne in sušilne centre ter zagotovljeno financiranje naložb v izgradnjo skladiščnih kapacitet za hranjenje sadnih polizdelkov v obsegu, s katerim bi obvladovali izmenično rodnost v7 sadjarstvu;
—	ustanoviteljice sladkorne tovarne bodo zagotovile potrebne pogoje za izgradnjo sladkorne tovarne na podlagi združevanja sredstev;
—	članice Zadružne zveze Slovenije bodo z dejavnostjo pospeševalne službe povečale obseg družbeno organizirane proizvodnje krušnih in krmnih žit, sladkorne pese in krompirja ter proizvodnjo svinjskega in govejega mesa; .
— Gospodarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije bosta pripravili program vključevanja čim večjega dela proizvodnje v zavarovanje proti elementarnim nesrečam;
—	v skladu s sprejeto politiko si bodo članice Zadružne zveze Slovenije prizadevale za uskladitev obstoječe organiziranosti kmetijskih zadrug in obratov za kooperacijo v skladu z zakonom o združenem delu;
— Zadružna zveza Slovenije bo sodelovala pri organiziranju in pospeševanju kmečkega turizma;
— članice poslovnih skupnosti bodo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije na podlagi v letu 1977 skupno sprejetih modelov s samoupravnimi sporazumi opredelile medsebojne odnose pri ustvarjanju in delitvi skupno ustvarjenega dohodka pri združevanju dela in sredstev;
— Gospodarska zbornica Slovenije bo še naprej spremljala izvajanje, sanacijskih programov organizacij združenega dela, ki so po zaključnih računih v letu 1976 izkazale znatno izgubo in so ^predeljene kot trajno žarišče izgub.
6.	Na področju proizvodnje in predelave lesa
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije in območne samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo bodo skrbele za izvajanje dogovorjenih nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva, predvsem na področju gozdne proizvodnje, enostavne in razširjene biološke reprodukcije ter izgradnje gozdnih komunikacij.
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije bo pregledala programe razširjene gozdne biološke reprodukcije po posameznih gozdnogospodarskih območjih ter sklenila dogovor o izvajanju in načinu financiranja teh del.
Začela bo tudi z organizirano akcijo zaradi zboljšanja sistema načrtovanja tako, da bo dosežena večja povezanost in usklajenost med gozdnogospodarskimi načrti enot in programi razvoja temeljnih organizacij združenega dela.
Samoupravne interesne skupnosti gozdnogospodarskih območij bodo začele celovito izvajati funkcije in uresničevati naloge, ki imajo v okviru gospodarjenja z gozdovi poseben družbeni pomen.
Organizacije združenega dela se bodo v okviru samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo sporazumele o merilih in kriterijih za oblikovanje cen gozdnih sortimentov in zagotovile odvzem drobnega lesa listavcev.
Temeljne organizacije združenega dela na področju družbenega in še posebej zasebnega sektorja si bodo morale prizadevati, da bodo dosegle takšno stopnjo samoupravne organiziranosti, ki bo zagotavljala Izvedbo nalog, določenih s srednjeročnim družbenim planom.
Organizacije združenega dela s področja lesne*pro-izvodnje in storitev bodo z izboljšanjem tehnologije, zlasti v novo zgrajenih obratih, povečale izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in s tem izboljšale preskrbo pohištvene in druge lesnopredelovalne industrije. S tem bodo prispevale k zmanjšanju uvoza reprodukcijskega materiala.
Organizacije združenega dela s področja finalne predelave lesa, zlasti pa sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales in Uniles, bodo izboljšale sor-timent izdelkov zaradi povečanja Izvoza In boljše oskrbe domačega tržišča. Intenzivno bodo razvijale trgovsko mrežo s potrebnimi poslovnimi in razstavnimi prostori.
Slovenijales in Lesnina bosta zagotovila potrebna sredstva za naložbe v gozdno-lesne komplekse In inženiring v deželah v razvoju.
Organizacije združenega dela v okviru sestavljene organizacije združenega dela Slovenija papir bedo s
povečanjem produktivnosti, zlasti na osnovi boljšega obvladovanja tehnoloških procesov, zboljšale preskrbo z reprodukcijskim materialom na domačem trgu ter povečale izvoz. Za boljšo oskrbo celulozne industrije z lesom bo sestavljena organizacija združenega dela Slovenija papir pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju porabnikov celuloznega lesa s proizvajalci. Zaradi intenzivnejšega in bolj organiziranega zbiranja starega papirja bo posebni iniciativni odbor v okviru sestavljene organizacije združenega dela Slovenija papir v sodelovanju z delovnimi organizacijami Surovina, Dinos in Unija organiziral skupnost za zbirati j e in porabo starega papirja.
Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo bo zagotovila dokončanje v letu 1977 začete raziskave o racionalni usmeritvi drobnih lesnih sortimentov v nadaljnjo predelavo. S tem bodo dane strokovne osnove za nadaljnjo usmeritev proizvodnih zmogljivosti v predelavi drobnega lesa.
7.	Na področju proizvodnje in predelave jekla
Sestavljena organizacija združenega dela Slovenske železarne bo nadaljevala napore za povečanje in zboljšanje strukture proizvodnje jekla in jeklenih izdelkov. V ta namen bo nadaljevala vlaganja v razvojne projekte srednjeročnega načrta za povečevanje in posodabljanje talilnic, livarn ter obratov plastične in termične predelave.
V	sestavljeni organizaciji združenega dela Sloven-
ske železarne bodo nadaljevali z razvojem dodelave kvalitetnih in žlahtnih jekel, v poslovni skupnosti izdelave in predelave jekla pa z dohodkovnimi odnosi krepili medsebojno sodelovanje.	t
Sestavljena organizacija združenega dela Slovenske železarna bo z bilanciranjcm potreb članic poslov--ne skupnosti izdelave in predelave jekla ter drugih porabnikov kovinske ter clektro industrije zagotovila boljše oskrbovanje z jeklom in jeklenimi izdelki iz programa proizvodnje delovnih organizacij Slovenskih železarn in za nepokrite potrebe skrbela za koriščenje drugih jugoslovanskih virov jekla.
8.	Na področju barvne metalurgije
Proizvajalci in porabniki aluminija v SR Sloveniji bodo z izvajanjem samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana uskladili razvojne programe in na osnovi dohodkovnih odnosov zagotovili preskrbo surovin ter v povezavi s poslovnimi bankami in drugimi udeleženci pravočasno izgradnjo dodatnih kapacitet za proizvodnjo primarnega aluminija.
V	rudniku živega srebra Idrija bodo nadaljevali z izvajanjem programa vzdrževanja in konzervacije rudniških naprav kot tudi z raziskovanjem rudišč, da bi ohranili narodno bogastvo rudnika in njegovo sposobnost za obnovitev proizvodnje živega srebra, če bodo to dopuščale razmere na svetovnem trgu. Vsi pristojni dejavniki se bodo v skladu z družbenim dogovorom o zagotovitvi socialne varnost delavcev rudnika in nadaljnjem razvoju občine Idrija zavzeli za pospešeno investiranje v nove proizvodne programe v tej občini.
V	rudniku svinca in cinka Mežica bodo pospešili geološke raziskave. Sredstva za raziskave bodo zagotovljena v okviru raziskovalne skupnosti Slovenije, z združevanjem sredstev porabnikov in s sodelovanjem bank, vzporedno pa bodo nadaljevali izvajanje programa sanacije človekovega okolja.
9.	Na področju bazne kemije
Hitrejše uresničevanje nalog na področju bazne kemije oziroma realizacija nekaterih makroprojektov bo možna le z intenzivnejšim združevanjem sredstev in dela reprodukcijsko povezanih organizacij združenega dela.
Zainteresirane poslovne skupnosti, sestavljene organizacije združenega dela (n delovne organizacije bodo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije izvedle potrebne priprave za ustanovitev skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje na področju bazne kemije in energetike.
. Uresničevanje nalog na tem področju tudi zahteva, da se že ob pripravi investicijskih programov v okviru možnosti v naj večji meri upošteva zavarovanje človekovega okolja.	•
Sestavljena organizacija združenega dela Polikem bo v okviru omenjene skupnosti pospešeno nadaljevala pripravljalna dela za izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo dimetiltereftalata, pri čemer bo dan poseben poudarek združevanju dela in storitev. Izdelan bo investicijski program, ustanovljena bo delovna organizacija v izgradnji in pričelo se bo z gradnjo obrata.
V	okviru Polikema bo v letu 1978: izdelan investicijski program za jekleni kord ter odvisno od zagotovljenih sredstev pričeta gradnja proizvodnih zmogljivosti: zaključena bodo investicijska dela na zmogljivostih za proizvodnjo furfurala in pričela se bo redna proizvodnja v II. polletju; začeta in zaključena bo izgradnja proizvodnih zmogljivosti za melaminske smole; izvajane bodo priprave za izgradnjo zmogljivosti fenolnih, furanskih epoksi in poliestrskih smol in za fururilni alkohol ter se bodo v odvisnosti od zagotovljenih sredstev pričele gradnje posameznih proizvodnih zmogljivosti.
V	okviru sestavljene organizacije združenega dela Kerna bodo pospešili priprave za realizacijo programa II. faze izgradnje zmogljivosti za proizvodnjo umetnih gnojil, nadaljevali dela za izgradnjo nove kisikarne ter povečali proizvodne zmogljivosti umetnih brusov, normalnega korunda In rastlinskih zaščitnih sredstev.
Delovna organizacija Cinkarna Celje bo pričela z izgradnjo obrata žveplove kisline.
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik bo dokončala JI. fazo izgradnje proizvodnih zmogljivosti natrijevega tripolifosfata ter s tem povečala proizvodne zmogljivosti na 20.000 ton letno. Za uresničitev te naloge bo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije intenzivirala priprave za sklenitev samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev z zainteresiranimi partnerji.
Delovna organizacija INA-Nafta Lendava bo dokončala izgradnjo zmogljivosti za proizvodnjo metanola in pričelo s poskusno proizvodnjo.
Delovna organizacija Iplas bo izvajala montažna dela na II. fazi investicije za proizvodnjo ftalanhidri-da in maleinhidrida in pospešila pripravljalna dela za sedaj največji načrtovani projekt s področja organske petrokemije — sintezo oxoalkoholov.	'
V	okviru sestavljene organizacije združenega dela Bivet se bo nadaljevala izgradnja proizvodnih zmogljivosti surovin za Industrijo pralnih sredstev in dokončala izgradnja natrijevega perborata v Belinki.
V	okviru sestavljene organizacije združenega dela Lek-Krka se bo pričela izgradnja skupne naložbe v proizvodnjo baznih farmacevtskih surovin v DO Krka, dokončane bodo proizvodne zmogljivosti obrata hidrogeniranih ergotalkaloidov V Leku in citronske kisline
v DO Tok Ilirska Bistrica. Intenzivno se bo nadaljevala izgradnja ostalih zmogljivosti za proizvodnjo ke-mično-farmacevtskih surovin.
V temeljni organizaciji združenega dela Yulon-Ju-gotekstil se bo pričela izgradnja zmogljivosti za proizvodnjo poliamidnih vlaken.
Predelovalna kemična industrija bo modernizirala tiste svoje proizvodnje, ki so usmerjene v izvoz oziroma v racionalno nadomeščanje uvoza.
10.	Na področju strojegradnje
Organizacije združenega dela kovinske in elektroindustrije zlasti s področja strojegradenj, bodo ob sodelovanju s porabniki ob težavnejših pogojih uvoza opreme z ustreznimi organizacijskimi ukrepi in lastno modernizacijo organizirale proizvodnjo opreme, ki bo nadomestila uvoz v naj večji možni meri. V ta namen bo Gospodarska zbornica Slovenije pripravila pregled opreme, ki bi jo bilo možno ob sorazmerno nizkih naložbah proizvajati doma, pa jo sedaj uvažamo s konvertibilnega področja. Poslovne banke bodo pri odobravanju kreditov dajale prednost tem naložbam.
Sestavljena organizacija združenega dela Združena podjetja strojegradnje in druge organizacije združenega dela s področja strojegradnje bodo skupno z Gospodarsko zbornico Slovenije še naprej pospeševale prestrukturiranje proizvodnje in dohodkovno povezovanje s komplementarnimi proizvajalci z drugih področij industrije, zlasti pa Inženiring organizacijami, zaradi zboljšanja pogojev In povečanja zmogljivosti za prevzemanje celovite izgradnje kompletnih objektov.
Organizacije združenega dela s področja strojegradnje bodo pospeševale proces specializacije, da bi se še v večji meri usposobile za večji in konkurenčnejši izvoz.	,
Poslovna skupnost TAM bo pospešila razvoj izdelave in proizvodnje gospodarskih cestnih vozil ter intenzivirala urejane dohodkovnih odnosov znotraj poslovne skupnosti.
Širše zasnovana kooperacija in delitev programa proizvodnje z velikimi inozemskimi proizvajalci osebnih vozil bo omogočila nov kvalitativen vzpon industrije vozil v SR Sloveniji. V okviru delitve programa se bodo začele priprave za organizacijo vellkoserlj-ske proizvodnje osebnih vozil, predvsem z IMV Novo mesto, kar bo močno angažiralo delovne organizacije, zlasti kovinske in elektroindustrije pri ^realizaciji tega cilja.
Proizvajalci kmetijske mehanizacije bodo s samoupravnim sporazumevanjem dosegli tako stopnjo specializacije in standardizacije, ki bo omogočila plasma izdelkov v širšem jugoslovanskem prostoru kakor tudi v izvozu.
Nadaljeval se bo proces avtomatizacije na vseh področjih, pri čemer bo zlasti elektroindustrija v vse večji meri vključena z novimi dosežki na področju profesionalne elektronike. Iskra bo s svojimi novimi programi dosegla prve rezultate pri avtomatizaciji elektrogospodarstva, prometa in drugih dejavnosti in sicer s pomočjo procesnih računalnikov. Istočasno se bodo pospeševala dela za izdelavo integriranih vezij in telekomunikacijskih sistemov. Iskra bo pristopila k novim investicijam na področju mikroelektronike. Prav tako se bodo nadaljevala dela za realizacijo programov optoelektronike.
Gospodarska zbornica Slovenije bo dala pobudo za usklajevanje in dopolnjevanje razvojnih programov med organizacijami združenega dela na osnovi delitve dela in specializacije s področja proizvodnje računal-
niške opreme za obdelavo podatkov in procesno vodenje ter opremo za računalniške komunikacije.
Organizacije združenega dela s področja inženirin-go bodo ob sodelovanju Gospodarske zbornice Slovenije ter z upoštevanjem sprejetih temeljnih razvojnih kriterijev bank pripravile dolgoročne programe razvoja inženiringov in povezovanja. Opredelile bodo specializacijo in medsebojno sodelovanje na tistih področjih, kjer obstajajo komparativne prednosti in kjer so že doseženi uspehi. Z večjim vertikalnim povezovanjem inženiring organizacij s proizvodnimi organizacijami bo omogočena večja in kompleksnejša ponudba na domačih in tujih trgih.
11.	Na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Organizacije združenega dela s področja gradbe-nišva in industrije gradbenega materiala bodo ob pobudi in pomoči Gospodarske zbornice Slovenije nadaljevale z integracijskimi procesi, z odpravljanjem neskladij med gradbenimi in zaključnimi deli zaradi skrajšanja časa gradnje in zmanjšanja stroškov finalizacije objektov ter z organiziranim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Pri odpravljanju neskladij med gradbenimi in zaključnimi deli se bodo organizacije združenega dela s področja gradbeništva in industrije gradbenega materiala povezovale tudi z organizacijami združenega dela iz komplementarnih dejavnosti ter iz raziskovalne dejavnosti.
Gospodarska zbornica Slovenije, banke, republiški sekretariat za urbanizem in republiški sekretariat za industrijo bodo pobudniki za spremembo osnov pri predhodnem ocenjevanju učinkov investicijskih projektov in nagrajevanje projektov zaradi hitrejšega uvajanja sodobne gradbene tehnologije ter racionalizacije in pocenitve gradnje.
Republiški sekretariat z urbanizem in republiški sekretariat za industrijo bosta ob pomoči ostalih pristojnih organov nadaljevala z delom za novelacijo zakona s področja urbanističnega načrtovanja in graditve objektov, pri čemer bo poudarek na skrajšanju in racionalizaciji upravnih postopkov, zlasti pri graditvi zaključenih kompleksov in pri graditvi enakih objektov na različnih lokacijah.
12.	Na področja drobnega gospodarstva
Obstoječe stanje na področju drobnega gospodarstva zahteva hitrejše večanje deleža njegovih zmogljivosti v gospodarstvu v razvoju tehnologije, v poslovnem sodelovanju oziroma kooperaciji, v razvoju, dohodkovnih odnosov, širjenju in odpiranju novih možnosti za zaposlovanje, večanju kakovosti dela ter usposabljanju in pritegnitvi mladine in kvalificiranih delavcev k delu teh dejavnosti.
Posebna delovna telesa izvršnih svetov skupščin občin bodo zagotovila stalno spremljanje razvoja dejavnosti drobnega gospodarstva ter pripravila ukrepe za izvrševanje nalog v skladu s potrebami gospodarskega in družbenega razvoja. Spodbujala bodo večje organizacije, da s kooperacijo in specializacijo razbremenjujejo svojo proizvodnjo širokega sortlmenta, zlasti posameznih polizdelkov in izdelkov ter da v večji meri kot doslej ustanavljajo dislocirane obrate na manj razvitih področjih oziroma da zainteresirajo za to proizvodnjo drobno gospodarstvo in v njegovem okviru samostojno osebno delo.
S stalnim spremljanjem dejavnosti drobnega gospodarstva in njegovim usmerjanjem bo zagotovljen
njegov dinamičnejši razvoj v skladu s potrebami gospodarskega in družbenega razvoja ter s tem ustreznejše mesto drobnega gospodarstva v družbenih planih krajevnih skupnosti, občin in organizacij združenega dela. To bo hkrati zahtevalo, da občine intenzivneje delajo na aplikativnih študijah, na osnovi katerih bi zagotovili hitrejši razvoj drobnega gospodarstva.
Občine in Gospodarska zbornica Slovenije bodo vzpodbujale samoupravno združevanje sredstev in razvijanje dohodkovnih odnosov. Vzpodbujale bodo tudi organizacije združenega dela s področja drobnega gospodarstva k modernizaciji, širjenju zmogljivosti in odpiranju novih delovnih mest na področjih, kjer so pogoji za hitrejše zaposlovanje delavcev, zlasti tistih, ki so na začasnem delu v tujini. V zvezi s tem bodo Gospodarska zbornica Slovenije in manj razvite občine dajale iniciativo za razvojne projekte, pri katerih uresničevanju bi s svojimi- deviznimi sredstvi sodelovali tudi delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
Občine bodo z diferencirano davčno politiko in politiko najemnin ter gradnjo poslovnih prostorov in lokalov spodbujale odpiranje in primernejšo prostorsko razmestitev servisov v naseljih in mestih, posebno v novo zgrajenih naseljih.
Občine, krajevne skupnosti, sindikalne organizacije in medobčinski odbori Gospodarske zbornice bodo pobudniki za širšo vključitev nosilcev samostojnega osebnega dela in pri njih zaposlenih delavcev v družbeni razvoj in planiranje. Gre predvsem za nove oblike združevanja v obrtna združenja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in za vključevanje nosilcev samostojnega osebnega dela v samoupravno interesno skupnost za ekonomske odnose s tujino kot tudi za njihov pristop k samoupravnim sporazumom o temeljih družbenih planov družbenih dejavnosti: Občinske skupščine bodo pospeševale ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela ter obenem ustvarjale potrebne pogoje za nadaljnji razvoj teh organizacijskih oblik.
Obrtna združenja, družbenopolitične organizacije, šole in strokovne izobraževalne organizacije bodo vzbujale interes mladine za obrtne poklice in zanimanje delavcev za delo v drobnem gospodarstvu.
13.	Na področju turizma
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo v skladu z dogovorom o osnovah družbenega plana Jugoslavije za razvoj tujskega turizma v obdobjih 1976—1980 sprejel ustrezne ukrepe in dajal pobude za pospeševanje razvoja tujskega turizma.
Samoupravna interesna skupnost Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Republiški sekretariat za industrijo in Gospodarska zbornica Slovenije se bodo skupaj z drugimi dejavniki zavzemali za čim popolnejše ugotavljanje in stimuliranje pritoka deviznih sredstev od turizma ter za usklajen in organiziran nastop turističnega gospodarstva v tujini.
Gospodarska zbornica Slovenije bo skupaj s Komitejem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za turizem še nadalje vzpodbujala samoupravno dogovarjanje turističnega gospodarstva za ustreznejšo poslovno organiziranost na osnovi dohodkovnih odnosov, pospeševala in vzpodbujala bo racionalne integracije ter pripravila predlog samoupravnega sporazuma o kriterijih za oblikovanje cen gostinskih storitev.
Organizacije združenega dela turističnega in drugega gospodarstva bodo v okviru samoupravnih sporazumov o združevanju v poslovne in druge skupnosti
načrtovale in usklajevale razvoj turizma, skupno propagando in informativno dejavnost, razširjeno reprodukcijo, nabavo in prodajo ter druge zadeve skupnega interesa. Razširjale bodo kooperantske odnose z zasebnim gostinstvom in oddaj alci zasebnih turističnih sob. V sodelovanju z organizacijami združenega dela drugih dejavnosti, z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami in drugimi dejavniki bodo reševali vprašanja turistične" infrastrukture za rekreacijo in pospeševanje turizma delovnih ljudi.
14.	Na področju ekonomskih odnosov s tujino
Za zagotovitev kvalitetnih premikov na področju ekonomskih odnosov s tujino bodo organizacije združenega dela čimprej sprejele svoje plane ekonomskih odnosov s tujino s poudarkom na večji usmeritvi na zunanje trge ter racionalno nadomeščanje uvoza. Na teh osnovah bodo oblikovale in podpisale samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino v okviru Samoupravne interesne skupnosti Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Za zagotovitev izvajanja teh planov se bodo organizacije združenega dela medsebojno povezovale na samoupravnih dohodkovnih osnovah.
Izvozno usmerjene organizacije združenega dela se bodo vertikalno povezovale v različnih oblikah trajnega vzajemnega proizvodnega, finančnega in drugega gospodarskega sodelovanja ter skupnega planiranja ekonomskih odnosov s tujino. Temeljne organizacije združenega dela, ki ustvarjajo devize z izvozom blaga in storitev in pri katerih so v raznih oblikah trajneje sodelovale tudi druge organizacije združenega dela, bodo s temi organizacijami sklepale samoupravne sporazume o njihovem deležu pri skupno ustvarjenem deviznem dohodku, pa tudi o skupni odgovornosti in nošenju rizikov pri doseganju deviznega dohodka.
Gospodarska zbornica Slovenije bo zaradi zagotavljanja skladnejših odnosov v regionalni strukturi ekonomskih odnosov s tujino:
—	organizirala nove poslovne skupnosti za nastop na posameznih trgih v deželah v razvoju ter podprla napore združenega dela za okrepljeno delovanje že obstoječih skupnosti, v okviru katerih bodo organizacije združenega dela z izdelavo konkre1»ih projektov zagotovile razširitev in višje oblike gospodarskega sodelovanja;
—	pospeševala delo interesnih skupnosti za nastop v socialističnih državah, še zlasti v smeri izboljšanja kvalitete in operativnosti delovanja interesnih skupnosti;
—	usmerjala napore združenega dela za izboljšanje sedanjih neugodnih razmerij in tendenc v menjavi z razvitimi zahodnimi državami.
Uskladitev uvoza opreme s konvertibilnega področja z možnostmi terja predvsem:
—	večjo aktivnost organizacij združenega dela pri povezovanju tega uvoza z izvozom naših proizvodov;
—	spremembo regionalne usmerjenosti uvoza opreme, ki je izrazito enostranska;
—	spodbujanje ustrezne proizvodnje opreme doma, bodisi s primerno prilagoditvijo obstoječih zmogljivosti za proizvodnjo opreme, ki se sicer uvaža, bodisi v okviru kooperacijskih pogodb ali skupnih vlaganj s tujimi partnerji;
—	večjo povezanost med uporabniki opreme in proizvajalci ne samo na področju tehnologije, temveč tudi na področju zagotavljanja sredstev za investicije.
Gospodarska zbornica Slovenije bo vzpodbujala samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev ter trajnejše oblike poslovno tehničnega sodelovanja za zagotovitev boljše preskrbljenosti proizvodnje s potrebnimi domačimi in uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom.
Prav tako bo Gospodarska zbornica Slovenije vzpodbujala samoupravno organiziranje in združevanje dela iti sredstev za pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja v smeri uveljavljanja predvsem višjih oblik sodelovanja.
Da bi se zmanjšal obstoječi pozitivni saldo, se morajo organizacije združenega dela, ki izvažajo po tržaškem in goriškem sporazumu, v večji meri angažirati tudi za uvoz v okviru sporazumov. Poleg tega naj se uvoz opreme v okviru republiške kvote delno usmeri tudi na uvoz po teh sporazumih, predvsem pri tistih organizacijah združenega dela, ki v okviru obmejnih sporazumov izvažajo.
Za uspešnejši nastop izvajalcev investicijskih del v tujini bo £>oleg samoupravnega sporazuma o organiziranem nastopu gospodarstva pri izvajanju investicijskih del v tujini Gospodarska zbornica Slovenije spodbudila oblikovanje ustreznih inženiring organizacij, ki bodo usposobljene nuditi inženiring za kompletne objekte ter organizirati in bolj povezovati konzul-tantsko in projektivno dejavnost s proizvodnjo.
15.	Na področju pokrivanja izgub
Temeljne organizacije združenega dela, ki že dalj časa poslujejo z izgubami, so dolžne zagotoviti pogoje za odpravo vzrokov izgub oziroma za izvajanje sprejetih sanacijskih programov. Pri tem je treba predvsem temeljito in poglobljeno analizirati vzroke nastajanja izgub ter sprejeti konkretne rešitve in akcijske programe za trajnejše odpravljanje razlogov nastajanja izgub. Pri podrobnejši določitvi ukrepov za odpravljanje vzrokov nastajanja izgub morajo analizirati predvsem koriščenje proizvodnih zmogljivosti, sedanji proizvodni program s stališča pospeševanja na tržišču, samoupravno organiziranost, organizacijo poslovanja, združevanje dela in sredstev, povečanje delovne discipline in odgovornosti pri sprejemanju in izvajanju odločitev, vprašanje politike razporejanja dohodka, vprašanje kadrovske politike ni druge elemente, ki bodo prispevali k povečani produktivnosti dela in ugodnejšim proizvodnim rezultatom.
Pri tem so v okviru svojih obveznosti in pravic dolžne sodelovati tudi organizacije združenega dela in banke, ki s takšnimi temeljnimi organizacijami združenega dela združujejo delo in sredstva oziroma so z njimi institucionalno ali dohodkovno povezane.
Organi družbenopolitičnih skupnosti morajo v smislu dolžnosti in pooblastil iz zakona o združenem delu spremljati odnose v pridobivanju dohodka in razporejanju čistega dohodka v takih organizacijah združenega dela, spremljati in analizirati izvajanje sanacijskih programov ter v okviru pooblastil sami sprejeti morebitne ukrepe. Gospodarska zbornica Slovenije bo proučila sanacijske programe in njihovo izvajanje v vseh večjih temeljnih organizacijah združenega dela s trajnejšimi izgubami in predlagala ukrepe za njihovo hitrejšo odpravo.
16.	Na področja tržišča in cen
Po sprejetju medrepubliškega dogovora o izvajanju politike cen bodo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti skupščin občin v februarju 1978
sklenili dogovor o izvajanju politike cen iz pristojnosti republike in občin.
Organi, pristojni za ukrepanje na področju tržišča in cen bodo tekoče spremljali in analizirali izvajanje politike cen ter pojave na tržišču ter o tem obveščali pristojne organe v družbenopolitičnih skupnostih. Hkrati bodo organi tržnih inšpekcij zaostrili nadzor nad izvajanjem predpisov, pri čemer bo republiški tržni inšpektorat posvečal posebno pozornost pojavom, ki rušijo enotnost jugoslovanskega tržišča in uveljavljanju novega zakona o sistemu in družbeni kontroli cen, občinske tržne inšpekcije pa bodo zlasti zaostrile nadzor nad cenami in kakovostjo blaga v prodaji na drobno.
Republiški komite za tržišče in cene bo v skladu z novim zakonom o sistemu cen in družbeni kontroli cen pripravil ustrezne predpise za urejanje cen izdelkov in storitev iz svoje pristojnosti. Ustrezne predpise bodo morale pripraviti tudi občinske skupščine za cene izdelkov ih storitev .iz svoje pristojnosti.
V	skladu s spremembami v sistemu kompenzacij bodo Republiški komite za tržišče in cene, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo m prehrano ter Republiški sekretariat za finance izdelali ustrezne predpise in navodila, na temelju katerih bodo organizacije združenega ,dela uveljavljale kompenzacije.
Zavod SRS za cene bo skupaj z ustrezno raziskovalno inštitucijo pripravil strokovna gradiva za izvajanje novega zakona o sistemu cen in družbeni kontroli cen.
Zavod SR Slovenije za statistiko bo ob sodelovanju Zavoda SR Slovenije za cene, Republiškega sekretariata za delo, Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje in Zveze sindikatov Slovenije do aprila 1978 razširil listo proizvodov za spremljanje rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, pri čemer bo zlasti upošteval potrebe po spremljanju cen za posamezne skupine proizvodov različne kakovosti ter tako omogočil pripravo metodologije za ugotavljanje rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin glede na višino dohodka različnih skupin družin.
V	letu 1978 bodo proizvodne organizacije združenega dela in organizacije združenega dela za promet blaga intenzivirale propes medsebojnega povezovanja na osnovi odnosov v okviru skupnega prihodka. S tem se bodo kupoprodajna razmerja med proizvodnjo in trgovino močno zožila, vse bolj pa se bo uveljavljalo načrtovanje skupne poslovne in razvojne politike.
Dogovor med predstavniki organizacij združenega dela po posameznih strokah in dejavnostih s področja proizvodnje in trgovine bodo pospeševali Republiški komite za tržišče in cene, ustrezni upravni organi s področja gospodarstva in Gospodarska zbornica Slovenije (Združenje TOZD trgovine). Republiški komite za tržišče in cene in Združenje TOZD trgovine bosta proučila probleme, ki zavirajo proces povezovanja proizvodnje in trgovine z vidika predpisov in pripravila predloge za spremembe in dopolnitve teh predpisov.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo na predlog pristojnih republiških upravnih organov in Narodne banke Slovenije z odlokom določil obseg, način in druge pogoje za kreditiranje obratnih sredstev republiških blagovnih rezerv in bančnega kreditnega potenciala. če s samoupravnim sporazumom ne bi našli ustrezne rešitve. Če se bo pokazala potreba, bo Republiški komite za tržišče in cene dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma o namenih in pogojih
bančnih kreditov za financiranje za izgradnjo skladišč za republiške blagovne rezerve.
Zavod SR Slovenije za rezerve bo pripravil v sodelovanju z Republiškim komitejem za energetiko, Republiškim sekretariatom za industrijo, Gospodarsko zbornico Slovenije in organizacijami združenega dela srednjeročni program republiških stalnih blagovnih rezerv industrijskih proizvodov.
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Republiški komite za tržišče in cene ter Gospodarska zbornica Slovenije bodo pripravili bilanco prehrambenih proizvodov SR Slovenije, posebno tistih, ki so v sistemu zaščitnih cen.
Republiški komite za tržišče in cene, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Gospodarska zbornica Slovenije bodo pripravili predlog proizvodov, ki bodo v sistemu zaščitnih cen republike, ter predlog proizvodov, za katere bodo v SR Sloveniji oblikovane tržne rezerve.
Republiški komite za tržišče in cene bo v sodelovanju s poslovnimi bankami ter z ustreznimi organi in organizacijami združenega dela pripravil družbeni dogovor p oblikovanju republiških tržnih blagovnih rezerv.
17.	Na področju stanovanjske in komunalne izgradnje ter stanovanjske in komunalne politike
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije in Zveza komunalnih skupnosti Slovenije bosta skupaj z občinskimi stanovanjskimi in komunalnimi skupnostmi s posebnimi sporazumi usklajevali uresničevanje srednjeročnih programov občin in republike. Na teh osnovah bosta zagotovili:
—	da bo stanovanjska politika in njeno izvajanje v funkciji dinamičnega in učinkovitejšega razvoja, k čemur bodo v večjih meri prispevale občine, krajevne skupnosti ter stanovanjske in komunalne skupnosti;
—	da se sistematično uveljavlja načelo večje udeležbe sredstev občanov pri reševanju njihovih stanovanjskih problemov;
—	da se z usmerjeno stanovanjsko gradnjo še nadalje izboljšujejo stanovanjske razmere delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, mladih družin in starejših občanov;
—	dodelavo sistema za subvencioniranje stanarin in na tej osnovi sredstva za delno nadomeščanje;
—	dogovorjen delež sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov;
—	reševanje stanovanjskih problemov kadrov v manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih;
—	začetek izdelave dolgoročnega programa razvoja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva In registra stanovanj v SR Sloveniji:
—	intenzivnejše vključevanje raziskovalnega dela v reševanje konkretnih problemov na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
—	aktivno sodelovanje pri pridobivanju in urejanju zemljišč za stanovanjsko gradnjo;
—	pripravo strokovnih gradiv za funkcionalno in racionalno revitalizacijo stanovanjskega fonda;
—	sprejem družbenega dogovora o oblikovanju ceh v stanovanjski gradnji in samoupravnih sporazumov o uvajanju ekonomskih stanarin. Na področju komunalnih storitev se bodo cene oblikovale v skladu s sprejeto politiko cen.
S tem bo opredeljen način oblikovanja cen za stanovanjsko gradnjo in hitrejše uvajanje industrijskega načina gradnje, racionalizacije ter kompleksno urejanje stanovanjskih sosesk;
— Gospodarska zbornica Slovenije in Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bosta na osnovi družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske izgradnje izdelali program racionalizacije stanovanjske izgradnje.
Mestne in občinske skupščine ter komunalne skupnosti bodo pravočasno zagotovile in komunalno opremile stavbna zemljišča za serijsko gradnjo stanovanjskih objektov. V ta namen bodo banke kreditirale komunalno dejavnost pod ugodnejšimi pogoji.
Glede na predvideno zagotavljanje sredstev za usmerjeno in solidarnostno gradnjo iz čistega dohodka bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije skupaj z Zvezo stanovanjskih skupnosti in Zvezo komunalnih skupnosti pripravil predlog ukrepov, da se v predhodnem obdobju zagotovi kontinuiteta pritoka sredstev za izvajanje srednjeročnega programa stanovanjske gradnje.
18.	Na področju družbenih dejavnosti
Udeleženci svobodne menjave dela v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti bodo zaradi hitrejšega uveljavljanja z družbenim planom SR Slovenije opredeljenih prednostnih dejavnosti zagotovili ustrezno prerazporeditev združenih sredstev v korist teh prednostnih dejavnosti. Te usmeritve bodo udeleženci v svobodni menjavi dela zagotovili v dopolnilih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih bodo sprejeli do 31. marca 19"8.
Samoupravne interesne skupnosti bodo ugotovile nominalno vrednost programov za leto 1978 na podlagi dopolnil k samoupravnih sporazumom o temeljih svojih planov, unoštevaje porast cen v preteklih dveh letih ter razliko med planiranim nominalnim porastom družbenega proizvoda in planirano realno rastjo družbenega proizvoda leta 1978, v primerjavi z letom
1977.	Upoštevaje to enotno izhodišče, bodo samoupravne interesne skupnosti dokončno^uskladile obseg materialnih obveznosti z doseženim dohodkom po zaključnih računih za leto 1978.
Dosedanji viri in osnove za združevanje sredstev bodo podaljšani z zakonom do 31. decembra 1978, prav tako bodo opredeljene akontacije za prve štiri mesece
1978.
V	teku leta 1978 pa bodo udeleženci svobodne menjave dela opredelili nove vire. osnove in merila skladno s sistemskim zakonom, ki bo določil podlage za uveljavljanje ustavnih načel o svobodni menjavi dela na področju družbenih dejavnosti, tako da bodo najkasneje s 1. januarjem 1979 uveljavili nov sistem združevanja sredstev. Pri tem bodo še posebno pozornost posvetili uveliavitvl takega sistema solidarnega združevanja sredstev za dogovorjene skupne družbene potrebe. ki bo učinkoviteje in hitreje odpravljal razlike v možnostih posameznih območij za koriščenje storitev teh dejavnosti.
V	okviru svobodne menjave dela se bo v letu 1978 pospešil proces krepitve neposredne menjave dela in menjave dela krajevnih skupnosti tako, da se bo delež sredstev iz teh oblik menjave povečal v odnosu na celotna sredstva za družbene dejavnosti.
V	TOZD materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo s samoupravnimi sporazumi o neposred-
ni menjavi dela dopolnjevali programe samoupravnih interesnih skupnosti in s tem konkretneje uresničevali svoje neposredne potrebe po storitvah družbenih dejavnosti.
Pri uresničevanju svobodne menjave neposredno in po krajevnih skupnostih bodo izvajalci storitev oblikovali povračila za opravljanje dejavnosti oziroma opravljene storitve (cena storitev) tako, da ne bodo bistveno odstopala od cen storitev po samoupravnih sporazumih o temeljih planov samoupravnih Interesnih skupnosti oziroma po zajamčenih, skupnih in dopolnilnih programih družbenih dejavnosti. Obenem bodo skrbeli, da bodo ti programi zagotovljeni v dogovorjenem obsegu in ob stalnem izboljševanju kvalitete storitev. Samoupravne interesne skupnosti bodo spodbujale ustanavljanje enot in temeljnih skupnosti na posameznih območjih ali področjih.
Materialni položaj delavcev v družbenih dejavnostih bo v letu 1978 bolj odvisen od gospodarjenja s prihodkom, ki ga ustvarjajo TOZD družbenih dejavnosti s svojimi storitvami, zato bodo v družbenih dejavnostih posebno skrbno analizirali materialne stroške, politiko zaposlovanja in politiko investiranja ter na teh osnovah racionalizirali poslovanje.
Samoupravne interesne skupnosti bodo dograjevale strukturo cene storitev v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumno temeljih planov in pri tem v dohodku vkalkulirale osebne dohodke kot enega od elementov cene tako, da bodo čimbolj usklajeni z osebnimi dohodki delavcev na drugih področjih združenega dela.
19.	Na področju izobraževanja
Izobraževalna skupnost Slovenije bo:
—	skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije in ustreznimi organi Zveže sindikatov Slovenije nadaljevala z ustanavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti tako, da bodo le-te v letu 1978 ustanovljene za vsa področja proizvodnje in terciarnih dejavnosti, za področja družbenih dejavnosti pa glede na uveljavitev zakona o družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela;
—	skupaj s posebnimi in občinskimi izobraževalnimi skupnostmi izoblikovale mrežo usmerjenega izobraževanja;
—	skupaj s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, Zvezo skupnosti za zaposlovanje in Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje usmerjala mladino v izobraževanje v skladu z ugotovljenimi kadrovskimi potrebami in pri tem uveljavljala ukrepe, kot so določanje izobraževalnih zmogljivosti za posamezne poklice, okrepljene akcije poklicnega svetovanja In druge;
—	sprejela merila za združevanje in uporabo sredstev, združenih v skladu s samoupravnimi sporazumi o osnovah plana vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 za adaptacije, rekonstrukcije in novogradnje centrov usmerjenega izobraževanja;
—	pripravila normative za gradnjo in opremo objektov, ki so namenjeni usmerjenemu izobraževanju.
Odbor podpisnikov družbenega dogovora o izgradnji domov učencev in študentov bo skupaj z zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotovil izgradnjo zmogljivosti, predvidenih za leto 1978, in pravočasen začetek izgradnje domov po programu za leto 1979.
Organi po družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju bodo na podlagi spremenjenega in dopolnjenega družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji pripravili dopolnitve samoupravnega sporazuma in drugih aktov o urejanju štipendiranja, s čimer se bo pospešil proces podružbljanja štipendiranja in usklajevanja štipendijske politike s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Zveza skupnosti za zaposlovanje bo nadaljevala z izdelavo nomenklature in profilov poklicev; v tem okviru bo za področje vzgoje in izobraževanja izdelala nomenklaturo in profile poklicev za osnovno šolstvo.
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje bo nadaljeval z izdelavo metodologije planiranja in globalne projekcije dolgoročnih kadrovskih potreb v skladu z razvojnimi načrti organizacij združenega dela, kar je neobhoden pogoj za usklajevanje obsega in strukture izobraževanja s potrebami združenega dela in za uspešno preobrazbo vzgoj no-izobraževalnega sistema.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje bo:
—	nadaljeval s pripravo sistemskih, strokovnih in drugih osnov za uvajanje reforme vzgojno-izobraže-valnega sistema, s tem da bo pripravil zakon o usmerjenem izobraževanju in koordiniral uresničevanje akcij in nalog za preobrazbo šolstva in uvajanje usmerjenega izobraževanja;
—	na osnovi enotne klasifikacijske lestvice in kadrovskih potreb, sprejel nomenklaturo in pospešil izdelovanje profilov poklicev za osnovno šolstvo.
20.	Na področju raziskovalnega dela
Raziskovalna skupnost Slovenije bo:
—	na podlagi splošnega družbenega interesa opredelila skupni raziskovalni program, v katerem bodo posebej poudarjene humanistične in nacionalne raziskave, ter nekatere fundamentalne raziskave s področja družbenih, medicinskih, naravoslovnih in tehničnih ved v skladu z usmeritvami družbenega plana;
—	za spreminjanje učinkov raziskovalnega dela in uporabe dosežkov aplikativnih in razvojnih raziskav v okviru inovacijskih procesov, izpolnila in uskladila metodologijo ter kriterije za ocenjevanje konkretnih projektov in usmerjenih programov;
—	skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti, organizirala strokovne razprave o usmeritvah raziskovalne dejavnosti, glede na njihove srednjeročne in dolgoročne razvojne potrebe;
—	dopolnila metodologijo za posredovanje raziskovalnih dosežkov uporabnikom, ter metod za spodbujanje interesa uporabnikov za uporabo raziskovalnih dosežkov, ter temu ustrezno razvijala informacijski sistem;
—	skupaj z občinskimi raziskovalnimi skupnostmi in področnimi raziskovalnimi skupnostmi, sodelovala v procesu nadaljnjega odgrajevanja samoupravnega sistema in oblikovanja ustrezne sestave delegatov v zborih uporabnikov;
—	skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije, opredelila in verificirala konkretne projekte in usmerjene programe, usklajene s planom zlasti še projekte in programe na manj razvitih območjih ter pospešila sklepanje samoupravnih sporazumov za njihovo .izvajanje med izvajalci in uporabniki, kot enega od načinov združevanja dela in sredstev na področju raziskovalne dejavnosti. V tem okviru bo s svojo aktivnostjo
prispevala k uveljavitvi takih delegatsko zasnovanih projektov in programskih svetov, ki bodo usmerjali in nadzorovali izvajanje dela ter delovno organiziranost izvajalcev;
—	skupaj z drugimi nosilci pospeševala nadaljnjo samoupravno preobrazbo mednarodnega znanstveno tehničnega sodelovanja ter razvijala medrepubliško so-delovahje ha osnovi verificiranih konkretnih projektov in usmerjenih programov.
Gospodarska zbornica Slovenije bo:
—	skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije dala pobudo, da bo v okviru uveljavljanja samoupravnega družbenega planiranja in dograjevanja celovitega sistema raziskovalne dejavnosti ter zagotavljanja njunega vključevanja v združeno delo, vsaka TOZD in samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarskih irr družbenih dejavnosti vključila potrebe in osnovno usmeritev inovacijske in raziskovalne dejavnosti v temeljne plane ter zagotovila ustrezna sredstva za izvajanje teh programov. Hkrati bo potrebno ustanavljati v organizacijah združenega dela ustrezne samoupravne in strokovne organe, z nalogo spodbujanja in vključevanja raziskovalne dejavnosti v odločitvene in proizvodne procese.
Republiški komite za raziskovalno dejavnost bo:
—	pripravil osnove, kriterije in merila za določanje amortizacije znanja kot ene izmed sistemskih osnov za izpeljavo svobodne menjave dela na področju raziskovalne dejavnosti s predlogi predpisov;
—	pripravil metodologijo zajemanja podatkov o vlaganjih v rast tehničnega napredka v združenem delu, ki bo zajemala podatke o vlaganju v celotno inovacijsko in raziskovalno dejavnost.
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje bo:
—	skupaj z Zavodom SR Slovenije za statistiko, Službo družbenega knjigovodstva, Gospodarsko zbornico Slovenije, Raziskovalno skupnostjo Slovenije in Republiškim komitejem za raziskovalno dejavnost v skladu z novo definiranimi družbenoekonomskimi odnosi in funkcijo raziskovalne dejavnosti na osnovi zakona o združenem delu uskladil, poenotil, izpopolnil in razširil sistem zajemanja podatkov ter tako omogočil dovolj zanesljivo spremljanje uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in Dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1976—1980 v zvezi z gibanjem celotnih sredstev, namenjenih pospeševanju in razvijanju raziskovalne dejavnosti v republiki.
21.	Na področju kulturnih dejavnosti
Kulturna skupnost Slovenije bo:
—	pospešila nadaljnji razvoj in samoupravno oblikovanje kulturnih skupnosti ter še posebej uveljavljanje temeljnih skupnosti ali enot za posamezna kulturna področja in območja;
—	spodbujala samoupravno organiziranje v organizacijah združenega dela s podrdčja kulture;
—	usmerjala, povezovala in usklajevala napore pri uveljavljanju svobodne menjave dela, pri izdelavi normativov in standardov in pri oblikovanju prvin za določanje samoupravno dogovorjenega povračila za opravljanje dejavnosti oziroma za opravljene storitve na kulturnem področju;
—	poskrbela za oblikovanje in uskladitev določil in samoupravnih aktov, ki urejajo postopke družbe-
nega planiranja, v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja v SR Sloveniji;
—	spodbudila razpravo o obsegu in vsebini programa skupnih nalog Kulturne skupnosti Slovenije;
—	z dogovorjenimi deleži zagotavljala dogovorjene programe organizacij združenega dela s področja gledališke in glasbene dejavnosti in varstva kulturne dediščine, prednostno pospeševala knjižničarstvo in založništvo, gledališko dejavnost in varstvo kulturno dediščine ter podpirala tiste akcije, ki imajo poseben pomen za rast samoupravne kulturne osebnosti delovnih ljudi in občanov, za razvoj posameznih kulturnih dejavnosti in za kulturni razvoj celotne SRS;
—	solidarnostno spodbujala in pospeševala razvoj kulturnih dejavnosti na manj razvitih območjih;
—	bogatila kulturne programe RTV v sodelovanju z gledališkimi, glasbenimi, filmskimi in drugimi kulturnimi organizacijami;
—	ponovno proučila in preverila podatke o naložbah in prednostno pospeševala gradnjo kulturnih domov v občinskih središčih in v glavnem mestu SR Slovenije, kulturne gradnje na manj razvitih območjih in gradnje, pomembne za nacionalni kulturni razvoj; v okviru zgornjih sredstev za novogradnje bo zagotovila s samoupravnim' sporazumom dogovorjeni znesek za gradnjo Kulturnega doma Ivan Cankar.
Republiški komite za kulturo bo:
—	upoštevajoč specifiko posameznih kulturnih dejavnosti, opredelil v predpisih za področje gledališke in glasbene dejavnosti, knjižničarstva, muzejske dejavnosti in varstva kulturnih spomenikov družbenoekonomske osnove za uveljavitev svobodne menjave dela ter s pomočjo strokovnih ustanov pripravil analize gmotnega in kadrovskega stanja, družbene problematike teh dejavnosti in družbenoekonomskega položaja samostojnih umetnikov v SR Sloveniji.
22.	Na področju zdravstvenega varstva
Zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji bodo:
—	vzpodbujale tako samoupravno organiziranost zdravstvenih delavcev, k^bo odražala medsebojno dohodkovno in tehnološko povezanost in soodvisnost zdravstvenih delavcev, združenih v zdravstvenih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, in zagotovile kompleksno zdravstveno varstvo prebivalstva. Pri tem bodo zagotovile odločilen vpliv uporabnikov na vseh ravneh organiziranosti izvajalcev zdravstvenega varstva;
—	dograjevale sistem solidarnosti na občinski, medobčinski in republiški ravni, pri čemer je nujno uresničiti tudi nov pristop za pripadnost prispevkov po načelih lil. člena ustave SR Slovenije;
—	zaradi boljšega in hitrejšega informiranja delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi ter njihovih delegatov v zvezi s sprejemanjem programov zdravstvenega varstva in uresničevanjem svobodne menjave dela vzpostavile celovit računalniško zasnovan zdravstveno informacijski sistem v okviru druž-beno-informacijskega sistema;
—	sodelovale pri oblikovanju posebne skupnosti za zdravstveno šolstvo in izdelavi ustreznih programov.
Za izvajanje vseh nalog je nujna nadaljnja krepitev vloge in položaja občinskih zdravstvenih skupnosti kot mesta za sporazumevanje med uporabniki in
izvajalci za načrtovanje in izvajanje zdravstvenega varstva.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo bo:
—	pripravil posebne zakone o zdravstvenem varstvu, socialnem skrbstvu in otroškem varstvu;
—	sodeloval pri pripravi predloga o socialnem varstvu;
—	skupaj z zdravstvenimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pripravil izhodišča za samoupravni sporazum o profilih in nazivih zdravstvenih delavcev in pripravil koncept usmerjenega izobraževanja zdravstvenih delavcev;
—	izdelal koncept Službe za medicino dela, prometa in športa v SR Sloveniji;
—	izdelal koncept razvoja bigiensko-epidemiolo-ške službe v Ljubljani, regijah in republiki;
—	na podlagi spremljanja in analiziranja problematike bolezenskih izostankov z dela predlagal ukrepe za zmanjševanje izostankov z dela;
—	v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za delo pripravil predpis o strokovnih in tehničnih pogojih za delo zavodov za usposabljanje invalidnih oseb in o strokovni usposobljenosti oseb za delo v zavodih, ki so pooblaščeni za aplikativno raziskovalno dejavnost.
23.	Na področju socialnega varstva
Zveza skupnosti otroškega varstva bo:
—	pobudnik pri ustanavljanju enot skupnosti otroškega varstva v krajevnih skupnostih;
—	sodelovala pri dograjevanju sistema družbenega varstva predšolskih otrok in z dajanjem strokovnih predlogov pomagala pri uvajanju novih oblik vzgoje in varstva teh otrok;
—	dajala pobude za izpolnitev samoupravne organiziranosti vzgojnovarstvenih organizacij v skladu z zakonom o združenem delu;
—	pripravila predlog delovnih in drugih normativov kot osnove za izvajanje svobodne menjave dela na področju vzgojnovarstvene dejavnosti.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo:
—^ pripravila predlog izhodišč za opredelitev živ-1 jenskega minimuma in izoblikovala samoupravni sporazum o kriterijih za ugotavljanje pravice do družbenih denarnih pomoči;
—	pripravila izhodišča za sklenitev dogovora o cenah in elementih cene oskrbnega dne v zavodih za izobraževanje in usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;
—	pripravila predlog normativov za določanje realne višine rejnine, glede na sporazum o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti.
Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov bo:
—	pripravil predlog za dvotretjinsko realizacijo družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, katere podeljujejo občinske skupščine;
—	pripravil predlog za ureditev materialnega položaja žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter predlog za ureditev materialnega položaja družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter predlog za sistemsko urejanje grobišč in grobov borcev.
Stanovanjske samoupravne interesne skupnosti bodo skupaj s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in organizacijami združenega dela sprejele ukrepe za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov in domskega varstva borcev NOV.
Zdravstvena skupnost Slovenijo bo skupaj z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo, Republiškim komitejem za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov in z Raziskovalno skupnostjo Slovenije v letu 1978 proučila problematiko zdravstvenega varstva borcev v zamejstvu in predlagala ukrepe.
Skupnost socialnega varstva SR Slovenije bo na podlagi študije o osebnih prejemkih socialnega značaja, ki jo bo pripravil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, upoštevaje dosedanje ekonomsko-socialne spremembe, ponovno proučila celoto vseh tistih socialnih pravic, ki se uresničujejo V obliki osebnih prejemkov ter skupaj z Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo pripravila predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih politike socialnih korektivov.
24.	Na področju zaposlovanja
Skupnosti za zaposlovanje:
bodo v sodelovanju z udeleženci družbenega dogovora in podpisniki samoupravnih sporazumov o minimalnih standardih življenjskih in kulturnih pogojev pri zaposlovanju delavcev spremljale uresničevanje in izpolnjevanje določil in obvez tega dogovora ter svoje ugotovitve in predloge posredovale izvršnim svetom občin;
—	v skladu z obveznostmi, katere jim nalagajo že sprejeti dokumenti, spremljale in analizirale vse pomembne elemente kadrovske politiko in uresničevanje predvideno rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike posredovale svoje ugotovitve Organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim skupnostim kot osnovo za pripravo ustreznih ukrepov pri izvajanju kadrovske politike in politike zaposlovanja.
— Republiški sekretariat za industrijo bo v sodelovanju z drugimi upravnimi organi dokončal analizo pogojev za pridobivanje dohodka v organizacijah združenega dela, ki zaposlujejo pretežno ženske, in pripravil oredlog možnih ukrepov za sistemske rešitve.
25.	Na področju urejanjf delovnih razmerij, socialne varnosti in preventivnega varstva delovnih ljudi
Republiški Sekretariat za delo bot
—	predložil poročilo o rezultatih izvajanja priporočil in sklepov Skupščine SR Slovenije o nočnem delu žensk in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu s posebnim ozirom na okoliščino, da je leto 1978 določeno kot zadnji rok za odpravo fločndga dela žensk ih mladine v omenjenih dejavnostih in predlog eventualnih ukrepov;
—	izdelal poročilo o izvajanju sklepov Irt priporočil skupščine SR Slovenije za reSevanje problematike na področju zaposlovanja ter sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za postopno vr&Čanje delavčev in predlog eventualnih ukrepov;
—	pripravil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti;
—	proučil možnosti za razširitev pravic in omilitev kriterijev za pridobitev varstvenega dodatka prt starostni pokojnini kmetov — borcev NOV;
—	v sodelovanju s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in republiškimi upravnimi organi pripravil predlog ukrepov za zboljšanje preventivnega varstva delovnih ljudi.
26.	Na področju uveljavljanja zakona o združenem delu
Za uveljavljanje zakona o združenem delu bo treba v letu 1078 pripraviti zlasti zakone z naslednjih področij:
—	uresničevanje svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti (nosilec: za posamezne dejavnosti pristojni republiški upravni organi);
—	združevanje sredstev v okviru samoupravriih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in upravljanje v teh skupnostih: sum spadajo zlasti zakon o elektrogospodarstvu, zakon o vodah, zakon o gozdarstvu, zakon o skupnostih za PTT promet in zveze (nosilci: za posamezne dejavnosti pristojni republiški upravni organi);
—	zagotavljanje sredstev za financiranje splošnih družbenih potreb; to je gradivo ustreznih davčnih zakonov (nosilec: Republiški sekretariat za finance);
—	združevanje delovnih ljudi v obrtne zadruge ter njihovo sodelovanje z organizacijami združenega dela In Ustanavljanje pogodbenih organizacij (nosilec: Republiški sekretariat za industrijo);
—	položaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško dejavnbšt, njihovo povezovanje med seboj in sodelovanje z organizacijami združenega dela (nosilec: Republiški komite za kulturo);
—	združevanje kmetov (nosilec: Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano);
—	opravljanje gospodarskih dejavnosti v družbenih organizacijah in društvih (nosilec: Republiški sekretariat za notranje zadeve).
0
27.	Na področju družbene prehrane
ŠOZD MP združeno podjetje živilske industrije be dbkončal študijo »Družbene prehrane — centralna priprava in distribucija v SR Sloveniji«, ki bo esnbva za enotnejše usmerjanje orgapizirane prehrane izven doma za vse kategorije potrošnikov.
HP Kolinska bo nadaljevala s pripravami za iž-gfadnjo obrata za proizvodnjo In distribucijo pripravljenih ih polpripravljenih jedi, z lokacijo v Ljubljani, rta osrtovt dokončane študije stanja družbene prehrane v mestu Ljubljana.
Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarska zbornica Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije bodo dali pobudo za razprave o pripravljenem gradivu enotnega republiškega pristopa k organizirani prehrani v Skupščini SR Slovenije, Skupščini mesta Ljubljane, občinskih skupščinah in družbenopolitičnih organizacijah ter potencialno zainteresiranih organizacijah združenega dela.
28.	Na področju prostorskega planiranja
Z dogovori o temeljih prostorskih planov irt s prostorskimi plani bodo dane osnove za reševanje neka-
tcrih problemov prostorskega urejanja, zemljiške politike in varovanja človekovega okolja v funkciji celovite družbene reprodukcije. Metodološke osnove, minimalne kazalce in kartografske podloge bo predpisal Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem.
Udeleženci v procesu prostorskega planiranja, zlasti samoupravne interesne skupnosti v občinah in republiki, bodo za te naloge v letu 1978 zagotovili ustrezne organizacijske, kadrovske in materialne pogoje.
Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem, bo v sodelovanju z drugimi odgovornimi dejavniki analiziral učne programe za urbanistično in prostorsko planiranje, ter predlagal spremembe glede na novo vlogo prostorskega planiranja kot sestavnega dela družbenega planiranja. Sodeloval bo tudi pri usklajevanju in usmerjevanju raziskovalnega dela na teh področjih.
V	letu 19V8 bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije v okviru svojih pristojnosti začel akcijo za pospešeno urejevanje odprtih vprašanj zemljiške politike, prostorskega planiranja, izboljšanja urbanistične discipline, učinkovitega varstva kmetijskih zemljišč in varstva okolja. Proučil bo nekatera vprašanja zemljiške politike in predlagal rešitve, ki bodo prispevale k večjemu poenotenju in učinkovitosti politike na tem področju.
29.	Varstvo okolja
Republiški komite za varstvo okolja bo skupaj z Raziskovalno skupnostjo Slovenije in ustreznimi organi Gospodarske zbornice Slovenije izdelal akcijske programe za saniranje najbolj perečih problemov v človekovem okolju. V ta namen bodo dopoljeni tudi dolgoročni raziskovalni projekti.
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje in Republiški komite za varstvo okolja bosta skupaj z Izobraževalno in Raziskovalno skupnostjo ter Zavodom za šolstvo SR Slovenije proučila in ocenila učne in študijske programe z vidika vključevanja splošnega in specialnega znanja o varstvu okolja.
Republiški komite za varstvo okolja bo ob pomoči Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem in v sodelovanju s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi nadaljeval prizadevanja za uvedbo opazovalnega sistema za probleme okolja (monitoring) v SR Sloveniji in v letu 1978 predložil projekt razvoja tega sistema ter koncepcijo ustrezne informacijsko dokumentacijske službe, skladno s principi INDOK dejavnosti.
Nosilci družbenega planiranja, bodo svoje planske dokumente postopoma dopolnjevali z elementi varstva okolja ter se za skupne naloge s tega področja dogovarjali š samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
Zaradi zavarovanja naravnih in krajinskih vrednot " bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, pripravil ustrezne zakonske predloge, če ne bodo rešitve dane v dogovorih o temeljih prostorskih planov.
V	okviru federacije si bo SR Slovenija prizadevala za izpolnjevanje zakonodaje in ustreznih standardov, ter za nadaljnje uresničevanje mednarodnih dogovorov s področja varstva okolja.
30.	V letu 1978 bodo sprejeti naslednji pomembnejši družbeni dogovori in samoupravni sporazumi:
1.	Družbeni dogovgor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji
Nosilec: Republiški komite za tržišče in cene Rok: Prvo trimesečje 1978
2.	Dogovor o izvajanju politike cen v letu 1978 iz pristojnosti republike in občin
Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in izvršni sveti skupščin občin Rok: Februar 1978
3.	Družbeni dogovor o usmerjanju vlaganj sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela, o usmerjanju dolgoročne proizvodne kooperacije, poslovno tehničnega sodelovanja s tujino in o odstopanju in pridobivanju tehnologije
Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije Rok: 1978
4.	Družbeni dogovor o čuvanju, varovanju in odkrivanju rudnih bogastev
Nosilec: Republiški sekretariat za industrijo Rok: 1978
5.	Dogovor o izvajanju in načinu financiranja del razširjene biološke reprodukcije gozdov
Nosilec: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije
Rok: Prvo polletje 1978
6.	Družbeni dogovor o zagotovitvi dela materialne osnove o programski usmeritvi ter o organizacijskih in tehničnih vprašanjih na področju tiska in radiodifuzije v SR Sloveniji
Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Rok: 1978
7.	Družbeni dogovor o skupni izgradnji informacijskih sistemov v republiki, ki bo vključeval zlasti upravne dejavnosti v občinah in republiki ter družbene dejavnosti
Nosilec: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Rok: 1978
8.	Samoupravni sporazum o medsebojnem informiranju in sodelovanju pri usklajevanju investicijskih namer
Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije Rok:: 1978
9.	Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razvoj informacijskih sistemov na področju gospodarstva
Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije Rok: 1978
‘ 10. Samoupravni sporazum o razporeditvi sredstev bivšega državnega kapitala za vlaganja v nakup zemlje in za skupna vlaganja v okviru zadružnih organizacij
Nosilec: Kmetijska razvojna skupnost Rok: Prvo četrtletje 1978
11.	Samoupravni sporazum o programu pospeševanja modernizacije predelave mleka in proizvodne usmeritve, ter oblikovanju dohodkovnih odnosov, ki ga bodo sklenile kmetijske organizacije združenega dela in zadružne organizacije z organizacijami, ki pridelujejo mleko
Nosilec: Živinorejska poslovna skupnost Rok: Prvo četrtletje 1978
12.	Samoupravni sporazum o merilih in kriterijih za oblikovanje cen gozdnih sortimentov in zagotovitev odvzema drobnega lesa listavcev
Nosilec: Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije
Rok: Prva polovica 1978
13.	Samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju porabnikov celuloznega lesa s proizvajalci
Nosilec: SOZD Slovenija papir Rok: 1978
14.	Samoupravni sporazum o delitvi dela med javnim cestnim in železniškim prometom .
Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije Rok: Prva polovica 1978
15.	Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji
Nosilec: Iniciativni odbor za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za letališki promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Rok: Prvo četrtletje 1978
16.	Samoupravni sporazum turističnega gospodarstva o ustanovitvi ustrezne skupnosti turističnega gospodarstva za SR Slovenijo
Nosilec: Gospodarska zbornica Slovenije Rok: 1978
17.	Samoupravni sporazum med območnimi skupnostmi za ceste, v katerih bodo predvidena solidarnostna sredstva za hitrejši razvoj lokalnega cestnega omrežja na manj razvitih območjih
Nosilec: Republiška skupnost za ceste
18.	Samoupravni sporazum o temeljih planov ekonomskih odnosov s tujino
Nosilec: Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino Rok: 1978
19.	Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih in postopkih za doseganje dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz
Nosilec: Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino Rok: 1978
20.	Samoupravni sporazum o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino
Nosilec: Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino Rok: 1978
21.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupnosti za izgradnjo energetske cone v Kopru
Nosilec: Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin
■ Rok: Prva polovica 1978
22.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje s področja kemije, energetike in druge dejavnosti
Nosilec: Sestavljena organizacija združenega dela Polikem, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije
Rok: prvo polletje 1978
23.	Samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju izvajalcev pri gradnji hidro in termo-energet-skih objektov
Nosilec: SOZD Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije Rok: 1978
24.	Samoupravni sporazum o usklajeni porabi viškov drobnih vrst rjavega premoga
Nosilec: REK Zasavje, REK Velenje
Rok: 1978
25.	Aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti
Nosilec: Vse samoupravne interesne skupnosti na ravni občin, regij in republike
Rok: 1. marec 1978
26.	Samoupravni sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva
Nosilec: Zdravstvene samoupravne interesne skupnosti
Rok: prvo polletje 1978
27.	Samoupravni sporazum o razporeditvi zdravstvenih organizacij v SR Sloveniji, opredelitvi njihovih zmogljivosti in o medsebojni delitvi dela
Nosilec: Zdravstvene samoupravne interesne skupnosti
Rok: Prvo polletje 1978
28.	Samoupravni sporazum o kadrovski in štipendijski politiki in o usmerjenem izobraževanju na področju zdravstva v SR Sloveniji
Nosilec: Zdravstvene samoupravne interesne skupnosti
Rok: Prvo polletje 1978
29.	Samoupravni sporazum (družbeni dogovor) o vzpostavitvi celovitega, računalniško zasnovanega, zdravstveno informacijskega sistema
Nosilec: Zdravstvene samoupravne interesne skupnosti in Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Rok: Drugo polletje 1978
30.	Dopolnitev k samoupravnim sporazumom o kriterijih za ugotavljanje pravice do družbenih denarnih pomoči
Nosilec: Skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije
Rok: Prvo polletje 1978
31.	Samoupravni sporazum o kriterijih za določanje realne višine rejnine za obdobje 1978—1980
Nosilec: Skupnost socialnega skrbstva in društva rejnic
Rok: Prvo polletje 1978
32.	Družbeni dogovor (samoupravni sporazum) o osnovah in merilih politike socialnih korektivov
Nosilec: Skupnost socialnega varstva SR Slovenije
Rok: Drugo polletje 1978
33.	Družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike
Nosilec: Sekretariat Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja
Rok: prvo trimesečje 1978
St. 30-34/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1506.
Na podlagi 335. člena, drugega odstavka 336. člena, 16. alinee prvega odstavka 342. člena in prvega odstavka 343. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71., 78., 241., 244. in 245. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 14. decembra 1977 in Skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije dne 28. decembra 1977 sprejela
STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela
I.	STALISCA
1.	Raziskovalna dejavnost kot sestavina združenega dela, zasnovana na marksistični teoretični družbeni misli, se vedno dosledneje uveljavlja kot pomemben dejavnik razvoja proizvajalnih sil in samoupravnih odnosov.
Ustava in dokumenti VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije in X. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije so odprli nove možnosti za osvobajanje človeka in njegovega dela v postopnem preraščanju zgodovinsko pogojenih razrednih odnosov in ustvarjanju skupnosti svobodnih proizvajalcev. Hkrati so bile dane tudi nove možnosti za uveljavitev delavca kot nosilca raziskovalne politike v procesu družbenega razvoja, za samoupravno organiziranje raziskovalne dejavnosti na osnovi združevanja dela in sredstev, svobodne menjave dela in dohodkovnih odnosov, za razmah raziskovalne dejavnosti kot kvalitativnega dejavnika in pomembne sestavine združenega dela.
Cilji in naloge raziskovalne dejavnosti morajo izhajati iz poznavanja družbenih potreb in hotenj ter objektivnih možnosti razvoja. Preseči moramo tradicionalno ločevanje raziskovalnega dela na razvojne, uporabne in temeljne raziskave ter uveljaviti kriterije, ki upoštevajo družbenoekonomsko vlogo in namen raziskovalnega dela.
Prizadevati si moramo za marksistično teoretično in metodološko zasnovanost raziskovalnega dela in njegovo uporabo v družbeni praksi. Znanost in njeni izsledki v družbenopolitični in tehnološki proizvodni praksi morajo učinkovati ne le kot ekonomski in politični, temveč tudi kot aktivni dejavnik družbene in nacionalne neodvisnosti. Zavzemati se je treba za tako znanstveno dejavnost, ki lahko ustvarjalno prispeva k uspešnejšemu razpletanju sodobnih protislovij in k razvijanju samoupravnih družbenih odnosov in uresničevanju srednjeročnih planov gospodarskega in družbenega razvoja. Znanost je vselej razredno opredeljena, dobiti mora obči značaj in se otresti nemarksističnega razlikovanja med znanstveno in ideološko resnico, ki je le oblika boja proti revolucionarnim družbenim silam in spremembam.
V združevanju in svobodni menjavi dela v raziskovalnih skupnostih ter v neposrednih odnosih med raz-raziskovalnimi in drugimi organizacijami združenega dela so bili doseženi pomembni rezultati. Povezava znanosti s človekovo proizvodnjo in naprednimi družbenimi prizadevanji je že ustvarila pomembne rezultate.
Družbeni razvoj zahteva od nas večjo skrb in zavzetost za raziskovalno delo, kajti znanstvena spoznanja in njihova uporaba že v pretežni meri opredeljujejo naravo, kvaliteto in dinamiko družbenoekonomskih odnosov in gospodarskega razvoja.
Raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela je potrebno zagotoviti večjo učinkovitost z urav-
noteženjem raziskovalnih, investicijskih, proizvodnih, prodajnih in finančnih dejavnikov, z njihovo programsko in organizacijsko povezanostjo od rezultatov združenega dela ter z zagotavljanjem vnašanja raziskovalnih dosežkov v proizvodno in družbeno prakso.
Pogoj za uspešnost inovacijskih prizadevanj, skladno s stališči, ki sta jih sprejeli Skupščina SR Slovenije in Skupščina Raziskovalne skupnosti Slovenije dne 30. junija 1976 glede inovacij kot pogoja gospodarskega in celotnega družbenega razvoja in v njegovem sklopu raziskovalne dejavnosti, je medsebojno povezovanje združenega dela in ustvarjanje takšnih družbenih razmer, ki bodo spodbujale dolgoročno usmerjenost organizacij združenega dela v ustvarjanje in uporabo znanja kot bistvenega dejavnika napredka v razmerah znanstveno-tehnične revolucije. Zato je potrebno dograditi celovit sistem planiranja, programiranja, financiranja in izvajanja raziskovalne dejavnosti in zagotoviti njeno vključevanje v združeno delo tako, da bo presežena medsebojna odtujenost te dejavnosti in drugih področij združenega dela. Ob tem je treba opredeliti vlogo in mesto raziskovalne dejavnosti v razvojni problematiki združenega dela in družbe kot celote, kar zahteva polno odgovornost vseh dejavnikov pri programiranju, financiranju in izvajanju medsebojno usklajenih in načrtno opredeljenih oblik raziskovalne dejavnosti.
Raziskovalna dejavnost mora biti vključena — tako kot celotno združeno delo — v družbeno akcijo vseh zavestnih socialističnih sil za humanizacijo družbenih odnosov in kot pomemben dejavnik idejne, politične, ekonomske, kulturne in socialne preobrazbe družbe, na temelju socialističnega Samoupravljanja.
Premalo pozornosti je namenjene ugotavljanju splošne družbene vrednosti in specifične družbene uporabnosti rezultatov raziskovalne dejavnosti in posameznih raziskav, zlasti vrednotenju njenih družbenih in ekonomskih učinkov in posledic izvajanja raziskovalnih načrtov in raziskovalne politike nasploh. Prav tako’ je premalo prizadevanja za večjo zraščenost in povezanost raziskovalne dejavnosti z drugimi dejavniki družbenega razvoja in s tem za njeno večjo učinkovitost, saj je potrebe in pravilno programsko usmerjenost raziskovalnega področja mogoče ugotoviti predvsem v okviru procesov družbenega razvoja in napredka.
\ Na i vseh področjih družbenega dela mora imeti raziskovalna dejavnost neposreden vpliv, trdno materialno in kadrovsko podlago za delo in razvoj, za kar si morajo prizadevati tako izvajalci kot uporabniki.
Raziskovalci in njihove organizacije morajo od vsega začetka sodelovati pri ustvarjanju razvojnih konceptov in morajo ostati nenehno prisotni zaradi interesov in potreb dela in razvoja samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, izhajajoč iz ustvarjalnih pobud, zahtev delavcev v združenem delu, organiziranih socialističnih družbenih sil in njihovih družbenopolitičnih in družbenih organizacij. To pa nujno terja zraščanje znanstvenega dela in družbenopolitične prakse in njunega medsebojnega kritičnega soočanja, dopolnjevanja in preverjanja.
Slovenska akademija znanosti' in umetnosti je pomembno središče raziskovalne dejavnosti, zato je potrebno njene inštitute programsko in delovno vključiti v celoto raziskovalnih prizadevanj.
Visokošolske temeljne organizacije združenega dela so zaradi tesne povezave pedagoškega dela z raziskovalnim tudi pomembna središča znanstvenega dela.
Raziskovalni funkciji visokošolskih temeljnih organizacij združenega dela pa je treba dati večji pomen, saj je raziskovalni proces v bistvu proces učenja, odkrivanja in dopolnjevanja znanja; v skladu s potrebami družbe in združenega dela pa je potrebno zagotoviti, da bodo te dejavnosti v čim večji meri zajete in organizirane tudi v okviru konkretnih projektov in usmerjenih programov.
Večjo skrb je treba posvetiti vzgoji raziskovalcev in njihovemu usmerjanju v raziskovanje družbeno najaktualnejših problemov in zagotoviti pogoje za smotrn in organiziran obojestranski pretok in povezanost raziskovalcev in drugih strokovnih delavcev med raziskovalnimi in visokošolskimi organizacijami ter gospodarstvom in drugimi družbenimi dejavnostmi.
Raziskovalno delo, ki je nepogrešljiv in obvezen del izobraževalnega procesa, je treba v polni meri vključiti v programe usmerjenega izobraževanja, hkrati pa razvijati vse organizacijske oblike za povezovanje ter delovne integracije z drugimi raziskovalnimi organizacijami.
2.	Samoupravno družbeno planiranje, v katerem mora vsaka temeljna organizacija že z elementi za svoj plan določiti temeljno usmeritev svojega razvoja, pri tem pa vključiti vanj raziskovalno dejavnost in jo usklajevati z drugimi nosilci družbenega planiranja, se prepočasi uveljavlja. Povezava z drugimi elementi družbenega planiranja bo prispevala k podrobnejši opredelitvi dohodkovnih odnosov in s tem k večji učinkovitosti skupnega programa raziskovalne dejavnosti, ki se uresničuje v procesu svobodne menjave dela, prek ali v okviru raziskovalnih skupnosti. V nadaljnjem razvoju samoupravne organiziranosti raziskovalnih skupnosti je treba nameniti posebno pozornost opredelitvi vloge in povečanju vpliva zborov uporabnikov. Na tej podlagi pa bo mogoče povečati učinkovitost tudi pri tistih raziskovalnih programih, ki jih organizacije združenega dela uresničujejo same ali v neposredni medsebojni povezavi mimo raziskovalnih skupnosti.
Usklajeni razvojni programi in plani morajo biti osnova razvoja združenega dela. Razvitost raziskovalnih zmogljivosti, število in kvaliteta kadrov, opremljenost, organiziranost ter angažiranost in finančna sredstva omogočajo neposredno vključevanje raziskovalnega dela v inovacijske procese v združenem delu, v katerih nastajajo novi proizvodi in novi postopki ter se razvijajo novi odnosi. Tem vprašanjem je potrebno posvetiti posebno skrb, zlasti pri izvajanju projektov in programov. Raziskovalne organizacije v sestavi drugih delovnih organizacij in samostojne raziskovalne organizacije zaostajajo pri samoupravnem organiziranju, kar ima za posledice nezadostno vključenost v družbenoekonomske procese in njihovo ločenost od ostalih področij združenega dela.Mz tega izvira tudi premajhna usmerjenost v sedanjo, zlasti pa v dolgoročno predvideno problematiko, tako gospodarske sfere, kakor tudi družbenih dejavnosti. Temeljne organizacije združenega dela v raziskovalnih organizacijah naj bi zagotovile boljše merjenje storilnosti, pravilno lociranje in pravilno usmerjenost strokovnih delavcev, dolgoročno planiranje in usmerjanje kapacitet, prav tako pa tudi obojestranski vpliv delegatov iz raziskovalne sfere in delovnih organizacij (družbenih, proizvodnih in drugih dejavnosti). S tem bi se hitreje uvajali delegatski in dohodkovni odnosi med raziskovalnimi in drugimi organizacijami združenega dela proizvodnih in družbenih dejavnosti.
Za večjo angažiranje raziskovalne dejavnosti v razvojnih prizadevanjih združenega dela je potrebnih
več sistemskih motivacijskih mehanizmov, kajti zaradi sistemske neizdelanosti še ni v zadostni meri omogočena učinkovita in pravočasna realizacija inovacijskih procesov v okviru razširjene reprodukcije, kar povzroča počasnost in ekonomsko škodo zaradi zamud pri uveljavljanju raziskovalnih dosežkov v proizvodno in družbeno prakso.
Da bi v celoti uveljavili projektno in programsko organiziranost v skladu z zakonom o združenem delu, je treba sklepati samoupravne sporazume za oblikovanje in izvajanje konkretnih projektov in usmerjenih programov, saj taki samoupravni sporazumi predstavljajo pomemben način združevanja dela in sredstev na področju raziskovalne dejavnosti. Usmerjeni programi in konkretni projekti kot del celotnih družbenih razvojnih programov postajajo ena od pomembnih novih oblik samoupravnega organiziranja in načrtovanja" rez-iskovalnega dela in okvir za svobodno menjavo dela in za dohodkovne odnose. Za njihovo uspešno izvajanje je potrebno uveljaviti delegatsko zasnovane projektne in programske svete, ki naj usmerjajo in nadzorujejo delo pri projektih in programih in skrbijo, da se izvajalci delovno organizirajo. Oblikovanje usmerjenih programov in konkretnih projektov za obdelavo obsežnejših problemov je zlasti pomembno za razvijanje interdisciplinarnosti v raziskovalni dejavnosti, omogočilo pa bo tudi sodelovanje raziskovalcev različnih strok z različnimi uporabniki ter njihovo medsebojno dohodkovno povezovanje.*
3.	Samoupravna organiziranost raziskovalne dejavnosti v Raziskovalni skupnosti Slovenije, v občinskih raziskovalnih skupnostih ter v področnih raziskovalnih skupnostih daje možnost, da se raziskovalno delo pospešeno in organsko vrašča v celotno združeno delo in da se preusmerja na uresničevanje njegovih raziskovalnih potreb.
Raziskovalne skupnosti so mesto za dogovarjanje o skupni raziskovalni politiki združenega dela in celotne družbene skupnosti. Hkrati pa so dolžne podpirati neposredno svobodno menjavo dela med uporabniki dosežkov in storitev raziskovalne dejavnosti in izvajalci programov. Naloga področnih raziskovalnih skupnosti je usklajevati programe za uresničevanje ciljev družbenih planov, zagotavljanje napredka na ustreznih področjih, skrb za razvoj posameznih področij ter za strokovno kvaliteto raziskovanj.
Čeprav smo dosegli v raziskovalni dejavnosti vrsto pomembnih uspehov, lahko vendarle ugotovimo, da se je raziskovalna dejavnost dokaj pozno samoupravno oblikovala, zlasti v občinah in na posameznih področjih združenega dela.
Z ustanavljanjem občinskih in področnih raziskovalnih skupnosti smo ustvarili nove možnosti, da se raziskovalno delo pospešeno in organsko vrašča v združeno delo in da se samoupravno razvija. Sedanja organiziranost raziskovalne dejavnosti po področjih raziskovalnega dela še ne izhaja dovolj iz združevanja interesov delovnih organizacij in interesnih skupnosti in povzroča vrsto vsebinskih problemov pri oblikovanju in izvajanju raziskovalne politjke v raziskovalnih
• Konkreten projekt v smislu teh stališč imenujemo sklop raziskav, ki naj bi v določenem časovnem obdobju pripeljal do konkretnih dosežkov namenjenih za uporabo. (Na primer zasnova tehnološkega postopka ali naprave, podatki za pomembne družbene odločitve Ipd.).
Uemerjan pros/ram v smislu teh stališč imenujemo sklop raziskav, ki naj bi v določenem časovnem obdobju ustvarili osnovo in sposobnost za poglobljeno raziskovalno delo. po. trebno za pomembne odločitve izbira in izvajanje konkretnih projektov, kakor tudi sklop raziskav, potrebnih zn sistema tlčno zasnovanu obdelave družbeno pomembne problematike.
skupnostih. Raziskovalna dejavnost v vsakodnevni praksi še ni dovolj povezana z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi dejavniki organizirane so-calistične družbene zavesti. To ima za posledico, da v samoupravnih interesnih skupnostih, tako občinskih, področnih kakor tudi republiški, ne prihajajo popolnoma do izraza resnični samoupravni interesi in da je povezanost raziskovalnih organizacij z drugimi organizacijami združenega dela ponekod šibko razvita.
Raziskovalna dejavnost je premalo povezana tudi v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru, kar povzroča razdrobljenost, podvojitve raziskav, nesmotrn prenos tehnologije, zapostavljanje domačih inovacij in patentov itd., zaradi česar je družbena učinkovitost raziskovalne dejavnosti manjša.
O raziskovalni dejavnosti je premalo podatkov. Delegatska baza je o tej dejavnosti pomanjkljivo informirana, kar povzroča dokaj enostranske poglede na celoto in zato tudi napačno sklepanje o stanju na področju raziskovalne dejavnosti. Zato je treba ustvariti Sistem zbiranja podatkov, ki bo omogočil zanesljiv in Skladen vpogled v dogajanje na področju raziskovalne dejavnosti. Ta sistem naj bo del splošnega družbenega informacijskega sistema. Hkrati je treba razviti načine učinkovitega obveščanja vseh udeležencev v raziskovalni dejavnosti o problematiki in predlogih za odločanje.
Zaradi prepočasnega uveljavljanja samoupravnega povezovanja in celovitega sistema družbenega planiranja postajajo raziskovalne skupnosti prepočasi resnično mesto in pospeševalec svobodne menjave dela za izvedbo naj aktualne jšeh, plansko usklajenih konkretnih projektov in usmerjenih programov, za katere zagotavljajo sredstva uporabniki neposredno ali prek in v Okviru raziskovalne skupnosti.
Samoupravna organiziranost v Raziskovalni skupnosti Slovenijo je sicer omogočila bistveno sistemske premike, ki se kažejo predvsem v programskem preusmerjanju raziskovalne sfere na potrebe uporabnikov (možnosti za prijavo potreb uporabnikov, prednost interdisciplinarnim raziskovalnim družbenim projektom, prednost problematiki nerazvitih in problemov dežel v razvoju, odprtost celotnega sistema itd.), vendar terja prehajanje iz panožnega v interdisciplinarni projektni način dela vključitev samoupravnega povezovanja združenega dela in sredstev.
Proizvodne organizacije združenega dela in ostali uporabniki raziskovalnih rezultatov še premalo Skrbijo za vključevanje raziskovalne dejavnosti v svOje razvojne programe in poslovne odločitve; zato tudi ne posvečajo potrebne pozornosti ustreznemu organiziranju samoupravnih in strokovnih organov, kakor tudi razvojnih centroV (kjer so potrebni), ki bi bili sposobni in odgovorni za vključevanje raziskovalnih dosežkov in Za njihovo neposredno pripravo za vključitev v proizvodni proces oziroma za njihovo poznavanje in upoštevanje pri odločitvah poslovne in politične narave. V ustvarjanje in izvajanje konceptov razvoja je potrebno vključiti tako raziskovalne in svetovalne organizacije kakor tudi razvojne centre, kajti na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti primanjkuje samoupravnih in strokovnih organov, ki bi zavestno in Odgovorne skrbeli za vključevanje raziskovalne dejavnosti v razvojne programe in odločitve.
Povečani vpliv delegatov združenega dela v organih upravljanja raziskovalnih organizacij združenega dela bo pospešil njihovo nadaljnje vsebinsko in organizacijsko povezovanje s proizvodnimi organizacijami združenega dela, z njihovimi asociacijami in z ostalimi uporabniki raziskovalnih rezultatov.
Ključni družbeno preverjeni In dogovorjeni konkretni projekti in usmerjeni- programi morajo imeti prednost pri odločanju o raziskovalnih programih. V tem okviru je potrebno, da raziskovalne skupnosti na podlagi ugotovljenega splošnega družbenega interesa opredelijo programe raziskovalne politike na področju humanističnih in nacionalnih ved ter nekaterih dolgoročnih raziskav s področja družbenih, medicinskih, naravoslovnih in tehničnih ved, ki imajo splošen nacionalni pomen.
4.	Na področju raziskovalne dejavnosti še niso dosledno izpeljane oblike povezovanja na podlagi dohodkovnih odnosov med izvajalci in uporabniki raziskovalne dej a vnos ji, v okviru svobodne menjave dela pa še niso določneje opredeljeni elementi in normativi v strukturi cene storitev izvajalcev raziskovalne dejavnosti. Določbe zakona o združenem delu o uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavcev v raziskovalni dejavnosti niso dosledno izpeljane, kar je vzrok, da na področju raziskovalne dejavnosti še ni uresničeno načelo o enakem družbenoekonomskem položaju delavcev raziskovalnih področij, kot ga imajo delavci v neposredni materialni proizvodnji. Odgovornost za uresničevanje opredeljenega družbenoekonomskega položaja raziskovalnih delavcev in raziskovalnega dela nasploh je tako na raziskovalcih kot na vseh drugih delavcih. Ekonomska motiviranost delavcev za povečanje dohodka in s tem v zvezi tudi za vlaganje ustvarjenega oziroma pridobljenega dohodka, o katerem delavec odloča, tja, kjer lahko največ prispeva k povečanju ustvarjanja nove vrednosti, ni razvita v zadostni meri. Prav tako še ni ustrezno uresničena ekonomska zveza med osebnim dohodkom delavca in celotnim dohodkom, ki ga delavec ustvarja s svojim delom in kot upravljalec, ko odloča o sredstvih družbene reprodukcije, o družbenem kapitalu v temeljni organizaciji združenega dela in v družbi kot celoti. Le z dohodkovnim povezovanjem bo možno uveljaviti celovito in skupno odgovornost temeljnih organizacij, njihovih združenj in skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti za naloge na področjih, ki so z družbenim planom Jugoslavije in SR Slovenije ter z dogovori o temeljih planov opredeljena kot prednostna in z vidika nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja najpomembnejša.
S samoupravnimi sporazumi o temeljih plana raziskovalne dejavnosti, drugimi samoupravnimi sporazumi, z neposrednim dogovarjanjem in pogodbami v skladu z zakonom je treba izvajalcem raziskovalne dejavnosti zagotavljati, da v svobodni menjavi dela ustvarjajo In razporejajo dohodek kot rezultat svojega prispevka k novi vrednosti v materialni proizvodnji, k večji produktivnosti družbenega dela in k razvoju družbe v celoti in da s tem uresničujejo enak družbenoekonomski položaj, kakor ga Imajo uporabniki njihovih storitev. Še vedno pa nismo dovolj utrdili zavesti o medsebojnem vplivanju med vlaganjem v raziskovalno dejavnost in akumula-tivnostjo ter uspešnostjo gospodarjenja in v teh odnosih še vse preveč prevladujte močan vpliv administrativnih dejavnikov.
Pri oblikovanju cen raziskovalnega dela In storitev na tem področju bo treba upoštevati, da bo povračilo za opravljanje storitev urejeno s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov in z drugimi samoupravnimi sporazumi, s katerimi bodo trajneje urejene in programsko opredeljene skupaj dogovorjene naloge (enotni program, Skupni program) oziroma trajnejše naloge za
potrebe določenih asociacij združenega dela (raziskovalni centri v organizacijah združenega dela). Povračilo za opravljene storitve za neposredno menjavo dela, ki se določa s samoupravnimi sporazumi v skladu z zakonom, se ne sme bistveno razlikovati od povračila za opravljene storitve, ki se opravljajo s posredno menjavo dela v okviru enotnega skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije. Tako bo omogočeno da se družbenoekonomski položaj izvajalcev hitreje in dosledneje ureja glede na kratkoročne in dolgoročne vidike učinkovanja njihovih storitev.
V skladu z načeli kontinuiranega planiranja bo s samoupravnimi sporazumi opredeljen tudi delež raziskovalne dejavnosti v sredstvih za razširitev materialne osnove dela. Opravljanje raziskovalne dejavnosti se zagotavlja z združevanjem sredstev in iz teh razmerij izhajajočih dohodkovnih odnosov, urejenih s samoupravnimi sporazumij pri čemer se za merilo udeležbe pri dohodku upošteva prispevek k novi vrednosti v materialni proizvodnji, k doseganju in večanju produktivnosti družbenega dela in k razvoju družbe v celoti oziroma k zadovoljevanju skupnih potreb in interesov na področju teh dejavnosti v mejah materialnih možnosti temeljnih organizacij v materialni proizvodnji na podlagi planov in skupaj določenih meril. Tako bo omogočeno, da se družbenoekonomski položaj izvajalcev hitreje in dosledneje ureja glede na kratkoročne in dolgoročne vidike učinkovanja njihovih storitev.
II. PRIPOROČILA
1.	Skupščina SR Slovenije poudarja, da mora opredelitev ciljev in nalog raziskovalne dejavnosti kot sestavine združenega dela temeljiti na spoznanju, kakšne so družbene potrebe in njena hotenja, ob upoštevanju objektivnih možnosti,. pri čemer mora raziskovalna dejavnost težiti k spreminjanju danih odnosov v smislu hitrejše in še bolj učinkovite graditve socialističnih samoupravnih družbenih odnosov.
2.	V nadaljnjem razvoju samoupravne organiziranosti raziskovalnih skupnosti je treba nameniti posebno pozornost opredelitvi vloge in povečanju vpliva zborov uporabnikov; pri tem bodo pomembno vlogo opravile organizirane socialistične družbenopolitične sile v kandidacijskem postopku za člane delegacij v temeljnih skupnostih in za delegate zborov uporabnikov v raziskovalnih skupnostih.
3.	Programski in projektni sveti kot delegatsko oblikovana samoupravna telesa naj' ojrravljajo programsko usmerjanje in nadzor ter naj pospešujejo delovno organiziranost izvajalcev raziskovalnega dela, njihovo interdisciplinarno povezovanje ter povezovanje z združenim delom na podlagi družbeno sprejetih in plansko usmerjenih programov in konkretnih projektov.
4.	Vsi uporabniki raziskovalnih dosežkov in storitev naj razvijajo neposredno svobodno menjavo dela in združevanje dela ter sredstev z raziskovalnimi organizacijami in delavci za uresničevanje tehničnega oziroma gospodarskega in vsestranskega napredka.
5.	Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih naj proučijo svoje razvojne programe z vidika deleža raziskovalne dejavnosti glede na sprejete planske elemente. V skladu z načeli kontinuiranega planiranja naj po potrebi dopolnijo svoje plane in primerno opredelijo pomen in vlogo raziskovalne dejavnosti v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih, pri čemer pa morajo upoštevati svoje realne možnosti in obveznosti, ki so bile sprejete s samo-
upravnim sporazumom o temeljih plana raziskovalne dejavnosti.
Na podlagi sprejetih razvojnih programov naj skupaj z drugimi zainteresiranimi subjekti sklepajo samoupravne sporazume za programsko oblikovanje in izvajanje konkretnih projektov in usmerjenih programov.
Prek svojih delegatov v skupščinah raziskovalnih skupnosti pa naj uveljavljajo zahtevo po smotrnem delovnem povezovanju in usklajevanju raziskovalnih zmogljivosti in hkratnem učinkovitem dohodkovnem povezovanju, kakor je opredeljeno v zakonu o združenem delu.
6.	Družbenopolitične skupnosti, njihovi organi in družbenopolitične organizacije naj ugotovijo svoje dolgoročne potrebe po raziskovalni dejavnosti in kot uporabniki poskrbijo, da se bo uspešno razvijala.
7.	Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva naj pripravijo razvojne programe; zato naj tudi spodbujajo, pripravljajo in tudi materialno zagotavljajo izvajanje raziskovalnih programov za potrebe razvoja svojega področja in prek njih zboljšujejo strokovnost ter večajo učinkovitost svojega delovanja. V ta namen naj ustanovijo potrebne organe in skrbijo za delovno povezovanje raziskovalnih organizacij svojega in drugih področij, krepijo naj spoznanje o vlogi in pomenu znanja in raziskovalnega dela ter usmerjajo dosežke v prizadevanje za boljše osveščanje delavcev, delovnih ljudi in občanov.
8.	Skupščine občin, zlasti pa njihovi zbori združenega dela, naj celovito ocenijo vlogo občinskih raziskovalnih skupnosti, kakor tudi pomen raziskovalne dejavnosti na svojih območjih, z vidika prednostnih razvojnih usmeritev, kakor so jih opredelili s svojimi družbenimi plani za tekoče srednjeročno obdobje. Pri tem naj skrbno presodijo, ali je v dogovorjenem skupnem programu raziskovalne dejavnosti ustrezno zajet tudi tisti del raziskav, ki je z vidika razvoja vsake občine in združenega dela v celoti tako pomemben, da ga ni mogoče prepuščati le neposrednemu dogovarjanju, pač pa je treba pri njem upoštevati v prvi vrsti splošni družbeni interes.
9.	Raziskovalne skupnosti, zlasti pa njihovi zbori uporabnikov, naj posvetijo posebno skrb predlogom organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenih subjektov, ki jih bodo dali za srednjeročne in dolgoročne konkretne projekte in usmerjene programe tako, da: .
—	se opredelijo do vsebine predlogov konkretnih projektov in usmerjenih programov in zagotovijo programsko in delovno povezanost ter opredelijo odgovornost uporabnikov in izvajalcev;
—	redno spremljajo uspešnost in učinkovitost izvajanja programov raziskovalne dejavnosti, pri čemer naj posebno pozornost posvetijo dohodkovnemu povezovanju in usklajevanju; skrbijo naj za stalno kontrolo kvalitete raziskovalnega dela; v primeru neizpolnjevanja sprejetih obveznosti naj nemudoma ustrezno ukrepajo;
—	zagotovijo usposobljenost in kvaliteto izvajalskih kadrov, organiziranost ter zmogljivosti organizacij za izvajanje konkretnih projektov in usmerjenih programov raziskovalne dejavnosti in na tej podlagi pripravijo organizacijo raziskovanj ter spodbujajo procese delovne organiziranosti in povezave;
—	v nadaljnih postopkih planiranja pospešijo pripravo konkretnih projektov in usmerjenih programov ter.hkrati usrperijo razpoložljive zmogljivosti, ustrezne
kadre in sredstva v razvijanje in sodelovanje na regionalni, medrepubliški, kakor tudi na meddržavni ravni, še zlasti pri razvijanju sodelovanja z deželami v razvoju.
10.	Slovenska akademija znanosti in umetnosti, raziskovalne in visokošolske organizacije združenega dela naj celovito presodijo svojo samoupravno organiziranost, realne kadrovske možnosti in programe dela, tako da bo mogoče na samoupravni in delovni podlagi opraviti usklajevanje in potrebno združevanje raziskovalnih zmogljivosti.
Ob tem naj proučijo tudi dohodkovno povezanost in njeno skladnost z realnimi možnostmi uporabnikov njihovih storitev. V svojih programih naj posebno skrb namenijo konkretnim projektom in usmerjenim programom za uporabnike in skupne družbene potrebe ter določneje opredelijo elemente cene storitev in jih uskladijo v skupščinah raziskovalnih skupnosti glede na cene skupnega programa raziskovalne dejavnosti.
11.	Gospodarska zbornica Slovenije naj:
—	oceni vključenost raziskovalne problematike v razvojnih planih in v programih temeljnih organizacij združenega dela;
—	na podlagi potreb združenega dela spodbuja oblikovanje usmerjenih raziskovalnih programov in konkretnih projektov, ki izhajajo iz srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih usmeritev gospodarstva;
—	oceni problematiko in delovanje strokovnih organov, odgovornih za pripravo raziskovalnih programov na podlagi ugotovljenih potreb;
—	usmerja ustanavljanje razvojnih centrov oziroma razvojnih skupin v delovnih organizacijah glede na potrebe;
—	skupaj z drugimi podpisniki izvaja zadolžitve v zvezi z raziskovalno dejavnostjo in družbenim dogdvo-rom o inovacijah, o prenosu tehnologije in o znanstve-no-tehničnem sodelovanju s tujino.
12.	Upravljale! bank naj usrperijo uporabo sredstev, združenih prek bank, v tiste dolgoročnejše raziskave, ki omogočajo večjo osamosvojitev od tuje tehnologije in tujega znanja.
Posebno pomembno pa je, da raziskovalne skupnosti v sodelovanju z uporabniki za izvajanje konkretnih projektov in usmerjenih programov angažirajo v bankah združena sredstva. III.
III.	SKLEPI
1.	Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije in vsi drugi udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana Socialistične republike Slovenije naj ta stališča upoštevajo pri izvajanju dogovora o temeljih družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976—1980 ter pri usklajevanju in dopolnjevanju zakonodaje v zvezi z raziskovalno dejavnostjo.
2.	Republiški komite za raziskovalno dejavnost naj v skladu s stališči Zbora občin in delovnih teles Zbora združenega dela in Zbora občjn Skupščine Socialistične republike Slovenije, pripomb in mnenj delegacij, občinskih skupščin ter stališč, pripomb in predlogov iz razprave na sejah zborov, sprejetih ob obravnavi samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti ter v skladu s temi ugotovitvami in stališči spremlja uresničevanje sprejetih družbenih dokumentov, ki opredeljujejo vlogo in mesto raziskovalne dejavnosti v združenem delu. V skladu z načeli kontinuiranega planiranja naj uskladi tudi nove pobude nosilcev družbenega planiranja glede raziskovalne dejav-
nosti ter po potrebi predlaga ustrezne dopolnitve sporazuma o temeljih plana raziskovalne dejavnosti.
3.	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem naj skupaj z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje, Republiškim komitejem za raziskovalno dejavnost ter drugimi zainteresiranimi republiškimi organi in organizacijami. Službo družbenega knjigovodstva — Centralo za SR Slovenijo, Gospodarsko zbornico Slovenije in Raziskovalno skupnostjo Slovenije v skladu z novo definiranim družbenoekonomskim odnosom in funkcijo raziskovalne dejavnosti na osnovi zakona o združepem delu uskladi, poenoti, izpopolni in razširi dosedanji nekonsistenten sistem zajemanja podatkov, ki bo omogočil dovolj zanesljiv vpogled v dogajanje na tem področju in ki bo usklajen z drugimi sistemi zajemanja podatkov.
4.	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj poroča Skupščini SR Slovenije, kako jc raziskovalna dejavnost zastopana v planskih dokumentih organizacij združenega dela ter o učinkih delovnega in dohodkovnega povezovanja uporabnikov in izvajalcev raziskovalne dejavnosti in po potrebi predlaga Skupščini SR Slovenije ustrezne ukrepe.
St. 63-14/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj I. r.
1597. ,
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o delovnih razmerjih
Razglaša se zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-218/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	delovnih razmerjih
Prvi del
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Z delovnim razmerjem delavcev v združenem delu so po tem zakonu mišljena medsebojna razmerja delavcev, ki jih delavci pri uveljavljanju pravice dela z družbenimi sredstvi vzpostavljajo pri skupnem delu z družbenimi sredstvi in urejajo s samoupravnimi splošnimi akti, v katerih določajo v skladu z zakonom posamične in skupne pravice, obveznosti in odgovornosti:
— v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije;
—	v pogodbeni organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi in drugih oblikah združevanja dela in sredstev;
—	v delovni skupnosti organizacije združenega dela, kmetijske ali druge zadruge, poslovne skupnosti, banke in zavarovalne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ali druge samoupravne organizacije in skupnosti in njihovega združenja, v delovni skupnosti družbenopolitične organizacije ali druge družbene organizacije in društva ter
—	v delovni skupnosti organov družbenopolitične oziroma družbene skupnosti in državnih organov.
Z delovnim razmerjem po tem zakonu je mišljeno tudi razmerje delavcev z delovnimi ljudmi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov oziroma s civilnopravnimi in fizičnimi osebami (v nadaljnjem besedilu: nosilci samostojnega osebnega dela).
Šteje se, da delavec, ki * opravlja začasno alt občasno delo na podlagi pogodbe o delu, ni v .delovnem razmerju po tem zakonu.
2.	člen
Vsak lahko svobodno, enakopravno in pod enakimi pogoji sklene delovno razmerje z delavci v združenem delu.
3.	člen
Uresničujoč prhvico dela z družbenimi sredstvi delavci v temeljni organizaciji združenega dela in v delovni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: temeljna organizacija), ustvarjajo take družbene, materialne in humane pogoje dela, ki zagotavljajo zlasti:
—	da se uveljavljajo in izpopolnjujejo delavčeve delovne in druge sposobnosti tako, da se razvija kot celovita ustvarjalna osebnost;
—	da se v organizaciji delovnega procesa in v upravljanju uveljavi strokovna izobrazba in z- delom pridobljena delovna zmožnost vsakega delavca;
—	da se delovni proces organizira, razvija, pospešuje in vodi tako, da spodbuja razvoj osebnosti in z delom pridobljenih delovnih.zmožnosti vsakega delavca;
—	da se z delom pridobljena delovna zmožnost delavca ugotavlja in meri po rezultatih njegovega dela in po njegovem osebnem prispevku k povečanju dohodka;
—	da delavec pridobiva osebni dohodek po rezultatih svojega dela in osebnem prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije;
—	da delavec skupaj z drugimi delavci ureja medsebojna razmerja pri delu.
4.	člen
Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost organizirati opravljanje dejavnosti organizacije tako, da je zagotovljena varnost pri delu, in v ta namen določajo in izvajajo ukrepe za varstvo pri delu in za varstvo okolja.
5.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu se uresničujejo v organiziranem skupnem delu, v katerem opravlja vsak delavec določena dela oziroma izvršuje določene naloge.
6.	člen
Delavec ima obveznosti pri delu in v zvezi z delom ter osebno odgovarja za njihovo izpolnjevanje kakor tudi za škodo, ki jo povzroči po svoji krivdi.
7.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu določajo delavci svobodno in enakopravno in jih urejajo s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazutnom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.
Delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice in obveznosti, ki jih imajo delavci v temeljni organizaciji.
8.	člen
Določbe tega zakona o sklenitvi, urejanju in prenehanju delovnega razmerja delavcev v temeljni organizaciji se uporabljajo tudi:
a)	za delavce v temeljnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če ni glede sklenitve, urejanja in prenehanja delovnega razmerja ter glede določanja in uresničevanja posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti v teh organizacijah s samoupravnim sporazumom oziroma z družbenim dogovorom v skladu z zakonom drugače dogovorjeno, ali če ni z zakonom oziroma odlokom ali drugim aktom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, drugače določeno;
b)	za delavce v delovnih skupnostih organizacij združenega dela, kmetijskih ali drugih zadrug, bank in zavarovalnih skupnosti; delavpi v teh delovnih skupnostih določajo in uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih sprejemajo v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo z njimi pooblaščeni organi organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela;
c)	za delavce v delovnih skupnpstih samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih združenj in zvez, krajevnih skupnosti, splošnih združenj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev, če zakon ne določa drugače; delavci teh delovnih skupnosti uresničujejo svoje pravice v delovnih skupnostih s samoupravnimi splošnimi akti, ki jih v skladu z zakonom sprejemajo na podlagi samoupravnih sporazumov oziroma pogodb z organi, za katere opravljajo dela.
9.	yen
Smiselno določbam 7. in 8. člena tega zakona se urejajo;
—	s samoupravnim splošnim aktom na podlagi samoupravnega sporazuma v skladu z zakonom — medsebojna razmerja kmetov in drugih delovnih ljudi, ki združujejo svoje delo in sredstva v kmetijski ali
I	drugi zadrugi in v drugih 'oblikah združevanja dela in sredstev;/
—	s samoupravnim splošnim aktom na podlagi pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije in samoupravnega sporazuma o združitvi v pogodbeno organizacijo — medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti poslovodje in delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela.
10.	člen
Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi •a delavce z volilnimi nazivi oziroma za delavce, ki
lih imenuje ali postavlja skupščina družbenopolitične skupnosti, njen izvršni svet ali njen predsednik, će ni v zakonih oziroma odlokih o imenovanju ali postavitvi drugače določeno.
11.	člen
Delovna razmerja delavcev z nosilci samostojnega osebnega dela se v skladu s tem zakonom urejajo s kolektivno-pogodbo, ki jo skleneta pristojni sindikat in Gospodarska zbornica Slovenije oziroma drugo združenje, v katerem so zastopani nosilci samostojnega osebnega dela.
12.	člen
Delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih društev urejajo v skladu s tem zakonom posebna pravila, ki jih sprejme pristojni organ društev ter delavci v delovnih skupnostih in sindikat. Pravila so sprejeta, ko jih podpišejo delavci, pooblaščeni organ društva in sindikat.
13.	člen
Delovna razmerja delavcev v delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti, javnih tožilstev, družbenega pravobranilstva samoupravljanja, javnega pravobranilstva, sodišč, kazensko-poboljševalnih zavodov, organov za prekrške, služb pravne pomoči, služb družbenega knjigovodstva in samoupravnih organizacij, ki po predpisih opravljajo zadeve, pomembne za uresničevanje funkcij družbenopolitičnih skupnosti, se urejajo smiselno no tem zakonu, če za posamezne od teh organov, služb oziroma organizacij zakon ne določa drugače.
14.	člen
Delavec v delovnem razmerju ima delovno knjižico, ki je javna listina.
V delovno knjižico se vpišejo podatki o delavcu, o njegovi izobrazbi, zaposlitvi in drugi podatki, določeni s posebnim p-edpisom.
Republiški sekretar za delo izda podrobnejše predpise o vsebini delovne knjižice, o vpisovanju podatkov in o vodenju registra o izdanih delovnih knjižicah.
15.	člen
Kjer ta zakon govori o organu temeljne organizacije, opravlja pristojnosti tega organa:
—	za delavce v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena — organ, določen s statutom v skladu z zakonom;
—	za kmete in delovne ljudi, ki združujejo svoje delo in sredstva v kmetijski ali drugi zadrugi — organ, določen s statutom v skladu z zakonom;
—	za delavce, ki združujejo delo v pogodbeni organizaciji združenega dela — organ, določen s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije združenega dela in s statutom;
—	za delavce v delovni skupnosti za opravljanje del skupnega pomena v organizaciji združenega dela, kmetijski ali drugi zadrugi, poslovni skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev — organ, določen v statutu delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklene z njimi določen organ organizacij, za katere delovna skupnost opravlja dela;
—	za delavce v delovnih skupnostih banke in zavarovalne skupnosti — organ, določen s statutom v skladu z zakonom;
—	za delavce v delovnih skupnostih samoupravnih interesnih skupnosti ter njihovih združenj in zvez, splošnih združenj organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev — organ, določen s statutom delovne skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti in uporabnikov njihovih storitev;
—	za delavce v delovnih skupnostih organov družbenopolitične oziroma družbene skupnosti in državnih organov — organ, določen z zakonom.
.	Drugi del
MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU
I.	poglavje
SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
16.	člen
• Delovno razmerje z delavci temeljne organizacije sklene delavec po postopku in na način, ki ga določi samoupravni splošni akt, s katerim se urejajo delovna razmerja delavcev v združenem delu v temeljni organizaciji (v nadaljnjem besedilu: samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih).
Pravice, obveznosti' in odgovornosti pri delu lahko urejajo delavci z enim ali več samoupravnimi splošnimi akti.
17.	člen
Dokler niso delavci delovne organizacije v ustanavljanju samoupravno organizirani, odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti njen svet na predlog začasnega poslovodnega organa.
Dokler delovna organizacija nima sveta, opravlja te zadeve začasni poslovodni organ.
Delavci v začasni temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije v ustanavljanju imajo enake pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo delavci v temeljni organizaciji, če zakon ne določa drugače.
Z dnem, ko postane sklep o organiziranju začasne temeljne organizacije dokončen, pridobijo delavci sposobnost skleniti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji.
18.	člen
Delovno razmerje lahko sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih v skladu z zakonom določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih temeljne organizacije glede na potrebe delovnega procesa, delovne razmere, dela in naloge v tej organizaciji.
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki je dopolnil 15 let starosti, ki ima splošno zdravstveno sposobnost in ki izpolnjuje splošne in posebne zahteve, ki so določene v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih kot pogoj za opravljanje del oziroma nalog, za katere sklene delovno razmerje.
Z zakonom se lahko za določena dela oziroma naloge določijo posebne zahteve.
19.	člen
Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom določijo razvid del oziroma nalog, ki jih morajo izpolnjevati pri opravljanju dejavnosti temeljne organizacije. Pri določanju posameznih del oziroma nalog opišejo zlasti njihovo vsebino, zahtevano
strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost, morebitne posebne psihofizične in druge sposobnosti, delovne pogoje, vrsto odgovornosti in druge sestavine, značilne in pomembne za njihovo opravljanje. Pri tem upoštevajo tekoče in perspektivne potrebe temeljne organizacije s posebnim ozirom na pravico in dolžnost delavcev, da zboljšujejo organizacijo dela, ki jim omogoča čim popolnejšo uporabo proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, znanstvenih, organizacijskih, tehničnih in tehnoloških dosežkov, čim bolj popolno izrabo delovnega časa, čim boljše in uspešnejše opravljanje svoje dejavnosti ter smotrno in racionalno izkoriščanje naravnih pogojev za delo.
Delavci temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela ali delavci temeljnih organizacij istih ali sorodnih organizacij se lahko dogovorijo za enotno metodologijo za opis del in nalog po prvem odstavku tega člena.
20.	člen
Kjer se v tem zakonu govori o strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, se šteje:
—	za strokovno izobrazbo tista izobrazba, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oziroma nalog določene zahtevnosti;
—	za delovno zmožnost tista pridobljena strokovnost ter razvite spretnosti in psihofizične sposobnosti, ki si jih je delavec pridobil oziroma razvil zlasti z uspešnim opravljanjem del oziroma nalog in s trajnim izobraževanjem ob delu ter je z doseženimi delovnimi uspehi dokazal, da je usposobljen za opravljanje teh del oziroma nalog.
21.	člen
Kdor želi združiti svoje delo z delom delavcev v temeljni organizaciji in v ta namen skleniti delovno razmerje za opravljanje objavljenih del oziroma nalog, se mora prijaviti na oglas oziroma javni razpis temeljne organizacije v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in na način, ki mora biti objavljen v oglasu oziroma javnem razpisu.
22.	člen
Z oglasom oziroma javnim razpisom se objavijo dela oziroma naloge, ko delavski svet oziroma od'njega imenovana komisija v temeljni organizaciji na podlagi planoV in v skladu s kadrovskim načrtom ugotovi, da je treba v delovnem procesu oziroma v proizvodnji povečati število delavcev za opravljanje določenih del oziroma nalog ali nadomestiti delavce, ki so prenehali z delom v temeljni organizaciji. V takem primeru odloči, da se sklene delovno razmerje z drugimi delavci, določi število potrebnih delavcev ter njihovo strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost.
V oglasu oziroma javnem razpisu morajo biti objavljeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za opravljanje objavljenih del oziroma nalog ter rok, v katerem se morajo prijaviti kandidati kot tudi rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire.
Ce se sklep nanaša na delo oziroma naloge delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti, se objavijo pogoji po drugem odstavku tega člena z javnim razpisom hkrati z navedbo časa, za katerega bo delavec izbran za opravljanje teh del oziroma nalog.
23.	člen
Oglas oziroma javni razpis se pošlje pristojni skupnosti za zaposlovanje najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je bil sprejet sklep po prvem odstavku 22. člena tega zakona.
Oglas oziroma javni razpis se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Za takšno objavo oglasa se šteje tudi objava o potrebah delovne organizacije po delavcih v uradnih prostorih skupnosti za zaposlovanje.
24.	člen
Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje brez oglasa oziroma javnega razpisa v naslednjih primerih:
—	če gre za pripravnike, ki jih je temeljna organizacija štipendirala;
—	če gre za nadomestitev začasno odsotnega delavca ;
—	če gre za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje del oziroma nalog, ki po svoji naravi trajajo največ 60 dni;
—	če gre za delavce posamezne delovne skupnosti družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki opravljajo posebna z Zakonom ali statutom določena dela oziroma naloge;
—	če gre za občana, ki v skladu z družbenim dogovorom združuje v temeljni organizaciji svoja denarna sredstva zaradi razširjanja materialne osnove dela in za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in ki izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za delo, za katero sklene delovno razmerje;
—	če gre za učence, katerih praktično izobraževanje za poklic Je v skladu s programom izobraževanja pretežni del potekalo v tej temeljni organizaciji;
—	če gre za razporeditev delavca v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost v okviru iste delovne oziroma sestavljene organizacije;
—	v drugih primerih, določenih z zakonom.
25.	člen
Izbiro med prijavljenimi kandidati opravi delavski svet ali od njega imenovana komisija po postopku, določenem v samoupravnem splošnem aktu ter na podlagi listin ter drugih verodostojnih podatkov o tem, ali in v kolikšnem obsegu posamezni prijavljeni kandidati izpolnjujejo objavljene splošne in posebne pogoje za opravljanje del oziroma nalog, za katere želijo skleniti delovno razmerje z delavci temeljne organizacije.
O izbiri se mora sestaviti zapisnik, iz katerega mora biti razvidno, kakšni podatki so bili uporabljeni in razlogi za odločitev o izbiri.
26.	člen
Ce se ne prijavi nihče ali če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni izbran, se oglas oziroma javni razpis ponovi.
Postopek za izbiro kandidatov se izvede tudi v primeru, čč se prijavi na oglas oziroma na javni razpis samo en kandidat.
27.	člen
Če nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, lahko za izbiro pristojni organ določi, da sklene delovno razmerje za določen čas, vendar največ za eno leto, z enim od prijavljenih kandidatov, će je taka zapo-
slitev neogibna zaradi nemotenega opravljanja del oziroma nalog.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je delavec začel delati.
28.	člen
Preden sprejme sklep o izbiri, lahko delavski svet ali od njega imenovana komisija v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt, sklene, da se poprej preizkusijo strokovna izobrazba oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in druge sposobnosti, objavljene v oglasu oziroma javnem razpisu, ter določi način poprejšnjega preizkusa.
29.	člen
Vsak prijavljeni kandidat mora biti pismeno obveščen o odločitvi o izbiri prijavljenih kandidatov z obrazložitvijo.
Pismeno obvestilo kandidatom, ki niso bili izbrani, mora vsebovati pravni pouk, da lahko v 30 dneh od dne, ko jim je bilo vročeno pismeno obvestilo o izbiri, vložijo zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije.
če kandidat vloži zahtevo za varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije in delavski svet njegovi zahtevi ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh od dneva vložitve zahteve, lahko kandidat v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
Če delavski svet razveljavi sklep o izbiri, hkrati odloči, ali se objava oziroma javpi razpis ponovi, o čemer obvesti vse prijavljene kandidate.
30.	člen
Izbranemu kandidatu se morajo poleg obvestila o izbiri vročiti še samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, statut temeljne organizacijej, samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo delavčeve pravice, obveznosti in odgovornosti. Hkrati mu je treba vročiti obvestilo, da se v postavljenem roku pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in da sprejema priložene samoupravne splošne akte.
V obvestilu je treba izbranemu kandidatu sporočiti dan, ko je po dani pismeni izjavi dolžan nastopiti delo v temeljni organizaciji ter ga poučiti o pravnih posledicah, če pismeno izjavo odkloni ali če na določen dan iz neopravičenih razlogov ne začne delati.
Kandidatu, izbranemu, da sklene delovno razmerje z delavci pogodbene organizacije združenega dela, se morajo poleg obvestila o izbiri po določbah prejšnjih odstavkov vročiti še pogodba p ustanovitvi pogodbene organizacije, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v pogodbeni organizaciji, statut pogodbene organizacije in samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, da se z njimi seznani in v postavljenem roku podpiše izjavo, da pristopa k tej pogodbi in da sprejema priložene samoupravne splošne akte.
Izbrani kandidat ima pravico dobiti pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi s samoupravnimi splošnimi akti po prvem in tretjem odstavku tega člena.
31.	člen
Ponovna izbira delavcev, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, se opravi v roku, določenem v samoupravnem splošnem aktu; ta rok ne more biti daljši od štirih let'
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je delavec začel opravljati dela oziroma naloge, za katere je bil izbran.
32.	člen
Delavec je lahko v primerih, določenih s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, določen čas na poskusnem delu, toda le v tolikšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je potrebno, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti, če tega ni mogoče ugotoviti s poprejšnjim preizkusom po 28. členu tega zakona.
Poskusne delo sme trajati največ tri mesece, podaljša pa se v primeru začasne odsotnosti z deli zaradi bolezni in podobno.
Ne glede na drugi odstavek tega člena sme trajati za člana posadke ladij trgovske mornarice dolge plovbe poskusno delo eno potovanje, vendar največ šest mesecev, le izjemoma pa do povratka ladje v prvo jugoslovansko luko.
V samoupravnem splpšnem aktu o delovnih razmerjih se vnaprej določijo pogoji in primeri, v katerih je potrebno poskusno delo, potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela.
33.	člen
Delavcu, ki ne izpolni uspešno zahtev poskusnega dela, preneha delovno razmerje z dnem, ko postane sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi pismene ocene o uspehu poskusnega dela dokončen.
Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji, s čimer mu preneha delovno razmerje z dnem, določenim v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih.
34.	člen
Nihče ne more začeti delati v temeljni organizaciji, preden ni sklenil delovnega razmerja.
Šteje se, da delavec kakor tudi delavec, ki je imenovan za individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika ali člana kolegijskega poslovodnega organa, sklene delovno razmerje, ko pismeno izjavi, da pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji in da so mu znani statut in samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih ter drugi samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema.
Če kandidat, izbran po oglasu oziroma javnem razpisu odkloni pismeno izjavo po določbah prejšnjega odstavka ali je neopravičeno ne poda v določenem roku, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.
35.	člen
Če delavec ne začne delati v temeljni organizaciji tisti dan, ko da pismeno izjavo iz drugega odstavka
34.	člena tega zakona, uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima v delovnem razmerju od dneva, ko začne delati in ki je določen v skladu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
Individualni poslovodni organ oziroma predsednik ali član kolegijskega poslovodnega organa organizacije združenega dela začne delati z dnem, ki ga določi akt o imenovanju.
če delavec iz prvega oziroma dragega odstavka tega člena iz neopravičenih razlogov ne začne delati določenega dne, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.
36.	člen
Delovno razmerje se sklene za čas, ki ni vnaprej določen (delovno razmerje za nedoločen čas).
Delovno razmerje za določen čas se lahko sklene samo izjemoma v primerih in pogojih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih, zlasti pa:
—	če traja izvršitev takšnega dela ali nalog po svoji naravi določen čas;
—	če je treba nadomestiti na delu začasno odsotnega delavca;
—	če se začasno poveča obseg dela temeljne organizacij;
—	če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi izpopolnjevanja in usposabljanja.
V pismeni izjavi po določbi 34. člena zakona mora biti ugotovljeno, da delavec sklepa delovno razmerje za določen čas.
Delavcu, ki sklene delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje z dnem, ko opravi delo oziroma nalogo, za katero je sklenil delovno razmerje, s pretekom določenega časa ali z dnem, ko se vrne odsotni delavec.
37.	člen
Kdor prvič začne opravljati dela oziroma naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela ali proizvodne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.
38.	člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, če je s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih določeno, da bo po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu razporejen na dela oziroma k nalogam, ki jih določa omenjeni akt, in za opravljanje del, na katerih se je usposabljal kot pripravnik.
Pripravnik sklene delovno razmerje za določen
čas:
—	če v temeljni organizaciji ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma k nalogam;
—	če sj pripravnik želi v temeljni organizaciji pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pogoji za sprejem pripravnikov morajo biti objavljeni v oglasu za njihov sprejem.
39.	člen
Delavci v temeljni organizaciji v skladu z zakoni in samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo urejajo v samoupravnem splošnem aktu organizacijo, trajanje in potek pripravniške dobe, program, vodstvo pripravništva ter način preizkušanja pridobljenih delovnih izkušenj med trajanjem pripravniške dobe tako, da je zagotovljeno pripravnikom, da se v organiziranem praktičnem delu in usposabljanju v temeljni organizaciji in v drugih organizacijah se«-znanijo z deli svoje stroke in si pridobijo izkušnje za samostojno delo v svojem poklicu.
Pripravniška doba traja lahko najmanj šest mesecev in največ eno leto, če zakon ne določa drugače.
Po končani pripravniški dobi pripravnik opravi strokovni izpit.
Trajanje pripravniške dobe se podaljša v skladu s samoupravnim splošnim aktom za čas začasne odsotnosti z dela, razen letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
40.	člen
Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen, in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog delavca, ki vodi in spremlja pripravnikovo delo, skrajša pripravniška doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom redne pripravniške dobe.
Pripravnik, ki prvikrat ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi v roku, ki ne sme biti daljši od polovice pripravniške dobe, ki mu je določena glede na njegovo stopnjo izobrazbe.
Gospodarska zbornica Slovenije in druga splošna združenja, organi oziroma organizacije za posamezne družbene dejavnosti oziroma državni organi podrobneje določijo potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopke za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oziroma stroke.
41.	člen
Ko določajo število in vrsto pripravnikov delavci temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo, upoštevajo zlasti"
—	stopnje in vrste strokovnosti, kakršne terja dejavnost, ki jo opravlja temeljna organizacija, upoštevajoč sodobne tehnološke, kadrovske in izkustvene normative;
—	izobrazbeno in poklicno sestavo delavcev, ki je potrebna za čimboljšo izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov temeljne organizacije ter za večjo produktivnost dela;
—	potrebo, da se izobrazbena in poklicna sestava delavcev sproti izpopolnjuje in prilagaja zahtevam sodobne organizacije dela in nove tehnologije;
—	potrebo, da s sprejemanjem in usposabljanjem pripravnikov sproti skrbijo za svoj strokovni naraščaj in za izpopolnjevanje izobrazbene sestave delavcev skladno s programom razvoja;
—	potrebe po kadrih v drugih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, o čemer se dogovorijo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali organizacij združenega dela;
—	obseg in vrsto del iz redne dejavnosti temeljne organizacije, ki jih opravljajo delavci brez zahtevane izobrazbe ali jim delo v temeljni organizaciji ni edina zaposlitev ali pa jim ne predstavlja poglavitnega vira
dohodkov.
42.	člen
V skladu s kadrovskim načrtom določijo delavci v temeljni organizaciji vsako leto najpozneje do 31. januarja, v vzgojnoizobraževalnih organizacijah pa do
31.	julija, z načrtom število pripravnikov za posamezne stroke oziroma poklice, ki jih bodo sprejeli v tekočem letu oziroma za naslednje šolsko leto.
Načrt z obrazložitvijo morajo takoj po sprejetju poslati skupščini občine, kjer je sedež temeljne organizacije, in pristojni skupnosti za zaposlovanje.
43.	člen
Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, za
/
katere je sklenil delovno razmerje. Zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog se ugotavlja na način in po postopku, ki ga določa samoupravni splošni akt temeljne organizacije.
Med trajanjem delovnega razmerja je lahko delavec razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Razporejanje delavcev se izvaja na podlagi ugotovljenih delovnih potreb v skladu z merili, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih in v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana.
Delavec je lahko razporejen na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen uspešno opravljati del oziroma nalog, ki jih opravlja, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo.
Izjemoma je lahko delavec z njegovo privolitvijo razporejen začasno ali trajno na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove.
44.	člen
Delavec je dolžan opravljati dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti v primeru višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje, in v drugih, v samoupravnem aktu določenih izjemnih okoliščinah, ko je mogoče z drugačno razporeditvijo delavcev na delo zagotoviti njihovo zaposlitev ter omogočiti nemoteno opravljanje dela, in sicer toliko časa, dokler trajajo take okoliščine.
Izjemne okoliščine so zlasti primeri .višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (potres, požar, poplave in druge elementarne nesreče), reševanje človeških življenj in zdravja, nenaden kvar surovin ali materiala, ki povzroča popoln ali delni zastoj delovnega procesa v temeljni organizaciji in podobno.
45.	člen
Delavec ne sme biti razporejen na dela oziroma naloge, če mu je izrečen varstveni, vzgojni ali disciplinski ukrep, zaradi katerega ne more opravljati teh del oziroma nalog, dokler takšna prepoved traja. V takem primeru je delavec dolžan opravljati tudi dela oziroma naloge, ki ne ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
46.	člen
Delavec se lahko razporedi na delo iz enega kraja v drugi kraj samo z njegovo privolitvijo in če se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogoji njegove družine.
Ne šteje sc za razporeditev delavca iz enega kraja v drugi kraj v smislu prejšnjega odstavka, če je dejavnost temeljne organizacije takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja izven sedeža temeljne organizacije (promet in zveze, gradbeništvo, montažha dela itd.) ali če gre za tehnološko povezano dejavnost, ki se opravlja izven sedeža temeljne organizacije.
47.	člen
Primere in pogoje, pod katerimi je mogoče razporediti delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v isti delovni organizaciji na dela oziroma k nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziioma z delom pridobljeni delovni
zmožnosti, določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo; primere in pogoje za razporejanje delavca iz ene temeljne organizacije v drugo temeljno organizacijo v sestavi organizacije združenega dela lahko določa samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Pravico delavca, da v primeru, ko njegovo delo v temeljni organizaciji ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla zaradi tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi njene združitve, preide na delo v drugo temeljno organizacijo v sestavi iste ali druge delovne organizacije, ustrezno svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, določa samoupravni sporazu,m o združitvi v delovno organizacijo; tako pravico delavca temeljne organizacije v sestavi sestavljene organizacije združenega dela lahko določa tudi samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.
Delavec iz prvega in drugega odstavka tega člena sklene delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji brez oglasa oziroma javnega razpisa po določbi 34. člena tega zakona.
Ce delovna organizacija oziroma sestavljena organizacija združenega dela preneha, se razporedijo delavci v njeni delovni skupnosti v skladu z določbami 43. člena ter prvega do tretjega odstavka tega člena.
II.	poglavje
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV V DELOVNEM RAZMERJU
1.	Samoupravno združevanje dela ter določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju
48.	člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določajo delavci svobodno in enakopravno medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri delu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
49.	člen
S samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji določijo delavci glede na naravo dejavnosti temeljne organizacije, upoštevajoč zahtevnosti delovnega procesa in iz tega izvirajočih značilnosti in posebnosti s področja delovnih razmerij zlasti:
1.	temeljna načela o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja;
2.	temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju;
3.	pogoje za razporejanje delavcev na dela oziroma naloge v temeljni organizaciji ter primere in pogoje za razporejanje delavcev iz ene v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne oziroma sestavljene organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo;
4.	podlago za pridobivanje dohodka, zlasti pridobivanje dohodka z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku (skupen prihodek, skupen dohodek);
5.	osnove za razporejanje čistega dohodka na sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, na sredstva
za razširitev materialne osnove združenega dela in na rezerve;
6.	osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno- porabo, ki zagotavljajo, da osebni dohodek delavca ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k povečanju produktivnosti dela (minulo delo) in delavčevega prispevka k povečanju dohodka z inovacijami, racionalizacijami ali drugimi oblikami ustvarjalnosti;
7.	načela, po katerih delavci v temeljni organizaciji vzpodbujajo inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti delavcev;
8.	osnove in načine za zagotavljanje socialne in materialne varnosti delavcev na načelih vzajemnosti in solidarnosti ter osnove za določanje, zagotavljanje in priznavanje zajamčenega osebnega dohodka;
9.	razloge za združevanje dela in sredstev v delovno organizacijo;
10.	način obveščanja delavcev, da se jim zagotovi seznanjanje in vpogled v uspešnost gospodarjenja in poslovanja ter izpolnjevanja nalog in ciljev planov ter o drugih vprašanjih, pomembnih za uresničevanie družbenoekonomskega položaja delavcev.
50.	člen
Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji je podlaga in smernica za sprejemanje, razlago in uporabo samoupravnih splošnih aktov temeljne organizacije.
51.	člen
Ko delavci na podlagi veljavnega sklepa o organiziranju temeljne organizacije pridobijo zmožnost skleniti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, imenuje delavski svet komisijo, da pripravi osnutek tega sporazuma z obrazložitvijo in ga da v razpravo delavcem temeljne organizacije.
Razpravo o osnutku organizira in vodi sindikat ter daje pobude in predloge, da se v tem samoupravnem sporazumu uveljavijo značilnosti in posebnosti, izvirajoče iz narave dejavnosti temeljne organizacije^
Po opravljeni razpravi komisija izdela predlog samoupravnega sporazuma in ga predloži v sprejem delavcem. O predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji odločajo delavci v temeljni organizaciji z referendumom. Izid referenduma mora komisija razglasiti v 24 urah po opravljenem referendumu.
52.	člen
Po postopku, po katerem se sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, se sprejemajo tudi njegove spremembe in dopolnitve.
53.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo skupne osnove in merila za urejanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izvirajo iz skupnih interesov.
Delavci v temeljnih organizacijah v sestavi raznih delovnih organizacij, ki so v okviru sestavljene organizacije 'združenega dela vzpostavili medsebojna raz-
merja, da bi uresničevali skupne naloge in interese, lahko v samoupravnem sporazumu določijo skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.
54.	člen
Delavci so dolžni samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih temeljne' organizacije uskladiti s skupnimi osnovami- in merili, določenimi v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih temeljne organizacije ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo. če so v njem določene skupne osnove in merila za urejanje posameznih pravic, obveznosti in odgovornosti.
55.	člen
Svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo delavci v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno.
O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet. Za odločanje o uresničevanju posamičnih pravic in obveznosti delavcev ima lahko delavski svet komisije.
V temeljni organizaciji, ki nima delavskega sveta, odločajo o pravicah in obveznostih delavcev vsi delavci, če za odločanje o teh pravicah in obveznostih ne ustanovijo komisije.
Za odločanje o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti delavcev se ustanovi posebna komisija (disciplinska komisija).
Sklep, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali odgovornosti delavca, mora biti delavcu vročen v pismeni obliki z obrazložitvijo in s pravnim poukom.
Sklep brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom ne more biti delavcu v škodo.
56.	člen
Delavci v temeljni organizaciji morajo svoja dela oziroma naloge organizirati in opravljati tako, da v skupnem delu čim uspešneje uresničujejo obveznosti iz samoupravnega sporazuma o osnovah plana ter naloge, ki izvirajo iz plana.
57.	člen
Da bi mogli doseči čim ugodnejše rezultate pri opravljanju skupnih del oziroma nalog v temeljni organizaciji, lahko organizirajo delavci v skladu z naravo delovnega procesa in delovnimi pogoji, upoštevaje znanstvene metode in sodobne dosežke, delo po delovnih enotah (skupinah, delovnih ali proizvajalnih oddelkih, izmenah in drugih oblikah opravljanja dela).
Delovne enote v temeljni organizaciji določa samoupravni splošni akt v skladu z zakonom.
Delavci v delovni enoti lahko odločajo na zboru delavcev te enote o delitvi sredstev za osebne dohodke, o uporabi sredstev za skupno porabo, ki jih ustvarjajo s skupnim delom, o razporejanju delovnega časa, letnem planu dopustov, o varstvenih ukrepih in normativih in o posameznih samoupravnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih temeljne organizacije.
Delavci v delovni enoti ne morejo odločati o sklepanju in prenehanju delovnega razmerja, o razpore-
janju delavcev izven te enote, o ugotavljanju odgovornosti in izrekanju ukrepov zaradi kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline.
56. člen
Delavec, izvoljen oziroma imenovan v samoupravno, javno ali drugo družbeno funkcijo, zaradi katere mora začasno prenehati z delom v temeljni organizaciji, ima pravico, da se po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal vrne v roku 30 dni v isto temeljno organizacijo na dela, ki jih je opravljal, ali na druga dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
59.	člen
Delavec, ki odide na odslužitev oziroma doslužitev vojaškega roka in zaradi tega prekine delo v temeljni organizaciji, ima pravico, da se , v 30 dneh po odslužitvi oziroma doslužitvi vrne na' delo v isto temeljno organizacijo k svojemu prejšnjemu delu oziroma drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
60.	člen
Delavec, ki ga temeljna organizacija pošlje na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje ali ki gre na izobraževanje oziroma izpopolnjevanje s soglasjem temeljne organizacije z namenom, da izpopolni svojo izobrazbo za opravljanje poklica, ki ga opravlja oziroma, ki ga bo opravljal glede na planirani razvoj dejavnosti temeljne organizacije, ima pravico in dolžnost vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo.
61.	člen
Delavec, ki ga je temeljna organizacija poslala na delo v tujino oziroma ki je bil v soglasju s temeljno organizacijo poslan v tujino v okviru mednarodnega znanstvenega, tehničnega, prosvetno-kulturnega ali drugega sodelovanja, kakor tudi delavec, ki je bil poslan na izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino s soglasjem temeljne organizacije, ima pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo:
—	če pred odhodom ni prekinil delovnega razmerja;
—	če je poslan na takšno delo oziroma izobraževanje ali izpopolnjevanje v tujino prek pristojne organizacije za mednarodno znanstveno, tehnično in pro-svetno-kulturno sodelovanje največ do štirih let;
__'če se vrne na delo v isto temeljno organizacijo
v 30 dneh po prenehanju dela v tujini oziroma po izteku izobraževanja ali izpopolnjevanja v tujini.
Delavec iz prejšnjega odstavka ima pravico vrniti se na delo v isto temeljno organizacijo k svojemu prejšnjemu delu ali k drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti.
62.	člen
V primerih iz 58. do 61. člena tega zakona med odsotnostjo z dela delavcu mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobivajo pri delu in iz dela v temeljni organizaciji.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se nadaljuje postopek pred disciplinsko komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev delovne discipline zoper delavca, ki je bil že zaslišan pred disciplinsko, komisijo in mu je bila omogočena obramba.
2.	Delovni čas
63.	člen
Delovni čas delavcev traja 42 ur na teden, če Za posamezne dejavnosti oziroma primere zakon ne določa drugače.
Delovni teden traja najmanj pet delovnih dni.
Če vpeljejo delavci petdnevni delovni teden, se sorazmerno poveča dnevni delovni čas delavcev, ki delajo krajši delovni čas.
Če je vpeljan petdnevni delovni teden, se šteje dan, za katerega je ta teden daljši, glede uveljavljanja pravic delavcev iz dela v temeljni organizaciji (letni dopust in podobno) kot delovni dan.
64.	člen
Delavci določijo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom v skladu s tem zakonom. x
Delavci podrobneje razčlenijo delovni čas v planu izrabe letnega delovnega časa (tedenskega, mesečnega, letnega). Pri tej razporeditvi delovnega časa delavci zagotavljajo izpolnjevanje nalog in potreb, ki jih narekujejo smotrna organizacija dela in čim popolnejša, učinkovitejša ter racionalnejša izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa.
Z razporeditvijo delovnega časa delavci zagotavljajo usklajenost skupnega dela organizacije združenega dela in skupnega dela z delavci v drugih delovnih organizacijah, s katerimi so povezani zaradi uresničevanja skupnih in družbenih interesov, kakor tudi zadovoljevanje potreb delovnih ljudi, ki uporabljajo njihove storitve.
Plan izrabe sklada letnega delovnega časa pošljejo delavci temeljne organizacije pristojnemu organu skupščine občine. Če ta ugotovi, da plan izrabe ni v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in določbami 66. in 69. člena tega zakona, pozove temeljne organizacije, da jih uskladijo.
Sindikat lahko da pobudo za spremembo plana izrabe sklada letnega časa, če med letom pride do takih izjemnih razmer iz objektivnih razlogov, ki terjajo spremembe tega plana.
65.	člen
Če je z razporeditvijo delovnega časa v temeljni organizaciji določeno, da delavci delajo med 22. in 5. uro naslednjega dne, se šteje tako delo za nočno delo. Če je s takšno razporeditvijo določeno, da delavci delajo med 22. in 6. uro naslednjega dne, se šteje tudi tako delo za nočno delo, če se to ujema z nočno delovno izmeno.
Delovni čas, ki je določen kot čas nočnega dela, se pri odmerjanju pravic delavcev pri delu in iz dela šteje za poseben delovni pogoj.
66.	člen
če narava del oziroma nalog ali izjemne okoliščine to terjajo, se lahko v temeljnih organizacijah s sezonskim delom (kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, gostinstvo, turizem) in v dejavnostih, kadar to določa zakon, razporedi delovni čas tako, da znaša v določeni dobi med letom več kol sedem ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot sedem ur na dan; pri tem skupni delovni čas pri omenjeni dobi ne sme biti v povprečju daljši od 42 ur na teden.
Prerazporeditev delovnega časa po prejšnjem odstavku se lahko odredi tudi v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu o delovnih raz-
merjih, zlasti pa v primerih višje sile oziroma elementarnih nesreč, pomanjkanja surovin ali drugega materiala, rekonstrukcije, remonta, prekinitve dela in podobno.
O razporeditvi delovnega časa po prvem in drugem odstavku tega člena odloča delavski svet temeljne organizacije v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo.
67.	člen
Delavec, ki opravlja sezonska dela brez presledka najmanj štiri mesece v letu in opravi pri tem več dela, kot je določeno za delo s polnim delovnim časom, lahko zahteva, da se mu ure preračunajo v delovne dni s polnim delovnim časom. Tako izračunani delovni dnevi se štejejo delavcu v delovno dobo, kot da bi jih prebil na delu, vendar pa sme skupen delovni čas med letom dosegati delovno dobo največ 12 mesecev.
Delovni čas iz prejšnjega odstavka se ne šteje za poseben delovni pogoj.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se primerno uporabljajo pri preračunavanju delovnih dni tudi, kadar pride zaradi narave ali organizacije dela z drugačno razporeditvijo delovnega časa pri delu do prekinitve za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša kot 60 delovnih dni v letu.
V	temeljni organizaciji se preračuna večje število delovnih ur delovnega časa na delovne dneve v smislu prvega odstavka tega člena in preračunani čas vpiše v delovno knjižico.
68.	člen
Delovni čas delavcev, katerih delo glede na naravo in organizacijo zahteva, da je v njihov delovni čas vključena poleg neposrednega opravljanja dela tudi obvezna priprava za delo, obsega poleg časa neposrednega opravljanja dela tudi čas, ki je potreben za pripravo za delo.
Cas obvezne priprave za delo se določi za posamezna dela oziroma naloge s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali s posebnimi predpisi in se praviloma opravlja v temeljni organizaciji.
S samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih se lahko določijo primeri, ko se čas^obvezne priprave za delo opravi tudi izven temeljne organizacije, kadar je to v skladu z naravo dela.
V	vzgojnoizobraževalnih organizacijah zajema delovni čas tudi čas izvenučne aktivnosti v skladu s predpisi in s samoupravnim splošnim aktorri organizacije združenega dela.
69.	člen
Na področju prometa in zvez, prometa blaga na drobno, gostinstva in turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti oziroma zdravstva in drugih družbenih dejavnosti se razporeditev, začetek in konec delovnega časa usklajuje s potrebami delavcev in drugih delovnih ljudi z začetkom dela v organizaciji, v kateri delajo in njeno lokacijo, kakor tudi z življenjskimi in drugimi razmerami v kraju oziroma okolju, v katerem živijo.
Razporeditev, začetek in konec delovnega časa v dejavnostih iz prejšnjega odstavka določijo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, sveti potrošnikov in druge oblike organizacije porabnikov njihovih storitev s samoupravnim sporazumom, lahko pa tudi pristojna skupščina občine s svojim odlokom.
Če se razporeditev, začetek in konec delovnega časa v dejavnostih iz prvega odstavka tega člena ne uredi s samoupravnim sporazumom oziroma se razporedi v nasprotju s potrebami in zahtevami delovnih ljudi, občanov in organizacij združenega dela, določi pristojna skupščina občine s svojim odlokom razporeditev, začetek in konec delovnega časa.
70. člen
Kadar terjajo koristi otroka, lahko delavka sklene delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega, vendar ne manj od polovice polnega delovnega časa.
Izvajanje pravice delavke po prejšnjem odstavku določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
71.	člen
Delavci v temeljni organizaciji lahko v skladu z zakonom na podlagi določb tega zakona določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih krajši delovni čas od polnega delovnega časa za opravljanje del oziroma nalog in pogoje za uvedbo takih del oziroma nalog, kadar je to družbeno in ekonomsko smotrno glede na naravo in organizacijo dela, glede na izrabo delovnega časa ali posebnih potreb zaposlovanja.
72.	člen
Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, ima obveznosti in odgovornosti delavca, ki dela polni delovni čas in uveljavlja svoje pravice iz dela v obsegu, ki je odvisen od trajanja delovnega časa in od doseženih uspehov pri delu, po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu.
73.	člen
Delavec v delovnem razmerju, ki opravlja dela oziroma naloge, za katere je določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa. ima pravico skleniti delovno razmerje v več temeljnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon.
74.	člen
Delavec, ki dela poln delovni čas, sme izjemoma delati še v eni temeljni organizaciji, vendar največ tretjino polnega delovnega časa po poprejšnjem soglasju temeljnih organizacij, in sicer kadar gre za dela oziroma naloge:
—	strokovnjakov, katerih sodelovanje je iz strokovnih razlogov nepogrešljiva strokovna pomoč pri proučitvi, urejanju in Izvajanju za temeljno organizacijo zahtevnejših ali pomembnejših nalog ali vprašanj, če ne gre za avtorsko delo;
—	v temeljnih organizacijah v izobraževalni in kulturni dejavnosti, kjer je smotrno sodelovanje strokovnjakov s prakso;
—	strokovnjakov, glede katerih je koristno, da se na tak način zagotovi njihovo sodelovanje pri znanstveno raziskovalnem delu, če ne gre za avtorsko delo;
—	pri sodelovanju v delu raznih stalnih kolegijskih teles, narava dela pa zahteva sodelovanje strokovnjakov.
Hkrati se temeljni organizaciji in delavec dogovorijo o delovnem času, ki ga bo delavec prebil pri opravljanju del oziroma nalog v drugi temeljni organizaciji in o načinu opravljanja takih del oziroma nalog.
75.	člen
Razen v primerih Iz 74. člena tega zakona delavci v temeljni organizaciji lahko sprejmejo sklep o izbiri
delavca, ki že dela v drugi temeljni organizaciji s polnim delovnim časom, za delo z največ tretjino polnega delovnega časa le, če se na objavo ne prijavijo nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki po svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti izpolnjujejo pogoje za delo s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
Delavci v temeljni organizaciji iz prejšnjega odstavka so dolžni vsakih 12 mesecev objaviti tako delo, dokler zanj ne sklenejo delovnega razmerja z nezaposleno ali delno zaposleno osebo, ki po svoji strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti ustreza pogojem dela.
Z dnem, ko nastopi delo oseba, sprejeta po objavi iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje delavcu, ki je do tedaj opravljal to delo.
76.	člen
Delo delavcev v drugi temeljni organizaciji po
74.	in 75. členu tega zakona se ne šteje za poseben delovni pogoj pri osnovah in merilih, po katerih se odmerjajo pravice, odvisne od dolžine delovnega časa.
Delavec, ki opravlja delo v drugi temeljni organizaciji, ima v tej organizaciji pravico do samoupravljanja; pravico do udeležbe v delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa ima sorazmerno času, prebitem na delu in rezultatom dela.
Temeljna organizacija, kjer delajo delavci iz 74. in
75.	člena tega zakona, je dolžna pristojni skupnosti za zaposlovanje enkrat letno sporočiti podatke o številu delavcev in njihovi strokovni izobrazbi ter o številu ur, ki so jih ti delavci opravili v njej.
77.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu dela oziroma naloge, pri katerih je dnevni delovni čas krajši kot 7 ur zaradi zdravju škodljivih vplivov in nevarnosti pri delu, če jih z varstvenimi ukrepi pri delu niso mogli povsem preprečiti oziroma odpraviti.
Delavci v temeljni organizaciji določijo v soglasju z republiškim sekretarjem za delo in po poprejšnjem mnenju sindikata posebne delovne pogoje iz prejšnjega odstavka in stopnjo njihovega vpliva na zdravstveno in delovno sposobnost delavcev ter določijo za ta dela oziroma naloge skrajšani delovni čas.
Delavci temeljne organizacije so dolžni začeti postopek, da so preiščejo in ugotovijo posebni delovni pogoji tudi na zahtevo dela temeljne organizacije, sindikata ali pristojne inšpekcije dela oziroma sanitarne inšpekcije.
Delavci, ki delajo v posebnih delovnih pogojih skrajšan delovni čas, smejo delati prek skrajšanega delovnega časa le tedaj, če pri takem delu niso izpostavljeni istim ali prav tako škodljivim vplivom ali nevarnostim pri delu.
Delovni čas, ki je iz razlogov, navedenih v tem členu, krajši od 42 ur na teden, je izenačen s polnim delovnim časom.
78.	člen
Izjemoma sme trajati delo prek polnega delovnega časa v primerih potresa, požara, poplave oziroma druge elementarne nesreče, ki zadene delovno organizacijo ali pa se ta nesreča neposredno pričakuje, vendar samo toliko časa, dokler je nujno, da se rešyo človeška življenja ali obvaruje zdravje občanov ali obvarujejo materialna sredstva pred nepopravljivo škodo.
Izjemoma sme trajati delo prek polnega delovnega časa tudi delavcem drugih temeljnih organizacij, katerih dejavnost prispeva k čimprejšnji odpravi posledic, ki so v zvezi s primeri iz prejšnjega odstavka.
Delo prek polnega delovnega časa v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena traja toliko časa, kolikor je nujno potrebno; takšno delo se ne šteje za poseben delovni pogoj.
79.	člen
Delavci lahko določijo s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih, da bodo izjemoma za omejeno dobo delali prek polnega delovnega časa tudi v primerih:
—	ko je nujno, da se začeto delo nadaljuje, da bi se končal delovni proces, katerega ustavitev ali prekinitev bi glede na naravo tehnologije in organizacije dela povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov;
—	da se z nepretrganim delom prepreči kvarjenje surovin ali materiala ali pa odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela kakor tudi da se prepreči prekinitev dela v drugih organizacijah združenega dela ali da se zagotovijo za njegov nepretrgan potek potrebne temeljne surovine ali zagotovi varnost ljudi in premoženja ali pa varnost prometa, vendar samo, če tega dela ne morejo opraviti drugi delavci v okviru polnega delovnega časa ali če nastane potreba po takšnem delu zaradi nepredvidenega izostanka delavca, ki bi moral opraviti tako delo.
Delo delavca v primerih iz prejšnjega odstavka so šteje kot poseben delovni pogoj.
80.	člen
Delavci v temeljni organizaciji v materialni proizvodnji lahko izjemoma v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih določijo tudi druge primere, ko je treba delati prek polnega delovnega časa, da se opravi delo, ki v določenem roku ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije,, ali da se opravi delo za vojaške potrebe.
Delo prek polnega delovnega časa v primerih iz prejšnjega odstavka se šteje kot poseben delovni pogoj.
81.	člen
Delo prek polnega delovnega časa po 79. in 80. členu tega zakona lahko traja samo toliko časa, kolikor je nujno potrebno, največ pa 12 ur na teden.
82.	člen
V primerih, kjer splošni družbeni interes in narava dejavnosti terjajo, da se brez prekinitve opravijo določene naloge oziroma dela, tega pa ni mogoče zagotoviti z ustrezno racionalno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa in razporeditvijo delavcev lahko delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in v skladu z zakoni določijo delo v podaljšanem delovnem času.
Takšno delo se šteje za poseben delovni pogoj.
83.	člen
Poseben delovni pogoj Upoštevajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih pri določanju meril, ki sp podlaga za odmerjanje pravic, odvisnih od dolžine in narave delovnega časa.
84.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu način vodenja mesečne evidence o izrabi delovnega časa, primerjanja te izrabe z osnovami plana in z načrtovanim letnim skladom delovnega časa kakor tudi način vodenja mesečne evidence o številu delavcev, ki so v preteklem mesecu delali prek polnega delovnega časa in o številu ur, opravljenih pri takem delu.
Delavski svet ali drug ustrezni organ upravljanja mesečno spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o delu prek polnega delovnega časa in zagotavlja, da so delavci najmanj vsakih šest mesecev seznanjeni s temi podatki in ocenami.
3.	Odmori, počitki, dopusti
85.	člen
Odmore, počitke, dopuste in odsotnosti delavcev z dela urejajo delavci v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih v skladu z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, in pri tem upoštevajo pogoje, zahtevnost in vplive posameznih vrst dela in delovnih procesov v temeljni organizaciji.
86.	člen
Pri delu z nepretrganim polnim delovnim časom traja odmor največ 30 minut, če pa delavci delajo v posebnih delovnih pogojih, največ eno uro. Odmor med delom se praviloma določi v enkratnem trajanju, v več delih pa samo, če je glede na vpliv dela na delavčevo zdravje in sposobnost taka delitev najprimernejša.
Odmor se ne sme določiti na začetku ali na koncu delovnega časa in mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je vnaprej določen za nepretrgano delo s strankami.
Cas odmora se všteva v delovni čas.
87.	člen
Delavec ima med dvema zaporednima dnevoma pravico do nepretrganega dnevnega počitka najmanj 12 ur, delavec, ki je star več kot 18 let in opravlja sezonska dela, pa najmanj 10 ur.
88.	člen
Delavec ima pravico do nepretrganega tedenskega počitka najmanj štiriindvajset ur. Cc je nujno, da dela na dan svojega tedenskega počitka, mu mora biti zagotovljen tak počitek kak drug dan praviloma v naslednjem tednu.
89.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah s posebnimi značilnostmi delovnega procesa in organizacije dela lahko razporedijo dnevni in tedenski počitek ustrezno tem posebnostim, vendar morajo dnevni in tedenski počitek zagotoviti delavcem v obsegu, ki ga določa ta zakon.
90.	člen
Delavec ima pravico izrabiti letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ga delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih in ki ne sme biti daljši kot šest mesecev, ne glede na to, ali delavec dela poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta, sorazmerno času, prebitem na delu.
91.	člen
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni in največ 30 delovnih dni v posameznem koledarskem letu, ne glede ‘ na to, ali dela delavec poln delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
Če delavec dela v posebnih delovnih pogojih, se lahko določi, da traja letni dopust več kot 30 delovnih dni, toda ne več kot 60 delovnih dni; za člane ladijskih posadk trgovske mornarice pa ne več kot 90 dni v posameznem koledarskem letu.
Za delo v posebnih delovnih pogojih se štejejo zlasti: dela pri virih ionizirajočih sevanj, delo posadke letala-, delo posadke trgovskih ladij, delo pod zemljo, delo pod vodo, delo v bolnicah za duševne bolezni in v prosekturah, delo v tujih deželah s hudimi podnebnimi razmerami za življenje in delo ter delo delavcev, ki delajo zaradi posebnih delovnih pogojev manj kot 42 ur na teden.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu dela oziroma naloge, ki se opravljajo v posebnih delovnih pogojih.	1
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih povečan letni dopust še do pet delovnih dni delavcem, ki imajo najmanj 50 let starosti, ne glede na starost pa delavcem, ki imajo priznan status invalidne osebe po posebnih predpisih in delavcem s telesnimi okvarami, in sicer v obeh primerih če jim je priznana najmanj 60 °/o telesna okvara.
92.	člen
Delavci določijo dolžino letnega dopusta po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih tako, da je dolžina tega dopusta odvisna predvsem:
—	od delovnih pogojev, kot so teža dela, zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice na delavca, telesna in duševna napetost pri delu oziroma od drugih posebnih delovnih pogojev dela;
—	od delovnih uspehov, ki jih delavec doseže pri delu;
—	od delavčeve delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo;
—	od posebnih socialnih in/Zdravstvenih razmer, v katerih delavec živi.
93.	člen
i
Delavec praviloma izrabi letni dopust v nepretrganem trajanju. V samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih delavci določijo primere, ko delavec lahko izrabi letni dopust v dveh ali več delih, pri čemer mora en del dopusta trajati nepretrgano najmanj 12 delovnih dni.
94.	člen
Delavec izrabi letni dopust v temeljni organizaciji, v kateri je pridobil pravico do njegove izrabe. Če pa sklene delovno razmerje z delavci druge organizacije združenega dela, se obe organizaciji v soglasju z delavcem lahko dogovorita, da delavec izrabi ves dopust v organizaciji združenega dela, s katero sklene delovno razmerje, ali pa da izrabi del dopusta v organizaciji, kjer mu je prenehalo delovno razmerje, del pa v organizaciji, kjer je na novo sklenil delovno razmerje.
95.	člen
Letni dopust učnega in vzgojnega osebja v vzgoj-noizobraževalnih organizacijah se praviloma izrabi med letnimi šolskimi počitnicami.
96.	člen
Delavec izrabi letni dopust za tekoče koledarsko leto do konca koledarskega leta; če ga nastopi ob koncu leta, ga nepretrgano nadaljuje v naslednjem koledarskem letu.
Člani posadke trgovskih ladij in delavci, ki delajo v tujini, lahko izrabijo letni dopust tudi v naslednjem koledarskem letu ob pogojih, ki jih delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih.
97.	člen
Delavci v temeljni organizaciji lahko v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih določijo, da gredo vsi delavci ali del delavcev istočasno na letni dopust, če je to smotrno glede na naravo in organizacijo dela, ter način poslovanja in če je ta dopust vnaprej določen v planu izrabe sklada letnega delovnega časa.
93. člen
Čas odsotnosti z dela, ki se priznava v delovno dobo, se ne odbije od letnega dopusta.
Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih, ko je delavcu priznana začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, sc mu ta čas ne všteje v letni dopust
99.	člen
Delavec ima pravico do počitka ob praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije in ob praznikih Socialistične republike Slovenije, ki so z zakonom določeni kot dnevi, ko se ne dela.
100.	člen
V primerih in ob pogojih, ki jih določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu, ima delavec pravico biti odsoten z dela zaradi" osebnih okoliščin do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu s pravico do nadomestila osebnega dohodka.
Več kot sedem delovnih dni sme v posameznem koledarskem letu trajati odsotnost delavca z dela s pravico do nadomestila osebnega dohodka, kadar ga delavci v temeljni organizaciji napotijo na izobraževanje ali izpopolnjevanje, ali če je taka odsotnost z dela potrebna za pripravo na strokovni izpit oziroma zaključni izpit.
101.	člen
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu o delovnem razmerju primere in pogoje, ko ima delavec pravico biti odsoten z dela, brez pravice do nadomestila osebnega dohodka (brezplačen dopust) ter postopek za uveljavljanje te pravice.
Med tako odsotnostjo z dela pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo.
4.	Osebni dohodki delavcev
102.	člen
Materialna osnova pravice delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo, je dohodek temeljne organizacije.
103.	člen
Uresničujoč pravico dela z družbenimi sredstvi pridobiva delavec v temeljni organizaciji iz sredstev za osebne dohodke osebni dohodek, ki ustreza rezultatom njegovega dela in njegovemu osebnemu prispevku k rezultatom upravljanja in gospodarjenja z
družbenimi sredstvi ter je namenjen za zadovoljevanje ‘ njegovih osebnih potreb kot tudi za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka.
104.	člen
Prispevek delavca k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornosti pri delu in pogojev, v katerih delavec dela.
Prispevek delavca k delu je odvisen tudi od povečanja dohodka temeljne organizacije ustvarjenega zlasti z upravljanjem in gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji in v različnih oblikah združevanja dela ter sredstev kot s svojim in družbenim minulim delom ter z odločanjem o poslovanju temeljne organizacije, delovne organizacije ali druge organizacije združenega dela, v katero je združena temeljna organizacija ter o organiziranju dela, o rekonstrukciji, modernizaciji in drugi tehnični izboljšavi, o programih in delitvi dela, o investicijskih vlaganjih in o uporabi znanstvenih, tehničnih in tehnoloških dosežkov ter strokovnih izkušenj v delovnem procesu v temeljni organizaciji
105.	člen
Osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom tako, da zagotavljajo, da se osebni dohodek delavca ugotavlja na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je dal s svojim živim delom in z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v- drugih temeljnih organizacijah s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela.
Z osnovami se opisno določijo elementi, po katerih se ugotavlja delovni prispevek delavcev k ustvarjanju oziroma povečanju dohodka, ki ga dosegajo s tekočim in minulim delom pri opravljanju posameznih ali skupnih del v temeljni organizaciji ali v delovni skupnosti.
Z merili se določijo količinski podatki in kazalci, s katerimi se ugotavlja, meri, vrednoti in izkazuje izpolnjevanje posameznih osnov oziroma obseg in vrsta prispevkov delavca k delu.
S samoupravnimi sporazumi, ki jih sklenejo delavci temeljne organizacije v okviru delovne organizacije ali za področje istovrstne ali sorodne dejavnosti, določijo temeljne elemente, značilne za ugotavljanje, izkazovanje in merjenje produktivnosti, ekonomičnosti, rentabilnosti dela in poslovanja ter drugih, za posamezne skupne osnove temeljnih pojmov, s katerimi se vrednotijo in izkazujejo dela oziroma naloge, ter uspešnost njihovega opravljanja.
,	106. člen
Samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osno
/
vah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije in ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih, ki so ga delavci v temeljni organizaciji sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah izven sestave delovne organizacije.
V osnovah in merilih iz prvega odstavka tega člena se določajo posebej osnove in merila, po katerih se delijo sredstva za osebne dohodke iz minulega dela.
Samoupravni sporazumi In drugi samoupravni splošni akti iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti v nasprotju z družbenim. dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija.
107.	člen
Delavci v temeljni organizaciji so dolžni s samoupravnim splošnim aktom in s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo z drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi iste delovne organizacije, določiti in razčleniti osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke.
Delavci so dolžni samoupravni splošni akt, ki določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, poslati pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti in službi družbenega knjigovodstva.
Če služba družbenega knjigovodstva pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo razpolaganja z družbenimi sredstvi ugotovi, da delavci v temeljni organizaciji ne ravnajo v skladu s samoupravnimi sporazumi oziroma družbenimi dogovori ali ravnajo v nasprotju z zakonom, obvesti o tem pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti in nastopi z ukrepi, ki jih določa zakon.
Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da delavci v temeljni organizaciji niso določili osnov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke, prejmejo delavci te temeljne organizacije le z zakonom zajamčene osebne dohodke, služba družbenega knjigovodstva pa o tem obvesti pristojni organ skupščine družbenopolitične skupnosti.
Pristojna skupščina lahko v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena nastopi zoper organizacijo združenega dela z začasnimi ukrepi družbenega varstva.
108.	člen
Delavci imajo pravico in obveznost, da razvijajo in uveljavljajo svoje ustvarjalne sposobnosti v procesih dela in upravljanja in da zagotavljajo pogoje za povečanje deleža znanja in ustvarjalnosti v strukturi
dela.
Samoupravni splošni akt v skladu s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom določa osnove in merila za ugotavljanje rezultatov delavčeve ustvarjalnosti in prispevka, ki ga je s tem dal k povečanju dohodka temeljne organizacije, ter način in postopek -za nagrajevanje takega dela kakor tudi način ugotavljanja, spremljanja in evidentiranja doseženih rezultatov.
109.	člen
Samoupravni splošni akt nadrobneje določa pravico do posebnih priznanj in nadomestil za inovacije, racionalizacije in druge oblike ustvarjalnosti, ki so sestavni del delovnega procesa.
Samoupravni splošni akt lahko določa nagrade za koristne ideje in predloge, za katere se upravičeno
pričakuje, da bodo z nadaljnjim izpopolnjevanjem prispevali k dohodku temeljne organizacije.
110.	člen
Delavcu v temeljni organizaciji gre nadomestilo osebnega dohodka za praznične dni, ko se ne dela, za čas letnega dopusta, bolniškega dopusta, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, na katero je bil poslan, in v drugih primerih odsotnosti z dela, ki jih določata zakon in samoupravni splošni akt v skladu z zakonom, v višini, določeni v samoupravnem splošnem aktu.
Delavcu v temeljni organizaciji gre nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi vojaških vaj, usposabljanja In pouka za obrambo, udeležbe v civilni zaščiti, odsotnosti zaradi poziva vojaških in drugih organov, h katerim je delavec klican brez svoje krivde, ter med opravljanjem javne funkcije, ki se izplačuje po posebnih predpisih.
5.	Zajamčeni osebni dohodek
111.	člen '
Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen najmanj tolikšen osebni dohodek, da mu zagotavlja materialno in socialno varnost.
Za kritje z zakonom zajamčenega osebnega dohodka se uporabljajo sredstva skupnega rezervnega sklada, oblikovanega za območje občine ali več občin v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in zakonom, lahko pa tudi sredstva skupnega rezervnega sklada, oblikovanega za območje republike z zakonom.
Višino zajamčenega osebnega dohodka, za kritje katerega se lahko uporabljajo sredstva skupnega rezervnega sklada, oblikovanega za območje občine ali več občin, določi skupščina občine oziroma določijo skupščine občin, upoštevaje splošne življenjske ..razmere v občinah, ki so oblikovale skupni rezervni sklad.
112.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določajo višino zajamčenega osebnega dohodka s samoupravnim splošnim aktom, upoštevajoč splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne pogoje okolja, v katerem delavec zadovoljuje svoje osebne in skupne potrebe.
Višino zajamčenega osebnega dohodka določijo delavci v temeljni organizaciji v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga sklenili z delavci v drugih temeljnih organizacijah in z družbenim dogovorom, ki ga je sklenila oziroma k njemu pristopila temeljna organizacija.
Zajamčeni osebni dohodek, določen s samoupravnim splošnim aktom v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, je lahko večji od zneska zajamčenega osebnega dohodka, ki ga predpisuje zakon ali ga določa družbeni dogovor.
6.	Izobraževanje delavcev
113.	člen
Delavec ima pravico in obveznost, da se izobražuje ob delu in izpopolnjuje svoje znanje in svoje z delom pridobljene delovne zmožnosti v skladu z. delovnimi potrebami in potrebami razvoja temeljne organizacije ter v skladu s predpisi o usmerjenem izobraževanju. Delavci v temeljni organizaciji pa imajo pra-
vico in obveznost, da zagotovijo delavcu, ki se izobražuje oziroma izpopolnjuje, pogoje za uspešno opravljanje učnih obveznosti.
114.	člen
Pogoje in način uveljavljanja pravic in obveznosti delavcev do izobraževanja in izpopolnjevanja določijo delavci v samoupravnem splošnem aktu.
Pri zagotavljanju izobraževanja in izpopolnjevanja sodelujejo delavci temeljne organizacije z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, inštituti, samoupravnimi interesnimi skupnostmi za izobraževanje, samoupravnimi interesnimi skupnostmi za zaposlovanje in drugimi organizacijami, ki lahko delavcem zagotavljajo izobraževanje in izpopolnjevanje.
III.	poglavje
VARSTVO PRI DELU
1.	Splošne določbe o varstvu pri delu
115.	člen
Delavci imajo pravico in obveznost, da v skladu z zakonom ustvarjajo in zagotavljajo takšno delovno okolje ter takšne delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo njihovo telesno integriteto, zdravje in osebno varnost pri delu ter varstvo pred drugimi nevarnimi in škodljivimi vplivi na delavčevo zdravstveno in delovno zmožnost.
V temeljni organizaciji pa morajo svoje delo organizirati tudi v skladu s predpisi o varstvu človekovega okolja.
Delavci v temeljni organizaciji določajo, sprejemajo in izvajajo ukrepe za ohranitev in izboljšanje varstva pri delu. Pri zagotavljanju varstva pri delu in varstva človekovega okolja sodelujejo družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti zdravstvenega ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Gospodarska zbornica Slovenije, sindikati in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
116.	člen
Vsak delavec je dolžan pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe ip uporabljati predpisane varstvene priprave in naprave.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu obveznost odgovornega delavca oziroma vodje delovnega procesa, da vsakega delavca pred razporeditvijo na delo seznani z varstvenimi ukrepi, s katerimi se delavcu zagotavlja varno delovno okolje in delovne razmere pri delu, ki ga opravlja, in skrbi, da jih upošteva pri svojem delu.
Odgovorni delavec oziroma vodja delovnega procesa stalno spremlja, ali se delavec med delovnim procesom ravna po ustreznih varstvenih ukrepih in ali jih pravilno uporablja.
Ce odgovorni delavec oziroma vodja ne izpolnjuje svojih obveznosti iz prejšnjih odstavkov, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti.
117.	člen
Zaradi ugotovitve zdravstvenih in psihofizičnih sposobnosti za varno opravljanje del oziroma nalog je delavec dolžan, da opravi predpisani zdravniški pregled.
118.	člen
Če grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili storjeni predpisani ukrepi
za varstvo pri delu, ima pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost takoj odpravi.
Če temeljna organizacija meni, da je delavec neopravičeno odklonil delo in postavil zahtevo v smislu prejšnjega odstavka, mora o tem obvestiti pristojni organ inšpekcije dela. Ta mora brez odlašanja opraviti pregled in odrediti ustrezne varstvene ukrepe ali obvestiti delavca, iz katerih razlogov njegova zahteva ni utemeljena.
119.	člen
Delavec ima pravico do posebnega varstva med nočnim delom.
Delavci so dolžni v temeljni organizaciji zagotoviti dogovorjene in predpisane pogoje za nočno delo, zlasti pa zagotoviti varstvo otrok, topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti, prevoz na delo ip iz dela in zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizirano in nemoteno poteka.
Delavec ima pravico odkloniti nočno delo, če niso zagotovljeni ustrezni pogoji za nočno delo.
Če delavec neupravičeno odkloni nočno delo, stori s tem hujšo kršitev delovne obveznosti.
V temeljni organizaciji, ki dela v izmenah, morajo delavci poskrbeti za njihovo periodično izmenjavo. Pri tem sme delavec ene izmene delati ponoči nepretrgano najdalj en teden.
120.	člen
Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo določijo, da delavec, ki opravlja dela oziroma naloge, pri katerih kljub varstvenim ukrepom lahko pride do poklicnega obolenja, opravlja tako delo oziroma nalogo samo določeno dobo tako, da se po izteku te dobe razporedi na drugo delo oziroma nalogo, kjer ni take neposredne nevarnosti.
121.	člen
Delavcu ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči, če bi mu po izvidu pristojne zdravstvene organizacije takšno delo lahko poslabšalo zdravstveno stanje.
,2. Varstvo materinstva in pravice delavcev, ki skrbijo za otroke
122.	člen
Delavke v delovnem razmerju imajo pravico do posebnega varstva med nosečnostjo, porodom in v zvezi z materinstvom.
Posebni varstveni ukrepi za tista dela, za katera je ugotovljeno, da lahko škodljivo vplivajo na funkcijo materinstva, se določajo s samoupravnim splošnim aktom na podlagi meril in postopkov v skladu z zakonom.
123.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo tista dela, ki jih ženske zaradi varstva materinstva, še zlasti med nosečnostjo, ne smejo opravljati.
S samoupravnimi sporazumi se določijo merila in postopek, po katerih se ugotavljajo težka telesna dela, škodljiva in nevarna dela ter škodljivi vplivi pri delih.
Postopek mora biti urejen tako, da zagotavlja družbeno in strokovno utemeljeno pivpoved opravljanja določenih del in nalog za ženske.
124.	člen
Delavci v temeljni organizaciji so dolžni preverjati razloge, zaradi katerih ženske ne smejo delati na določenih delih oziroma nalogah ter so dolžni prilagajati sprejete varstvene ukrepe znanstvenemu in tehničnemu napredku.
125.	člen
Nosečnice ne smejo opravljati del oziroma nalog, ki so jim prepovedana po posebnih predpisih. Nosečnico pri takih delih je treba razporediti na drugo ustrezno delo oziroma nalogo, pri tem pa obdržijo pravico do obračuna osebnega dohodka po osnovah in merilih, po katerih se jim je obračunaval na prejšnjem delu, če niso osnove in merila na tem delu ugodnejša.
126.	člen
Nosečnici in delavki, ki ima otroka starega do enega leta, se ne sme naložiti, da" dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči.
Delavki, ki ima otroka starega od enega do treh let, se sme naložiti, da dela več kot poln delovni čas oziroma ponoči samo po njenem predhodnem soglasju.
127.	člen
Delavki v temeljni organizaciji s področja industrije, gradbeništva, prometa in proizvodne obrti se ne sme naložiti, da dela ponoči med 22. in 6. uro naslednjega dne.
Prepoved iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na delavko, ki opravlja dela oziroma naloge, kjer ima posebna pooblastila in odgovornosti, ali ki opravlja dela zdravstvene, socialne, administrativne ali fi-nančno-računske službe.
128.	člen
Ne glede na prejšnji člen se sme delavki naložiti, da dela ponoči, če je treba nujno nadaljevati delo, ki ga je med dnevom prekinila višja sila, in če je treba preprečiti škodo na surovinah, ki se hitro kvarijo.
129.	člen
Delavki, ki dela v temeljni organizaciji s področja industrije, gradbeništva, prometa in proizvodne obrti se 'sme naložiti, da dela ponoči, če to terjajo posebno resne družbene, ekonomske, socialne in posebne okoliščine ob pogoju, da za uvedbo takega dela izda poprejšnje soglasje republiški sekretar za delo. Le-ta odloči o soglasju:
—	ko dobi poprejšnje mnenje republiškega odbora ustreznega sindikata, Gospodazske zbornice Slovenije in pristojnega organa inšpekcije del;
—	ko ugotovi, da ima temeljna organizacija program postopnega zmanjševanja in odpravljanja nočnega dela žensk.
Republiški sekretar za delo razveljavi svoje soglasje, če ugotovi, da so odpadli razlogi iz prejšnjega odstavka ali da temeljna organizacija ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano soglasje.
Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena sme biti delavka — samohranilka, ki ima otroka mlajšega od sedem let, razporejena na nočno delo samo, če s tem soglaša.
130.	člen
Med nosečnostjo in po porodu ima delavka pravico do nepretrganega porodniškega dopusta ld5 dni.
Po preteku nepretrganega porodniškega dopusta iz prejšnjega odstavka ima delavka pravico do porodniškega dopusta še 141 dni ali' delati 21 ur na teden tako, da dela praviloma 4 ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti.
Način izvajanja podaljšanja porodniškega dopusta določijo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti otroškega varstva.
131.	člen
Delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih v skladu s samoupravnim sporazumom, ki ga sklenejo skupnosti otroškega varstva, določijo, da ima delavka, ki rodi dvojčke ali hkrati več živo rojenih otrok oziroma težje telesno ali duševno prizadetega otroka, daljši porodniški dopust, kot je določen s tem zakonom.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se določi tudi pravica do nadomestila osebnega dohodka za čas daljšega porodniškega dopusta.
132.	člen
Z izvidom pristojne zdravstvene organizacije sme nastopiti delavka porodniški dopust 45 dni pred porodom, mora pa ga nastopiti 28 dni pred datumom predvidenega poroda.
133.	člen
Delavka, ki izrabi porodniški dopust po prvem in drugem odstavku 130. člena, ima pravico do nadomestila osebnega dohodka v skladu s samoupravnimi predpisi in samoupravnimi splošnimi akti samoupravne interesne skupnosti.
Delavka, ki sklene delovno razmerje, ima pa ob sklenitvi delovnega razmerja otroka, ki še ni dopolnil 12 mesecev starosti, ima pravico, če to zahteva, delati štiri ure na dan do 12 meseca otrokove starosti.
Delavka iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki dela štiri ure na dan do dvanajstega meseca otrokove starosti, ima v temeljni organizaciji pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke za štiri ure na dan, za delovni čas nad štiri ure na dan pa pravico do nadomestila osebnega dohodka po predpisih in po samoupravnih splošnih aktih samoupravne interesne skupnosti.
134.	člen
Ko otrok dopolni 12 mesecev starosti, ima delavka pravico delati štiri ure na dan tudi, dokler ni otrok star tri leta, če mu je glede na njegovo splošno zdravstveno stanje potrebna skrbnejša materina nega.
Delavka, ki dela štiri ure na dan od dvanajstih mesecev do treh let otrokove starosti, ima pravico do udeležbe pri delitvi sredstev za osebne dohodke po dejanskem delu.
135.	člen
Ce se otrok rodi mrtev ali če umre po rojstvu med porodniškim dopustom, ima delavka pravico ostati na porodniškem dopustu 42 dni od dneva poroda.
136.	člen
Pravice iz 70., 126.. drugega odstavka 130.. 131 , 133. in 134. člena lega zakona ima oče otroka, če se tako sporazumeta z materjo — delavko, ali če mati
umre ali zapusti otroka, kakor tudi delavec, ki otroka neguje, če mati umre ali zapusti otroka.
3.	Varstvo mladine in invalidnih oseb
137.	člen
Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti (v nadaljnjem besedilu: mladina), uživajo v delovnem razmerju posebno varstvo pri delu.
138.	člen
Mladini sc ne sme naložiti težkih telesnih del, del, ki se opravljajo pod zemljo ali pod vodo, del z viri ionizirajočih sevanj in drugih del, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje oziroma na zdravstveni razvoj glede na njene psihofizične posebnosti.
139.	člen
Mladini ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas ali ponoči.
140.	člen
Mladini se mora zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, po katerih se odmerja letni dopust drugim delavcem, povečan za sedem delovnih dni.
141.	člen
Delavci v temeljni organizaciji imajo pravico in dolžnost, da v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji, z zakonom, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi zagotovijo varstvo delovnih invalidov in drugih invalidnih oseb s tem, da se jim zagotovijo prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija ter dela oziroma naloge, na katerih bodo lahko delali po prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji.
142.	člen
Delavec, pri katerem nastopi invalidnost, ima pravico opravljati svoje oziroma drugo ustrezno delo, če ga lahko opravlja glede na preostalo delovno zmožnost brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije.
Za delavca, ki mu je zmanjšana zdravstvena ali delovna zmožnost in je z rehabilitacijo usposobljen za določeno delo, se šteje, da je zmožen za delo, za katero je z rehabilitacijo usposobljen.
143.	člen
Da se omogoči delavcu iz prejšnjega člena uspešno opravljati ustrezno delo in da se rnu omogoči dosegati delovne uspehe v skladu z njegovo delovno zmožnostjo, je dolžna temeljna organizacija z ustreznimi sredstvi in pripomočki takemu delavcu ustrezno prirediti delovne naprave in priprave ter delovno okolje, kjer naj bi delavec opravljal svoje delo, preden je nanj dokončno razporejen.
144.	člen
Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela so v skladu z zakonom dolžni zagotavljati možnosti za zaposlitve invalidnih oseb po njihovih sposobnostih ter morajo v primeru, ko imajo na razpolago ustrezno delo, za katero se je prijavilo več oseb, ki iščejo delo, dati pri izbiri prednost nezaposlenim invalidnim osebam, če ustrezajo njihove strokovne in druge zmožnosti zahtevam tega dela.
Organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela so dolžni z obrazloženim sklepom
obvestiti tako osebo o odklonitvi njene prednostne pravice pri zaposlitvi po prejšnjem odstavku.
Ta oseba lahko za varstvo svoje prednostne pravice začne pred pristojnim sodiščem združenega dela postopek zoper dokončen sklep o izbiri.
145.	člen
Delavcu, ki ima zaradi zmanjšanja zdravstvene in delovne zmožnosti pravico do skrajšanega delovnega časa, se ta dnevni delovni čas tudi v petdnevnem delovnem tednu ne poveča.
IV.	poglavje
ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI
1.	Splošne določbe
146.	člen
Delavci so osebno in vzajemno odgovorni za izvrševanje delovnih obveznosti.
Ta zakon ureja disciplinsko in odškodninsko odgovornost delavcev.
Delavec je za izvrševanje delovnih obveznosti disciplinsko odgovoren za vsako obliko krivde, odškodninsko pa, če dejanje stori namenoma ali iz hude' malomarnosti.
147.	člen
Delavci v temeljni organizaciji trpijo materialne in druge posledice, če zaide temeljna organizacija v težave zaradi družbeno in ekonomsko nesmotrnega ' upravljanja sredstev, zaradi poslovanja, ki ni bilo prilagojeno tržnim potrebam ozifoma samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, zaradi slabega dela in poslovanja ali nevestnega obnašanja, ki ima za posledico nizko produktivnost dela in zaradi tega ne pridobivajo zadostnega dohodka za izvrševanje svoje družbene funkcije v družbeni reprodukciji.
2.	Disciplinska odgovornost
148.	člen
Delavec je disciplinsko odgovoren po določbah zakona o združenem delu, tega zakona in samoupravnih splošnih aktov za kršitve delovnih obveznosti in druge kršitve delovne disciplino.
Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja disciplinska komisija.
Organizacije združenega dela iste ali sorodne dejavnosti, ki imajo do pet delavcev, lahko ustanovijo s samoupravnim sporazumom skupno disciplinsko komisijo.
149.	člen
Postopek za ugotavljanje odgovornosti delavca sc začne na zahtevo delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa ali predsednika kolegijskega poslovodnega organa, organa samoupravne delavske kontrole, zbora delovne enote, družbenega pravobranilce samoupravljanja ali sindikata kakor tudi pristojnega organa družbenopolitične skupnosti in drugega organa, določenega s samoupravnim splošnim aktom.
Vsak delavec, ki zve za kršitev delovne obveznosti, ima pravico, da da pismeno pobudo za uvedbo disciplinskega postopka.
150.	člen
če disciplinska komisija ugotovi, da je delavec odgovoren za kršitev delovnih obveznosti ali druge kršitve delovne discipline, izreče enega od naslednjih disciplinskih ukrepov:
—	opomin;
—	javni opomin;
—	razporeditev na druga dela oziroma naloge za čas, določen v samoupravnem splošnem aktu o delovnih razmerjih;
—	denarno kazen;
—	prenehanje delovnega razmerja.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka se smejo izreči vsakemu delavcu ne glede na njegova posebna pooblastila in odgovornosti.
151.	člen
Disciplinski ukrep razporeditve na druga dela oziroma naloge se izreče, da se kršitelju prepreči, da bi še opravljal dela, pri katerih je zagrešil disciplinsko kršitev. Ta disciplinski ukrep se izreče največ za eno leto.
152.	člen
Disciplinski ukrep denarne kazni se sme izreči največ do 10 °/o zneska enomesečne akontacije osebnega dohodka za naslednje hujše kršitve delovnih obveznosti: neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, zaradi česar je ogroženo življenje ali varnost ljudi ali materialne dobrine večje vrednosti; povzročanje pretepa ali nereda v temeljni organizaciji; malomarno opravljanje del oziroma nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne, vojaške ali druge z zakonom ali samoupravnim sporazumom določene tajnosti, neizvrševanje oziroma neredno ali nepravočasno izvrševanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena; opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavca pri delu ali kršitev njegovih samoupravnih pravic; zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; dajanje nepravilnih podatkov, s čimer se spravi delavec v zmoto glede njegovih pravic.
Sredstva, zbrana iz denarnih kazni, se uporabljajo za namene, določene v samoupravnem splošnem aktu in se ne smejo uporabiti za povečanje osebnih dohodkov.	/
Pravnomočna odločba disciplinske komisije o izrečeni denarni kazni je izvršilni naslov.
153.	člen
Delavci v samoupravnem splošnem aktu določijo hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere disciplinska komisija lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razn erja, zlasti pa za naslednje primere:
—	neopravičeno izostajanje z dela najmanj pet delovnih dni v obdobju treh mesecev; kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali drugimi nevarnimi nesrečami; nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi; opustitev dejanja, s čimer se hudo ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni organizaciji; hujša zloraba položaja; opustitev ukrepov za varstvo delavcev pri delu ali varstvo družbenih sredstev; odklonitev del oziroma nalog, pomembnih za nemoten potek delovnega procesa in poslovanja, če za to ni opravičenih razlogov; prihajanje na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil; uživanje alkohola ali uživanje mamil med delom; neizpolnjevanje del oziroma nalog, ki so posebnega družbenega pomena; hujša kršitev samoupravnih pravic delavcev; neizvrševanje pravnomočnih sodnih odločb in podobno.
154.	člen
Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti zastarata v roku, ki ne sme biti daljši
od enega leta, od dneva, ko je bila storjena kršitev; rok, v katerem zastara izvršitev izrečenega ukrepa, pa ne sme biti daljši od 60 dni od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovne obveznosti znake kaznivega dejanja, zastarata uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko se je zvedelo za kršitev in storilca; vendar postopek za kršitev delovne obveznosti ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon.
155.	člen
Za delavce, ki so člani ladijske posadke ali posadke kakšnega drugega prometnega sredstva in za delavce, ki so na delu v tujini, se lahko določi v samoupravnem splošnem aktu, da začnejo teči roki iz prvega odstavka prejšnjega člena z dnem, ko se delavec vrne iz tujine.
156.	člen
Samoupravni splošni akt lahko določi, da se odloži izvršitev izrečenih denarnih kazni in izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta.
Pogojno odložena izvršitev izrečenega ukrepa se lahko prekliče, če delavec stori v času iz prejšnjega odstavka hujšo kršitev delovnih obveznosti.
157.	člen
Če ima kršitev delovne dolžnosti delavca posledice tudi v drugi temeljni organizaciji delovne organizacije ali druge organizacije združenega dela, v katere sestavu je združena temeljna organizacija, lahko predlaga začetek disciplinskega postopka pristojni organ temeljne organizacije, v kateri so nastale posledice delavčevih storitev oziroma opustitev.
3.	Odškodninska odgovornost
158.	člen
Delavec je odškodninsko odgovoren delavcem v temeljni organizaciji, delavci temeljne organizacije pa delavcu za povzročeno škodo.
Odškodninsko odgovornost ugotavlja organ temeljne organizacije, določen v samoupravnem splošnem aktu.
Delavec lahko proti delavcem v temeljni organizaciji oziroma delavci v temeljni organizaciji zoper delavca uveljavljajo odškodninsko odgovornost neposredno pred sodiščem združenega dela brez poprejšnjega postopka v temeljni organizaciji.
159.	člen
Odškodninski postopek lahko začne razen oškodovanca organ, ki je upravičen začeti disciplinski postopek.
160.	člen
Odškodnino za škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, morajo povrniti delavci temeljne organizacije, če se ne dokaže, da jo je povzročil delavec sam.
Če delavec povzroči škodo pri delu ali v zvezi z delom delavcem temeljne organizacije, mora povrniti škodo, če se mu dokaže, da jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
4.	Odstranitev delavca z dela
161.	člen
Temeljna organizacija mora začasno odstraniti delavca z dela, na katerem dela in ga začasno razporediti na drugo delo oziroma nalogo ali začasno odstraniti iz temeljne organizacije v primeru, če odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v interesu kazenskega postopka zahteva pristojni organ.
Kot obvezna začasna odstranitev iz temeljne organizacije se šteje tudi, če je delavec? v priporu.
162.	člen
Delavec je lahko začasno odstranjen z dela, na katerem dela, ter začasno razporejen na druga dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti, ali začasno odstranjen iz temeljne organizacije v primerih, ki so določeni v samoupravnem splošnem aktu, zlasti pa, če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom oziroma če je zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
163.	člen
Odstranitev z dela ali iz temeljne organizacije sme trajati najdalj do končne odločitve o kršitvi delovne dolžnosti in o delavčevi krivdi.
Delavec, ki je odstranjen z dela iz temeljne organizacije, ima za ta čas pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako polovici zneska povprečne mesečne akontacije osebnega dohodka v pretek h treh mesecih.
164.	člen
Ce je delavec v priporu, mora organ, ki je pripor odredil, v treh dneh pismeno obvestiti o tem temeljno organizacijo.
Dokler je v priporu, ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka, ki je enako tretjini zneska akontacije, če preživlja družino pa polovici zneska akontacije osebnega dohodka.
Nadomestilo osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor.
165.	člen
Delavec, ki je odstranjen z dela iz temeljne organizacije in prejema nadomestilo osebnega dohodka po drugem odstavku 163. člena tega zakona, ima za ta čas pravico, da mu temeljna organizacija izplača razliko do polnega zneska osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi bil na delu, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno odločbo oproščen kakor tudi če je delavcu izrečen z dokončno odločbo disciplinski ukrep, vendar ne disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
166.	člen
Delavec ima pravico dobiti razliko do polnega zgeska osebnega dohodka, ki bi ga dobil, če bi bil na delu, če je kazenski postopek s pravnomočno odločbo ustavljen, če je delavec s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe, ali če je obtožba zavrnjena, vendar ne zaradi nepristojnosti.
Razliko do polnega zneska osebnega dohodka Iz prejšnjega odstavka dobi delavec na račun organa, ki je odredil pripor.
V.	poglavje
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
167.	člen
Delavcu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:
1.	če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje;
2.	če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji;
3.	če noče opravljati del oziroma nalog, ki so mu ponujene in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim, z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena tega zakona noče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela;
4.	če je delavcu dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
168.	člen
Delavcu lahko preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji:
1.	če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oziroma nalog, za katere je sklenil delovno razmerje;-
2.	če se ugotovi, da ni zmožen opravljati del oziroma nalog, ki so mu zaupane, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, ali za katerega se ugotovi, da trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, pa noče opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti;
3.	zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo v primerih in pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela; v teh primerih sklene delavec delovno razmerje z delavci v drugi temeljni organizaciji po določbi drugega odstavka 47. člena tega zakona; s tem dnem preneha delavcu delovno razmerje v temeljni organizaciji, v kateri je doslej delal.
Dejstva iz 2. točke prejšnjega odstavka ugotovi komisija, ki jo imenuje delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj tisto strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar zmožnost se ugotavlja. Komisija odloči na podlagi svoje ugotovitve s sklepom.
Če v temeljni organizaciji ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, lahko delavski svet imenuje v komisijo tudi ustrezne strokovnjake izven temeljne organizacije.
169.	člen
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih določi, koliko časa sme in mora delavec ostati še na delu v primeru iz 1. in 3. točke 167. in 2. točke 168. člena tega zakona, vendar ta čas ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od šest mesecev.
Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih določi v tem okviru dolžino tega roka glede na delovne pogoje, pomen del oziroma nalog, delovno dobo in druge okoliščine, ki so pomembne za delo na posameznih delih oziroma nalogah.
\	170. člen
Delavcu preneha delovno razmerje po samem zakonu:
1.	če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji — z dnem, ko ni hotel dati pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo;
2.	če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen — z dnem, ki mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v temeljni organizaciji;
3.	če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog — z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba;
4.	če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev — z dnem, ko začne prestajati kazen;
5.	če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki traja več kot šest mesecev in mora biti zato odsoten z dela — z dnem, ko se začne izvajati tak ukrep.
171.	člen
Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovno razmerje ne preneha, če pristojni organ temeljne organizacije ugotovi, da sta temeljna organizacija in delavec soglasna, da delavec nadaljuje delovno razmerje.
V primeru iz prejšnjega odstavka se delavcu — borcu NOV, če to želi, enojno štejejo obdobja posebne dobe, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno vštevajo v pokojninsko dobo.
172.	člen
Delavcu ne more prenehati delovno razmerje, če zaradi združitve temeljnih organizacij ali tehnoloških in drugih izboljšav, s katerimi se prispeva k večji produktivnosti dela in večjemu uspehu temeljne organizacije, njegovo delo v tej organizaciji ni več potrebno.
173.	člen
Če delavci v temeljni organizaciji ugotovijo, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, lahko odločijo, da tem delavcem v skladu s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje.
Postopek za ugotovitev odgovornosti delavca iz prejšnjega odstavka določa samoupravni splošni akt.
174.	člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje, za nedoločen čas, preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, če po preteku pripravniške dobe tudi po ponovitvi ne napravi strokovnega izpita, in sicer z dnem, ko ga ni opravil.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, preneha delovno razmerje po samem zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo.
175.	člen
Temeljna organizacija, ki se v skladu 's planom odloči za modernizacijo proizvodnega procesa, za preusmeritev poslovanja ali za druge izboljšave, ki prispevajo k večji produktivnosti dela in k večjemu uspehu
organizacije, mora vzporedno z načrtom organizacije, Izboljšav oziroma preusmeritve poslovanja ugotoviti, ali strokovna izobrazba delavcev ustreza novim tehnološkim in drugim izboljšavarti in ali je možnost, da se v zvezi s temi izboljšavami delavci strokovno usposobijo. Izdelati mora načrt za dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev, katerih delo bo zaradi tega v takšni organizaciji postalo nepotrebno in ki jim je treba zaradi tega zagotoviti drugo delo. V ta namen mora temeljna organizacija zagotoviti potrebna sredstva iz svojega čistega dohodka.
Šteje se, da je načrt za modernizacijo, za izboljšave ali preusmeritev poslovanja bistveno pomanjkljiv, če ni hkrati sprejet tudi načrt za prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in zaposlitev delavcev, katerih delo bi zaradi tega postalo nepotrebno. Dokler ni odpravljena ta bistvena pomanjkljivost, ni dopustno uporabiti za izvedbo tega načrta predvidenih finančnih sredstev.
Ko temeljna organizacija prijavi pristojni enoti službe družbenega knjigovodstva investicijsko vlaganje za modernizacijo proizvodnega procesa za preusmeritev poslovanja ali za druge izboljšave v smislu prvega odstavka tega člena, mora hkrati biti iz prijave razvidno, da so zagotovljena tudi sredstva, potrebna za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo oziroma za zaposlitev delavcev, katerih delo bi zaradi tega ne bilo več potrebno.
176.	člen
Za namene iz prejšnjega člena sodeluje s svojimi sredstvi tudi pristojna skupnost za zaposlovanje s sredstvi, ki jih po načelu vzajemnosti in solidarnosti v njej združujejo organizacije združenega dela. Na podlagi samoupravnega sporazuma se določijo tudi načini upravljanja teh sredstev ter pogoji za njihovo uporabo.
177.	člen
Če se je začel postopek za prenehanje temeljne organizacije oziroma za prenehanje delovne organizacije, v katere sestavi je temeljna organizacija, so delavci ostalih temeljnih organizacij v sestavi . iste delovne organizacije oziroma organizacije združenega dela, v katero je združena delovna organizacija, dolžni glede na njihove potrebe sami ali- prek skupnosti za zaposlovanje proučiti možnosti, da sklenejo s takimi delavci delovno razmerje.
Izjemoma lahko preneha delavcu delovno razmerje med postopkom za prenehanje njegove temeljne organizacije oziroma delovne organizacije, v katere sestavi je njegova temeljna organizacija pod pogoji in načini, ki jih določa samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih, če ni možnost, da bi v skladu s tem zakonom nadaljeval delo v drugi temeljni organizaciji.
S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela se določijo pogoji, pod katerimi imajo delavci pravico, da v primeru iz prejšnjega odstavka sklenejo delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji v isti delovni ali sestavljeni organizaciji združenega dela, upoštevaje pri tem potrebe temeljne organizacije in socialne razmere delavca ter upoštevaje primere, pod katerimi lahko izjemoma preneha delavcu delovno razmerje med postopkom za prenehanje njegove temeljne organizacije.
178.	člen
Obrazloženi pismeni sklep o prenehanju delovnega razmerja s poukom o pravici delavca, da vloži zahtevo
za varstvo pravic, izda organ, določen s statutom temeljne organizacije ali s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih.
Dokončna odločba, s katero delavcu preneha delovno razmerje, mora imeti pravni pouk, kako in kje delavec uveljavi pravice, ki jih ima v primeru brezposelnosti.
VI.	poglavje
VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
179.	člen
Delavec v združenem delu ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri samoupravnih organih temeljne organizacije, pri sodiščih združenega dela in pri drugih sodiščih kakor tudi pri drugih pristojnih or-
180.	člen
Zahtevo za varstvo pravic mora vložiti delavec pri organu, ki ga določi statut temeljne organizacije, v 30 dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, oziroma od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica.
181.	člen
Če samoupravni splošni akt ne ureja postopka ali ga ne ureja v celoti, se v postopku za varstvo pravic in ugotavljanje odgovornosti delavcev pred organi v temeljni organizaciji, smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči združenega dela.
182.	člen
Pristojni organ v temeljni organizaciji mora odločiti o zahtevi delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena.
Če je o zahtevi dosežen pismeni sporazum, ima ta sporazum moč izvršilnega naslova.
Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva, in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje.
Kadar se odloča o delavčevi pravici oziroma odgOT vomosti, pri odločanju ne smejo sodelovati tisti delavci, ki so s nrizadetim delavcem v ožjem sorodstvu, ali ki so z njim V' kakšnem drugačnem razmerju, ki bi lahko povzročilo pri prizadetem delavcu in pri drugih delavcih temeljne organizacije dvom o nepristranosti njihove odločitve.
183.	člen
Preden odloči o delavčevi zahtevi, je pristojni organ v temeljni organizaciji dolžan zahtevati mnenje sindikata.
Sindikat lahko na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo zastopa delavca pri uveljavljanju njegove pravice.
Če delavec ne začne postopka za varstvo svoje pravice ali odkloni, da bi ga sindikat zastopal, gre pa za kršitev samoupravne pravice nasploh, lahko začne postopek za njeno varstvo sindikat.
Sindikat lahko sodeluje v postopki! pred pristojnim organom v temeljni organizaciji.
184.	člen
Delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa do dokončne odločitve o njegovih prav-vicah.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se ne zadrži izvršitev sklepa:
— s katerim se določa osebni dohodek;
—	s katerim je delavec začasno odstranjen z dela ali iz temeljne organizacije;
—	ki delavcu nalaga, da zaradi izjemnih okoliščin v temeljni organizaciji začasno opravlja druga dela oziroma naloge;
—	s katerimi se delavcu nalaga delo prek polnega delovnega časa m skladu s tem zakonom.
185.	člen
S samoupravnim splošnim aktom delavci temeljne organizacije lahko pooblastijo posameznega delavca, da izdaja sklepe o začasnem razporejanju delavcev na druga dela oziroma naloge v nujnih primerih, ko gre za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavcev in drugih delovnih ljudi, za odvrnitev nepopravljave škode, za izpolnitev neodložljivih delovnih nalog; o nujni uvedbi dela prek polnega delovnega časa; o odobritvi plačane odsotnosti z dela zaradi neodložljivih razlogov in za začasno odstranitev delavcev z dela, kadar bi navzočnost delavca resno ovirala nemoten in varen potek dela.
Sklepe iz prejšnjega odstavka je treba v roku, ki ga določijo samoupravni splošni- akti, najkasneje pa v sedmih dneh predložiti pristojnemu organu v presojo.
če pristojni organ ugotovi, da je pooblastilo zlorabljeno, zagreši s tem pooblaščeni delavec hujšo kršitev delovne obveznosti.
186.	člen
Če ni zadovoljen z odločitvijo ali če pristojni organ v temeljni organizaciji ne odloči v 30 dneh od vložitve zahteve, ima delavec v nadaljnjih 30 dneh pravico aahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela.
Varstva pravic pri sodišču združenega dela ne more zahtevati delavec, ki se ni najprej obrnil na pristojni organ v temeljni organizaciji, razen če uveljavlja denarno terjatev.
187.	člen
Poslovodni organ ali pooblaščeni delavec je dolžan izvršiti dokončen sklep organa temeljne organizacije oziroma pravnomočno sodno odločbo v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena, če ni v njej določen drugačen rok.
Če poslovodni organ ali pooblaščeni delavec v temeljni organizaciji ne izvrši dokončnega sklepa oziroma pravnomočne sodne odločbe v roku iz prejšnjega odstavka, zagreši s tem hujšo kršitev delovne obvez-nostL
VII.	poglavje DELO NA DOMU
188.	člen
Temeljna organizacija organizira delo na domu le v dejavnostih, ki so predmet njenega poslovanja ali so z njimi v neposredni zvezi, ne sme pa dela na domu organizirati za opravljanje del, ki so nevarna za zdravje in življenje delavca in drugih oseb v njegovi okolici.
Pristojni republiški upravni organ lahko določi, katera so taka dela, kjer je prepovedano organizirati delo na domu.
189.	člen
Pristojni'organ inšpekcije dela lahko temeljni organizaciji prepove organiziranje dela na domu, če je nevarnost, da postane delo na domu škodljivo za delavce na domu in njihovo okolico.
190.	člen
Delavci v temeljni organizaciji določijo v samoupravnem splošnem aktu vrste dela na domu, pogoje in način njihovega opravljanja ter uveljavljanje pravic in obveznosti delavcev na domu, zlasti pa osnove in merila za ugotavljanje delovnih rezultatov ter osnove za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, oblike in način sodelovanja delavcev na domu pri upravljanju ter primere in pogoje, ko sme delavec uporabiti tudi delovna sredstva v lasti občanov ter način obračunavanja nadomestila za uporabo teh sredstev.
VIII.‘poglavje POSEBNE DOLOČBE
191.	člen
Delavec, izbran za delegata ali člana delegacije skupščine družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti, ima pravico biti v tem svojstvu za določen čas odsoten z dela. V času take odsotnosti ohrani vse pravice in obveznosti delavca v združenem delu, delavci temeljne organizacije pa so mu dolžni zagotoviti možnosti za opravljanje funkcije delegata ali člana delegacije.
Delavci določijo v samoupravnem splošnem aktu pravice in obveznosti delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije.
192.	člen
Sklep o izbiri pomorščaka kot člana posadke ladij jugoslovanske trgovske mornarice oziroma ribiča kot člana posadke morskih ribiških ladij in njegova pismena izjava, da so mu znani samoupravni splošni akti, s katerimi se urejajo njegove pravice, obveznosti in odgovornosti ter da jih sprejema, morata biti predloženi v registracijo za delo pristojnemu občinskemu upravnemu organu v roku osmih dni od dneva, ko začne delati v temeljni organizaciji.
Tretji del
DELOVNA RAZMERJA DELAVCEV Z DELOVNIMI
LJUDMI, KI SAMOSTOJNO OPRAVLJAJO DEJAVNOST Z OSEBNIM DELOM S SREDSTVI V LASTI OBČANOV, OZIROMA S CIVILNOPRAVNIMI IN FIZIČNIMI OSEBAMI
193.	člen
S kolektivno pogodbo se v skladu s tem zakonom podrobneje urejajo delovni pogoji ter pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnih razmerij delavcev z nosilci samostojnega osebnega dela.
194.	člen
Kolektivna pogodba mora obsegati zlasti določbe o:
1.	nastanku delovnega razmerja;
2.	trajanju in razporejanju delovnega časa;
3.	razporejanju delavcev in njihovem strokovnem izpopolnjevanju-
4.	osebnem dohodku ter nadomestilih in povračilih stroškov za službeno potovanje, za terensko delo, za selitev, za ločeno življenje, za prevoz na delo in z dela;
5.	regresih za letni dopust in prehrano med delom ter nagradah ob delovnih jubilejih in ob odhodu v pokoj;
6.	pravicah in obveznostih delavcev, ki opravljajo funkcijo delegata;
7.	odmorih, počitkih in dopustih;
8.	zagotavljanju sredstev za skupno porabo delavcev in zneskih za posamezne namene, do katerih ima delavec pravico;
9.	varstvu pri delu, varstvu materinstva ter varstvu mladine, invalidnih oseb in starejših delavcev;
10.	delovnih obveznostih, odgovornosti za njihovo izvrševanje ter odškodninski odgovornosti;
11.	prenehanju delovnega razmerja;
12.	načinu zagotavljanja dela delavcem, katerih delo postane odveč zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega dela oziroma poslovanja ali zaradi, prenehanja dejavnosti nosilca samostojnega osebnega dela;
13.	trajanju kolektivne pogodbe.
S kolektivno pogodbo se določijo osnove in merila za osebne dohodke delavcev po opravljenem delu in po doseženem delovnem učinku.
S kolektivno pogodbo se določi razmerje med plačilom v naravi in plačilom v denarju tam, kjer je plačilo v naravi dogovorjeno.
Za plačilo v naravi se šteje zagotovitev stanovanja in prehrane ali zagotovitev samo stanovanja oziroma prehrane.
195.	člen
S kolektivno pogodbo se ureja zajamčeni osebni dohodek v skladu z zakonom.
196.	člen
Kolektivna pogodba se praviloma sklepa za določene vrste poklicnih skupin in dejavnosti za območje republike. Če je treba zaradi različnih delovnih pogojev posamezne pravice delavcev urediti posebej, se lahko v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za območje republike, sklene polektivna pogodba za območje ene ali več občin.
Kolektivna pogodba je obvezna za vse nosilce samostojnega osebnega dela in za delavce, ki so z njimi v delovnem razmerju.
197.	člen
Kolektivne pogodbe sklepata pristojni sindikat in Gospodarska zbornica Slovenije oziroma druga splošna asociacija nosilcev samostojnega osebnega dela.
Za vrste poklicnih skupin In dejavnosti, za katere ni asociacij v smislu prvega odstavka tega člena (na primer gospodinjske pomočnice in podobno) sklepata kolektivne pogodbe pristojni sindikat in pristojni organ skupščine občine.
198.	člen
Ce se pogodbeni stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi ali »dopolnitvi kolektivne pogodbe, odloči o spornih vprašarfjih na zahtevo ene izmed pogodbenih strank poseben arbitražni svet.
Arbitražni svet ima tri člane in prav toliko namestnikov. Enega članu in njegovega namestnika imenuje Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma izvršni svet ene ali več skupščin občin, za katere območje se sklepa kolektivna pogodba. Drugega člana in njegovega namestnika imenuje sindikat, tretjega člana in njegovega namestnika pa Gospodarska zbornica Slovenije oziroma ustrezna splošna
asociacija, ki jo pooblastijo nosilci samostojnega osebnega dela.
Odločitev arbitražnega sveta je sestavni del kolektivne pogodbe.
199.	člen
Kolektivna pogodba se sklene najdalj za obdobje petih let.
Veljavnost kolektivne pogodbe se lahko sporazumno podaljša.
Ce se stranki o podaljšanju polektivne pogodbe ne izjavita, ostane pogodba v veljavi dokler stranki ne skleneta nove.
200.	člen
Delovno razmerje nastane z nastopom dela, ko poprej skleneta in podpišeta pismeno pogodbo o delovnem razmerju delavec in nosilec samostojnega osebnega dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
S pogodbo o delovnem razmerju delavec in nosilec samostojnega osebnega dela podrobneje določata pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, njegov nastanek, potek in prenehanje.
Pogodba o delovnem razmerju mora obsegati tudi določbe o posebnih pravicah in dolžnostih delavca in nosilca samostojnega osebnega dela, če so take pravice in dolžnosti dogovorjene.
S pogodbo o delovnem razmerju se lahko delavec in nosilec samostojnega osebnega dela sporazumeta o poskusnem delu, ki ne sme biti daljši od 30 dni.
V pogodbi o delovnem razmerju morajo biti dogovorjeni najmanj takšni delovni pogoji ter najmanj takšne pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih določa kolektivna pogodba. Ce v pogodbi o delovnem razmerju ni takih določb, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe.
201.	člen
Pogodbo o delovnem razmerju, sklenjeno med delavci in nosilcem samostojnega osebnega dela, predloži nosilec samostojnega osebnega dela v registracijo za delo pristojnemu občinskemu upravnemu organu v roku osmih dni po sklenitvi pogodbe o delovnem razmerju.
Upravni organ iz prejšnjega odstavka vodi register pogodb o delovnem razmerju.
Pogodbo, ki ni v skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo, vrne organ v roku osmih dni od predložitve nosilcu samostojnega osebnega dela z napotilom, kako naj Jo uskladi; v napotilu določi tudi rok za uskladitev.
Pogodbo mora upravni organ registrirati in vrniti pogodbenim strankam v roku osmih dni po predložitvi oziroma uskladitvi pogodbe.
202.	člen
Delovno razmerje med delavcem in nosilcem samostojnega osebnega dela preneha s pismenim sporazumom, z odpovedjo, s pretekom časa, za katerega je bilo sklenjeno, po samem zakonu, z razvezo delovnega razmerja ali z odpustom.
203.	člen
Delovno razmerje med delavcem in nosilcem samostojnega osebnega dela lahko preneha vsak čas s pismenim sporazumom.
204.	člen
Delavec lahko v vsakem času brez obrazložitve pismeno odpove delovno razmerje.
Delavec mora ostati na delu še toliko časa, kolikor je določeno s pogodbo o delovnem razmerju, vendar ne sme biti odpovedni rok krajši od 30 dni in ne daljši od šest mesecev.
205.	člen
Nosilec samostojnega osebnega dela lahko odpove delavcu delovno razmerje:
—	če se za šest mesecev ali več zmanjša obseg dela oziroma poslovanje ali če so prenehali objektivni pogoji, zaradi katerih je bilo sklenjeno tako delovno razmerje;
—	če je pri sklepanju delovnega razmerja delavec zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za sklenitev delovnega razmerja;
—	če delavec po nastopu dela ne izpolnjuje več posebnih pogojev, ki so določeni za sklenitev delovnega razmerja ali če namerno ne izpolnjuje delovnih nalog in obveznosti;
—	če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti nosilca somostojnega osebnega dela;
—	če preneha obratovalnica samostojnega obrtnika oziroma dejavnost civilnopravne osebe po posebnem zakonu;
—	če delavec huje krši delovne obveznosti, ki so navedene v kolektivni pogodbi;
—	če delavec s svojim ravnanjem namerno oškoduje premoženje nosilca samostojnega osebnega dela ali premoženj delavcev, ki delajo v obratovalnici.
Delavcu preneha delovno razmerje v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, če mu nosilec samostojnega dela ne more zagotoviti zaposlitve sam ali prek skupnosti za zaposlovanje v drugi obratovalnici oziroma pri nosilcu samostojnega osebnega dela ali v organizaciji združenega dela.
206.	člen
Delavcu ni mogoče proti njegovi volji odpovedati delovnega razmerja, dokler je po zdravniškem izvidu začasno zadržan oziroma nezmožen za delo, dokler je na letnem dopustu, dokler je na mladinski delovni akciji, na vojaških vajah in na doslužitvi vojaškega rpka do treh mesecev in dokler je delavka noseča oziroma ima otroka do 12 mesecev starosti, razen če se je začel postopek za prenehanje dejavnosti nosilca samostojnega osebnega dela in če preneha obratovalnica samostojnega obrtnika oziroma dejavnost civilnopravne osebe.
207.	člen
Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno.
208.	člen
Delavec lahko razveže delovno razmerje brez poprejšnje odpovedi:
—	če mu nosilec samostojnega osebnega dela ne Izplača dogovorjenega osebnega dohodka do 15. dne v mesecu za prejšnji mesec;
—	če mu nosilec samostojnega osebnega dela ne daje primerne hrane oziroma stanovanja, če sta hrana in stanovanje dogovorjena;
—	če nosilec samostojnega osebnega dela grdo ravna z njim ali če ga sili k storitvi nezakonitih ozi-
roma nemoralnih dejanj ali če ga sili k opravljanju dela v življenju oziroma zdravju nevarnih okoliščinah, ki niso bile dogovorjene;
— če mu nosilec samostojnega osebnega dela kljub opozorilu krati dogovorjene ali z zakonom določene pravice.
Ce delavec razveže delovno razmerje po prvem odstavku tega člena, se šteje, da je nosilec samostojnega osebnega dela odpovedal delovno razmerje. Delavec ima v takem primeru pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska osebnega dohodka za čas odpovednega roka, do katerega je upravičen po pogodbi o delovnem razmerju po določbi drugega odstavka 204. člena tega zakona.
209.	člen
Za razvezo delovnega razmerja brez poprejšnje odpovedi se šteje, če delavec najmanj pet zaporednih delovnih dni neopravičeno ne pride na delo. V takem primeru je delavec odškodninsko odgovoren.
210.	člen
Nosilec samostojnega osebnega dela lahko delavca odpusti z dela brez poprejšnje odpovedi, če je delavec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. O tem mora nosilec samostojnega osebnega dela istočasno obvestiti pristojni državni organ. Ce ta ugotovi, da takega kaznivega dejanja ni bilo, mora o tem obvestiti nosilca samostojnega osebnega dela in delavca. Na podlagi take ugotovitve je izrečeni odpust ničen, delovno razmerje ne preneha, delavec pa ima pravico do nadomestila osebnega dohdoka, ki bi ga dobil, če bi bil na delu.
Kadar nosilec samostojnega osebnega dela odpusti delavca, mu mora to pismeno sporočiti in navesti razloge za odpust. V primeru odpusta preneha delavcu delovno razmerje z dnem vročitve pismenega sporočila.
211.	člen
Za opravljanje del iz redne dejavnosti nosilec samostojnega osebnega dela ne more z delavci sklepati pogodb o delu, razen v primerih, ki jih določi kolektivna pogodba.
212.	člen
Za varstvo svojih pravic ima delavec pravico začeti postopek pri pristojnem sodišču združenega dela v roku 30 dni od dneva, ko je bil obveščen o odločitvi, za katero sodi, da krši njegovo pravico.
Četrti del
ZAČASNO ALI OBČASNO DELO
213.	člen	N
Delavci v temeljni organizaciji lahko sklenejo z delavcem pogodbo o delu za opravljanje začasnih oziroma občasnih del, določenih v samoupravnem splošnem aktu, ki se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le'od časa do časa, opravljajo pa sc praviloma največ 60 dni v posameznem koledarskem letu, kot na primer:
—	prodaja srečk, listkov športne napovedi, tombole in podobno;
—	prodaja tiska, občasnih publikacij in podobno izven kioskov in drugih poslovnih prostorov izven temeljne organizacije;
—	občasna akviziterska in inkasantska opravila;
—	kratkotrajna dnevna opazovanja in merjenja v terenskih meteoroloških in hidroloških postajah;
—	občasna pomožna dela pri terenskih geodetskih, geoloških in arheoloških delih in podobno;
—	občasna izvajanja kulturno-umetniškega in zabavnega programa, razen v gostinstvu, kjer je takšno delo redno poklicno delo;
—	nabiranje oziroma obiranje poljskih in gozdnih sadežev in podobno.
214.	člen
Pogodbo o delu je mogoče skleniti tudi zu obdobje največ 90 dni v koledarskem letu za opravljanje posameznih začasnih ali občasnih del, ki so potrebna pri delovanju raznih občasnih ali stalnih kolegijskih teles, industrijskega oblikovanja, nalog pedagoške, andragoške oziroma kulturno-umetniške narave, pri prirejanju iger na srečo, za opravljanje raznih občasnih ali začasnih nalog raziskovalne ali analitične narave. Take pogodbe pa ni mogoče skleniti, če gre za dela oziroma naloge, za katere je treba skleniti delovno razmerje za določen čas ali za delovni čas krajši od polnega delovnega časa ali če gre za avtorska dela.
215.	člen
Pogodbo o delu lahko izjemoma sklene delavec, ki z. njo prevzame obveznost, da bo sam ali skupaj s člani svoje družine prodajal posamezne proizvode določene vrste oziroma opravljal določeno delo v času sezone (prodaja tiska, živil in drugo), vendar največ za 90 dni, če se to delo opravlja na začasnih prodajnih mestih, ali če gre za opravila, ki se po svoji naravi oziroma glede na potek dela vsakodnevno ne morejo opravljati, če posebni predpisi ne določajo drugače.
216.	člen
Pogodba o delu mora biti pismena.
V pogodbi o delu mora biti določenoj zlasti:
—	delo, ki ga bo delavec opravil;
—	rok za izvršitev tega dela;
—	osnove za določitev zaslužkov in njihovega izplačila;
—	obveznost temeljne organizacije, da zavaruje delavca za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni;
—	kraj, kjer bo delavec opravljal dogovorjeno delo.
217.	člen
Za delo po pogodbi o delu lahko delavci v temeljni organizaciji sprejmejo nezaposleno ali delno zaposleno osebo, druge osebe pa samo, če pristojna skupnost za zaposlovanje ugotovi, da ni nezaposlenih ali delno zaposlenih oseb, ki izpolnjujejo pogoje glede strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Delavci v temeljni oz*ganizaciji morajo voditi evidenco o delavcih, ki delajo pri njej po pogodbi o delu, o številu ur, ki so jih ti delavci opravili in morajo te podatke enkrat letno pošiljati skupnosti za zaposlovanje. Ce ta skupnost ugotovi, da ima prijavljene nezaposlene ali delno zaposlene osebe, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje glede strokovne izobrazbe oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti, to sporoči temeljni organizaciji.
Delavski svet ali drug ustrezni organ upravljanja mora na podlagi predloženih podatkov vsaj enkrat let-
no analizirati dela, opravljena po pogodbah o delu in razloge za takšna dela; to analizo pošlje skupnosti za zaposlovanje.
Peti del
NADZORSTVO
218.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določb zakona o združenem delu o medsebojnih delovnih razmerjih, tega zakona, ustreznih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, samoupravnih splošnih aktov v organizaciji združenega dela, kolektivnih pogodb in pogodb o delovnem razmerju opravljajo pristojni občinski organi inšpekcije dela.
Nadzorstvo nad izvajanjem tistih določb s področja delovnih razmerij, ki so posebno pomembna za varnost železniškega, cestnega, letališkega in pomorskega prometa, lahko v posameznih primerih opravi republiški inšpektor za delo.
Sesti del
KAZENSKE DOLOČBE
219.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek temeljna organizacija:
1.	če ne pošlje oglasa oziroma razpisa v predpisanem roku pristojni skupnosti za zaposlovanje (23. člen);
2.	če sklene delovno razmerje z delavcem brez oglasa oziroma javnega razpisa v nasprotju s 24. členom tega zakona;
3.	če kandidate ne obvesti pismeno o odločitvi o izbiri (29. člen);
4.	če do preteka roka za reelekcijo ne razpiše ponovne izbire za delavce na dela oziroma k nalogam, kjer ima posebna pooblastila in odgovornosti (31. člen);
5.	če sprejme delavca na poskusno delo v nasprotju z določbami samoupravnega splošnega akta (32. člen);
6.	če sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju s primeri in pogoji, ki so določeni v tem zakonu oziroma v samoupravnem splošnem aktu (36.
člen);
7.	če ne sprejme načrta števila pripravnikov za posamezne stroke oziroma poklice ali če ne sprejme pripravnikov, kot je določeno v načrtu sprejemanja pripravnikov, čeprav je dobila dovolj ustreznih prijav (42. člen);
8.	če razporedi tedenski delovni čas v nasprotju z drugim odstavkom 63. člena tega zakona;
9.	če pristojnemu organu skupščine občine ne pošlje plana izrabe sklada letnega delovnega časa ali če ne,izvede postopka za uskladitev (64. člen);
10.	če določi delovni čas v nasprotju s 66., 77., 78., 79. ali 80. členom tega zakona;
11.	če sklene delovno razmerje z delavci v nasprotju z 71., 74. ali 75. členom tega zakona;
12.	če mesečno ne spremlja in ne ocenjuje podatkov o izkoriščenosti delovnega časa ali če ne obvešča delavec o teh podatkih (84. člen);
13.	če ne zagotovi delavcu predpisanega odmora, dnevnega ali tedenskega počitka ali dopusta (86., 87., 88. ali 91. člen);
14.	če ne zagotovi potrebnih pogojev za nočno delo (119. člen);
15.	če naloži delavcu, da opravlja dela oziroma naloge v nasprotju s 121. členom tega zakona;
16.	če odredi oziroma organizira nočno delo žensk v nasprotju s 126. in 127. členom tega zakona;
17.	če organizira delo na domu v nasprotju s 188. ali 190. členom tega zakona;
18.	če sklene pogodbo o delu v nasprotju z 213., 214., 216. ali 217. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba temeljne organizacije, ki stori kakšen prekršek iz prejšnjega odstavka.
220.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek nosilec samostojnega osebnega dela:
1.	če sklene pogodbo o delovnem razmerju z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v 18. členu tega zakona;
2.	če ne zagotovi delavcu predpisanega odmora, dnevnega ali tedenskega počitka ali dopusta (86., 87., 88. ali 91. člen v zvezi s 193. členom);
3.	če ne sklene z delavcem pismene pogodbe o delovnem ražmerju (200. člen);
4.	če pogodbe o delovnem razmerju v predpisanem roku ne pošlje v registracijo (201. člen);
5.	če z delavcem razveže delovno razmerje v nasprotju z 205. ali 206. členom tega zakona oziroma če delavca odpusti z dela v nasprotju z 210. členom tega zakona;
6.	če sklene pogodbo o delu v nasprotju z 211. členom tega zakona.
Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1	221. člen
Če nosilec samostojnega osebnega dela kot samostojni obrtnik z ustanovitveno pogodbo združi svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev v pogodbeno organizacijo združenega dela, veljajo zanj in za delavce določbe kolektivne pogodbe in pogodbe o delovnem razmerju, dokler ni sprejet samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih.
222.	člen
Delavci v temeljni organizaciji morajo svoja delovna razmerja in samoupravne splošne akte o delovnih razmerjih uskladiti z določbami tega zakona najpozneje do 11. decembra 1978.
223.	člen
Kolektivne pogodbe po tem zakonu se morajo urediti v skladu z določbami tega zakona, najpozneje do
11.	decembra 1978.
224.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1.	določbe zakona o hišnikih (Uradni list LRS, št. 38-192/59) glede delovnih razmerij hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
2.	zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o medsebojnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18-173/74).
Z dnem, ko začne veljati ta zakom, se v SR Sloveniji preneha uporabljati zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22-310/73).
225.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. C 11-10/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1508.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o volitvah in delegiranju v skupščine
Razglaša se zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 na seji zbora občin dne 28. decembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-219/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	volitvah in delegiranju v skupščine
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov ter zaradi njihove organizirane udeležbe pri opravljanju funkcij družbenopolitičnih skupnosti se s tem zakonom določa postopek za volitve delegacij in delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture ter zdravstva in socialnega varstva, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: samoupravne interesne skupnosti).
S tem zakonom se določa tudi postopek za odpoklic delegacij in članov delegacij ter delegatov v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
2.	člen
Delovni ljudje in občani volijo delegacijo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, katerih člani so.
Poleg delegacij iz prejšnjega odstavka opravljajo funkcijo delegacij tudi s tem zakonom ali v skladu s tem zakonom določena druga izvoljena telesa v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah ter v družbenih organizacijah in društvih.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delegacije temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, veljajo tako za delegacije za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, kakor tudi za delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, če s tem zakonom ni drugače določeno.
3.	člen
Socialistična zveza delovnega ljudstva (v nadaljnjem besedilu: Socialistična zveza) in organizacije sindikata so nosilci in organizatorji družbenopolitične aktivnosti pri kandidiranju članov delegacij in volitvah delegacij ter v sodelovanju'z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirajo in usmerjajo družbenopolitične aktivnosti, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu volitev delegacij in delegiranja delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti.
4.	člen
Delovni ljudje in občani v Socialistični zvezi določajo kandidacijski postopek v skladu s tem zakonom in družbena merila za kandidiranje
Delovni fjudje in občani v družbenopolitičnih organizacijah predlagajo in določajo na način, ki ga določa ta zakon, kandidate za delegate družbenopolitičnih zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze z dogovorom določajo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnih zborih skupščine družbenopolitičnih skupnosti iz vrst svojih delegacij.
Kandidacijski postopek za delegacije aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ vodijo organi, ki jih določa zvezni zakon,
5.	člen
Zaradi delegiranja delegatov se delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so med seboj povezane z delom in z drugimi skupnimi interesi ali z interesi v družbenopolitični skupnosti in v samoupravni interesni skupnosti, med seboj povezujejo na način, ki ga določa ta zakon.
II. VOLILNA PRAVICA
6.	člen
Člane delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti volijo delavci izmed sebe neposredno in s tajnim glasovanjem; volilno pravico imajo vsi delavci, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa; delavec, ki dela v več temeljnih organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih skupaj polovico ali več kot polovico delovnega časa, ima volilno pravico v tisti izmed njih, ki jo glede na svoj pretežni interes izbere sam.
Člane delegacij krajevnih skupnosti volijo delovni ljudje in občani na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem, volilno pravico imajo vsi delovni ljudje in občani, ki so dopolnili 18 let starosti, v delegacijo krajevne skupnosti volijo in so lahko Izvoljeni delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti.
7.	člen
V delegacijo temeljne organizacije združenega dela ne morejo biti izvoljeni delovni ljudje v tej organiza-
ciji, ki po ustavi in zakonu ne morejo biti <*lani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
8.	člen
Člani delegacij in delegati v družbenopolitičnih zborih se volijo za štiri leta.
Če članu delegacije oziroma delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha članstvo v delegaciji oziroma v zboru pred potekom mandatne dobe, se izvoli namesto njega nov član delegacije oziroma delegat v družbenopolitičnem zboru v skladu z določbami 14. do 16. člena tega zakona.
Nov član delegacije oziroma delegat v družbenopolitičnem zboru, je Izvoljen za dobo, v kateri bo Iztekla mandatna doba člana, na čigar mesto je bil izvoljen.
• 9. člen
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delegacije iste temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Vsakdo lahko voli samo eno delegacijo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki ima pravico pošiljanja delegatov v zbor združenega dela skupščine družbenopolitične skupnosti.
10. člen
Članu delegacije, temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti in delegatu v družbenopolitičnem zboru skupščine družbenopolitične skupnosti preneha mandat v delegaciji oziroma v družbenopolitičnem zboru pred potekom časa, za katerega je izvoljen:
1.	če umre,
2.	če izgubi volilno pravico,
3.	če je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na kazen zapora, daljšo od šest mesecev ali na hujšo kazen,
4.	če je odpoklican,
5.	če sprejme njegov odstop temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost, ki ga je izvolila oziroma če sprejmo njegov odstop družbenopolitični zbor, čigar član je bil tisti, ki odstopa,
6.	če nastopi delo oziroma funkcijo, zaradi katere ne bi mogel biti izvoljen za člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma družbenopolitičnega zbora.
Članu delegacije preneha mandat v delegaciji tudi v primeru, če mu preneha razmerje s temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnostjo, na podlagi katerega je bil izvoljen za člana njene delegacije oziroma v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, v kateri vsi člani izvršujejo dolžnosti in pravice delegacije.
Delegatu preneha mandat v družbenopolitičnem zboru tudi v primeru, če izgubi dolžnost in pravice člana organa družbenopolitične organizacije, ki opravlja funkcijo delegacije. III.
III.	KANDIDACIJSKA KONFERENCA
11.	člen
Kandidati za člane delegacij in za delegate po tem zakonu se določajo na temeljnih kandidacijskih konferencah, občinskih kandidacijskih konferencah in na republiški kandidacijski konferenci.
12.	člen
Temeljno kandidacijsko konferenco za kandidiranje članov delegacij v temeljnih samoupravnih organiza-
cijah in skupnostih sestavljajo delovni ljudje in občani neposredno ali po posebej za to izvoljenih delegatih, organi upravljanja in delegati družbenopolitičnih organizacij oziroma njihovih vodstev. V sestav temeljnih kandidacijskih konferenc se po izvolitvi vključijo tudi delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinsko kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati temeljnih kandidacijskih konferenc in delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij.
Republiško kandidacijsko konferenco sestavljajo delegati občinskih kandidacijskih konferenc in delegati republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij.
IV.	PRAVICA DELEGATA, KI JE DELEGIRAN
13.	člen
V	skupščino družbenopolitične skupnosti in v skupščino samoupravne, interesne skupnosti je lahko delegiran član delegacije, ki je dopolnil 18 let starosti.
V	posamezne zbore skupščine ne more biti delegiran član delegacije v primerih, ko to določa ta zakon.
V.	NAČELA ZA OPRAVO NADOMESTNIH VOLITEV
14.	člen
Če članu delegacije preneha članstvo v delegaciji pred potekom mandatne dobe, se izvoli na nadomestnih volitvah nov član delegacije, kadar tako sklene delavski svet oziroma temu ustrezen drug organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti oziroma takšen organ ene izmed njih, če je bila oblikovana skupna delegacija.
Nadomestne volitve se morajo izvesti, če je članstvo v delegaciji prenehalo tolikim članom, da delegacija ne more več delati. Šteje se, da delegacija ne more več delati, če je prenehalo članstvo več kot tretjini njenih članov ali manj članom, če je tako določeno s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti oziroma s samoupravnim sporazumom, s katerim je bila oblikovana skupna delegacija; v vsakem primeru je treba opraviti nadomestne volitve, če število članov delegacije pade pod minimalno število iz 46. člena tega zakona.
15.	člen
Če delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha članstvo pred potekom mandatne dobe, ni potrebno opraviti nadomestnih volitev za izpraznjeno delegatsko mesto, dokler ni v družbenopolitičnem zboru prenehal mandat petini delegatov.
16.	člen
Nadomestne volitve iz 14. in 15. člena tega zakona se opravijo za vsa izpraznjena delegatska mesta hkrati.
VI.	RAZPIS VOLITEV IN GLASOVANJA
17.	člen
Vsako četrto leto se volijo vsi člani delegacij na splošnih volitvah.
Splošne volitve delegacij in splošno glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti razpiše predsednik Skupščine SR Slovenije. Z razpisom določi tudi dan, od katerega začno teči roki za izvedbo posameznih opravil po tem zakonu.
Volitve delegacij in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin morajo biti opravljene najpozneje v dveh mesecih po razpisu.
18.	člen
Volitve delegacij in glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin mora biti opravljeno najpozneje 15 dni pred potekom mandatne dobe.
Mandatna doba novih članov delegacij in delegatov v družbenopolitičnih zborih se začne šteti, ko poteče mandatna doba v prejšnji mandatni dobi izvoljenim članom oziroma delegatom.
19.	člen.
Nadomestne volitve delegacije ali članov delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti razpiše delavski svet, svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ samoupravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Nadomestne volitve skupne delegacije razpiše organ samoupravljanja, ki se določi s samoupravnim sporazumom, s katerim je bila oblikovana skupna delegacija.
20.	člen
Nadomestne volitve delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine razpiše predsednik občinske skupščine, nadomestne volitve delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije pa predsednik Skupščine SR Slovenije.
21.	člen
Razpis splošnih volitev iz drugega odstavka v 17. Členu tega zakona in razpis nadomestnih volitev delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije iz prejšnjega člena se objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije.
VII.	NAČELA O GLASOVANJU PRI VOLITVAH IN ODPOKLICU
22.	člen
Delovni ljudje in občani glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
,	23. člen
Svoboda in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati.
Nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti ni mogoče od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval.
VIII.	VOLILNI ORGANI
24.	člen
Postopek za izvolitev delegacij, postopek v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin ter postopek za odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori ter drugi organi po določbah tega zakona.
Volilni organi so pri svojem delu neodvisni in delajo po zakonu in po drugih, na podlagi ustave in zakona izdanih predpisih.
25.	člen
Volilne komisije so:
1.	volilne komisije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
2.	občinske volilne komisije na sedežih občin in volilne komisije skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti,
3.	republiška volilna komisija v Ljubljani.
Volilne komisije se imenujejo za vsake splošne volitve; njihova mandatna doba traja, dokler traja mandatna doba na splošnih volitvah izvoljenih delegacij.
Določbe, ki se nanašajo na občinske volilne komisije, se primerno uporabljajo tudi za volilne komisije skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
26.	člen
Volilno komišijo v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti sestavljajo predsednik, tajnik in en član.
Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in trije člani.
Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov.
Predsednik, tajnik in vsak član volilne komisije imajo namestnike.
27.	člen
Volilno komisijo v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti imenuje delavski svet, svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezni organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. Volilno komisijo v skupnosti iz tretjega odstavka 36. člena in skupnosti iz 37. člena tega zakona imenuje občinska skupščina.
Občinsko volilno komisijo imenuje občinska skupščina.
Republiško volilno komisijo imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Za predsednika republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije ali sodnika Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije, za predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika se imenujeta sodnika temeljnih in višjih rednih sodišč ter sodišč združenega dela.
Imenovanje in spremembe republiške volilne komisije se objavijo v Uradnem listu Socialistične republike Sloveni j p, imenovanja in spremembe v občinskih volilnih komisijah pa v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo predpisi občinske skupščine; imenovanje in spremembe volilne komisije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti se objavi na način, ki je določen s statutom ali drugim splošnim aktom te organizacije oziroma skupnosti.
28.	člen
Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti:
1.	opravlja neposredno tehnično delo v zvezi s pripravljanjem volitev članov delegacije,
2.	ugotavlja ali je kandidatna lista za volitve članov delegacije sestavljena v skladu z zakonom,
3.	imenuje, volilne odbore na voliščih za volitve članov delegacije, opravlja inštruktažo odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo,
4.	ugotavlja izid glasovanja na volišču iz prejšnje točke in ga razglaša ter daje poročila o izidu volitev in glasovanja,
5.	opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
29.	člen
Občinska volilna komisija:
1.	opravlja neposredno tehnično delo v zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin,
2.	ugotavlja ali je lista za delegate družbenopolitičnega zbora v občinski skupščini sestavljena v skladu z zakonom in jo objavi.
3.	imenuje volilne odbore na voliščih za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinskih skupščin, opravlja inštruktažo teh odborov, skrbi za pravilnost njihovega dela in nadzoruje njihovo delo,
4.	ugotavlja izide glasovanja na voliščih iz prejšnje točke in jih razglaša ter daje poročila o izidu glasovanja,
5.	daje pomoč volilnim komisijam v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
6.	opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
30.	člen
Republiška volilna komisija:
1.	skrbi za zakonitost vohtev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na postopek,
2.	usklajuje delo občinskih volilnih komisij in jim daje strokovna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona,
3.	predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
4.	določa enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil ter nadzoruje, kako se ti standardi in pogoji upoštevajo,
5.	ugotavlja ali je lista za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije sestavljena v skladu z za*konom in jo objavi,
6.	objavlja izid glasovanja o listi za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije,
7.	opravlja druge naloge, ki jih določa ta zakon.
Republiška volilna komisija določi, katere spise v
zvezi z glasovanjem o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije ji morajo poslati občinske volilne komisije in način, po katerem ji morajo poslati te spise.
31.	člen
Glasovanje pri volitvah delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in glasovanje o listi za delegate v družbenopolitične zbore občinskih skupščin na voliščih vodijo volilni odbori.
Volilni odbor se postavi za vsako volišče.
Volilni odbor skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; vsak od njih ima namestnika. Predsednika in člane odbora za volitve delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti določi volilna komisija teh organizacij oziroma skupnosti, za glasovanje o listi za delegate v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin pa občinska volilna komisija.
32.	člen
• Člani volilnih komisij in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Člani volilne komisije in volilnega odbora ne morejo biti hkrati kandidati, ki kandidirajo na teh volitvah; če član volilne komisije ali volilnega odbora sprejme kandidaturo, mu po zakonu preneha funkcija člana oziroma namestnika v teh organih.
33.	člen
Volilne komisije v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, občinske volilne komisije, republiška volilna komisija in volilni odbori so sklepčni samo, če so navzoči vsi člani ožiroma njihovi namestniki.
34.	člen
Državni organi, organi družbenopolitičnih in drugih organizacij morajo pomagati volilnim komisijam in volilnim odborom pri njihovem delu.
Organi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo dati volilnim komisijam na njihovo zahtevo podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.
Drugi del DELEGACIJE
I. OBLIKOVANJE DELEGACIJ
35.	člen
Na način, ki ga določa ta zakon, oblikujejo delegacije delovni ljudje v temeljnih organizacijah in skupnostih, in sicer:
1.	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela,
2.	delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge s tem zakonom določene oblike združevanja,
3.	delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah Socialistične federativne republike Jugoslavije,
4.	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne
organizacije združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije, oblikujejo svojo delegacijo.
36.	člen
Delegacije oblikujejo delovni Ijudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah, in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela.
Če delovni Ijudje-kmetje trajneje sodelujejo po prejšnjem odstavku z več samoupravnimi organizacijami, oblikujejo delegacije po svoji odločitvi v tisti izmed njih, s katero je njihovo povezovanje intenzivnejše oziroma njihov interes pretežen.
Kmetje, ki trajneje ne sodelujejo s samoupravnimi organizacijami, oblikujejo na pobudo samoupravnih organizacij iz prvega odstavka tega člena ali organizacij Socialistične zveze skupnost za volitve delegacij s samoupravnim sporazumom, če samoupravni sporazum ni sklenjen, se oblikuje skupnost na način, kot to določi občinska skupščina.
Skupaj s kmeti oblikujejo delegacije delavci, s katerimi ti združujejo svoje delo in sredstva.
Za kmete po tem zakonu se štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let.
37.	člen
Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, Skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, oblikujejo na pobudo občinske skupščine s samoupravnim sporazumom svojo skupnost za volitve delegacije. Če samoupravni sporazum ni sklenjen, se oblikuje skupnost na način, kot to določa občinska skupščina.
38.	člen
Pri sestavi delegacij iz 36. in 37. člena tega zakona mora biti zagotovljena ustrezna zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni ali podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, glede na število delovnih ljudi oziroma delavcev,
39.	členi
Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih Silah SFRJ, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo.
40.	člen
Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ oblikujejo in volijo delegacije na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če z zveznim zakonom ni kaj drugega določeno; te osebe oblikujejo in volijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področjih, za katera nimajo svojih interesnih skupnosti, ki se oblikujejo po posebnih predpisih.
41.	člen
Pri oblikovanju delegacij za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja sodelujejo v skladu z vlogo in odgovornostjo v vzgojnoizobraževalnem procesu tudi študenti in učenci srednjih šol ,pod pogoji in na način, ki ga določa ta zakon,
V	delegacije organizacij združenega dela iz prejšnjega odstavka za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti volijo in so lahko izvoljeni študenti in učenci srednjih šol, ki so dopolnili 18 let starosti, učenci srednjih šol, ki opravljajo pretežni del leta praktično delo z združevanjem dela v temeljni organizaciji združenega dela, imajo ne glede na svojo starost volilno pravico v tej temeljni organizaciji in ne volijo delegacije na šoli,
V	delegacijah organizacij združenega dela iz prvega odstavka tega člena imajo učenci srednjih šol četrtino, študenti pa tretjino članov delegacije.
Učenci srednjih šol oziroma študenti sami volijo svoje delegate v delegacije za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti organizacije Združenega dela iz prvega odstavka tega člena. S statutom organizacije združenega dela je mogoče določiti za učence srednjih šol oziroma študente, ki so člani delegacije, krajšo kot štiriletno mandatno dobo.
Študenti in učenci srednjih šol ne volijo delegacije in ne morejo biti izvoljeni v delegacije za delegi-
ranje v skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti. Volilna pravica učencev srednjih šol in študentov pri oblikovanju delegacij za delegiranje delegatov v skupščino samoupravne interesne skupnosti izobraževanja se določi s posebnimi predpisi.
42.	člen
Delegacije delovnih skupnosti državnih organov oblikujejo tudi delovni ljudje, ki opravljajo odvetništvo kot samostojno družbeno službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo v odvetniški pisarni, in sicer na način, ki ga določi občinska skupščina.
43.	člen
V	vsaki temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, v kateri se po tem zakonu volijo delegacije in v delovnih skupnostih, ki volijo skupne delegacije, se izvoli ena delegacija za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti.
44.	člen
V	temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, v kateri sc po tem zakonVi volijo delegacije, se izvolijo posebne delegacije za skupščino vsake samoupravne interesne skupnosti.
Če ni pogojev za izvolitev posebne delegacije za vsako samoupravno interesno skupnost, se izvoli ena ali več združenih delegacij za delegiranje v dve ali več samoupravnih Interesnih skupnosti za vsebinsko sorodna ali med seboj povezana področja.
V	skladu z načeli iz prejšnjega odstavka se lahko Izvoli združena delegacija predvsem za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki delujejo na področju socialnega varstva.
Če temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost nima pogojev za Izvolitev nobene posebne oziroma združene delegacije, izvoli splošno delegacijo za skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti, v katere delegira svoje delegate.
Temeljna samoupravna organizacija oziroma skupnost določi s svojim statutom ali drugim splošnim aktom, katere delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bo imela, pri čemer mora upoštevati zlasti svoje interese, velikost, prostorsko razčlenjenost oziroma razčlenjenost delovnega procesa, razvitost, število prebivalstva, delovnih ljudi oziroma delavcev in druge okolnosti, ki vplivajo na tako odločitev.
Delovne skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo, določijo po merilih iz prejšnjega odstavka s samoupravnim sporazumom (39. člen), katere delegacije za delegiranje v skupščine Samoupravnih interesnih skupnosti bodo izvolile.
45.	člen
Sestava delegacije mora zagotoviti zastopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni strukturi temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Na območjih, kjer živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, morata biti v delegacijah ustrezno zastopani ti narodnosti,
,	46. člen
Delegacija za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter posebna delegacija za
delegiranje delegatov v skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti ima najmanj pet članov.
Združena delegacija za delegiranje delegatov v skupščine dveh ali več posameznih interesnih skupnosti ima najmanj sedem članov.
Splošna delegacija za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ima najmanj deset članov.
47.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določijo v svojih statutih število članov in sestavo svojih delegacij; delovne skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo, določijo število članov in sestavo skupnih delegacij s samoupravnim sporazumom, s katerim se sporazumejo, da jo bodo oblikovali.
II.	DELEGACIJE PO FUNKCIJI
48.	člen
V	temeljni organizaciji združenega dela in delovni skupnosti, ki nima več kot 30 delovnih ljudi, opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni ljudje.
S statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skupnosti iz prejšnjega odstavka, ki ima najmanj 20 delovnih ljudi, se lahko sklene, da bo organizacija oziroma skupnost volila delegacije.
49.	člen
V	družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funkcijo delegacije za izvolitev v družbenopolitične zbore njihova izvoljena telesa, ki jih dolbča njihov statut oziroma drug splošni akt.
*	50. člen
Funkcijo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, ki delegirajo delegate v zbor izvajalcev ustrezne samoupravne interesne skupnosti, opravlja delavski svet ali drug njegov ustrezen organ upravljanja; v skladu s svojim statutom ali drugim splošnim aktom pa lahko take temeljne organizacije združenega dela tudi za izvrševanje te funkcije volijo posebno, združeno ali splošno delegacijo.
Ne glede na drugi odstavek 35. člena tega zakona opravlja delavski svet funkcijo delegacije po prejšnjem odstavku za vse dele temeljne organizacije združenega dela, tudi če niso na območju sedeža temeljne organizacije združenega dela.
51.	člen
Funkcije delegacije članov društva, ki delegirajo delegate v skupščino' samoupravne interesne skupnosti, Opravljajo člani organa, ki vodi delo društva, in se določi s statutom društva.
52.	člen
Delegacija za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti praviloma ne more imeti funkcije delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti niti obratno, razen če z zakonom ni drugače določeno.
Delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko, obrtno ali podobno dejavnost z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, lahko odločijo, da opravlja njihova delegacija za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti tudi funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
53.	člen
Delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško, kulturno ali kakšno drugo poklicno dejavnost, lahko odločijo, da opravljajo funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti organi njihove poklicne skupnosti oziroma drugega njihovega združenja.
III.	KANDIDIRANJE DELEGACIJ
1.	Predlaganje kandidatov
54.	člen
Kandidate za člane delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti predlagajo in določajo delovni ljudje in občani teh organizacij in skupnosti v Socialistični zvezi in to v njenih organizacijah oziroma v organizacijah sindikata in temeljnih kandidacijskih konferencah delovnih ljudi in občanov oziroma njihovih delegatov (v nadaljnjem besedilu: kandidacijska konferenca).
55.	člen
Kandidacijska konferenca se skliče za vsako temeljno samoupravno organizacijo in skupnost, kjer se izvoli delegacija.
Kandidacijske konference se morajo sklicati po razpisu volitev, opraviti po najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja.
Kandidacijske konference sklicujejo:
1.	organizacije sindikatov za temeljne samoupravne organizacije in skupnosti iz 1. in 3. točke prvega odstavka 35, člena tega zakona;
2.	organizacije Socialistične zveze za temeljne samoupravne organizacije in skupnosti iz 2. in 4. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona.
56.	člen
Na kandidacijski konferenci se sestavi in sprejme kandidatna lista za vsako delegacijo, ki jo je treba izvoliti. Kandidatno listo podpišeta predsedujoči na kandidacijski konferenci in zapisnikar.
Na kandidacijski konferenci se piše zapisnik.
57.	člen
Podrobnejše določbe o sestavi kandidacijskih konferenc m o kandidiranju se določijo s pravilnikom, ki ga sprejmeta Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
2. Kandidatna lista
58.	člen
Volitve članov delegacije se opravijo po kandidatnih listah.
Kandidatna lista mora obsegati najmanj toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije.
Kandidati so na listi navedeni po abecednem vrstnem redu. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
59.	člen
Kandidatne liste se pošljejo volilni komisiji v temeljni, samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najpozneje 15 dni pred dnevom glasovanja.
Kandidatnim listam je treba priložiti zapisnik o delu kandidacijske konference in pismeni pristanek vsakega izmed kandidatov, ki se predlaga na listah, da sprejme kandidaturo.
3.	Ugotavljanje zakonitosti kandidatnih list
60.	člen
Ko prejme volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti kandidatne liste, preizkusi takoj ali so sestavljene po določbah tega zakona in ali so bile pravočasno vložene.
61.	člen
Ce ugotovi volilna komisija formalne pomanjkljivosti posamezne kandidatne liste, zahteva takoj, najdlje pa v 24 urah, od predsednika kandidacijske konference, da jih v treh dneh odpravi.
Če ugotovi komisija, da je bila kakšna lista prepozno vložena, tako da volitev ni mogoče opraviti pravočasno ali pa da so v listi bistvene pomanjkljivosti glede posameznega ali vseh kandidatov, zavrne listo v celoti oziroma samo predlog tistih kandidatur v njej, glede katerih je ugotovila pomanjkljivosti. Kandidatno listo zavrne tudi v primeru, če formalne pomanjkljivosti niso bile pravočasno odpravljene. Odločbo o zavrnitvi pošlje sklicatelju kandidacijske konference.
Cc predlagana kandidatna lista nima pomanjkljivosti ali so bile formalne pomankljivosti odpravljene, ugotovi, da je kandidatna lista v skladu z zakonom in jo pošlje sklicatelju kandidacijske konference.
Odločbo o zavrnitvi ali o ugotovitvi skladnosti z zakonom mora volilna komisija izdati najpozneje v treh dneh potem, ko je bila lista predložena, če pa je bila lista dana v popravo, pa najpozneje v treh dneh potem, ko prejme komisija popravljeno listo, oziroma ko preteče rok iz prvega odstavka tega člena.
62.	člen
Če je bila. v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena kandidatna lista zavrnjena v celoti ali deloma, pa zaradi tega na kandidatni listi ni niti toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, sc skliče ponovna kandidacijska konferenca v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, kjer 'je bila ta lista sprejeta. Na ponovni kandidacijski konferenci se določi nova kandidatna lista.
Ponovna kandidacijska konferenca je vezana na tiste kandidature, glede katerih kandidatna lista ni bila razveljavljena.
63.	člen
Novo kandidatno listo je treba predložiti volilni komisiji v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti najpozneje 7 dni potem, ko so bili prvotna lista ali predlogi posameznih kandidatur zavrnjeni. Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti postopa glede te kandidatne liste v skladu z določbami 60. in 61. člena tega zakona.
64.	člen
Če zaradi postopka določanja in preizkusa nove kandidatne liste po 62. in 63. členu tega zakona ni mogoče opraviti volitev delegacije v roku iz razpisa volitev, se opravijo naknadne volitve najpozneje 7 dni po ugotoviti, da je nova kandidatna lista v skladu z zakonom. Naknadne volitve razpiše volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti.
65.	člen
Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti razglasi sprejeto kandidatno listo skupaj s svojo ugotovitvijo, da je lista v skladu
z zakonom, najpozneje pet dni pred dnevom volitev, na način, ki je določen v statutu oziroma drugem splošnem aktu temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
IV.	VOLITVE DELEGACIJ
66.	člen
Volitve delegacij se opravljajo z glasovanjem delovnih ljudi in občanov neposredno na voliščih, kol je to predpisano za volitve delegacij in za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin v šestem delu tega zakona.
V.	ODPOKLIC DELEGACIJ IN NJIHOVIH ČLANOV
67.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti oziroma delovne skupnosti, ki oblikujejo skupno delegacijo, lahko odpokličejo delegacijo kot celoto oziroma posameznega člana na način, ki je določen s tem zakonom in s statutom temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti v skladu z zakonom.
68.	člen
Delovni Ijudjč in občani predlagajo odpoklic delegacije ali člana delegacije v Socialistični zvezi in to na konferenci svoje organizacije oziroma organizacije sindikata.
Konferenco skliče organizacija Socialistične zveze oziroma sindikata, ki j c v skladu s tretjim odstavkom 55. člena tega zakona sklicala kandidacijsko konferenco, na kateri so bili člani delegacije kandidirani.
Pobudo za sklic konference o odpoklicu lahko dajo zbor delovnih ljudi oziroma občanov, delavski svet oziroma drug ustrezen organ upravljanja ali družbenopolitične organizacije.
V predlogu za odpoklic je treba navesti razloge, zakaj sc predlaga odpoklic.
Predlog za odpoklic se pošlje volilni komisiji v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, v kateri je bila delegacija oziroma član delegacije izvoljen, ki predlog preizkusi. Pri preizkusu predloga za odpoklic se primerno uporabljajo določbe 60. in 64. člena tega zakona; volilna komisija ne preizkuša utemeljenosti predloga za odpoklic
69.	člen
Glasovanje o odpoklicu razpiše delavski svet, svet krajevne skupnosti oziroma drug ustrezen organ upravljanja temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Delovni ljudje in občani glasujejo z glasovnico, na kateri je označena delegacija oziroma član delegacije, ki naj se odpokliče, pod označbo delegacije oziroma člana delegacije, ki naj se odpokliče, so napisane besede »ZA ODPOKLIC« in »PROTI ODPOKLICU«. Glasuje se tako, da se obkroži besedi »ZA ODPOKLIC« ali besedi »PROTI ODPOKLICU«.
70.	člen
Delegacija oziroma član delegacije je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina Vseh delovnih ljudi oziroma občanov temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Izid glasovanja o odpoklicu ugotovi volilna komisija temeljne samoupravne organizacije oziroma skup-
nosti najpozneje naslednji dan po glasovanju e odpoklicu in ga objavi.
Tretji del
DELEGIRANJE DELEGATOV V OBČINSKE SKUPŠČINE
I.	ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE
71.	člen
Zbor združenega dela občinske skupščine sestav- . Ijajo delegati delavcev in delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih.
Zbor krajevne skupnosti občinske skupščine sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih.
Družbenopolitični zbor občinske skupščine sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.
72.	člen
Število delegatskih mest v vsakem zboru občinske skupščine določa statut občine.
V	zboru združenega dela se s statutom občine ali z odlokom občinske skupščine določi število delegatskih mest z gospodarskega, prosvetno-kulturnega, socialno-zdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev in drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ.
Število delegatskih mest v zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine se določa sorazmerno s številom delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Od tega načela je mogoče odstopiti in uporabiti tudi druga merila zaradi zagotovitve ustrezne zastopanosti delovnih ljudi določenih področij družbenega dela oziroma območij.
V	Zboru združenega dela občinske skupščine je treba zagotoviti ustrezno zastopanost delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva. Število njihovih delegatskih mest se določi sorazmerno številu delovnih ljudi oziroma delavcev in glede na njihovo udeležbo pri ustvarjanju družbenega proizvoda. II.
II.	ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
73.	člen
Delegacija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti delegira iz svoje sestave enega ali več delegatov v zbor združenega dela oziroma v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine glede na vprašanja, ki se obravnavajo v zboru.
Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine, se združujejo v konferenco delegacij
zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine, obravnavanje vprašanj iz pristojnosti občinske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine.
Konference delegacij se oblikujejo s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile, na podlagi odloka občinske skupščine.
S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konference, po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbore občinske skupščine, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialni pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konference in druga vprašanja, pomembna za delo konference delegacij.
74.	člen
Ce do roka, ki je določen za oblikovanje konferenc delegacij, niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc, sc konference oblikujejo z odlokom občinske skupščine.
75.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije krajevnih skupnosti delegirajo na zasedanje zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, se določi glede na število delovnih ljudi in občanov, ki prebivajo 'na območju krajevne skupnosti. Od tega načela je mogoče odstopiti in uporabiti tudi druga merila, da se zagotovi ustrezna zastopanost delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti.
76.	člen
Na zasedanje zbora združenega dela občinske skupščine ni mogoče delegirati delovnih ljudi, ki po 43. členu tega zakona opravljajo funkcijo člana delegacije, pa po 7. členu tega zakona ne bi mogli biti' izvoljeni v delegacijo, ker po ustavi in zakonu ne morejo biti člani delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja.
Na zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine ni mogoče delegirati funkcionarja občinske uprave in drugega občinskega funkcionarja in sodnika, ki ga voli oziroma imenuje občinska skupščina.
Delegacije oziroma konference delegacij ne morejo pošiljati na posamezno zasedanje zbora občinske skupščine člana delegacije, ki je glede vprašanja, ki se obravnava, sodeloval v skupščini samoupravno interesne skupnosti, ki soodloča z zborom občinske skupščine o tem vprašanju.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
77.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
Določbe o kandidiranju in določanju liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru se urejajo s pravilnikom iz 57. člena tega zakona.
Listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine sprejme občinska kandidacijska konferenca.
78.	člen
Občinska kandidacijska konferenca ugotovi listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in jo pošljejo občinski volilni komisiji najmanj 15 dni pred glasovanjem delovnih ljudi in občanov o listi. Občinska volilna komisija Ugotovi, ali je bila lista sestavljena v skladu s tem zakonom.
Občinska volilna komisija objavi kandidatno listo najpozneje sedem dni pred glasovanjem o izvolitvi kandidatov v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo občinski predpisi.
79.	člen
Pri ugotavljanju ali je lista sestavljena v skladu z zakonom občinska volilna komisija primerno uporablja določbe 60. do 64. člena tega zakona.
80.	člen
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine obsega toliko kandidatov, kot je delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine.
81.	člen
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila občinska kandidacijska konferenca.
82.	člen
Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh delovnih ljudi in občanov občine, ki imajo volilno pravico in če je na listi izvoljenih najmanj 2/3 vseh kandidatov. Posamezen kandidat je izvoljen, če dobi večino glasov delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali.
Izid glasovanja o listi kandidatov iz prvega odstavka tega člena ugotovi občinska volilna komisija.
Poročilo o izidu glasovanja pošlje volilna komisija občinski skupščini in ga objavi v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo občinski predpisi.
83.	člen
Družbenopolitične organizacije lahko predlagajo odpoklic delegata v družbenopolitičnem zboru občinske skupščin.e.
Odpoklic lahko predlagajo z dogovorom družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze.
Delegat v družbenopolitičnem zboru je odpoklican, če za odpoklic glasuj^ v občini večina delovnih ljudi In občanov, ki so glasovali. IV.
IV.	SKUPNOSTI OBČIN KOT POSEBNE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI
84.	člen
Skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti se v skladu s statutom skupnosti oblikujejo preko občinskih skupščin. Pri tem se primerno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine skupnosti občin kot posebne družbenopolitične skupnosti izjavljajo delovni ljudje in občani na podlagi
liste kandidatov neposredno s splošnim in tajnim glasovanjem, če tako določi statut skupnosti, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Četrti del
DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINO SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
I. ZBORI SKUPŠČINE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
85.	člen
Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije sestavljajo delegati delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih.
Zbor občin Socialistične republike Slovenije sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v občinah in skupnostih občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti.
Družbenopolitični zbor sestavljajo delegati delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, organiziranih v družbenopolitične organizacije.
II.	ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
86.	člen
Zbori združenega dela občinskih skupščin delegirajo delegate v Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed članov vseh delegacij, ki delegirajo delegate v te zbore.
Zaradi delegiranja delegatov v Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije in zaradi ustrezne zastopanosti delavcev na vseh področjih združenega dela zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin lahko določijo in oblikujejo skupine delegatov.
87.	člen
Skupine delegatov se oblikujejo za ■ gospodarsko, prosvetnokulturno, socialnozdravstveno področje, za delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ in za skupnosti in druge, s tem zakonom določene, oblike združevanja delovnih ljudi, ki delajo na področju kmetijstva oziroma na področju obrti in podobnih dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva.
V skupino delegatov za posamezno področje je lahko določen samo član delegacije s tega področja.
Skupina delegatov za posamezno področje iz prvega odstavka tega člena šteje najmanj 10 članov.
88.	člen
Skupina delegatov pošilja izmed sebe na vsako zasedanje zbora1 združenega dela za vsako dodeljeno delegatsko mesto delegata glede na to, kakšna vprašanja se bodo obravnavala na zasedanju tega zbora.
89.	člen
Zbori združenega dela ene ali več občinskih skupščin, ki oblikujejo skupino delegatov, lahko tudi pošlje-
jo izmed članov vseh delegacij, ki pošiljajo delegate v te zbore, delegata na zasedanje Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed članov delegacij ustreznega področja, tudi če ni član skupine delegatov.
90.	člen
Zbor združenega dela ima 150 delegatskih mest.
Delegatska mesta se delijo glede na število delovnih ljudi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih na območju občine, oziroma glede na število in udeležbo delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica in delavcev, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva pri ustvarjanju družbenega proizvoda. Pri tem dobi vsak delegatski okoliš, ki ga določi zakon iz tretjega odstavka tega člena, najmanj enega delegata v Zboru združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije za posamezna področja, za katera se oblikujejo skupine delegatov (prvi odstavek 87. člena tega zakona).
Oblikovanje delegatskih okolišev in število delegatskih mest, ki pripadajo posamezni občini oziroma delegatskemu okolišu, se določi s posebnim zakonom.
91.	člen
Na zasedanje Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije ni mogoče delegirati delovnih ljudi, ki opravljajo funkcijo delegacije po 48. členu, pa po 7. členu tega zakona ne morejo biti izvoljeni v delegacijo.
Na zasedanje Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije ni mogoče delegirati funkcionarja republiške uprave in drugega republiškega funkcionarja, ki ga voli oziroma imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, sodnika Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije in drugega sodnika, ki ga voli Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Skupine delegatov ne morejo pošiljati na posamezno zasedanje Zbora združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije člana delegacije, ki je glede vprašanja, ki se obravnava, sodeloval v skupščini samoupravne interesne skupnosti, ki soodloča z zborom o tem vprašanju.
III.	ZBOR OBČIN
92.	člen
Vsaka občinska skupščina in skupščina skupnosti občin kot posebne družbenopolitične skupnosti pošilja na zasedanje Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije po enega delegata na način, določen z občinskim statutom v skladu s tem zakonom.
93.	člen
Zbori občinske skupščine pošiljajo delegate na zasedanje Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala na način, kot to določi statut občine.
Občinska skupščina pošilja delegate na zasedanje Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Na zasedanje Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije ni mogoče poslati oseb iz drugega in tretjega odstavka 91. člena tega zakona.
IV.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
1.	Kandidiranje
94.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitične organizacije, z dogovorom v okviru Socialistične zveze določijo listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Določbe o kandidiranju in določanju liste kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije se urejajo s pravilni-« kom iz 57. člena tega zakona.
95.	člen
Republiška kandidacijska konferenca ugotovi sestavo liste kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije In jo pošlje republiški volilni komisiji najmanj 15 dni pred glasovanjem o listi. Republiška volilna komisija ugotovi, ali je bila lista sestavljena v skladu z zakonom.
Republiška volilna komisija objavi listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v Uradnem listu SRS najpozneje sedem dni pred glasovanjem o izvolitvi delegatov.
96.	člen
Pri ugotavljanju ali je lista sestavljena v skladu z zakonom, republiška volilna komisija primerno uporablja določbe 60. do 64. člena tega zakona.
97.	člen
Družbenopolitični zbor ima 50 delegatskih mest.
Lista kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije obsega 50 kandidatov.
2.	Delegiranje z volitvami v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin
98.	člen
O Izvolitvi delegatov v Družbenopolitični zbor Skupščine Socialistične republike Slovenije glasujejo delegati v družbenopolitičnih zborih vseh občinskih skupščin in skupščin skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti po določbah tega zakona.
99.	člen
Sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine za glasovanje o Izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije skliče predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine najpozneje pet dni pred dnevom glasovanja.
Ce predsednik ne skliče seje družbenopolitičnega zbora v roku iz prejšnjega odstavka, skliče sejo občinska volilna komisija.
100.	člen
Sejo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine začne predsednik zbora in vodi njeno delo do izvolitve predsedstva.
Predsedstvo sestavljajo predsedujoči in dva člana, ki ju izvoli zbor izmed sebe.
101.	člen
Seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine je sklepčna, če ata na njej navzoči najmanj dve tretjini delegatov v zboru.
če seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine ni sklepčna, se opravi nova seja najpozneje v nadaljnjih 5 dneh.
102.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji zbora lahko veljavno glasuje, razloži namen sklicanja seje in objavi začetek glasovanja.
103.	člen
Na seji družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se glasuje o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije na podlagi liste kandidatov, ki jo je ugotovila republiška kandidacijska konferenca.
104.	člen
Občinska volilna komisija pripravi pravočasno potrebno število glasovnic za glasovanje o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije in drug volilni material.
Glasovnica za glasovanje o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije obsega ime in priimek kandidatov, imena kandidatov se navedejo po abecednem redu.
Na spodnjem delu glasovnice sta na levi strani besedi »GLASUJEM PROTI«, na desni strani pa »GLASUJEM ZA«.
Na glasovnici mora biti označeno, da je mogoče črtati posamezne kandidate na listi.
Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine ali s pečatom občinske volilne komisije.
105.	člen
V prostoru, kjer se glasuje, se postavi glasovalna skrinjica in izobesijo razglasi o potrditvi kandidatne liste za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
106.	člen
Ko se začne glasovanje, izročijo Člani predsedstva glasovnico vsakemu delegatu.
Delegat glasuje o kandidatni listi v celoti tako, da obkroži besedi »GLASUJEM ZA« ali besedi »GLASUJEM PROTI«.
Delegat lahko črta ime kandidata na listi, s čigar izvolitvijo se ne strinja.
Glasovnica ni veljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogofce zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval.
107.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči predhodni izid glasovanja za izvolitev delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Predhodni izid glasovanja se ugotovi tako, da se najprej ugotovi skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine po seznamu delegatov ter število delegatov, ki so glasovali, nato pa, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov so dobili posamezni kandidati in koliko glasovnic je neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev po seznamu delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
108.	člen
O delu seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine se napravi zapisnik.
Zapisnik obsega zlasti: dan in uro začetka in konca seje ter kraj, kjer je bila seja; skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in koliko jih je bilo navzočih na seji; kandidatno listo, na podlagi katere se je glasovalo; koliko delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za kandidatno listo in koliko proti, koliko glasov je dobil posamezen kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje', kakor tudi morebitne ugovore delegatov glede pravilnosti glasovanja ter uro, ko je bilo glasovanje končano.
Zapisnik podpišejo člani predsedstva.
109.	člen
Predsedujoči pošlje nemudoma občinski volilni komisiji volilne spise, in sicer: zapisnik seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, seznam delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skppščine, na podlagi katerega se je glasovalo ter vse glasovnice.
3.	Ugotavljanje izida glasovanja po občinski volilni komisiji
110.	člen
Izid glasovanja v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine ugotavlja občinska volilna komisija na podlagi volilnih spisov.
111.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, koliko delegatov je glasovalo, koliko glasov je bilo oddanih za listo in koliko proti listi, koliko glasov je dobil posamezen kandidat na listi, koliko je bilo neveljavnih glasovnic; na temelju teh podatkov ugotovi izid glasovanja v občini.
112.	člen
Lista kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je v občini sprejeta, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Posamezni kandidati na listi morajo dobiti večino glasov navzočih delegatov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
113.	člen
O delu občinske volilne komisije se napravi zapisnik, v katerem se navede zlasti:
1.	skupno število delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, koliko jih je bilo navzočih na seji in koliko jih je glasovalo;
2.	število glasov za kandidatno listo in število glasov proti kandidatni listi, število glasov, ki jih je dobil posamezen kandidat ter število neveljavnih glasovnic;
3.	ugotovitev občinske volilne komisije, ali je lista kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v občini sprejeta ali ne in kateri kandidati na listi so dobili večino glasov.
Zapisnik podpišejo vsi člani občinske volilne komisije. Vsak član komisije ima pravico zahtevati, da se
vpiSe v zapisnik njegovo ločeno mnenje in njegove pripombe.
114.	člen
Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja predsedniku občinske skupščine in predsedniku družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja v občini z drugimi potrebnimi spisi, ki se tičejo glasovanja o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije, republiški volilni komisiji.
4.	Ugotavljanje izida glasovanja po republiški volilni komisiji
115.	člen
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dobi od vseh občinskih volilnih komisij volilne spise, ki se tičejo glasovanja o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin.
116.	člen
Na podlagi volilnih spisov, ki so jih poslale občinske volilne komisije, ugotovi republiška volilna komisija izid glasovanja o izvolitvi delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije v Socialistični republiki Sloveniji.
Lista kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je sprejeta, če je bila kandidatna lista sprejeta v najmanj 2/3 občinah v Socialistični republiki Sloveniji in sta bili izvoljeni najmanj 2/3 kandidatov z liste:
Posamezen kandidat ha listi je izvoljen, če je dobil predpisano večino v večini občin v Socialistični republiki Sloveniji.
117.	člen
Republiška volilna komisija izda izvoljenim delegatom v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije potrdilo o izvolitvi.
•Republiška volilna komisija izdela na podlagi volilnih spisov poročilo o izidu glasovanja in ga predloži Družbenopolitičnemu zboru Skupščine republike Slovenije.
Poročilo republiške volilne komisije se objavi v Uradnem listu SRS.
5.	Odpoklic
118.	člen
Družbenopolitične organizacije lahko predlagajo odpoklic delegatov v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije. Odpoklic predlagajo z dogovorom družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze.
Delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije je odpoklican, če za odpoklic glasujejo družbenopolitični zbori najmanj 2/3 občinskih skupščin v Socialistični republiki Sloveniji z večino, ki je predpisana za izvolitev kandidata na listi (drugi odstavek 112. člena).
Peti del
DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINE
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
119.	člen
Število delegatskih mest v skupščini vsake samoupravne interesne skupnosti določajo delovni ljudje in
občani s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti.
Od skupnega števila delegatskih mest skupščine posamezne samoupravne interesne skupnosti delegira vsaka delegacija organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti in vsaka skupna delegacija število delovnih ljudi v organizaciji oziroma skupnosti sorazmerno število delegatov. S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti se lahko določijo tudi druga merila za določitev števila delegatov, da se zagotovi ustrezna zastopanost delavcev temeljnih organizacij združenega dela, ki so izvajalci storitev na področju samoupravne interesne skupnosti.
Delegacije, ki bi po načelu iz prejšnjega odstavka tega člena ne dobile delegatskega mesta, se v skladu s samoupravnim sporazumom združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v skupščine določene samoupravne interesne skupnosti; vsaka konferenca delegacij delegira po merilih iž prejšnjega odstavka tega člena določeno število delegatov.
Delegacija krajevne skupnosti, ki delegira delegate v skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti, delegira v to skupščino po enega delegata, glede na pomen samoupravne interesne skupnosti za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti se lahko s statutom ali drugim splošnim aktom samoupravne interesne skupnosti določi, da delegirajo vse ali nekatere delegacije krajevnih skupnosti po dva' ali več delegatov ali pa delegira več delegacij krajevnih skupnosti skupne delegate.
120.	člen
Samoupravna interesna skupnost določi v skladu z določbami prejšnjega člena tega zakona v svojem statutu ali drugem splošnem aktu število delegatov, ki jih v njeno skupščino delegirajo posamezne delegacije oziroma konference delegacij.
121.	člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zasedanja skupščine samoupravne interesne skupnosti izmed sebe delegata oziroma delegate glede na vprašanja, ki se bodo obravnavala v skupščini.
Ni mogoče delegirati na zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti delovnih ljudi, ki opravljajo funkcijo člana delegacije po 48. členu tega zakona, pa ne morejo biti izvoljeni v delegacijo po prvem odstavku 7. člena tega zakona.
122.	člen
Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitične skupnosti, na zasedanje skupščine samoupravne interesne skupnosti ni mogoče delegirati funkcionarjev v državnih organih, sodnikov in drugih funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina iste družbenopolitične skupnosti, niti delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine iste družbenopolitične skupnosti, niti delegatov, ki so glede vprašanja, ki se obravnava, sodelovali v drugem zboru skupščine iste družbenopolitične skupnosti.
123.	člen
Ce so v samoupravni interesni skupnosti organizirane temeljne skupnosti ali enote, se delegati v organe temeljnih skupnosti in enot delegirajo iz delegacij za samoupravne interesne skupnosti po merilih, ki se določijo s samoupravnim sporazumom ali statutom samoupravne interesne skupnosti.
124.	člen
V skupščino širše samoupravne interesne skupnosti in v skupščino zveze oziroma drugega združenja samoupravnih interesnih skupnosti delegirajo delegate skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom, s katerim so ustanovile tako skupnost, zvezo ali združenje.
Šesti del
GLASOVANJE NA VOLIŠČIH
I.	ORGANIZACIJA IN DELO NA VOLIŠČU
125.	člen
Delovni ljudje in občani, ki imajo volilno pravico (v nadaljnjem besedilu: delovni ljudje) glasujejo neposredno na voliščih pri volitvah delegacij ter pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin.
Volišča za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih določi volilna komisija temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, razen za volitve delegacij iz 36. in 37. člena tega zakona, ki jih določi občinska volilna komisija.
Volišča za glasovanje delovnih ljudi in občanov o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore občinskih skupščin določi občinska volilna komisija.
Volišča, ki jih določi občinska volilna komisija, imajo zaporedno številko. Zaporedne številke določi občinska volilna komisija.
126.	člen
Za vsako volišče se določi poseben prostor.
Prostor, kjer se glasuje, mora biti urejen takti, da je zagotovljeno tajno izpolnjevanje glasovnic.
Na dan glasovanja o volitvah ali na dan glasovanja o odpoklicu je prepovedana vsaka agitacija na volišču.
Za volišče se šteje zgradba, v kateri se glasuje in dvorišče te zgradbe.
127.	člen
Na volišču je treba razobesiti razglase o potrditvi kandidatnih list, o katerih se glasuje.
128.	člen
Volilne komisije pripravijo pravočasno za vsa volišča, ki so jih določile, potrebno število glasovalnih skrinjic, tiskanih glasovnic in drug volilni material.
129.	člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora v prostoru, kjer se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdilu glasovalno skrinjico, potrebno število glasovnic, overjeni volilni imenik za območje volišča, overjene razglase o potrditvi kandidatnih list in drugo, kar je potrebno.
Volilni odbor prešteje glasovnice, pregleda glasovalno skrinjico in pripravi vse, ky je potrebno za glasovanje. O prevzemu volišča in materiala se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora.
130.	člen
Volilni odbor se zbere na dan volitev pravočasno v prostoru, določenem za glasovanje in napravi o stanju prostora in o stanju volilnega materiala zapisnik J Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
Predsednik volilnega odbora ob 7. uri razglasi, da se prične glasovanje.
131.	člen
Volilni odbor lahko v sporazumu s pristojno volilno komisijo določi, da se glasovanje začne pred 7. uro ali konča po 19. uri, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje delovnim ljudem, ki imajo različen delovni čas. Vendar se glasovanje ne more začeti pred 4. uro zjutraj in ne končati po 22. uri.
132.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki.
133.	člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za red in mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva predsednik volilnega odbora pomoč milice; dokler je milica na volišču, je pod njegovim vodstvom.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen milice v primeru iz prejšnjega odstavka.
134.	člen
Vsakdo glasuje osebno na volišču, na katerem območju je vpisan v volilni imenik.
Vsakdo najprej pove svoj priimek in rojstno ime, po potrebi pa tudi svoje prebivališče. Če je potrebno, lahko predsednik ali član volilnega odbora posameznika legitimira ali na drug način ugotovi njegovo istovetnost.
Nato obkroži predsednik ali član volilnega odbora zaporedno številko pred imenom posameznika v volilnem imeniku in mu pojasni, kako se glasuje ter mu izroči glasovnico.
Nihče, ki ni vpisan v volilnem imeniku, ne sme glasovati. Če kdo v volilnem imeniku pomotoma ni vpisan, glasuje na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volilni upravičenec v evidenci za območje volišča, na katerem želi glasovati. To se vpiše v zapisnik; potrdilo se priloži zapisniku.
135.	člen
Člani volilnega odbora morajo posamezniku na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Posebno morajo paziti na to, da ga nihče ne ovira, ko izpolnjuje glasovnico.
136.	člen
Vsakdo izpolni glasovnico tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom tistih kandidatov, za katere želi glasovati.
Posameznik lahko glasuje za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici.
Ko posameznik izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča.
137.	člen
O listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnih zborih občinskih skupščin se glasuje tako, da se obkroži besedo »GLASUJEM ZA« ali besedo »GLASUJEM PROTI«, pri čemer je mogoče črtati posamezne kandidate na listi. .
138.	člen
Če posameznik zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico pripeljati s seboj
osebo, ki naj bi namesto njega izpolnila oziroma oddala glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
139.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilnem imeniku za to volišče, in tudi ne osebam iz četrtega odstavka 134. člena tega zakona-Če ima član volilnega odbora glede posameznih delovnih ljudi oziroma občanov, ki hočejo glasovati, kakšno pripombo, se to vpiše v zapisnik. Ce hoče glasovati nekdo, pa je njegovo ime v volilnem imeniku že obkroženo, se njegov priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče vpišejo v zapisnik, glasovati pa mu volilni odbor ne dovoli.
140.	člen
Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure oziroma do ure, ki jo določi volilni odbor po 131. členu tega zakona. Samo zaradi nereda sme volilni odbor glasovanje prekiniti, dokler se ne napravi red. V zapisnik se vpiše, zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa.
Ob uri, določeni v prvem odstavku, se volišče zapre; po tem času se ne sme nikogar več pustiti na volišče; delovni ljudje in občani, ki so že na volišču, pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se glasovanje podaljša za toliko časa, kolikor je bilo prekinjeno nad eno uro.
141.	člen
O glasovanju se piše zapisnik; vanj se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
Vsak član volilnega odbora lahko zahteva, naj se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovo posebno mnenje in njegove pripombe k zapisniku. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
II.	Glasovanje po pošti
142.	člen
Delovni ljudje in občani, ki na dan volitev niso v kraju svojega stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok ali so na vojaških vajah, lahko pri splošnih volitvah glasujejo po pošti za člane delegacij temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, v kateri imajo pravico voliti ter za izvolitev delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine občine, v kateri je njihovo stalno prebivališče.
Glasovanje po pošti se lahko opravi tudi pred dnevom, ki je določen z razpisom kot dan glasovanja v skladu s podrobnejšimi navodili o glasovanju po pošti, ki jih izda republiška volilna komisija. III.
III.	UGOTAVLJANJE IZIDA GLASOVANJA NA VOLIŠČIH
143.	člen
Ko je glasovanje končano, prešteje volilni odbor neuporabljene glasovnice, ki jih da v poseben omot in omot zapečati.
Nato ugotovi volilni odbor po volilnem imeniku In Po potrdilu skupno število tistih, ki so glasovali. Potem odpre glasovalno skrinjico in ugotovi za vsakega kandidata posebej, koliko je dobil glasov in koliko glasovnic je neveljavnih.
Volilni odbor ugotovi, koliko glasov je bilo za in koliko proti na listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine in koliko glasov je dobil posamezen kandidat na listi.
Za člana delegacije je izvoljen kandidat, ki dobi večino glasov vseh delovnih ljudi oziroma občanov v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, so izvoljeni tisti izmed kandidatov, ki so dobili največ glasov. Če je bilo na ta način izvoljenih več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, ker jih je dvoje ali več med njimi, ki so dobili najmanj glasov, dobilo enako število glasov, se glede teh kandidatov z enakim številom glasov opravijo ponovne volitve.
Ce se pokaže razlika med številom delovnih ljudi, ki so glasovali po volilnem imeniku in s potrdilom ter številom glasov, oddanih po glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.
144.	člen
Pri glasovanju o listi kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru je neveljavna glasovnica, na kateri je prečrtanih več kot polovica vseh kandidatov.
145.	člen
O delu volilnega odbora pri ugotavljanju izida glasovanja pri volitvah delegacij se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše; koliko je na območju volišča volilnih upravičencev po volilnem imeniku; koliko ljudi je glasovalo po volilnem imeniku; koliko jih je glasovalo s potrdilom in koliko jih je skupno glasovalo po glasovnicah; koliko glasov je dobil posamezen kandidat; koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi morebitna posebna , mnenja in pripombe članov volilnega odbora.
Zapisnik podpišejo člani volilnega odbora.
Predsednik volilnega odbora razglasi izid glasovanja.
146.	člen
Volilni odbor da v omot vse zapisnike, volilni imenik, potrdila, na podlagi katerih so delovni ljudje glasovali ter uporabljene glasovnice in zapečateni omot z neuporabljenimi glasovnicami. Omot zapečati in ga pošlje pristojni volilni komisiji.
Po končanem delu, najpozneje pa prihodnji dan, vrne volilni odbor drug volilni material proti potrdilu organu, od katerega ga je sprejel.
IV.	UGOTAVLJANJE VOLILNIH IZIDOV V TEMELJNI SAMOUPRAVNI ORGANIZACIJI OZIROMA SKUPNOSTI IN V OBČINI
147.	člen
Izid glasovanja za volitve delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih' ugotovijo volilne komisije v teh organizacijah in skupnostih, izid glasovanja za izvolitev delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine pa občinske volilne komisije.
Z ugotavljanjem volilnega izida za delegacije krajevnih skupnosti in za izvolitev delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine je treba počakati do poteka roka iz drugega odstavka 148. člena in drugega odstavka 149. člena tega zakona.
148.	člen
Volilna komisija, ki ugotavlja volilne izide v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti,
ugotovi, koliko je v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti delovnih ljudi, koliko od njih je glasovalo, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasov je dobil vsak kandidat, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in kateri kandidati so bili izvoljeni za člane delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Volilna komisija priključi glasovnicam, ki so bile oddane na voliščih, tudi glasovnice, ki so prispele po pošti najpozneje tri dni po dnevu glasovanja.
149.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine za vso občino, koliko je v občini delovnih ljudi in občanov, ki imajo volilno pravico, koliko od njih je glasovalo na volišču, koliko po pošti, koliko glasov je bilo oddanih za in koliko proti kandidatni listi, koliko glasov je dobil posamezen kandidat na listi in koliko glasovnic je bilo neveljavnih in ali je glasovala za listo večina vseh delovnih ljudi in občanov občine, ki imajo volilno pravico ter kateri kandidati na listi so dobili večino glasov delovnih ljudi in občanov, ki so glasovali.
Volilna komisija priključi glasovnicam, ki so bile oddane na voliščih, tudi glasovnice, ki so prispele p" pošti najpozneje tri dni po dnevu glasovanja.
150.	člen
Ce volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti ugotovi, da so bile pri volitvah članov delegacije na posameznih voliščih ali na vseh voliščih take nepravilnosti, ki bi utegnile vplivati na izid volitev, razveljavi glasovanje na posameznih ali na vseh voliščih v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno. Volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti obvesti o tem občinsko volilno komisijo.
Če občinska volilna komisija ugotovi, da so bile pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine na posameznih ali na vseh voliščih nepravilnosti iz prvega odstavka tega člena, razveljavi glasovanje na posameznih ali na vseh voliščih v občini ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno.
151.	člen
O delu volilne komisije pri ugotavljanju volilnih izidov sc piše zapisnik. Vanj se vpiše, koliko kandidatov je bilo treba izvoliti, koliko kandidatov je bilo na potrjeni kandidatni listi ter rojstno ime, priimek in prebivališče vsakega kandidata, koliko glasov je bilo oddanih za vsakega kandidata in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; rojstno ime, priimek in prebivališče izvoljenih kandidatov ter morebitne pripombe članov volilne komisije.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
152.	člen
Ko ugotovi volilni izid, pošlje volilna komisija temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti zapisnik o svojem delu občinski volilni komisiji.
153.	člen
Občinska volilna komisija pošlje svoje poročilo o izidih glasovanja o izvolitvi delegatov v družbeno-
političnem zboru občinske skupščine občinski skupščini; poročilo objavi v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo predpisi občinske skupščine.
154.	člen
Ko dobi občinska volilna komisija poročilo vseh volilnih komisij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, izdela poročilo o izidu volitev v delegacije vseh temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Poročilo pošlje občinski skupščini.
Sedmi del
FUNUVNK IN NADOMESTNE VOLITVE
I.	PONOVNE VOLITVE
155.	člen
Ponovne volitve članov delegacije sc opravijo:
1.	če se razveljavijo volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah;
2.	če pri volitvah ni bilo ustreznega števila glasov toliko delegatov, kot bi jih bilo treba izvoliti;
3.	če je kandidiralo več kandidatov, kot pa je bilo treba izvoliti članov delegacije, pa je dvoje ali več kandidatov, ki sp dobili med njimi najmanj glasov, dobilo enako število glasov.
156.	člen
O izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine se ponovno glasuje, če za listo ni glasovala predpisana večina delovnih ljudi in občanov v občini ali pa na listi nista bili izvoljeni najmanj 2/3 kandidatov. V tem primeru morajo družbenopolitične organizacije v okviru Socialistične zveze z dogovorom določiti novo listo kandidatov po postopku, ki ga določa ta zakon.
Za delegatska mesta, na katerih kandidati za delegate v družbenopolitičnem zboru niso dobili s tem zakonom predpisane večine glasov, se ponovi celoten kandidacijski postopek in volilni postopek, predpisan s tem zakonom.
157.	člen
Ce se zaradi nepravilnosti pri volitvah razveljavijo volitve v celoti, se opravijo ponovne volitve na podlagi obstoječih in naknadno predlaganih kandidatur.
Na ponovnih volitvah iz razlogov drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona se opravijo volitve na podlagi na novo predlaganih kandidatur.
Predlogi kandidatur za nove kandidate se vložijo najpozneje 7 dni pred dnem, ki je določen za ponovne volitve.
158.	člen
Če razveljavi pristojna volilna komisija volitve zaradi nepravilnosti pri glasovanju, ki so bile na posameznih voliščih (150. člen) ali zaradi nepravilnosti pri glasovanju v posameznih občinskih skupščinah, se ponovi glasovanje samo na teh voliščih oziroma v teh občinskih skupščinah.
Če se ponovi glasovanje zato, ker sta dobila dva ali več kandidatov enako število glasov, se ponovi glasovanje samo med temi kandidati.
159.	člen
Ponovne volitve članov delegacije razpiše volilna komisija v temeljni samoupravni organizaciji oziroma
skupnosti, druge ponovne volitve pa občinska volilna komisija.
Če je razveljavila volitve republiška volilna komisija, razpiše volitve ta komisija.
V odločbi o razpisu volitev je treba navesti rok, od katerega prično teči roki za opravljanje volilnih dejanj.
II.	NADOMESTNE VOLITVE
160.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če preneha članstvo v delegacijo oziroma mandat delegata v družbenopolitičnem zboru v tem zakonu določenem številu članov oziroma delegatov, ali tudi preje, če tako sklene s tem zakonom določen pristojni organ.
161.	člen
Glede ponovnih in nadomestnih volitev sc primerno uporabljajo ustrezne določbe prvega in drugega dela
III.	poglavja tretjega dela, IV. poglavja četrtega dela ter šestega dela tega zakona.
Osmi del
STROŠKI ZA VOLITVE
162.	člen
Stroške volitev in odpoklica delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnosti in stroški za oblikovanje konferenc delegacij, ki so nastali v teh samoupravnih organizacijah in skupnostih, krijejo te organizacije in skupnosti.
Stroške za volitve delegatov v družbenopolitičnih zborih družbenopolitičnih skupnosti krijejo iz svojih sredstev družbenopolitične skupnosti, pri katerih so ti stroški nastali.
Deveti del
VARSTVO VOLILNE PRAVICE
I.	UGOVORI IN PRITOŽBE
163.	člen
Zaradi nepravilnosti pri delu kandidacijskih konferenc, na katerih so bili predlagani kandidati za člane delegacij ali zaradi nepravilnosti pri delu konferenc, na katerih se obravnava predlog za odpoklic članov delegacije ter zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pri volitvah oziroma pri glasovanju o odpoklicu člana delegacije, Ima vsak kandidat oziroma član delegacije, katerega odpoklic se predlaga in vsak delovni človek in občan, ki ima pravico odločati na kandidacijski konferenci oziroma na konferenci za odpoklic, pravico vložiti ugovor pri pristojni volilni komisiji.
Ce ugotovi pristojna volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili vloženi pred potekom loka, določenega za predložitev kandidatne liste v presojo skladnosti z zakonom, kakšne nepravilnosti pri delu kandidacijske konference, ki so ali bi lahko bistveno vplivale na določitev kandidatne liste oziroma na predlaganje kandidatov, razveljavi delo kandidacijske konference, na kateri je prišlo do takih nepravilnosti ter o tem obvesti kandidacijsko konferenco oziroma odredi, da sc v določenem roku skliče nova kandidacijska konferenca.
164.	člen
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog kandidatne liste ali ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidatne liste, imajo vlagatelji predloga pravico pritožbe na pristojno sodišče; pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Pristojno sodišče mora odločiti o pritožbi najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
165.	člen
Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na verifikacijo mandata v skupščini družbenopolitične skupnosti, razen zoper odločbo iz prejšnjega člena, ima vsak kandidat, vsak član delegacije in vsak delovni človek in občan, ki ima volilno pravico, pravico do pritožbe na pristojni zbor občinske oziroma republiške skupščine. Ti lahko opozorijo zbor občinske oziroma republiške skupščine tudi na nepravilnosti pri delu kandidacijske konference in volilnega odbora.
Delegat, o čigar odpoklicu se je glasovalo, vsak član delegacije, član telesa, ki je odločalo o odpoklicu in vsak delovni človek in občan, ki ima volilno pravico, ima pravico, da proti odločbi pristojne volilne komisije v zvezi z odpoklicem delegata vloži pritožbo na pristojni zbor občinske oziroma republiške skupščine.
Pritožba, ki se vloži najpozneje do dneva volitev oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu, se vloži prek občinske oziroma republiške volilne komisije; pozneje se vloži pritožba pri pristojnem zboru občinske oziroma republiške skupščine.
Pritožbo na pristojni zbor občinske oziroma republiške skupščine je treba vložiti najpozneje do prve seje skupščine, pritožba, ki se nanaša na nadomestne volitve ali na glasovanje o odpoklicu, pa najpozneje 15 dni od dneva volitev oziroma glasovanja o odpoklicu.
Pristojni ' zbor odloča o pritožbi ob verifikaciji mandata.
166.	člen
Zoper odločitve volilne komisije, ki ne vplivajo na verifikacijo mandata, razen zoper odločbe iz 164. člena tega zakona, lahko vloži pritožbo prizadeti volivec oziroma kandidat na pristojno sodišče najpozneje v dveh dneh po odločitvi.
167.	člen
Pristojno sodišče po 164. in 166. členu je krajevno pristojno temeljno sodišče, če gre za odločitve volilne komisije v temeljni samoupravni organizaciji oziroma skupnosti ali občinske volilne komisije oziroma Vrhovno sodišče SR Slovenije, če gre za odločitve republiške volilne komisije.
Pristojno sodišče iz prejšnjega odstavka odloča tudi o pritožbah iz zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije.
H. KAZENSKE DOLOČBE
168.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev ali s kaznijo zapora do enega meseca se kaznuje za prekršek:
1.	kdor v nasprotju z določbo drugega odstavka 133. člena tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, kdor brez naročila predsednika vo-
lilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo sam pripelje;
2.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša;
3.	kdor agitira na volišču;
4.	kdor potem, ko je glasoval, ali ko se dožene, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča;
5.	kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije.
Deseti del
KONČNE DOLOČBE
169.	člen
Ce se po izvedenih splošnih volitvah delegacij ustanovi nova temeljna samoupravna organizacija ali skupnost, v kateri se po tem zakonu voli delegacija, se opravijo volitve delegacije skupaj z volitvami delavskega sveta oziroma drugega ustreznega organa upravljanja te temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti.
Občinska skupščina oziroma pristojne samoupravne interesne skupnosti vključijo delegacijo novoustanovljene temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti v opravljanje funkcij skupščin družbenopolitičnih skupnosti oziroma skupščin samoupravnih interesnih skupnosti s svojim odlokom oziroma svojimi samoupravnimi akti.
170.	člen
Osebe, ki pri splošnih volitvah delegacij krajevnih skupnosti in delegatov družbenopolitičnega zbora občinskih skupščin ne morejo glasovati, ker so na začasnem delu v tujini, se na voliščih, na katerih imajo pravico glasovati za te delegacije oziroma delegate, ne upoštevajo pri ugotavljanju volilnih izidov.
171.	člen
Dokler ne bodo oblikovana temeljna sodišča, bodo opravljala naloge po tem zakonu krajevno pristojna občinska sodišča.
172.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 7/74) in zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti* ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 34/74).
173.	člen
Ta zakon začne veljati z dnem objave v Uradnem
listu SRS.
St. 013-6/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1509.
Nn podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o volitvah
in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike
Jugoslavije
Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977, na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977.
P 0100-220/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	dopolnitvi zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin
Skupščine Socialistične federativne republike
Jugoslavije
1.	člen
V zakonu o volitvah in odpoklicu delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije (Uradni list SRS, št. 7-49/74) se za 11. členom doda nov ll.a člen, ki se glasi:
»11. a člen
Nadomestne volitve se opravijo, če delegatu v Zboru republik in pokrajin predčasno preneha mandat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije ali članstvo v delegaciji temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti oziroma če delegat v Zboru republik in pokrajin, ki je član delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, pridobi funkcijo, zaradi katere ne more biti delegiran v druge zbore Skupščine SR Slovenije.
Nadomestne volitve se morajo opraviti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bilo delegatsko mesto izpraznjeno.
Glede nadomestnih volitev se primerno uporabljajo določbe tega zakona o izvolitvi delegatov.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem lištu SRS.
St. 0211-4/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1510.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
Razglaša se zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
Št. P 0100-221/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	člen
V Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije je 150 delegatskih mest.
Zbor združenega dela ene ali več občinskih skupščin delegira v Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije delegate za naslednje število delegatskih mest:
1.	izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo zadeve skupnega pomena za več temeljnih organizacij združenega dela in delovni ljudje, ki trajno delajo v delu temeljne organizacije združenega dela, ki ni na območju -občine, na katerem je sedež te organizacije:
—	z gospodarskega področja — za 90 delegatskih mest;
—- s prosvetno-kulturnega področja — za 18 delegatskih mest;
s socialno-zdravstvenega področja — za 13 delegatskih mest;
2.	izmed članov delegacij, ki jih volijo delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni - in v podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva:
—	v kmetijski dejavnosti — za 18 delegatskih mest;
—	v obrtni in podobnih dejavnostih — za 5 delegatskih mest;
3.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela — za 5 delegatskih mest;
4.	izmed članov delegacij, ki jih izvolijo aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFR Jugoslavije — za eno delegatsko mesto.
2.	člen
Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela z gospodarskega področja se ozemlje SR Slovenije razdeli na 39 okolišev, ki imajo naslednje število delegatskih mest:
1.	okoliš občine Celje ima 4 delegatska mesta,
2.	okoliš občine Laško ima eno delegatsko mesto,
3.	okoliš občin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju ima eno delegatsko mesto,
4.	okoliš občine Slovensko Konjice ima eno delegatsko mesto,
5.	okoliš občine Žalec ima eno delegatsko mesto,
6.	okoliš občin Velenje in Mozirje ima 3 delegatska mesta,
7.	okoliš občine Nova Gorica ima 3 delegatska mesta,
8.	okoliš občine Ajdovščina ima eno delegatsko mesto,
9.	okoliš občine Idrija ima eno delegatsko mesto,
10.	okoliš občine Tolmin ima eno delegatsko mesto,	->
11.	okoliš občine Kranj ima 4 delegatska mesta,
12.	okoliš občine Jesenice ima 2 delegatski mesti,
13.	okoliš občine Radovljica ima 2 delegatski mesti,
14.	okbliš občine Tržič ima eno delegatsko mesto,
15.	okoliš občine Škofja Loka ima 2 delegatski mesti,
16.	okoliš občin Maribor in Lenart ima 11 delegatskih mest.
17.	okoliš občin Ptuj in Ormož ima 2 delegatski mesti,
18.	okoliš občine Slovenska Bistrica ima eno delegatsko mesto,
19.	okoliš občin Murska Sobota in Lendava ima 2 delegatski mesti,
20.	okoliš občin Gornja Radgona in Ljutomer ima eno delegatsko mesto,
21.	okoliš občin Novo mesto in Trebnje ima 3 delegatska mesta,
22.	okoliš občin Metlika in Črnomelj ima eno delegatsko mesto,
23.	okoliš občin Krško, Brežice, Sevnica ima 2 delegatski mesti,
24.	okoliš občin Postojna in Ilirska Bistrica ima 2 delegatski mesti,
25.	okoliš občine Cerknica ima eno delegatsko mesto,
26.	okoliš občine Sežana ima eno delegatsko mesto,
27.	okoliš občin Ravne "na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 3 delegatska mesta,
28.	okoliš občin Zagorje ob Savi, Trbovlje In Hrastnik ima 3 delegatska mesta,
29.	okoliš občin Koper, Izola in Piran ima 4 delegatska mesta,
30.	okoliš občine Kamnik ima eno delegatsko mesto,
31.	okoliš občine Domžale ima eno delegatsko mesto,
32.	okoliš občin Litija in Grosuplje ima eno delegatsko mesto,
33.	okoliš občin Kočevje in Ribnica Ima eno delegatsko mesto,
34.	okoliš občin Vrhnika in Logatec ima eno delegatsko mesto,
35.	okoliš občine Ljubljana Bežigrad ima 3 delegatska mesta,
36.	okoliš občine Ljubljana Center ima 7 delegatskih mest,
37.	okoliš občine Ljubljana Moste-Polje ima 3 delegatska mesta,
38.	okoliš občine Ljubljana Šiška ima 5 delegatskih mest,
39.	okoliš občine Ljubljana Vič-Rudnik ima 2 delegatski mesti.
3.	člen
Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s prosvetno-kulturnega področja se ozemlje SR Slovenije razdeli na 10 okolišev, ki imajo naslednje število delegatskih mest:
1.	okoliš občine Ljubljana Center ima 4 delegatska mesta,
2.	okoliš občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Domžale, Kamnik in Litija ima 2 delegatski mesti,
3.	okoliš občine Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana Moste-Polje, Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Vrhnika, Logatec in Cerknica ima 2 delegatski mesti,
4.	okoliš občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, in Škofja Loka ima eno delegatsko mesto,
5.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija ima eno delegatsko mesto,
6.	okoliš občin Postojna, Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima eno delegatsko mesto,
7.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima 3 delegatska mesta,
8.	okoliš občin Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava ima eno delegatsko mesto,
9.	Okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ima 2 delegatski mesti,
10.	okoliš občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Krško, Brežice in Sevnica ima eno delegatsko mesto.
4.	člen
Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s socialno-zdravstvenega področja se ozemlje SR Slo-' venije razdeli na 10 okolišev, ki ima naslednje število delegatskih mest:
1.	okoliš občine Ljubljana Center ima 2 delegatski mesti,
2.	okoliš občin Ljubljana Šiška, Ljubljana Bežigrad, Domžale, Kamnik in Litija ima eno delegatsko mesto,
3.	okoliš občin Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Moste-Polje, Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Vrhnika, Logatec in Cerknica ima eno delegatsko mesto,
4.	okoliš občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka ima eno delegatsko mesto,
5.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin in Idrija ima eno delegatsko mesto,
6.	okoliš občin Postojna, Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima eno delegatsko mesto,
7.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima dve delegatski mesti,
8.	okoliš občin Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava ima eno delegatsko mesto,
9.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Sevnica, Brežice, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ima 2 delegatski mesti,
10.	okoliš občin Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj in Krško ima eno delegatsko mesto.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s področja kmetijske dejavnosti se ozemlje SR Slovenije razdeli na 10 okolišev, ki imajo naslednje število delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Kranj, Ješeni-ce, Radovljica, Tržič in Škofja Loka ima eno delegatsko mesto,
2.	okoliš občin Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik ima eno delegatsko mesto,
3.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin ‘in Idrija ima eno delegatsko mesto,
4.	okoliš občin Postojna, Ilirska Bistrica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima eno delegatsko mesto,
5.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož ima 3 delegatska mesta,
6.	okoliš občin Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd jn Radlje ob Dravi ima eno delegatsko mesto,
7.	okoliš Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava ima 4 delegatska mesta,
8.	okoliš občin Celje, Loško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ima 3 delegatska mesta,
9.	okoliš občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj ima 2 delegatski mesti,
10.	okoliš občin Krško, Brežice in Sevnica ima eno delegatsko mesto.
6.	člen
Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s področja obrtnih in podobnih dejavnosti se ozemlje SR Slovenije razdeli na 5 okolišev, ki imajo naslednje število delegatskih mest:
1.	okoliš občin Kamnik, Domžale, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič in Škofja Loka ima eno delegatsko mesto,
2.	okoliš občin Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj ima eno delegatsko mesto,
3.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima eno delegatsko mesto,
4.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Krško, Brežice in Sevnica ima eno delegatsko mesto,
5.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd in Radlje ob Dravi ima eno delegatsko mesto.
7.	člen
Za delegiranje delegatov v Zbor združenega dela s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev se ozemlje SR Slovenije razdeli na 4 okoliše, ki imajo naslednje število delegatskih mest:
1. okoliš občin Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Kočevje, Ribnica, Vrhnika, Logatec, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje,
Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj ima 2 delegatski mesti,
2.	okoliš občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica, Cerknica, Koper, Izola, Piran in Sežana ima eno delegatsko mesto,
3.	okoliš občin Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, 2alec, Mozirje, Velenje, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik, Krško, Brežice in Sevnica ima eno delegatsko mesto,
4.	okoliš občin Maribor, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Ormož, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi ima eno delegatsko mesto.
8.	člen
Za delegiranje delegata v Zbor združenega dela s področja oboroženih sil je ozemlje SR Slovenije enoten okoliš, ki ima eno delegatsko mesto.
9.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljan zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74).
10.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 013-7/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije •	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1511.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o Narodni banki Slovenije
Razglaša se zakon o Narodni banki Slovenije, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977.
Št. P 0100-222/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o narodni banki Slovenije
L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Narodna banka Slovenije je organizacija Socialistične republike Slovenije, ki tvori skupno z Narodno banko Jugoslavije, narodnimi bankami drugih republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin ustanove enotnega monetarnega sistema in skupaj z njimi uresničuje skupno emisijsko, denarno in devizno politiko in skupne osnove kreditne politike, ki jih- določa Skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Narodna banka Slovenije v mejah svojih pravic in obveznosti odgovarja za stabilnost valute, za splošno plačilno likvidnost v državi in nasproti tujini ter za izvajanje skupne denarne in devizne politike in skupnih osnov kreditne politike.
Narodna banka Slovenije opravlja naloge na področju deviznega sistema, za opravljanje katerih je pooblaščena z zakonom in drugimi predpisi, samostojno ali skupaj z drugimi narodnimi bankami, pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami.
2.	člen
Narodna banka Slovenije sprejema skupaj z Narodno banko Jugoslavije in narodnimi bankami drugih republik ter narodnima bankama avtonomnih pokrajin ukrepe za izvajanje skupne emisijske politike.
Narodna banka Slovenije v okviru skupne emisijske politike sprejema tudi druge ukrepe, s katerimi se uresničuje kreditna politika, ki jo določa Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Z ukrepi iz prejšnjega odstavka ne sme Narodna banka Slovenije nikogar spraviti v neenakopraven položaj glede opravljanja dejavnosti in pridobivanja dohodka.
3.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja svoje naloge po zakonu in drugih predpisih, družbenih planih in dogovorih ter je pri svojem delu samostojna.
4.	člen
Narodna banka Slovenije sprejema v depozit proračunska sredstva družbenopolitičnih skupnosti in opravlja v imenu in za račun družbenopolitičnih skupnosti tudi druge bančne posle, določene z zakonom.
5.	člen
Narodna banka Slovenije spremlja izvajanje skupne denarno-kreditne politike, devizne politike in kreditnih odnosov s tujino ter obvešča pristojne organe in organizacije v Socialistični republiki Sloveniji o svojih stališčih in predlaga sprejetje ukrepov na tem področju.
6.	člen
V okviru nalog, ki jih ima na področju emisijske, denarne, devizne in kreditne politike, Narodna banka Slovenije sodeluje pri pripravi in izvajanju družbenega planiranja v Socialistični republiki Sloveniji
7.	člen
Organa Narodne banke Slovenije sta svet Narodne banke Slovenije in guverner.
8.	člen
Narodna banka Slovenije odgovarja za izvrševanje svojih nalog Skupščini Sociaistične republike vanje svojih nalog Skupščini Socialistične republike republike Slovenije.
Ce Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ugotovi, da določeni sklep sveta Narodne banke Slovenije ni v skladu s cilji in nalogami ekonomske politike, ki je določena z družbenim planom Socialistične federativne republike Jugoslavije in družbenim planom Socialistične republike Slovenije ali drugim aktom Skupščine socialistične federativne republike Jugoslavije in Skupščine Socialistične re-
publike Slovenije, opozori na to Narodno banko Slovenije in predlaga, da presodi svoj sklep. Ce svet Narodne banke Slovenije ne spremeni svojega sklepa, Izvršni svet pa meni, da bi izvajanje takega sklepa bistveno vplivalo na izpolnitev ciljev in nalog navedene politike, zadrži izvršitev takega sklepa in o tem obvesti Skupščino Socialistične republike Slovenije.
9.	člen
Narodna banka Slovenije daje Skupščini Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije letno poročilo o svojem delu,
•Poleg poročila iz prejšnjega odstavka poroča Narodna banka Slovenije Skupščini Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije občasno, najmanj pa dvakrat letno, o uresničevanju skupne emisijske, denarne in devizne politike in skupnih osnov kreditne politike ter o uresničevanju kreditne politike, ki jo je določila Skupščina Socialistične republike Slovenije ter o ugotovitvah kontrole denarno-kreditnega in deviznega poslovanja bank in drugih finančnih organizacij ter deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja organizacij združenega dela.
Narodna banka Slovenije sproti obvešča Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije in pristojne upravne organe v primerih, kadar imajo ukrepi ekonomske politike posledice in učinke, ki odstopajo od sprejete skupne emisijske, denarne in devizne politike ter skupnih osnov kreditne politike in kreditne politike Socialistične republike Slovenije.
10.	člen
Narodna banka Slovenije je pravna oseba.
Sedež Narodne banke Slovenije je v Ljubljani.
Narodna banka Slovenije ima pečat. Na pečatu Narodne banke Slovenije je ime Narodne banke Slovenije in grb Socialistične republike Slovenije.
IV člen
Narodna banka Slovenije ima statut.
Statut Narodne banke Slovenije sprejme svet Narodne banke Slovenije, potrdi pa ga Skupščina Socialistične republike Slovenije.
12,	člen
Za obveznosti Narodne banke Slovenije jamči Socialistična republika Slovenija.
13,	člen
Narodna banka Slovenije sprejema finančni načrt
in zaključni račun.
Finančni načrt in zaključni račun Narodne banke Slovenije sprejema svet Narodne banke Slovenije, potrjuje pa ju Skupščina Socialistične republike Slovenijo.
Narodna banka Slovenije mora vsako leto do 31. decembra sprejeti zaključni račun za prejšnje leto in finančni načrt za tekoče leto.
Narodna banka Slovenije predloži Skupščini Socialistične republike Slovenije skupno z zaključnim računom tudi poročilo o izvajanju skupne emisijske, denarne in devizne politike in skupnih osnov kreditne politike ter kreditne politike Socialistične republike Slovenije po drugem odstavku 9. člena tega zakona.
14.	člen
Sklepi sveta Narodne banke Slovenije, ki se nanašajo na skupno emisijsko, denarno-kreditno in devizno politiko ter na kreditno politiko Socialistične republike Slovenije ter so splošnega pomena, se objavijo v Uradnem listu SRS.
Svet Narodne banke Slovenije lahko odloči, da se posamezni sklepi iz prvega odstavka tega člena ne objavijo v Uradnem listu SRS. Ti sklepi se pošljejo Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter organom in organizacijam, na katere se ti sklepi nanašajo.
15.	člen
Narodna banka Slovenije zagotavlja javnost svojega dela s tem, da poroča o svojem delu Skupščini Slo-cialistične republike Slovenije, da obvešča zainteresirane organe In organizacije združenega dela ter druge organizacije in skupnosti o pojavih in problemih s področja svoje dejavnosti, da izdaja mesečne informacije ih da o svojem delu preko javnih informacijskih sredstev obvešča javnost.
II.	POSLOVANJE NARODNE BANKE SLOVENIJE
1.	Denarno-kreditno poslovanje
16.	člen
Narodna banka Slovenije izvaja pri uresničevanju skupne emisijske, denarne in devizne politike ter skupnih osnov kreditne politike ukrepe Narodne banke Jugoslavije, ki so bili sprejeti s sodelovanjem narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin v svetu guvernerjev Narodne banke Jugoslavije (v nadaljnjem besedilu: svet guvernerjev).
17.	člen
Skupščina Socialistične republike Slovenije določa kreditno politiko republike v okviru skupne emisijske politike, in sicer na podlagi planov družbenoekonomskega in socialnega razvoja Socialistične republike Slovenije.
Za uresničevanje kreditne politike republike iz prejšnjega odstavka sprejema Narodna banka Slovenije ukrepe, po katerih se morajo ravnati banke in druge finančne organizacije.
Pri izdajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka sodeluje Narodna banka Slovenije z bankami in asociacijami združenega dela.
18.	člen
Ukrepi, ki jih sprejema Narodna banka Slovenije po določbah 17. člena tega zakona, so zlasti:
1)	usmerjanje dela kratkoročnega kreditnega potenciala bank in drugih finančnih organizacij na območju Socialistične republike Slovenije, kadar to določajo republiški predpisi;
2)	usmerjanje prostih proračunskih sredstev družbenopolitičnih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji, ki so v depozitu pri Narodni banki Slovenije, v skladu s kreditno politiko republike;
3)	dajanje pobud za sklepanje in izvajanje samoupravnih sporazumov v zvezi s cilji in nalogami kreditne politike Socialistično republike Slovenije;
4)	usmerjanje sredstev iz tujih kreditov zn namene, določene z republiškimi predpisi;
5)	usmerjanje drugih sredstev, s katerimi lahko razpolaga Socialistična republika Slovenija, kadar je Narodna banka Slovenije za to pooblaščena.
19.	člen
Pri uresničevanju skupne emisijske in denarne politike ter skupnih osnov kreditne politike izvaja Narodna banka Slovenije zaradi uravnavanja količine denarja v obtoku ukrepe, ki jih sprejema Narodna banka Jugoslavije.
Te ukrepe uporablja Narodna banka Slovenije na enoten način nasproti vsem bankam in> drugim finančnim organizacijam ter, ostalim udeležencem v denarnem sistemu, če ni z zakonom drugače določeno.
20.	člen
Narodna banka Slovenije spremlja in kontrolira obračun, izločanje in uporabo devizne rezerve bank in drugih finančnih organizacij, ki jo te imajo pri Narodni banki Jugoslavije, in ustrezno ukrepa.
21.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja posle v zvezi z vpisom oziroma izplačilom blagajniških zapisov Narodne banke Jugoslavije, ki jih vpisujejo banke in druge finančne organizacije.
22.	člen
Narodna banka Slovenije kupuje prek bank prenosne vrednostne papirje, ki jih izdajajo organizacije združenega dela s področja gospodarstva pri kupovanju in prodaji blaga ter opravljanju storitev v Jugoslaviji, za katere je dala aval banka in ki zapadejo v roku do enega leta.
23.	člen
*
Narodna banka Slovenije daje kratkoročne kredite bankam, in sicer:
1)	na podlagi prenosnih vrednostnih papirjev, ki jih izdajajo organizacije združenega dela s področja gospodarstva pri kupovanju in prodaji blaga in opravljanju storitev v Jugoslaviji, za katere je dala aval banka in ki zapadejo v roku do enega leta:
2)	na podlagi tujih vrednostnih papirjev, ki jih imajo v posesti organizacije združenega dela:
3)	na podlagi drugih listin, ki izvirajo iz blagov-no-denarnih poslov organizacij združenega dela s področja gospodarstva.
24.	člen
Narodna banka Slovenije daje kredit bankam proti zastavi obveznic federacije, ki zapadejo v roku do enega leta in blagajniških zapisov Narodne banke Jugoslavije.
Krediti iz prejšnjega odstavka se smejo dati z vračilnim rokom do treh mesecev.
25.	člen
Narodna banka Slovenije kupuje vrednostne papirje iz 22. člena in daje kredite po 23. in 24. členu tega zakona v obsegu j,n za namene skladno z začrtano skupno emisijsko, denarno in devizno politiko ter skupnimi osnovami kreditne politike in v skladu s sklepi Narodne banke Jugoslavije za njihovo izvajanje.
26.	člen
Narodna banka Slovenije spremlja in kontrolira izjemno in začasno omejitev obsega plasmajev bank in drugih finančnih organizacij, kadar tak ukrep sprejme svet guvernerjev.
27.	člen
Za uspešno izvajanje nalog skupne emisijske, denarne in devizne politike ter skupnih osnov kreditne politike se Narodna banka Slovenije sama ali skupaj z drugimi narodnimi bankami dogovarja z bankami in daje po potrebi pobudo za samoupravno sporazumevanje med njimi.
2. Ohranjanje likvidnosti bank in drugih finančnih organizacij
28.	člen
Narodna banka Slovenije uporablja na enoten način nasproti vsem bankam in na enak način nasproti vsem finančnim organizacijam ukrepe, ki jih sprejema Narodna banka Jugoslavije za ohranjanje likvidnosti bank in drugih finančnih organizacij.
29.	člen
Narodna banka Slovenije spremlja in kontrolira, ali imajo banke in druge finančne organizacije del svojih sredstev na računih Narodne banke Jugoslavije in v določenih likvidnih plasmajih, kadar ta to predpiše kot minimum za ohranjanje njihove likvidnosti. Narodna banka Slovenije spremlja in kontrolira tudi, ali banke in druge finančne organizacije ohranjajo strukturo svojih plasmajev v določenih okvirih po rokih Zapadlosti in jo usklajujejo s strukturo virov sredstev po njihovi rokovnosti, kadar to predpiše Narodna banka Jugoslavije.
30.	člen
Narodna banka Slovenije daje bankam kratkoročne kredite za ohranjanje njihove dnevne likvidnosti na podlagi vrednostnih papirjev, ki jih imajo banke, in sicer ob pogojih, ki jih določa Narodna banka Jugoslavije.
31.	člen
Narodna banka Slovenije spremlja in kontrolira, če banke in druge finančne organizacije izpolnjujejo pogoje za kreditno sposobnost, ki jih predpisuje Narodna banka Jugoslavije.
3.	Devizno poslovanje
32.	člen
Narodna banka Slovenije izvaja ukrepe za ohranjanje splošne plačilne likvidnosti nasproti tujini.
33.	člen
Narodna banka Slovenije sodeluje s Samoupravno interesno skupnostjo Socialistične republike Slovenije za ekonomske odnose s tujino. Gospodarsko zbornico Slovenije, Izvršnim svetom Skupščine Socialistične republike Slovenije in republiškimi upravnimi organi v vseh vprašanjih v zvezi s planiranjem ekonomskih odnosov s tujino, izvrševanjem dogovorjenega plana ter dogovorjene devizne politike.
34.	člen
Pri uresničevanju skupne devizne politike izvaja Narodna banka Slovenije samostojno ali z drugimi organizacijami ukrepe na področju deviznega tečaja, plačilnega prometa s tujino, kreditnih odnosov s tujino, projekcije plačilno-bilančne pozicije in projekcije devizno-bilančne pozicije Socialistične republike
Slovenije v enotni projekciji plačilne bilance in devizne bilance Jugoslavije.
35.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja na področju plačilnega prometa s tujino zadeve, za katere je pristojna po zakonu in drugih predpisih.
36.	člen
Narodna banka Slovnije opravlja plačilni promet v maloobmejnem prometu v skladu s sklenjenimi mednarodnimi pogodbami in po predpisih, ki določajo opravljanje plačilnega prometa ter sprejemanje plačil v zvezi z uvozom in izvozom blaga in storitev v tem prometu.
37.	člen
Narodna banka Slovenije daje bankam pooblastila za opravljanje poslov plačilnega prometa s tujino in kreditnih odnosov s tujino ter za opravljanje de-vizno-valutnih poslov v Jugoslaviji.
38.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja plačilni promet met s tujino, ki ga opravljajo banke, pooblaščene za poslovanje s tujino.
Narodna banka Slovenije organizira in vodi evidenco plačilnega prometa s tujino ter drugih podatkov s področja deviznega poslovanja.
Organizacije združenega dela, pooblaščene banke in druge družbene pravne osebe morajo pošiljati Narodni banki Slovenije podatke iz prejšnjega odstavka, kot to določajo predpisi.
39.	člen
Narodna banka Slovenije spremlja in kontrolira opravljanje gospodarskih dejavnosti organizacij združenega dela v tujini v obsegu, določenem z zakonom in drugimi predpisi. .'
40.	člen
Narodna banka Slovenije registrira kreditne posle s tujino, ki so jih sklenile organizacije združenega dela, banke in druge družbene pravne osebe z območja Socialistične republike Slovenije,
Organizacije združenega dela, banke in druge družbene pravne osebe z območja Socialistične republike Slovenije so dolžne Narodni banki Slovenije poročati o sklenitvi kreditnega posla s tujino oziroma o njegovi spremembi ter o sprejetih oziroma danih plačilih v zvezi s kreditnimi posli s tujino.
Na podlagi podatkov iz prejšnjih odstavkov vodi Narodna banka Slovenije evidenco o kreditnih poslih s tujino za območje Socialistične republike Slovenije.
Narodna banka Slovenije pošilja podatke iz evidence po tem členu Samoupravni interesni skupnosti Socialistične republike Slovenije za ekonomske odnose s tujino, Republiškemu sekretariatu za finance in Narodni banki Jugoslavije.
41.	člen
Narodna banka Slovenije vodi evidence o izvajanju samoupravnih sporazumov s področja dejavnosti Samoupravne interesne skupnosti Socialistične republike Slovenije za ekonomske odnose s tujino in opravlja devizno dokumentarno' kontrolo izvajanja teh samoupravnih sporazumov oziroma izvajanja predpisov Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike
Slovenije, če ti samoupravni sporazumi niso bili sklenjeni.
O zadevah iz prejšnjega odstavka Narodna banka Slovenije poroča Samoupravni interesni skupnosti Socialistične republike Slovenije za ekonomske odnose s tujino in pristojnim republiškim upravnim organom.
4.	Drugi posli
42.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja trezorske posle.
Trezorski posli obsegajo zlasti razdeljevanje, zbiranje in hrambo dinarske gotovine, valut in vrednotnic ter njihovo zamenjavo kakor tudi hrambo vrednostnih papirjev in dragocenih kovin ter njihovo zavarovanje.
43 člen
Narodna banka Slovenije oskrbuje službo družbenega knjigovodstva na območju Socialistične republike Slovenije s potrebno gotovino.
Narodna banka Slovenije določa blagajniški maksimum za organizacijske enote službe družbenega knjigovodstva.
44.	člen
Narodna banka Slovenije lahko opravlja strokovne ekspertize glede pristnosti domačega in tujega denarja.
Narodna banka Slovenije opravlja tudi druge trezorske posle, za katere je pooblaščena s posebnimi predpisi ali s pogodbo.
45.	člen
Narodna banka Slovenije v izvajanju svojih nalog zagotavlja podatke ter izdeluje informacije in analize. V ta namen zlasti:
1)	v skladu s sprejetim programom statističnih raziskovanj zbira in obdeluje statistične in druge podatke o stanju in uporabi sredstev za kratkoročno in dolgoročno kreditiranje, o stanju in gibanju izvoznih in uvoznih poslov ter poslov plačilnega prometa in kreditnih razmerjih s tujino, o gibanju denarnih in deviznih sredstev ter podatke, potrebne za izvajanje politike deviznega tečaja in plačilno-bilančne ter devizno-bilančne pozicije Socialistične republike Slovenije v enotni plačilni bilanci in devizni bilanci Jugoslavje;
2)	izdeluje informacije in analize, ki se nanašajo na denarno-kreditna gibanja tet; na tokove, ki vplivajo na plačilno-bilančno in dcvizno-bilančno pozicijo Socialistične republike Slovenije v enotni plačilni bilanci in devizni bilanci Jugoslavije.
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka Narodna banka Slovenije sodeluje z bankami in drugimi finančnimi organizacijami, z Zavodom Socialistične republike Slovenije za statistiko, organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami.
46.	člen
Narodna banka Slovenije lahko opravlja posle v zvezi z izdajo obveznic za Socialistično republiko Slovenijo.
47.	člen
Narodna banka Slovenije lahko izdaja blagajniške zapise.
48.	člen
Narodna banka Slovenije lahko opravlja posle v zvezi z notranjihai in zunanjimi posojili Socialistične
republike Slovenije, če je to za posamezno posojilo s predpisom ali s posojilno pogodbo določeno.
E. Poslovanje z depoziti družbenopolitičnih skupnosti
49.	člen
V depozit sprejeta sredstva družbenopolitičnih skupnosti iz 4. člena tega zakona lahko Narodna banka Slovenije daje bankam kot poseben kredit za kratkoročno kreditiranje organizacij združenega dela s področja gospodarstva v okviru določene kreditne politike Socialistične republike Slovenije in v skladu s skupnimi osnovami kreditne politike Jugoslavije.
III.	POSEBNA POOBLASTILA NARODNE BANKE SLOVENIJE
50.	člen
Narodna banka Slovenije kontrolira v okviru, ki ga določa zvezni zakon, kako banke in druge finančne organizacije izvajajo ukrepe skupne emisijske, denarne in devizne politike ter skupnih osnov kreditne politike.
Pri opravljanju kontrole po prejšnjem odstavku ima Narodna banka Slovenije pravico vpogleda v poslovne knjige in ostalo dokumentacijo bank, drugih finančnih organizacij ter organizacij združenega dela in drugih udeležencev zunanjetrgovinskega poslovanja; te so ji dolžne, na njeno zahtevo, dati podatke oziroma poslati poročilo o vprašanjih, ki so v zvezi z izvrševanjem njihovih nalog.
Če se ugotovi, da se banka ali druga finančna organizacija ne ravna po predpisih za izvajanje skupne emisijske, denarne in devizne politike ter skupnih osnov kreditne politike, nastopi Narodna banka Slovenije proti taki banki oziroma drugi finančni organizaciji z ukrepi, ki jih določa zakon o Narodni banki Jugoslavije in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin.
51.	člen
Devizna kontrola zajema kontrolo izvajanja zakonov in drugih predpisov ter ukrepov, izdanih na njihovi podlagi, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja ter kreditnih odnosov s tujino.
Narodna banka Slovenije opravlja devizno kontrolo v mejah pooblastil, ki jih ima po zakonu, družbenem dogovoru ali samoupravnem sporazumu.
Narodna banka Slovenije kontrolira izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov s področja deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja ter kreditnih odnosov s tujino.
Narodna banka Slovenije kontrolira izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na področju deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja ter kreditnih odnosov s tujino.
52.	člen
Narodna bsinka Slovenije opravlja devizno kontrolo pooblaščenih bank.
Pri opravljanju devizne kontrole iz prejšnjega odstavka lahko Narodna banka Slovenije zahteva pogled v dokumentacijo pri organizacijah združenega dela in drugih udeležencih v deviznem in zunanjetrgovinskem poslovanju ter kreditnih poslih s tujino.
53.	člen
Narodna banka Slovenije opravlja kontrolo deviznega in zunanjetrgovinskega poslovanja organizacij združenega dela in drugih domačih oseb s pregledom listin, ki jih te predložijo. Pri tem kontrolira zlasti:
1)	uresničevanje in uveljavljanje pravic do opravljanja in sprejemanja plačil za blago in storitve v poslovanju s tujino;
2)	uvoz plačanega blaga in storitev ter sprejemanje plačil za izvoženo blago in storitve;
3)	poseben način obračunavanja v poslovanju s tujino.
Pri opravljanju kontrole iz prejšnjega odstavka lahko Narodna banka Slovenije zahteva na vpogled ustrezno dokumentacijo organizacij združenega dela in drugih domačih oseb.
IV.	ORGANI NARODNE BANKE SLOVENIJE IN DELOVNA SKUPNOST
54.	člen
Svet Narodne banke Slovenije sestavljajo guverner in 14 delegatov, ki jih imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije, in sicer 10 delegatov kot predstavnike združenega dela na predlog Gospodarske zborni."e Slovenije, dva delegata kot predstavnika družbenopolitičnih skupnosti in 2 delegata izmed strokovnjakov z denarnega področja.
Delegati v svet Narodne banke Slovenije se imenujejo za 2 leti.
55.	člen
Svet Narodne banke Slovenije je odgovoren za uresničevanje nalog, ki jih ima po zakonu, Skupščini Socialistične republike Slovenije.
56.	člen
Svet Narodne banke Slovenije:
1)	daje predloge za določitev kreditne politike republike;
2)	sprejema ukrepe za izvajanje kreditne politike republike;
3)	oblikuje stališča Narodne banke Slovenije pri določanju skupne emisijske, denarne in devizne politike ter skupnih osnov kreditne politike;
4)	spremlja izvajanje projekcije plačilno-bilančne in devizno-bilančne pozicije Socialistične republike Slovenije v enotni projekciji plačilne bilance in devizne bilance Jugoslavije in daje predloge s tega področja;
5)	sklepa o pobudah, ki jih daje Narodna banka Slovenije za sklepanje in izvajanje samoupravnih sporazumov v zvezi s cilji in nalogami kreditne politike Socialistične republike Slovenije;
6)	odloča o ukrepanju proti bankam in drugim finančnim organizacijam v smislu 50. člena tega zakona;
7)	spremlja gibanje likvidnosti bank;
8)	sprejema statut Narodne banke Slovenije;
9)	sprejema letno poročilo o delu Narodne banke Slovenije in občasna poročila o uresničevanju skupne emisijske, denarne in devizne politike ter o uresničevanju kreditne politike Socialistične republike Slovenije;
10)	sprejema finančni načrt in zaključni račun Narodne banke Slovenije;
11)	odobrava, v okviru letnega finančnega načrta, trimesečne finančne načrte za funkcionalne in operativne izdatke, odobrava načrte za porabo sredstev amortizacije in sredstev, izločenih v sklade banke in za posebne namene;
!
12)	določa tarifo za storitve, ki jih opravlja Narodna banka Slovenije za družbenopolitične skupnosti, pa te niso določene v enotni tarifi iz 56. člena zakona o Narodni banki Jugoslavije in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in narodnih bank avtonomnih pokrajin;
13)	v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine Socialistične republike Slovenije imenuje in razrešuje pomočnike guvernerja;
14)	odloča o imenovanju in razreševanju vodilnih delavcev banke;
15)	sklepa za Narodno banko Slovenije samoupravni sporazum z delovno skupnostjo;
16)	odloča o višini in o uporabi sredstev posebnega rezervnega sklada;
17)	daje pristojnemu organu v Socialistični republiki Sloveniji mnenje Narodne banke Slovenije o programu sanacije temeljne banke in predlaga imenovanje pooblaščene osebe izmed strokovnih delavcev Narodne banke Slovenije, ki bo v temeljni banki nadzorovala izvajanje vseh ukrepov za njeno sanacijo;
18)	sklepa o Izdaji blagajniških zapisov Narodne, banke Slovenije;
19)	sprejema poslovnik o svojem delu;
20' obravnava druge zadeve, za katere je pristojen po zakonu.
57.	člen
Svet Narodne banke Slovenije odloča o zadevah s svojega delovnega področja na sejah z večino glasov svojih članov.
58.	člen
Ce guverner Narodne banke Slovenije meni, da ie sklep, ki ga je v zadevah iz svoje pristojnosti sprejel svet Narodne banke Slovenije, nezakonit ali v nasprotju s sprejeto skupno emisijsko, denarno in devizno politiko, skupnimi osnovami kreditne politike ter kreditno politiko Socialistične republike Slovenije, lahko predloži sporno vprašanje v odločitev Skupščini Socialistične republike Slovenije. V takem primeru guverner zadrži izvršitev sklepa do odločitve Socialistične republike Slovenije.
59.	člen
Guverner Narodne banke Slovenije je predsednik sveta Narodne banke Slovenije. Guverner Narodne banke Sloveni; ? sklicuje seje sveta, predlaga dnevni red sej, vodi seje in skrbi za izvajanje sklepov sveta Narodne banke Slovenije.
Guverner Narodne banke Slovenije je dolžan sklicati sejo sveta Narodne banke Slovenije, če to zahtevajo najmanj trije delegati.
60.	člen
Guverner Narodne banke Slovenije vodi poslovanje Narodne banke Slovenije, organizira delo v njej 'n izvršuje sklepe sveta Narodne banke Slovenije ter sklepe sveta guvernerjev.
Guverner Narodne banke Slovenije oredstavlja in zastopa Narodno banko Slovenije.
61.	člen
Guverner Narodne banke Slovenije c’oloc a teme'je notranje organizacije Narodne banke Slovenije in predlaga svetu banke delavce za vodilna delovna mesta v Narodni banki Slovenije.
62.	člen
Guverner Narodne banke Slovenije je za svoje delo odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije in Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije.
63.	člen
Pri sodelovanju v delu sveta guvernerjev Narodne banke Slovenije uresničuje guverner sklepe Skupščine Socialistične republike Slovenije, Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije in sveta Narodne banke Slovenije.
V zadevah, o katerih sklepa svet guvernerjev soglasno, se guverner opredeljuje po stališčih, ki jih je oblikoval svet Narodne banke Slovenije.
Kadar v zadevah, o katerih odloča svet guvernerjev z večino glasov, guverner Narodne banke Slovenije meni, da je sprejeti sklep v nasprotju z načrtno de-narno-kreditno in devizno politiko, obvesti o tem s vel Narodne banke Slovenije in Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije, na seji sveta guvernerjev pa zahteva, da se njegova stališča vnesejo v zapisnik.
64.	člen
Guvernerja Narodne banke Slovenije imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije za štiri iera in je lahko ponovno imenovan še za naslednja štiri leta.
65.	člen
Narodna banka Slovenije ima enega ali več viceguvernerjev.
Viceguvernerje imenuje Skupščina Socialistične republike Slovenije za štiri leta in so lahko ponovno imenovani še za štiri leta. Enega viceguvernerja dploči Skupščina Socialistične republike Slovenije za namestnika guvernerja.
66.	člen
Naloge Narodne banke Slovenije opravljajo delavci v delovni skupnosti.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti v Narodni banki Slovenije in Narodne banke Slpvenije ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom.
Delavci delovne skupnosti imajo pravico do sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu in z družUeno določenimi osnovami in merili za delitev.
V.	PRIHODKI IN SKLADI NARODNE BANKE SLOVENIJE
67.	člen
Narodna banka Slovenije pridobiva sredstva za svojo dejavnost iz:
1)	obresti na danp kredite,
2)	povračil za odstopljena sredstva organizacijam združenega dela v trajne uporabo,
3)	prihodkov po tarifah za storitve,
4)	prihodkov, ki jih doseže pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev.
5)	drugih prihodkov, ki jih doseže s spojim poslovanjem.
68.	člen
Iz prihodkov iz 67. člena tega zakona Naronna banka Slovenije:
a) poravna:
1)	obresti za prejete kredite;
2)	obresti za depozite;
3)	obresti in druge stroške z vrednostnimi papirji;
4)	stroške devizno valutnih poslov;
5)	stroške varovanja in prevoza gotovine in drugih vrednosti;
6)	materialne stroške in amortizacijo;
7)	del obresti za dane kredite bankam in dru’!m finančnim organizacijam in del povračil za odstopljena sredstva organizacijam združenega dela, ki pripada Narodni banki Jugoslavije,
8)	druge izdatke iz svojega poslovanja;
b) zagotovi:
1)	sredstva za posebni rezervni sklad,
2)	sredstva za razširitev materialne osnove dela,
3)	sredstva za delovno skupnost.
69.	člen
Presežek prihodkov iz 67. člena nad izdatki iz 68. člena tega zakona, ugotovljen z zaključnim računom Narodne banke Slovenije, je del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in ga Narodna banka Slovenije po potrditvi zaključnega računa vrne prek temeljnih bank temeljnim organizacijam združenega dela.
70.	člen
Narodna banka Slovenije zaračunava svoje storitve po enotni tarifi, ki jo določa Narodna banka Jugoslavije.
71.	člen
Za storitve, ki jih opravlja Narodna banka Slovenije za družbenopolitične skupnosti in za katere ni določeno nadomestilo v enotni tarifi iz 70. člena tega zakona, zaračunava Narodna banka Slovenije nadomestila po tarifi, ki jo sprejme svet Narodne banke Slovenije, potrdi pa Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.
72.	člen
Stroški, ki nastanejo pri opravljanju posebnih poslov za Socialistično republiko Slovenijo po pogodbah, se določijo in poravnajo po pogodbi.
73.	člen
Narodna banka Slovenije ima poseben rezervni sklad.
Sredstva za poseben rezervni sklad izloča Narodna banka Slovenije iz prihodkov Narodne banke Slovenije v višini, ki jo določi svet Narodne banke Slovenije. ■
Sredstva posebnega rezervnega sklada se uporabljajo za kritje v poslovanju nastalih rizikov, za odpis neizterljivih terjatev, lahko pa se uporabijo tudi za kritje razlike, če so prihodki manjši od izdatkov.
Sredstva posebnega rezervnega sklada se smejo razen v namene iz prejšnjega odstavka uporabiti še za izplačilo zapadlih obveznosti, če se te ne morejo poravnati iz rednih sredstev zaradi neenakomernega pritoka prihodkov. V takem primeru se morajo tako uporabljena sredstva vrniti v poseben rezervni sklad iz prihodnjega pritoku prihodkov.
Sredstva posebnega rezervnega sklada se lahko uporabijo tudi za druge namene, določene s posebnimi predpisi.
O uporabi posebnega rezervnega sklada odloča svet Narodne banke Slovenije.
74.	člen
Narodna banka Slovenije ima sklad osnovnih sredstev.
Sredstva za sklad osnovnih sredstev določa Narodna banka Slovenije s finančnim načrtom.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75.	člen
Narodna banka Slovenije mora uskladiti svojo organizacijo in poslovanje s tem zakonom v enem letu od njegove uveljavitve.
76.	člen
Družbenopolitične skupnosti morajo prenesti proračunska sredstva iz 4. člena tega zakona v depozit pri Narodni banki Slovenije na način in v rokih, ki jih določi Skupščina Socialistične republike Slovenije.
77.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73).
78.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-133/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
r-	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1512.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o Službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji
Razglaša se zakon o Službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-223/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Služba družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedju: služba) je samostojna organizacija in neodvisna skupna služba organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kakor tudi družbenopolitičnih skupnosti.
Služba opravlja zadeve posebnega družbenega pomena, določene z zakonom o službi družbenega knjigovodstva (Uradni list SFRJ, št. 2-11/77), s tem zeko-
nom in drugimi predpisi in ima javna pooblastila, določena z ustavo in zakonom.
2.	člen
Služba dela po zakonu in drugih na podlagi zakona izdanih predpisih in je v mejah svojih pravic in dolžnosti odgovorna za njihovo uporabo oziroma izvrševanje.
Delovanje službe nadzoruje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Služba je odgovorna za svoje delo Skupščini Socialistične republike Slovenije.
,	3. člen
Služba je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in svojem statutu.
Služba posluje z imenom: Služba družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji.
Sedež službe je v Ljubljani.
Služba in njene organizacijske enote imajo pečat, na katerem je ime službe oziroma organizacijske enote in grb Socialistične republike Slovenije.
4.	člen
Služba ima statut, ki ga potrdi Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Statut službe ureja zlasti: temelje notranje organizacije službe, delovno področje organizacijskih enot in njihova medsebojna razmerja; pristojnosti organov službe in organizacijskih enot; pravice, dolžnosti in odgovornosti generalnega direktorja službe, direktorjev organizacijskih enot in njihova medsebojna razmerja; razmerja med svetom službe in generalnim direktorjem; imenovanja vodilnih delavcev in njihovo reelekcijo; načela o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih službe in njenih organizacijskih enot; pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skupnostih organizacijskih enot, primemo določbam zakona, ..ki veljajo za upravne organe; osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka in za njegovo delitev v službi; organizacijo in delovanje samoupravne delavske kontrole; uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in druga vprašanja, ki so pomembna za delovanje službe.
5.	člen
Služba sprejme letni delovni program, v katerem določi naloge s svojega delovnega področja, njihovo časovno razvrstitev ter ukrepe, s katerimi zagotavlja smotrno in učinkovito delovanje.
V okviru letnega delovnega programa službe sprejemajo njene organizacijske enote podrobnejše delovne načrte.
6.	člen
Služba sprejme letno poročilo o svojem delu in ga obenem z zaključnim računom predloži Skupščini Socialistične republike Slovenije.
O poročilu iz prejšnjega odstavka da Skupščini Socialistične republike Slovenije mnenje njen Izvršni svet.
Podružnice službe obveščajo o svojem delovanju vsaj enkrat na leto pristojne skupščine družbenopolitičnih skupnosti in druge uporabnike družbenih sredstev.
7.	člen
Služba uresničuje naloge s svojega delovnega področja prek svojih organizacijskih enot, to je prek centrale in podružnic
8.	člen
Delavci v organizacijski enoti sestavljajo delovno skupnost te enote.
Delavci službe uveljavljajo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom in statutom službe.
9.	člen
Prihodke za opravljanje zadev s svojega delovnega področja pridobiva služba z zaračunavanjem storitev v plačilnem prometu in z zaračunavanjem storitev, ki jih opravi za družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge uporabnike družbenih sredstev.
Iz prihodkov, ki jih ustvari po prejšnjem odstavku, poravna služba materialne stroške, amortizacijo ter druge zakonske in pogodbene obveznosti in zagotavlja sredstva za razširjanje 'materialne osnove dela, za rezerve ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih.
10.	člen
Služba mora iz svojih sredstev povrniti škodo, ki jo pri opravljanju zadev s svojega delovnega področja povzroči uporabniku družbenih sredstev njen organ ali delavec z nezakonitim ali nepravilnim delom.
11.	člen
Služba ne plačuje republiških in občinskih taks za spise in dejanja v postopku pred sodišči in drugimi organi ter organizacijami v Socialistični republiki Sloveniji.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za Službo družbenega knjigovodstva Jugoslavije in službe družbenega knjigovodstva drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin.
12.	člen
Delo službe je javno.
Služba in njene organizacijske enote obveščajo javnost o svojem delovanju prek poročil Skupščini Socialistične republike Slovenije, z obveščanjem uporabnikov družbenih sredstev, z obveščanjem prek javnih občil in na druge načine, ki so določeni v statutu službe.
Služba ne daje podatkov ali obvestil, ki pomenijo državno ali vojaško tajnost.
S podatki in ugotovitvami službe, ki jih ta označi kot uradno ali poslovno tajnost, ravnajo uporabniki družbenih sredstev na enak način, kot je to za uradno ali poslovno tajnost določeno v njihovih samoupravnih splošnih aktih.
II.	RAZMERJA MED SLUŽBO IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI IN ORGANI
13.	člen
V okviru svojih pravic, obveznosti in odgovornosti služba sodeluje in uresničuje druga medsebojna razmerja z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi organi in organizacijami. Pri tem se ravna po zakonu in drugih predpisih ter po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih je sklenila ali h katerim je pristopila.
14.	Ben
Služba uresničuje razmerja z organi in organizacijami iz prejšnjega člena tako, da zlasti: ,
—	zbira, obdeluje in objavlja finančne podatke in druge kazalce, ki so določeni z enotno metodologijo dela Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, s predpisi Skupščine Socialistične republike Slovenije ali s posebnimi dogovori;
—	izdeluje analize in informacije na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, jih objavlja ali pošilja posameznim organom družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ali posameznim drugim uporabnikom družbenih sredstev;
—	v skladu z zakonom ugotavlja zakonitost uporabe družbenih sredstev po metodi preventivne inšpekcijske kontrole ter revizije materialno-finančnega poslovanja uporabnikov družbenih sredstev;
—	sodeluje na sejah samoupravnih organov organizacij združenega dela, organov, samoupravne delavske kontrole, na sejah skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in na sejah organov družbenopolitičnih organizacij v občini in republiki, kadar le-ti obravnavajo informacije in ugotovitve službe. Ti organi in organizacije so v navedenih primerih dolžni vabiti službo na svoje seje;
—	sodeluje pri pripravljanju zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo njeno delovno področje z vidika tehnike finančno-materialirega poslovanjaz ali zbiranja in obdelave podatkov;
—	opravlja druge naloge in postopke do uporabnikov družbenih sredstev po določbah zakona o službi družbenega knjigovodstva in po drugih predpisih.
15.	člen
Kadar upravni in drugi organi na podlagi zakona s predpisom določijo zbiranje in obdelavo finančnih podatkov, ki zadevajo delovno področje službe, morajo upoštevati sistem knjigovodskih evidenc pri uporabnikih družbenih sredstev, enotni sistem njihovih žiro in drugih računov ter enotne statistične standarde.
Pred izdajo predpisa iz prejšnjega odstavka mora organ dobiti mnenje generalnega direktorja službe.
16.	člen
Služba razporeja vplačane prihodke za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti, sklade in druge uporabnike družbenih sredstev s finančnih računov na njihove žiro račune. Pri tem upošteva načine in roke, ki so določeni s predpisi.
17.	člen
Služba obvešča družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije in Gospodarsko zbornico Slovenije o družbenoekonomskih odnosih in pojavih, pomembnih za uresničevanje družbenoekonomske politike. O takih pojavih obvešča služba tudi organizacije združenega dela, v katerih so bili ugotovljeni.
Če služba ugotovi, da organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti ali da so v njej huje prizadeti družbeni interesi ali če so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, da pristojni skupščini družbenopolitične skupnosti pobudo za začetek postopka za sprejem ukrepa družbenega varstva.
' 18. člen
Če uporabnik družbenih sredstev ne izda v predpisanem roku naloge za plačilo z zakonom predpisanih obveznosti v dobro družbenopolitičnih skupnosti, njihovih organov in skladov ali samoupravnih interesnih skupnosti, izda nalog za poravnavo zapadlih obveznosti služba. Služba izda tak nalog tudi za poravnavo zapadlih obveznosti uporabnika družbenih sredstev, ki jih je ta na podlagi zakona sprejel s samoupravnim sporazumom.
Služba lahko sklene samoupravni sporazum ali k njemu pristopi in s tem prevzame določene pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so v skladu z njenim delovnim področjem oz. pristojnostmi.
Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka služba ne more prevzeti obveznosti, da bo izdala nalog za prenos sredstev z žiro računa enega podpisnika na žiro račun drugega podpisnika samoupravnega sporazuma, razen v primerih, ki so določeni v prvem odstavku tega člena.
Služba opravlja kontrolo zakonitosti uporabe družbenih sredstev po vseh sklenjenih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
19.	člen
Organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev morajo dajati službi podatke, ki so določeni z načrtom statističnih raziskovanj, pomembnih za vso državo ali za Socialistično republiko Slovenijo, ali z drugimi predpisi.
Organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev morajo dajati službi tudi druge podatke in dokumentacijo, ki so potrebni za kontrolo njihovega materialno-finančega poslovanja. Službi so dolžni omogočiti tudi vpogled v celotno dokumentacijo oziroma v finančno in materialno poslovanje.
20.	člen
Če izvira iz mednarodne pogodbe, v kateri je garant Socialistična republika Slovenija, za uporabnika družbenih sredstev obveznost, da mora predložiti poročilo o ekonomsko-finančni reviziji, je uporabnik dolžan zahtevati od službe ekonomsko-finančno revizijo, služba pa jo je dolžna opraviti ob pogojih, določenih s pogodbo z uporabnikom.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora služba overiti podatke finančno-materialne narave, ki jih je uporabnik družbenih sredstev dolžan predložiti posojilodajalcu.
21.	člen
Delavec službe, ki opravlja kontrolne oziroma inšpekcijske naloge ali ima posebna pooblastila, ne sme opravljati funkcije v izvršnih svetih skupščin družbenopolitičnih skupnosti in ne v izvršnih odborih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Z delovnim razmerjem v službi tudi ni združljivo opravljanje funkcije v tistih telesih skupščin družbenopolitičnih ali samoupravnih interesnih skupnosti, ki so pristojna za obravnavanje zadev ali za pripravljanje predlogov s področja finančno-materialnega. poslovanja.
Delavec službe ne sme prevzeti dolžnosti blagajnika, knjigovodje ali računovodje v organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti in tudi ne opravljati takih opravil za občana, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost.
III.	ORGANIZACIJA SLUŽBE
22.	člen
V centrali in podružnicah služba zagotavlja opravljanje svojih nalog, delavci teh organizacijskih enot pa v njih uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Podružnica ima lahko za opravljanje določenih nalog ekspozituro kot izločeno delovno enoto.
23.	člen
Centrala, kot organizacijska enota službe ima svoj sedež v Ljubljani in posluje pod imenom: Služba družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji, centrala Ljubljana.
Centrala zagotavlja enoten postopek in enotne metode pri izvrševanju nalog z delovnega področja službe, enotno uporabo zakonov in drugih predpisov, opravlja informacijsko-analitične zadeve na republiški ravni, kontrolira poslovanje in delo podružnic, opravlja lahko tudi neposredno kontrolo pri uporabnikih družbenih sredstev, rešuje pritožbe zoper odločbe prve stopnje in opravlja druge zadeve, ki jih določa statut službe.
24.	člen
Podružnica sp praviloma ustanovi za območje več občin. Pri ustanavljanju podružnic se upoštevajo interesi uporabnikov družbenih sredstev, obseg nalog, sredstva za delo, kadrovski pogoji in ekonomičnost poslovanja. Natančnejša merila za ustanavljanje podružnic se določijo s statutom službe. "
Podružnica posluje pod imenom: Služba družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji z navedbo kraja, kjer je njen sedež.	,
25.	člen
Podružnice neposredno in po svojih ekspozi rr-iti izvršujejo na svojem območju vse naloge z delovs^s:-. področja službe, razen nalog, ki spadajo po tem zakonu in statutu službe v delovno področje centrale.
26.	člen
O ustanovitvi podružnice ali njene ekspoziture odloči svet službe po predhodnem mnenju skupščin občin z območja, na katerem bo delovala podružnica ali ekspozitura.
V sklepu o ustanovitvi podružnice oziroma ekspoziture se določi njeno delovno območje in sedež, za ekspozituro pa tudi delovno področje.
27.	člen
Organizacijska enota ima poslovno in pravdno sposobnost v mejah sredstev, pravic, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima po tem zakonu in statutu.
28.	člen
Organizacijske enote so dolžne pravilno, ustrezno in pravočasno opravljati naloge s svojega delovnega področja ter med seboj sodelovati in si pomagati pri delu.
IV.	ORGANI SLUŽBE
29.	člen
Organi službe so: svet službe, generalni direktor in direktorji podružnic.
Organi iz prejšnjega odstavka so v mejah svojih pravic in obveznosti po tem zakonu in statutu službe odgovorni za zakonito, pravočasno, strokovno pravilno in učinkovit'' izvrševanje nalog.
1.	Svet službe
30.	člen
Svet službe sestavljajo: trije delegati Skupščine Socialistične republike Slovenije, po en delegat Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije ter po en delegat vsake delovne skupnosti organizacijske enote službe.
Generalni direktor službe je po svojem položaju član sveta službe.
Mandat delegatov v svetu traja dve leti.
31.	člen
Svet službe opravlja predvsem naslednje naloge:
1.	sprejema statut službe;
2.	odloča o ustanavljanju podružnic in ekspozitur;
3.	sprejema tarifo plačil za delo in storitve v službi;
4.	določa merila o plačilih za storitve, ki jih opravlja služba po posebnih družbenih dogovorih, samou-
,pravnih sporazumih in pogodbah;
5.	sprejema letni program dela službe;
6.	sprejema letno poročilo o delu službe;
7.	sprejema finančni načrt, periodični obračun in zaključni račun službe;
8.	sprejema program razvoja materialne osnove dela službe;
9.	določa načela za r#>tranjo organizacijo organizacijskih enot službe, kadrovske normative za delo službe, zlasti strukturo poklicev in merila za število delavcev za posamezne najoge in dela;
10.	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sprejema druge splošne akte iz pristojnosti službe;
11.	na predlog generalnega direktorja službe imenuje in razrešuje ob pogojih in na način, kot določa statut službe, pomočnike generalnega direktorja službe in direktorja podružnic;
12.	ustanavlja komisije in druga delovna telesa, da obravnavajo in proučujejo posamezna vprašanja z delovnega področja službe ter mu dajaj o o teh vprašanjih mnenja in predlagajo ukrepe za zboljšanje dela službe;
13.	razpravlja o vseh zadevah, ki so uvrščene na dnevni red seje sveta Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije in sprejema stališča o tem;
14.	skupaj z delovnimi skupnostmi organizacijskih enot sprejema samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih službe in delavcev v organizacijskih enotah;
15.	opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti službe.
32.	člen
Seje sveta službe sklicuje generalni direktor na svojo pobudo, na zahtevo enega ali več delegatov v svetu ter na zahtevo posameznih družbenopolitičnih organizacij v službi. Generalni direktor predlaga dnevni red sej sveta, vodi seje in skrbi, da se izvajajo odločitve, sklepi in smernice sveta.
Svet službe sprejme poslovnik o svojem delu.
33.	člen
Svet službe odloča o zadevah s svojega delovnega področja na sejah.
Sklep na seji sveta je sprejet, če je zanj glasovala večina delegatov organizacijskih enot in vsi delegati Skupščine Socialistične republike Slovenije, Re-
publiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije.
Ce v smislu prejšnjega odstavka ni bil sprejet sklep o zadevi, o kateri, bi bilo zaradi nemotenega delovanja službe nujno odločiti, mora generalni direktor o tem zaprositi za stališče Skupščino Socialistične republike Slovenije. Stališče Skupščine Socialistične republike Slovenije je za svet obvezno.
34.	člen
Za izvršitev sklepov in smernic sveta službe skrbijo generalni direktor službe ter predstojniki organizacijskih enot, ki v mejah svojih v zakonu in statutu službe določenih pooblastil te sklepe in smernice tudi neposredno izvršujejo.
2.	Generalni direktor
35.	člen
Generalni direktor službe vodi delo službe, jo predstavlja in zastopa, skrbi za zakonitost dela službe, skrbi za organizacijo dela službe, izdaja strokovna navodila ža opravljanje zadev po republiških predpisih, odloča o pritožbah zoper odločbe podružnice, izdanih v kontrolnem postopku, izdaja odločbe v postopku revizije, skrbi za enotno izvajanje navodil generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije, predlaga postopek za presojo ustavno in zakonitosti pred Ustavnim sodiščem Socialistične republike Slovenije, odloča o sporu o pristojnosti med organizacijskimi enotami, opravlja funkcijo odredbodajalca za ~ °dstva službe in opravlja druge zadeve, ki so po zakonu, statutu ali drugem splošnem aktu službe v njegovi pristojnosti.
36.	člen
Generalni direktor službe je obenem tudi predstojnik centrale. Rot predstojnik centrale generalni direktor vodi in organizira delo centrale, skrbi za zakonitost dela centrale; razporeja sredstva za materialne stroške, sredstva opreme in sredstva za investicijsko vzdrževanje; zastopa centralo v premoženjsko-pravmh razmerjih v mejah sredstev, s katerimi centrala razpolaga; skrbi za izvrševanje sklepov sveta delovne skupnosti in navodil generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije ter opravlja druge naloge, ki so določene s statutom službe in s statutom delovne skupnosti centrale.
37.	člen
Generalnega direktorja službe imenuje in razrešuje Skupščina Socialistične republike Slovenije.
Generalni direktor službe ima namestnika. Namestnika imenuje in razrešuje Skupščina Socialistične republike Slovenije-
Generalni direktor službe in njegov namestnik se imenujeta za štiri, leta in sta lahko dvakrat zaporedoma imenovana na isto dolžnost, izjemoma, če io narekujejo upravičeni razlogi, pa še za eno mandatno dobo.
Ce je generalni direktor službe odsoten ali zadržan, ga nadomestuje njegov namestnik.
Generalni direktor ima lahko enega ali več pomočnikov.
S statutom službe se določi, katere zadeve s svojega delovnega področja lahko generalni direktor prenese na svojega namestnika in oomočnike.
38.	člen
, Generalni direktor je za izvrševanje nalog z delovnega področja službe odgovoren Skupščini Socialistične republike Slovenije.
Generalnemu direktorju lahko dajeta smernice za delo Skupščina Socialistične republike Slovenije in generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije.
39.	člen
Ce organizacijska enota ne izvršuje nalog s svojega delovnega področja ali jih izvršuje nezakonito, strokovno nepravilno ali nepravočasno, lahko generalni direktor odredi, da naloge opravijo delavci drugih organizacijskih enot ali pa izvršitev naloge poveri drugi organizacijski enoti.
40.	člen
Ce generalni direktor ugotovi, da je splošni akt ali posamičen akt sveta službe nezakonit ili je v nasprotju s statutom službe, pa za njegovo reševanje ni pristojno sodišče, zadrži njegovo izvršitev in o tem obvesti svet službe. Če svet službe takega akta ne odpravi ali spremeni, generalni direktor službe o tem obvesti Skupščino Socialistične republike Slovenije.
Če Skupščina Socialistične republike Slovenije ne odloči o zadevi iz prejšnjega odstavka in generalnega direktorja ne obvesti p svojem stališču v 60 dneh <d dneva, ko je bila o tem obveščena, se akt sveta službe lahko izvrši.
3.	Direktor podružnice
41.	člen
Naloge predstojnika podružnice opravlja direktor podružnice. Imenuje in razrešuje ga svet službe po postopku, ki j^a določa statut službe.
Za direktorja podružnice je lahko imenovan, kdor ima visoko strokovno izobrazbo in izpolnjuje še druge z zakonom in statutom službe oredpisane pogoje
Direktor podružnice je za opravljanje svojih nalog odgovoren svetu službe. Direktor podružnice se mera pri svojem tielu ravnati po smernicah, ki mu jih dajeta svet službe in generalni direktor.
43.	člen
Direktor podružnice vodi in organizira delo podružnice; skrbi za zakonitost dela podružnice; predstavlja in zpstdpa podružnico in delovne skupnost v zadevah iz njenega delovnega področja; razporeja sredstva za materialne stroške, sredstva opreme in sredstva za investicijsko vz'drževanje; zastopa podružnico V prempženjsko-pravnlh razmerjih v mejah sredstev, s katerimi podružnica razpolaga; skrbi za izvrševanje skleppv sveta službe ter navodil generalnega direktorja službe in generalnega direktorja Službe družbenega knjigovodstva Jugoslavije; izdaja prvostopne odločbe v kontrolnem postopku ter opravlja druge naloge, določene v zakonu, statutu ali drugem splošnem aktu.
43. člen
Ce direktor podružnice ugotovi, da je splošni akt ali posamični akt delovne skupnosti podružnice oziroma sveta delovne skupnosti podružnice nezakonit ali v nasprotju s statutom službe, pa za njegovo reševanje ni pristojno sodišče, zadrži njegovo izvršitev in o tem obvesti organ, ki je akt sprejel. Ce takega akta ne odpravi ali spremeni, obvesti direktor podružnice o tem generalnega direktorja. Ce generalni direktor v 30 dneh
ne predlaga postopka pred ustavnim sodiščem, se zadržani akt lahko izvrši.
V.	SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNIH SKUPNOSTIH ORGANIZACIJSKIH ENOT
44.	člen
Delavci v organizacijskih enotah službe uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v skladu z nalogami in naravo službe na način, kot to določajo zakon, statut službe, statuti delovnih skupnosti organizacijskih enot, samoupravni sporazum iz 45. člena tega zakona in drugi samoupravni splošni akti.
45.	člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti organizacijskih enot in službe se uredijo s posebnim samoupravnim sporazumom.
S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka se uredijo zlasti:
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti organizacijske enote pri izvrševanju nalog službe,
—	osnove in merila za razporejanje dohodka delovnih skupnosti,
—	odgovornost delavcev glede na pomen pooblastil, ki izvirajo iz pravic in dolžnosti, ki so jim bile poverjene pri izvrševanju javnih pooblastil,
—	način zagotavljanja opreme in materialno tehničnih pogojev za delo,
—	merila za oblikovanje sredstev za usposabljanje kadrov in za druge skupne potrebe,
—	druga vprašanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki so pomembna za zakonito, smotrno in ustrezno opravljanje nalog službe.
VI.	SREDSTVA ZA DELO
46.	člen
Služba pridobiva sredstva za delo iz prihodkov, doseženih z zaračunavanjem storitev, ki jih opravlja za uporabnike družbenih sredstev, občane in civilnopravne osebe v plačilnem prometu in v blagajniški službi; z zaračunavanjem drugih storitev uporabnikov družbenih sredstev in z zaračunavanjem plačil za naloge, ki jih opravlja za potrebe družbenopolitičnih skupnosti, družbenih skladov in samoupravnih interesnih skupnosti.
Služba zaračunava storitve tudi za opravljanje nalog po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih.
Služba pridobiva prihodke tudi iz sredstev, ki jih zagotavlja federacija v svojem proračunu za naloge, ki imajo pomen za vso državo.
47.	člen
Plačila za storitve po prvem odstavku prejšnjega člena določi svet službe s tarifo, ki jo potrdi Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Tarifa obsega višino plačil za naloge in storitve vseh organizacijskih enot, upoštevajoč tudi sorazmerni delež, ki ga služba daje Službi družbenega knjigovodstva Jugoslavije.
Plačila za naloge in storitve, ki jih služba opravi po družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in pogodbah, se določijo s temi akti.
48.	člen
Plačila za storitve po tarifi službe obračunavajo in zaračunavajo organizacijske enote iz denarnih sredstev uporabnikov družbenih sredstev.
49.	člen
Iz prihodkov po tarifi in drugih plačil mora služba v skladu s statutom službe zagotoviti ustrezne pogoje za opravljanje nalog službe, za razširitev materialne osnove dela, za sredstva rezerv in za delovanje delovnih skupnosti.
Sredstva rezerve se uporabljajo za poravnavo odškodninskih obveznosti službe do uporabnikov družbenih sredstev.
50.	člen
Celotni prihodek se oblikuje in ugotavlja na ravni službe.
Delavci v delovnih skupnostih organizacijskih enot pridobivajo dohodek iz sredstev službe primerno načelom svobodne menjave dela, v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom.
Dohodek delovne skupnosti sestavljajo sredstva za osebno in skupno porabo delavcev.
Dohodek delovne skupnosti je odvisen od rezultatov dela delavcev ter njihovega prispevka k celotnemu prihodku službe in uspehov dela organizacijske enote in se usklajuje z gibanjii produktivnosti dela, osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev v organizacijah združenega dela v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom.
51.	člen
Razporejanje dohodka delovne skupnosti na sredstva za osebno in skupno porabo v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in drugimi splošnimi akti delovne skupnosti se določi s finančnim načrtom, končna razporeditev pa z zaključnim računom, ki ju sprejme svet delovne skupnosti organizacijske enote.
52.	člen
Za zakonito uporabo sredstev organizacijske enote je odgovoren predstojnik organizacijske enote kot odredbodajalec.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53.	člen
Služba mora v enem letu od uveljavitve tega zakona sprejeti statut in uskladiti svojo organizacijo in poslovanje s tem zakonom.
Do konstituiranja sveta službe opravljata naloge sveta službe po tem zakonu dosedanji svet delovne skupnosti Službe družbenega knjigovodstvo v Socialistični republiki Sloveniji in generalni direktor.
54.	člen
O obveznostih' v zvezi S sredstvi iz posojil, ki so jih organizacijske enote prejele iz združenih sredstev po dosedanjem zakonu in splošnih aktih, odloči ct službe v skladu s statutom organizacijskih enot po tem zakonu.
55.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o Službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 3-9/73).
56.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-3/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1513.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja
Razglaša se zakon o komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-224/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o Komisiji Socialistične republike Slovenije za odlikovanja
1.	člen
Ustanovi se Komisija Socialistične republike Slovenije za odlikovanja kot republiški organ za dajanje predlogov za odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije.
2.	člen
Komisija Socialistične republike Slovenije za odlikovanja (v nadaljnjem besedilu: komisija):
—	daje predloge za odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije na lastno pobudo;
—	obravnava in daje predloge za odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije predsedniku republike, za katere dajo pobudo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, državni organi, Gospodarska zbornica Slovenije, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	skrbi, da bo politika odlikovanj izhajala tudi iz načel družbeno dogovorjene kadrovske politike;
—	spremlja izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj ter skrbi za enotno uporabo kriterijev in meril pri oblikovanju pobud za odlikovanja Socialistične federativne republike Jugoslavije na območju Socialistične republike Slovenije;
—	skrbi da se podeljena odlikovanja slovesno iz-roče;
—	vodi evidenco odlikovanih oseb v Socialistični republiki Sloveniji.
3.	člen
Komisija izdela na podlagi zakona o odlikovanjih Socialistične federativne republike Jugoslavije (Urad-
ni list SFRJ, št. 40/73 in 58/76) merila in kriterije za dajanje predlogov za odlikovanja, ki jih da v poprejšnjo obravnavo organom in organizacijam, katerih delegati sestavljajo komisijo.
4.	člen
Komisija sodeluje s komisijami občinskih skupščin za odlikovanja, prek njih pa tudi s komisijami za odlikovanja pri temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter pri drugih organizacijah in skupnostih.
Komisija tudi usmerja in usklajuje delo komisij občinskih skupščin za odlikovanja z družbeno dogovorjenimi načeli kadrovske politike ter z merili in kriteriji iz 3. člena tega zakona.
5.	člen
Komisija je za svoje delo odgovorna Predsedstvu Socialistične republike Slovenije. Komisija poroča o svojem delu organom in organizacijam, katerih delegati sestavljajo komisijo.
6.	člen
Komisijo sestavljajo delegati:
— Predsedstva Socialistične republike Slovenije,
— Skupščine Socialistične republike Slovenije,
— Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije,
— Sveta republike,
— članov Sveta federacije iz Socialistične republike Slovenije,
— Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije,
— Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije,
— Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
— Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije,
— Republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije,
— Gospodarske zbornice Slovenije.
Organi in organizacije iz prejšnjega odstavka imenujejo v komisijo po enega delegata.
Delegata izmed članov Sveta federacije iz Socialistične republike Slovenije in Sveta republike imenuje N v komisijo Predsedstvo Socialistične republike Slovenije.
Predsednika in podpredsednika komisije imenuje Predsedstvo Socialistične republike Slovenije izmed delegatov, ki sestavljajo komisijo.
Mandat delegatov v komisiji traja štiri leta.
7.	H en
Komisija ima strokovno službo, ki je pri Sekretariatu za kadrovska vprašanja v Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije. Vodi jo tajnik, ki ga imenuje komisija.
8.	člen
Komisija sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi način svojega dela.
;	9. člen
Sredstva za delo komisije se zagotavljajo z republiškim proračunom.
10. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-48/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1514.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977
Razglaša se zakon o spremembi zakona O proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na Seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-225/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
z	Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977
1.	člen
V prvem odstavku 29. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 13-685/77) se besedilo »v prvem polletju 1977« nadomesti z besedilom »v prvih devetih mesecih leta 1977«.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po Objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-58/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1515.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1977 z dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna
Razglaša se zakon o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1977 z dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna, ki ga je sprejela
Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-226/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanem financiranju občinskih proračunov za leto 1977 z dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna
1.	člen
Dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna za leto 1977 po zakonu o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 13-685/77) lahko občine razporejajo med uporabnike proračunskih sredstev do 31. januarja 1978.
2.	člen
Ta zakon začne veljati 31. decembra 1977.
St. 400-57/77
Ljubljana, dne 28. decembra 197'*
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1516.
Na podlagi 3. točke 379. Člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978
Razglaša se zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977. St. P 0100-227/77	,
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978
1.	člen
Republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: davek) se v letu 1978 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene s tem zakonom, ob upoštevanju odbitnih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8/73, 37/73, 13/74 in 29/75) in s tem zakonom.
2.	člen
Davek- se plačuje po stopnji/7 ”/0.
3.	člen
Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki (vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka) na pogojno nekvalificiranega delavca v višini 4040 dinarjev mesečno za polni delovni čas, za rudnike, ki izplačujejo jamski dodatek, pa v višini 4630 dinarjev mesečno za polni delovni čas.
Število pogojno nekvalificiranih delavcev in drugi elementi za ugotovitev osebnih dohodkov iz prejšnjega odstavka se določijo na podlagi metodologije, ki jo predpiše republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za finance.
Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upošteva tudi dodatek za nočno delo v dejansko obračunani višini, vendar največ do višine, določene z družbenim dogovorom oziroma samoupravnim sporazumom.
4.	člen
Zakonske obveznosti se upoštevajo kot odbitna postavka v višini, ki je določena z zakonom oziroma z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti o uvedbi obveznosti.
Zakonske obveznosti, katerih višina ni določena z aktom iz prejšnjega odstavka, se upoštevajo v naslednji višini:
1.	prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim, predvidenim v tej točki, v višini, določeni z družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom, in sicer:
—	območnim vodnim skupnostim,
—	samoupravnim interesnim skupnostim za gozdarstvo,
—	komunalnim skupnostim,
—	skupnostim za varstvo pred požarom,
— Izobraževalni skupnosti Slovenije in področnim izobraževalnim skupnostim,
— Raziskovalni skupnosti Slovenije in področnim raziskovalnim skupnostim,
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in za zavarovalno dobo s povečanjem,
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja y SR Sloveniji (posebni prispevek),
—	zdravstvenim skupnostim za nesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo,
—	skupnostim za zaposlovanje,
— Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za solidarnostno udeležbo v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov;
2.	prispevek za stanovanjsko graditev (zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj — Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72 in 24/73) v obračunani višini — vendar največ 6%.
5.	člen
Članarine gospodarskim zbornicam in skupnostim, katerih 'članstvo je po zakonu obvezno, se upoštevajo kot odbitna postavka v višini oziroma po stopnji, ki jo določi pristojni organ gospodarske zbornice oziroma skupnosti za leto 1978.
6.	člen
Izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, razen osebnih dohodkov, se upoštevajo kot odbitna postavka
v obračunani višini, vendar največ do višine, določene s posebnim predpisom ali samoupravnim splošnim aktom, in sicer:
—	dnevnice za potovanja v državi,
—	dnevnice za potovanja v tujino,
—	povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene,
—	povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje,
—	nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču zunaj stalnega bivališča (terenski dodatek in znižana dnevnica).
V celoti se kot odbitna postavka upoštevajo nagrade učencev v poklicnem izobraževanju, nagrade za delo študentov in učencev srednjih strokovnih šol na praksi, nagrade tujim študentom, štipendije in krediti študentom in učencem srednjih šol, vključno s sredstvi, ki se združujejo za štipendije po samoupravnih sporazumih, plače tujim delavcem na podlagi mednarodnih sporazumov o menjavi, razlike med osebnimi dohodki v državi in tujini za delavce, zaposlene v tujini, avtorski honorarji ter nagrade oziroma izplačila za novatorstvo, tehnične izboljšave, racionalizacijo in izume.
7.	člen
Sredstva za skupno porabo delavcev za regres za letni dopust in za regres za prehrano sc upoštevajo kot odbitna postavka v višini dejansko izplačanega zneska, vendar največ v višini, določeni s samoupravnim splošnim aktom.
8.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec:
1.	vložil v izgradnjo čistilnih naprav za vodo in zrak,
2.	namenil za financiranje programov ljudske obrambe,
3.	vložil v razvoj kmetijstva in morskega ribištva,
4.	vložil v opremo, ki se uporablja za raziskovalno delo,
5.	vložil v zavarovanje družbenega premoženja v smislu načel o družbeni samozaščiti,
6.	združil za financiranje krajevnih skupnosti,
7.	vložil v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin,
8.	vložil v nakup obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji, ki jih je izdala Republiška skupnost za ceste,
9.	razporedil za obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela v delovni ali drugi organizaciji združenega dela, v skladu z merili iz 3., 4., 6. in 7. člena tega zakona.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak po 1. točki prejšnjega odstavka, predpiše za varstvo voda in zraka pristojni republiški upravni organ, kaj se šteje za vlaganje v zavarovanje družbenega premoženja po 5. točki prejšnjega odstavka pa republiški sekretar za notranje zadeve.
Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje v razvoj kmetijstva in morskega ribištva po 3, točki prvega odstavka tega člena, kaj se šteje za opre-
mo, ki se uporablja za raziskovalno delo po 4. točki prvega odstavka tega člena in kaj se šteje za vlaganja v predelavo odpadkov za pridobivanje surovin po 7. točki prvega odstavka tega člena, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
9.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje:
—	od' štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na manj razvita območja, določena z zakonom o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 29/75); v ta štirikratni del dohodka se ne vštevajo sredstva, ki jih je davčni zavezanec v skladu z navedenim zakonom dobil iz sredstev SR Slovenije,
—	od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v investicije na gospodarsko nezadostno razvitih območjih v SFR Jugoslaviji, določenih po zakonu o republikah in pokrajinah, ki se štejejo za gospodarsko nezadostno razvite v obdobju od leta 1976 do 1980 (Uradni list SFRJ, št. 33/76),
—	od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v razvoj surovinske industrije,
—	od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil v proizvodne zmogljivosti v državah v razvoju,
—	od štirikratnega dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec vložil na območju občine Idrija v investicije, s katerimi se v skladu s posebnim zakonom zagotavlja' socialna varnost delavcev Rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija.
u Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za naložbe iz prve do četrte alinee prejšnjega odstavka, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije po predhodnem posvetu z Gospodarsko zbornico Slovenije.
10.	Člen
Davčnim zavezancem — izvoznikom, kj z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo, in celotnim prihodkom davčnega zavezanca,
11.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka posebnih organizacij za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (Uradni list SRS, št. 18-860/76).
Davčni zavezanec, pri katerem je od celotnega števila delavcev zaposlenih več kot 10 °/o invalidnih oseb, plačuje davek po stopnji 4°/o.
12.	člen
Davek se ne obračunava in ne plačuje od dela dohodka, ki ga je davčni zavezanec izločil za pokrivanje dela stroškov infrastrukture Železniškega transportnega podjetja Ljubljana v letih ,1976—1980.
13.	člen
Davčnim zavezancem — premogovnikom, ki plačujejo prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v zvezi z delom prek polnega delovnega časa v smislu družbenega dogovora o upoštevanju osebnega dohodka, doseženega v delu prek polnega de-
lovnega časa v premogovnikih za izračun pokojninske osnove in osnove za nadomestilo osebnega dohodka iz zdravstvenega zavarovanja, se plačilo obračunanega davka zniža za 80 °/o.
14.	člen
Davčnim zavezancem s področja založniške dejavnosti se plačilo obračunanega'davka zniža za 80%.
Razliko med obraihttianim. in plačanim davkom uporabijo davčni zayčzanci iz prejšnjega odstavka za pospeševanje založniške dejavnosti s področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje.
15.	člen
Davčnim zavezancem, ki imajo sedež na man) razvitih območjih, določenih po zakonu o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji, in so bili v letih 1975 do 1978 na novo organizirani ter so pričeli z dejavnostjo z novimi zmogljivostmi, se plačilo obračunanega davka zniža za 90%.
Plačilo obračunanega davka se zniža za 90% tudi davčnim zavezancem, ki so bili v letu 1977 in 1978 na območju občine Idrija na novo organizirani v okviru ukrepov, s katerimi se v skladu s posebnim zakonom zagotavlja socialna varnost delavcev Rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija.
16.	člen
Davčnim zavezancerTK s področja časopisne dejavnosti, ki izdajajo dnevnik^ ali tednike, se plačilo obračunanega davka .zniža z d- 80 %.
17.	člen
Davčnim zavezancem, ki izvajajo gradbena dela za obnovitev objektov na območju zahodne Slovenije, ki ga je v letu 1976 prizadel potres, se plačilo obračunanega davka zniža za odstotni delež, ki ustreza razmerju med vrednostjo opravljenih gradbenih del in celotnim prihodkom davčnega zavezanca.
18.	člen
Pri plačevanju akontacij za davek med letom se ne upoštevajo določbe 27. in 28. člena z-kona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela.
19.	člen
Če se z vplačili davka po obračunu za leto 1978 nabere več sredstev, kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1978, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1979 in se štejejo kot akontacija za davek za leto 1979.
20.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 422-22/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1517.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978
Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-228/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1978
1.	člen
Ne glede na določbe 13. člena o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-139/76), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta. se stopme in osnove davkov za leto 1978 lahko določijo do 31. marca 1978.
2.	člen
Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1978, se bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1977.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 422-21/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1518.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978
Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-229/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1978
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	proračunom Socialistične republike Slovenije za leto 1978 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji v letu 1978.
2.	člen
Skupni prihodki republiškega proračuna znašajo
7.961.181.000	dinarjev in se razporedijo:
din
—	za	republiške potrebe	3.436.241.873
—	za	nove in prenesene obveznosti	963.385.838
—	za	tekočo proračunsko rezervo	24.381.289
—	za	prispevek federaciji	3.537.172.000
Pregled prihodkov republiškega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela republiškega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov po prvi, drugi in tretji alinei prvega odstavka prejšnjega člena se 1 °/o izloča v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije.
V sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije se poleg sredstev iz prejšnjega odstavka, posebej izloča še 1 % prihodkov iz iste osnove, dokler se ne nadomesti znesek, s katerim je bil pokrit izpad proračunskih prihodkov Socialistične republike Slovenije po zakonu o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1976 (Uradni list SRS, št. 12-621/77).
4.	člen
Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali njenega izvršnega sveta ožiroma v pogodbi med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu republiškega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora Izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene republiških organov v skladu z nalogami posameznih republiških organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo
porabljena v celoti, lahko Izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve dohodka delovnim skupnostim upravnih organov, ki bo delavcem teh organov omogočal, da se bodo njihovi osebni dohodki gibali v skladu z osebnimi dohodki delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
8.	člen
Če se med 'etom ustanovi nov republiški upravni organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi Izvršni svet.
Ce se med letom odpravi republiški upravni organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
9.	člen
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom.
Republiški organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki biv presegle z republiškim proračunom določena szedstva, če take obveznosti niso določene z zakonom ali drugim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije oziroma z aktom Izvršnega sveta, izdanim na podlagi zakona.
Republiški upravni in drugi organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev republiškega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
10.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
11.	člen
Vsi prihodki, ki jih republiški organi dosežejo s
svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno.
12.	člen
Zavod Socialistične republike Slovenije za šolstvo lahko prihodke, ki jih pridobiva z izobraževalno in založniško dejavnostjo, uporablja za svojo redno dejavnost.
Republiški sekretariat za notranje zadeve prihodke, ki jih pridobiva s tehničnimi storitvami uporablja za posebne namene tega sekretariata.
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo prihodke, ki jih pridobiva Republiški sanitarni inšpektorat s svojimi tehničnimi storitvami, uporablja
za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost tega inšpektorata.
Meteorološki zavod Socialistične republike Slovenije in Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije lahko prihodke, ki jih pridobita s svojimi storitvami, uporabita za redno dejavnost, za nabavo in vzdrževanje opreme ter za reprodukcijo geodetskih del.
Zavod Socialistične republike Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje lahko prihodke iz svoje dejavnosti in sredstva, ki jih pridobi od Zveznega zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje, uporablja za redno dejavnost.
Luška kapitanija Koper lahko prihodke iz svoje dejavnosti uporablja za redno dejavnost in za posebne namene.
Zavod Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje lahko prihodke, ki jih pridobi s publicistično in drugo dejavnostjo, uporablja za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
Zavod Socialistične republike Slovenije za rezerve lahko prihodke, ki jih pridobi s svojo dejavnostjo, uporablja za redno dejavnost. Izvršni svet lahko določi, da zavod del teh sredstev uporabi za posebne namene.
Zavod Socialistične republike Slovenije za spomeniško varstvo lahko prihodke, ki jih pridobi s svojimi storitvami, uporabi za nabavo in vzdrževanje opreme ter za redno dejavnost.
13.	člen
Prihodki, s katerimi razpolaga Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko po posebnih predpisih preko posebnega računa, se uporabljajo za namene in na način, določen s temi predpisi.
14.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun uporablja prihodke od upravnih in poslovnih stavb, ki jih upravlja, za delno kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja teh stavb ter za plačilo najemnin.
Prihodki iz prejšnjega odstavka se stekajo na poseben račun pri Republiškem sekretariatu za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
15.	člen
'Okrožna sodišča uporabljajo prihodke od sodnih poslopij, ki jih upravljajo, za delno kritje izdatkov upravljanja in za investicijsko vzdrževanje teh stavb.
16.	člen
Organi iz 12. do 14. člena tega zakona so dolžni prek Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun predložiti v soglasje Izvršnemu svetu oziroma organu, ki ga ta pooblasti, finančne načrte za leto 1978 in zaključne račune za leto 1977, ter posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona oziroma na podlagi posebnih predpisov.
17.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih v razdelku »sredstva za splošne republiške potrebe«, so:
1. Izvršni svet na postavkah;: nadomestila funkcionarjem v službi v organih federacije, nadomestila za pripravnike in štipendije Zveznega sekretariata za
fcunanje zadeve, štipendije za republiške upravo, ustavne obveznosti republike v zamejstvu, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje, sklad za financiranje stanovanjske izgradnje za potrebe delavcev v Zveznem Sekretariatu za zunanje zadeve, sklad za izobraževanje delavcev na področju mednarodnih odnosov;
2.	Protokol v Izvršnem svetu na postavkah: protokolarni stroški, sredstva za upravljanje reprezentančnih zgradb, sredstva za vzdrževanje novega objekta na Brdu;
3.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun na postavkah: odškodnine po sodnih sklepih, stroški dvojezičnega poslovanja, razlike za socialno zavarovanje duhovnikov, preživnine babicam in odškodnine za prevzeta premoženja, sredstva za proslave republiškega pomena, znanstvene raziskave za potrebe Izvršnega sveta in republiških organov, sredstva za razporeditev po sklepih Izvršnega sveta za posebne namene, sofinanciranje založniškega podjetja »Edit«, Italijanske drame in Unije v Istri, bančni stroški in obresti;
4.	Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov na postavkah: razlike v pokojninah borcev NOV in delavcev organov za notranje zadeve, dodatek zaposlenim borcem NOV, zdravstveno zavarovanje borcev NOV, priznavalnine borcem, invalidsko \ stvo, žrtve fašističnega nasilja — izdatki za varstvo, varstvo borcev, za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, komisija po 117. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vzdrževanje pokopališč in grobov pripadnikov zavezniških in drugih tujih armad v Socialistični republiki Sloveniji;
5.	Republiški sekretariat za delo na postavkah: izjemne pokojnine rudarjev in preživnine dimnikarjev, Pokojnine in varstveni dodatek kmetov - borcev, zavarovanih v starostnem zavarovanju kmetov;
6.	Republiški sekretariat za finance na postavki: modernizacija davčne službe;
7.	Republiški komite za kulturo na postavki: socialno zavarovanje samostojnih umetnikov;
8.	Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem na postavkah: Republiški elektronski center in za financiranje oziroma sofinanciranje raziskovalnih in ekspertnih nalog;
9.	Republiški komite za promet in zveze na postavki: regres za skupinska potovanja otrok in mladine;
10.	Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije na postavki: mladinske delovne akcije Po družbenem dogovoru.
18.	člen
Nosilca sredstev razporejenih v razdelku »negospodarske investicije«, sta:
1.	Izvršni svet na postavki: sprejete obveznosti po Pogodbah, družbenem dogovoru in nove odločitve;
2.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun na postavkah: obveznosti po odlokih, odplačevanje anuitet ter investicijsko vzdrže-vanje zgradb in opreme za modernizacijo uprave.
19.	člen
Nosilec sredstev razporejenih v razdelku:
1.	Intervencije v kmetijstvu — Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
2.	Intervencije v prehrani — kompenzacije Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Republiškim komitejem za tržišče in cene;
3.	Intervencije v prehrani — blagovne rezerve Republiški komite za tržišče in cene, ki je nosilec Sredstev tudi za postavko pokritje razlike v ceni treh slovenskih dnevnikov;
4.	Izvršni svet za sredstva predvidena za prispevek skladu . solidarnosti. z neuvrščenimi državami in državami v razvoju;
5.	Komisija Izvršnega sveta za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja za sredstva za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v Socialistični republiki Sloveniji;
6.	Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v soglasju z Republiškim sekretariatom za finance za obveznosti Socialistične republike Slovenije iz prenosa izvenproračunske bilance federacije, ter za zakonske in pogodbene Obveznosti.
20.	člen
Sredstva, razporejena v razdelku »Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev« na postavki »zvezna in republiška vodstva družbenih organizacij in društev«, se razporejajo po sklepih Koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, na področne samoupravne interesne skupnosti za sofinanciranje dejavnosti društev.
21.	člen
Sredstva za znanstvene raziskave za potrebe izvršnega sveta in republiških organov smejo republiški organi uporabljati le na podlagi pogodb po predhodnem soglasju Izvršnega sveta.
22.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
—	o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije do višine 1,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. ■člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb ,v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74);
—	o razporeditvi sredstev za obveznosti do federacije iz naslova prispevka federaciji, namenov v okviru obveznosti Socialistične republike Slovenije iz prenosa neproračunske bilance federacije, ter za zakonske in pogodbene obveznosti po namenih in dinamiki priliva prihodkov republiškega proračuna.
II.	ZAGOTAVLJANJE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM
•	23. člen
Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva).
24.	člen
Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predvideni v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine, pri čemer občinski davek iz osebnega dohodka delavcev ne sme biti uveden po nižji stopnji kot 0,50 °/o od osnove.
Obseg prihodkov posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavlja Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine.
25.	člen
Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za splošno porabo, opredeljenem na podlagi izhodišč resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1976 do 1980 v letu 1978 o skladnem gibanju sredstev za splošno porabo z rastjo družbenega proizvoda v občini.
Metodologijo, za ugotavljanje skladnega gibanja sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem odstavku predpiše direktor Zavoda Socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje.
26.	člen
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občine upošteva v naslednjem obsegu:
1.	dejavnost državnih organov v občini — po družbenem dogovoru o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji in po aneksu k temu dogovoru za leto 1978 v skladu z ugotovitvami Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun;
—	dejavnost ljudske obrambe — po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in zakona o ljudski obrambi določi Republiški sekretariat za ljudsko obrambo;
—	priznavalnine borcem NOV — v obsegu, določenim z 2/3 realizacijo družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV in izdatki za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV in žrtev sovražnikovega nasilja — po merilih, ki jih določi Republiški komite' za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov;
—	dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela — ovrednotenih in usklajenih v okviru občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva;
—	naloge v zvezi z izvedbo novega izračuna katastrskega dohodka — po merilih, ki jih določi Geodetska uprava Socialistične republike Slovenije;
—	naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in cene;
2. anuitete s področja splošne porabe, stroški volitev, obveznosti do starostnega zavarovanja kmetov, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč’ družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliške pregledne službe, pogrebni stroški oseb brez ugotovljene identitete, obveznosti iz preteklega leta po podatkih iz zaključnega računa in obveznosti za izločanje v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1978;
3.	dejavnosti na področju urbanistične in geodetske službe (geodetska karta, vzdrževanje katastra, urbanistična dokumentacija, Izdelava državne karte in izvajanje geodetskih del), po merilih, ki jih določi Republiški sekretariat za urbanizem;
4.	pospeševanje kmetijstva, dejavnosti izvršnih svetov in skupščin ofočin ter izvajanje delegatskega sistema v občini in krajevnih skupnostih v višini sredstev ža te namene v letu 1977, povečanih za 15*/«;
5.	negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v dogovoru s posamezno občino opredeli Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom.
6.	investicije na področju notranjih zadev v občinah, ki jih je prizadel potres na Kozjanskem in v Posočju.— v višini, ki jo v dogovoru s posamezno občino opredeli Republiški sekretariat za notranje zadeve.
Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v smislu prejšnjega odstavka so lahko sredstva za priznavalnine borcem NOV iz tretje alinee 1. točke prvega odstavka tega člena višja, kot je obseg dopolnilnih sredstev za posamezno občino po 25. členu tega zakona, če je občina v proračunu za leto 1978 predvidela povečanje porabe iz leta 1977 za ta namen najmanj za toliko odstotkov, za kolikor se je povečal njen proračun.
27.	člen
Cc bi bila glede na obseg splošne porabe v občinah po merilih iz tega zakona; upoštevajoč poračun obveznosti iz 2. odstavka 32. člena zakona o republiškem proračunu za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 13 77) potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1978, se dopolnilna sredstva občinam enakomerno znižajo.
Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo pri zagotavljanju sredstev za priznavalnine borcem NOV iz drugega odstavka 26. člena in v primerih iz 29. člena tega zakona.
28.	člen
Ne glede na določbe prejšnjih členov sc dopolnilna sredstva ne zagotavljajo tistim občinam, ki v svojih proračunih predvidevajo izdatke za dejavnosti 1., 3.. 4., 5. in 6. točke 26. člena tega zakona v večjem obsegu, kot je opredeljeno s sprejetimi merili in s tem zakonom, planirajo porabo, ki ni predvidena s tem zakonom, ali so v letu 1977 v strukturi proračunskih prihodkov prejele manj kot 12 V« dopolnilnih , sredstev iz republiškega proračuna.
29.	člen
Ce se zaradi naravnih nesreč ali izjemnih motenj v gospodarstvu v posamezni občini družbeni proizvod v letu 1978 izrazito zniža, lahko Izvršni svet za takšno občino prizna obseg splošne porabe v smislu 25, člena tpga zakona do višine planirane rasti družbenega ' proizvoda takšne občine za leto 1978.
30.	člen
Občine, ki imajo po merilih iz tega zakona pra-vico do dopolnilnih sredstev, morajo Republiškemu sekretariatu za finance predložiti podatke o planskih izhodiščih za skladno gibanje sredstev za splošno pm’abo z rastjo družbenega proizvoda v občini po 25. členu tega zakona in podatke o dejanskih gibanjih tc porabe v letu 1978.
Na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka, predvidenih prihodkov občin iz 24. člena in meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 26. člena tega zakona, začasno ugotovi potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezne občine Republiški sekretariat za finance.
31.	člen
Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah.
Do ugotovitve Republiškega sekretariata za finance o potrebni višini dopolnilnih sredstev za posamezno občino iz prejšnjega člena, se občinam zagotavljajo akontacije na račun dopolnilnih sredstev v višini akontacij na račun dopolnilnih sredstev v letu 1977, povečanih za 15 “/*.
Akontacije iz prejšnjega odstavka se poračunajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotovi Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena.
32.	člen
Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, morajo Prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu najpozneje do 30. 11. 1978.
33.	člen
Po preteku leta 1978 se na podlagi metodologije iz drugega odstavka 25. člena tega zakona ugotovi skladnost obsega splošne porabe z gibanjem družbenega proizvoda v občini in se na tej osnovi v skladu z določbami 25. člena tega zakona dokončno ugotovijo potrebna dopolnilna sredstva za posamezne občine v letu
1978.
Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev za leto
1979.
III.	PRORAČUNSKI NADZOR
34.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun:
—	opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest;
—	dovoljuje, na predlog posameznih nosilcev proračunskih sredstev, prenose sredstev med postavkami istega namena;
—	na podlagi sklepa Izvršnega sveta ali organa, ki ga ta pooblasti, dodeljuje sredstva za redno dejavnost organom iz postavk delo v posebnih pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom.
35.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun nadzoruje finančno, materialno in računovodsko poslovanje uporabnikov sredstev republiškega proračuna ter financiranje investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna.
IV.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
36.	člen	.
Za pokritje neporavnanih obveznosti republike do prispevka zveznemu proračunu za leto 1977 in za obveznosti iz kompenzacij, premij in regresov na področju kmetijstva in prehrane, ki izvirajo iz prenosa teh nalog v drugem polletju 1977, bo Socialistična republika Slovenija najela posojilo pri temeljnih bankah do skupnega zneska 800 milijonov dinarjev.
Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene Izvršni svet.
37.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 400-60/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
T Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
BILANCA
A. PRIHODKI
Klasifikacijska
številka
oblika podobllka Prihod. prihodka
11
12 121
26
prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1978
Prihodki
Vrsta 1 — Davek iz dohodka in ds^vek iz osebnega
dohodka	i
Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega
dela
Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji
Davek iz skupnega dohodka občanov
Znesek
podobllka
prihodka
1.080,000.000
700,300.000
20,000.000
oblika
prihodka
21
22
Skupaj vrsta 1 — Davek iz dohodka in davek iz ose|i-
nega dohodka	1.800,300.000
Vrsta 2 — Davki
Temeljni davek od prometa proizvodov	3.878,715.000
Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve	2.057,000.000
Davek od dobička, ki ga plačujejo tuje osebe	11,638.000
Skupaj vrsta 2 — Davki
5.947,353.000
Stran 1790	URADNI LIST SRS	Št. 24 —	30. XII. 1977
			
Klasifikacijska Številka oblika	podoblika prihod.	prihodka	Prihodki	Znesek podoblika	oblika prihodka	prihodka	
33	Vrsta 3 — Takse Sodne takse	13,132.000	
	Skupaj vrsta 3 — Takse		13,132.000
51	Vrsta 5 — Prihodki po posebnih predpisih Denarne kazni	75,156.000	
	Skupaj vrsta 5 Prihodki po posebnih predpisih		75,156.000
611 61	Vrsta 6 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti* Prihodki od prodaje tiskovin Republiškega sekretariata za notranje zadeve Ostali prihodki	72,285.505 12,914.235 40,040.260,	
	Skupaj vrsta 6 — Prihodki upravnih organov in drugi prihodki		125,240.000
	Skupaj prihodki za razporeditev (vrsta 1—6)		7.961,181.000
— Umik dela sredstev kreditnega sklada in posebnega rezervnega sklada določenih bank (Uradni list SFRJ, št. 36-442/73) — Odstopljeni kredit Narodne banke Jugoslavije za leto 1978 (Uradni list SFRJ, št. 5/73, 21/74 in 37/74) — Izvirni prihodki ukinjenega računa za izravnavanja v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti — ostali prihodki		26,347.765 8,400.000 37,537.740	
Skupaj prihodki		72,285.505	
B. SPLOSNI razpored PRIHODKOV			
Klasifikacijska številka Razporedpe Razporedpe skupine	podskupine	SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV	Znesek Razporedna	Razporedna podskupina	skvpina	
01 01-1 01-2	GLAVNI NAMEN — DEJAVNOST ORGANOV DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene	1.493,343.889 362,313.729	
	VSEGA GLAVNI NAMEN 01		1.855,662.618
03	GLAVNI NAMEN 03 — DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV		166,664.564
04-1 04-2 04-3 04-4 04-5 04-6	GLAVNI NAMEN 04 -rr NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Sredstva za obveznosti PO odlokih Sredstva za odplačevanje anuitet	* Sprejete obveznosti po družbenem dogovoru \n pa pogodbah Sredstva za nove odločitve investicijskih vlaganj v negospodarstvo po sklepih Izvršnega sveta Investicijsko vzdrževanje zgradb in opreme z modernizacijo uprave Sredstva za del na novo vključenih obveznosti	132,619.438 60,239.108 22,383.986 65,920.125 9,924.500 36,964.775	
	vsega Glavni namen 04		328,051.932
06	GLAVNI NAMEN 06 — ZNANSTVENA DEJAVNOST	13,238.161
07	GLAVNI NAMEN 07 — KULTURNOPROSVETNA DE-
JAVNOST
9,660.402
Klasifikacijska številka
Hazporedne Razporedne skupine podskupine
SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV
08	GLAVNI NAMEN 08 — VARSTVO BORCEV NOV
IN SOCIALNO VARSTVO
14	GLAVNI NAMEN 14 — DOPOLNILNA SREDSTVA
14-2	Dopolnilna sredstva občinam
GLAVNI NAMEN 16 — INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU
Intervencije v kmetijstvu Intervencije v prehrani
Druge intervencije v gospodarstvu na ravni republike Obveznosti Socialistične republike Slovenije iz prenosa neproračunske bilance federacije, zakonske in pogodbene obveznosti
VSEGA GLAVI NAMEN 16
17	GLAVNI NAMEN 17 — TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA
17-	1	Tekoča proračunska rezerva
18	GLAVNI NAMEN 18 — KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA SREDSTVA
18-	1	Sredstva rezerv Socialistične	republike Slovenije
Odplačilo kredita najetega za obveznosti do federacije 18-2	za leto 1977
19	GLAVNI NAMEN 19 — SREDSTVA SOCIALISTIČNE
REPUBLIKE SLOVENIJE ZA FINANCIRANJE OBVEZNOSTI DO FEDERACIJE
16-1
16-2
16-3
16-4
SKUPAJ
Znesek
Razporedna	Razporedna
podskupina	skupina
697,973.150
198.490.000
228,397.263
306,399.068
45,957.687
261,846.206
842,600.224
24,381.289
50,824.660 236,462.000	287,286.660 .
3.537.172.000
7.961.181.000

1519.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978
Razglaša se zakon o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-230/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
ZAKON
o odložitvi obračunavanja amortizacije za osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978
1. člen
Za osnovna sredstva organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij v SR Sloveniji se obveznost obračunavanja in izločanja amortizacije po zakonu o amortizaciji osnovnih sredstev temeljnih or-
ganizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 58-828/76) za leti 1977 in 1978 odloži.
2.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 428-14/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1580.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978
Razglaša se zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na se-
ji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-231/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978
1.	člen
Stopnje prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1978 morajo biti sprejete najpozneje do 31. marca 1978.
Pregled stopenj prispevkov iz prejšnjega odstavka mora biti objavljen v Uradnem listu SRS najpozneje do 10. aprila 1978.
2.	člen
Prispevki za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki se plačujejo iz osebnega dohodka in iz dohodka, za katerega je osnova osebni dohodek oziroma poslovni sklad, se do 30. aprila 1978 obračunavajo in plačujejo po stopnjah, veljavnih na dan 30. septembra 1977.
3.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 402-211/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije ' Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1521.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975,1976 in 1977
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-232/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvi zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977
1.	člen
V	naslovu in 1. členu zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977 (Uradni list SRS, št. 39-464/74, 29-1440/75, 10-382/76, 23-1056/76, 31-1397/76 in 12-629/77) se besedilo »v letih 1975, 1976 in 1977« nadomesti z besedilom »v letih 1975 do 1978«.
2.	člen
V	drugem odstavku 2. člena se besedilo »iz pete in šeste alinee« dopolni in se glasi »iz četrte, pete in šeste alinee.«
3.	člen
Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Mesečna akontacija za čas od 1. januarja do 30. aprila se obračunava in plačuje v višini mesečne akontacije za drugo polletje preteklega leta«.
V	tretjem odstavku se besedilo »od 1. avgusta« nadomesti z besedilom »od 1. maja«.
4.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
St. 420-40/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
1522.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev
Razglaša se zakon o spremembi zakona o sklaidih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St. P 0100-233/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev
■*	1. člen
V	4. členu zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Uradni list SRS, št.
46-254/70, 3-12/73 in 18-189/74) se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ena tretjina sredstev se vplačuje v sklade najkasneje v petnajstih dneh, ostali dve tretjini pa najkasneje v 60 dneh, po izteku roka za predložitev zaključnega računa.«
2. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1978.
SL 400-64/77
Izubijana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1523.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 28. decembra 1977 in na seji Zbora občin dne 28. decembra 1977.
St P 0100-234/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah
1.	člen
V	tretjem odstavku 6. člena zakona o sodnih taksah (Uradni list' SRS, št. 7/72 in 39/74) se besedi »200 dinarjev« nadomestita z besedama »400 dinarjev«.
2.	člen
V	prvem odstavku 11. člena se besedilo »po členih 161. do 167. zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »po členih 172. do 178. zakona o pravdnem postopku«.
V	drugem odstavku istega člena se besedilo »v
161.,	162. in 165. členu zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »v 172., 173. in 176. členu zakona o pravdnem postopku«.	«
3.	člen
V	drugem odstavku 17. člena se besedilo v oklepaju »2. točka prvega odstavka 184. člena zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »2. točka prvega odstavka 196. člena zakona o pravdnem postopku«.
4.	člen
V	tretjem odstavku 18. člena se besedilo »iz četrtega odstavka 166. člena zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »iz Četrtega odstavka 177. člena zakona o pravdnem postopku«.
5.	člen
V	drugem odstavku 22. člena se besedilo »iz 2. točke prvega odstavka 184. člena zakona o pravdnem
postopku« nadomesti z besedilom »iz 2. točke prvega odstavka 196. člena zakona o pravdnem, postopku«.
6.	člen
V	23. členu se besedilo »iz drugega odstavka 176. člena in iz drugega odstavka 185. člena zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »iz drugega odstavka 188. člena in iz drugega odstavka 197. člena zakona o pravdnem postopku«.
7.	člen
V	dragem odstavki! 28. člena se besedilo v oklepaju »441. in 442. člen zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »475. in 476. člen zakona o pravdnem postopku«.
8.	člen
V	34. členu se besedi »75 dinarjev« nadomestita z besedama »750 dinarjev«.
9.	člen
V	46. členu se besedi »10 dinarjev« nadomestita z besedama »20 dinarjev«.
10.	člen
V	prvem odstavku 53. člena se besedilo »po zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča« nadomesti z besedilom »po zakonu o kmetijskih zemljiščih«.
11.	člen
V	tretjem odstavku 56. Člena se številka' »7°/o« nadomesti s številko »10%>«.
12.	člen
V	57. členu se besede »do 1000 dinarjev« nadomestijo z besedami »do 5000 dinarjev«.
13.	člen
Taksna tarifa se spremeni takole:
1.	V tarifni številki 1 se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za tožbo, za nasprotno tožbo in za predlog za obnovo postopka pred rednimi sodišči splošne pristojnosti se plača po vrednosti spornega predmeta tale taksa:
dinarjev
		do	1.000	dinarjev vrednosti	100 •
nad	1.000 do		3.000	dinarjev vrednosti	200
nad	3.000	do	5.000	dinarjev vrednosti	300
nad	5.000	do	10.000	dinarjev vrednosti	400
nad 10.000 dinarjev vrednosti za vsak dinar nad 10.000 dinarjev še 2,5 »/•, vendar največ 50.000 dinarjev.«
Doda se nov dragi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za tožbo, za nasprotno tožbo in za predlog za obnovo postopka pred gospodarskimi sodišči se plača po vrednosti spornega predmeta tale taksa:
dinarjev
	do	100 dinarjev vrednosti	7
nad	100 do	200 dinarjev vrednosti	11
nad	200 do	500 dinarjev vrednosti	19
nad	500 do	1.000 dinarjev vrednosti	32
nad	1.000 do	2.000 dinarjev vrednosti	56
nad	2.000 do	3.000 dinarjev vrednosti	75
nad	3.000 do	4.000 dinarjev vrednosti	94
nad	4.000 do	5.000 dinarjev vrednosti	112
nad	5.000 do	50.000 dinarjev vrednosti	
za vsak dinar nad 5.000 dinarjev 5e 1,1 V* nad 50.000 dinarjev vrednosti
za vsak dinar nad 50.000 dinarjev še 0,75 %>, vendar največ 30.000 dinarjev.«

V	tretjem odstavku se besedilo »iz prvega odstavka te tarifne številke, vendar največ 60.000 dinarjev« nadomesti ? besedilom »iz prvega oziroma drugega odstavka te tarifne številke, vendar pri rednih sodiščih splošne pristojnosti največ 100.000 dinarjev, pri gospodarskih sodiščih pa največ 60.000 dinarjev«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
V	1. točki opomb se besedilo v oklepaju »399. člen zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »prvi odstavek 64. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih«,
V	8. točki opomb se besedilo v oklepaju »313. člen zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »324. člen zakona o pravdnem postopku«. ,
2.	V tarifni številki 2 se v 3. točki opomb besedilo v oklepaju »396. člen zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »394. in drugi odstavek 408. člena zakona o pravdnem postopku«.
V	8. točki opomb se besedilo v oklepaju »426. in 427. člen zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »446. in 447. člen zakona o pravdnem postopku«.
3.	V tarifni številki 3 se v 3. točki opomb besedilo »po 313. členu zakona o pravdnem postopku« nadomesti' z besedilom »po 324. členu zakona o pravdnem postopku«.
V	4. točki opomb se besedi »30 dinarjev« nadomestita z besedama »60 dinarjev«.
4.	V tarifni številki 4 se v prvem odstavku besedi »10 dinarjev« nadomestita z besedama »20 dinarjev«.
Drugi odstavek se črta, sedanji tretji odstavek pa postane drugi odstavek.
5.	V tarifni številki 5 se besedi »15 dinarjev« nadomestita z besedama »30 dinarjev«.
6.	Tarifna številka 8 se spremeni tako, da se glasi: »Za obravnavo zapuščine v postopku na prvi stopnji se plača samo povprečna taksa po čisti vrednosti zapuščine, ki znaša:
dinarjev
do 1.000 dinarjev vrednosti 150
nad 1.000 do 5.000 dinarjev vrednosti	300
nad 5.000 do 10.000 dinarjev vrednosti	450
nad 10.000 dinarjev vrednosti
za vsak dinar nad 10.000 dinarjev še 2 “/o, vendar največ 6.000 dinarjev«.
V	6. točki opomb se besedilo v oklepaju »tretji odstavek 225. člena zakona o dedovanju« nadomesti z besedilom »tretji odstavek 214. člena zakona o dedovanju«.
7.	V tarifni številki 10 se v prvem odstavku besedi »45 dinarjev« nadomestita z besedama »90 dinarjev«.
V drugem odstavku se besedi »25 dinarjev« nadomestita. -z besedama »50 dinarjev«.
V	4. točki opomb se besedilo v oklepaju »168. člen zakona o dedovanju« nadomesti z besedilom »158. člen zakona o dedovanju«.
8.	V tarifni številki 11 se v prvem odstavku besedi »30 dinarjev« nadomestita z besedama »60 dinarjev«.
9.	V tarifni številki 12 se besedi »120 dinarjev« nadomestita z besedama »200 dinarjev«.
10.	V tarifni številki 13 se v prvem odstavku besedi »30 dinarjev« nadomestita z besedama »60 dinarjev«.
11.	V tarifni številki 14 se besedi »75 dinhrjcv« nadomestita z besedama »150 dinarjev«.
12.	V tarifni številki 16 se v prvem odstavku besedi »2 dinarja« nadomestita z besedama »5 dinarjev«. V drugem odstavku se besedi »6 dinarjev« nadomestita z besedama »10 dinarjev«.
V tretjem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1) za nove pogodbe, katerih vrednost znaša:
dinarjev	dinarjev
^	do	5.000	50
nad	5.000	do	10.000	100
nad	10.000	do	15.000	150
za vsak dinar nad 15.000 dinarjev pa 0,5 %, vendar največ 600 dinarjev.«
V 2. točki tretjega odstavka se besedi »25 dinarjev« nadomestita z besedama »50 dinarjev«.
13.	V tarifni številki 17 se 1. točka prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
*1) Ce vrednost pravice, ki jo je treba vpisati ali
izbrisati, ne presega
dinarjev	dinarjev
do	1.000	30
nad	1.000	do	5.000	45
nad	5.000	60
V	2. točki prvega odstavka se številka »15« nadomesti s številko »30«.
14.	V tarifni številki 18 se v prvem odstavku številka »2 “/»« nadomesti s številko »3 %>«. V drugem odstavku se številka »1 Vo« nadomesti s številko »2 “/o«.
V	2. točki tretjega odstavka se besedi »30 dinarjev« nadomestita z besedama »60 dinarjev«.
15.	V tarifni številki 26 se v prvem odstavku številka »30« nadomesti s številko »60«. V tretjem odstavku se številka »60« nadomesti s številko »80«.
V	1. točki opomb se besedilo v oklepaju »31. člen zakona o kazenskem postopku« nadomesti z besedilom »32. člen zakona o kazenskem postopku«.
16.	V tarifni številki 27 se besedi »45 dinarjev« nadomestita z besedama »90 dinarjev«.
V	2. točki opomb se besedilo v oklepaju »32. člen zakona o kazenskem postopku« nadomesti z besedilom »33. člen zakona o kazenskem postopku«.
17.	V tarifni številki 29 se v prvem in drugem odstavku številka »25« nadomesti s številko »50«.
18.	V 2. točki tarifne številke 30 in v 1. točki opomb se besedi »25 dinarjev« nadomestita z besedama »50 dinarjev«.
19.	V tarifni številki 31 se v prvem odstavku besedi »3 dinarje* nadomestita z besedama »5 dinarjev«. V drugem odstavku se besedi »5 dinarjev« nadomestita
z besedama »10 dinarjev«.
20.	V tarifni številki 33 se besedi »5 dinarjev« nadomestita z besedama »10 dinarjev«.
21.	V tarifni številki 35 se v drugem odstavku besedi »10 dinarjev« nadomestita z besedama »20 dinarjev«.
22.	V tarifni številki 38 se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za sestavitev pogodbe pred sodiščem se plača:
1)	po vrednosti:
dinarjev	dinarjev
do	1.000	50
nad 1.000	do	5.000	180
nad 5.000	do	10.000	350
za vsak dinar nad 10.000 dinarjev pa še 1 %>, vendar največ 600 dinarjev.
2)	Ce vrednost pogodbe ni ocenljiVa — 100 dinarjev*.
23.	V tarifni številki 39 se v prvem odstavku besedilo v oklepaju »prvi in drugi odstavek 441. člena zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »prvi in drugi odstavek 475. člena zakona o pravdnem postopku«.
V	drugem odstavku se besedilo v oklepaju »443. člen zakona o pravdnem postopku« nadomesti Z besedilom »477. člen zakona o pravdnem postopku«.
V	četrtem odstavku se besedilo v oklepaju »drugi odstavek 449. člena zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »drugi odstavek 483. člena zakona o pravdnem postopku«.
V	opombi se besedilo v oklepaju »drugi odstavek 441. člena zakona o pravdnem postopku« nadomesti z besedilom »drugi odstavek 475. člena zakona o pravdnem postopku«.
24.	V tarifni številki 40 se v prvi alinei besedi »15 dinarjev« nadomestita z besedama »30 dinarjev«, v drugi alinei pa besedi »30 dinarjev« z besedama »60 dinarjev«.
25.	V tarifni številki 41 se v prvi alinei besedi »5 dinarjev« nadomestita z besedama »10 dinarjev«.
14.	člen
Ta zakon začne, veljati 1. januarja 1978.
St. 423-5/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
1524.
Na podlagi 147., 318. in 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, četrtega odstavka 6. člena zakona o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39-473/74), prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ie Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora zd-uženega dela m Zbora občin dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Sit Slovenije, da sklene dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se pooblašča, da v imenu Socialistične republike Slovenije sklene dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o te-
meljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1930.
St. 30-34/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1525.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi in o razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1978
L DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ
1.	člen
Za potrebe republike se v letu 1978 določi znesek v višini 283,524.831 dinarjev.
2.	člen
Razmere med devizami, ki Imajo pomen za ohranitev likvidnosti v mednarodnih plačilih in drugimi devizami ne more biti večje od 90 °/o za devize, ki imajo pomen za ohranitev likvidnosti.
3.	člen
Z devizami iz 1. člena tega odloka se smejo izvrševati plačila do 31. decembra 1978.
ti. RAZDELITEV DEVIZ
4.	člen
Skupni znesek deviz v višini 283,524.831 dinarjev se deli v razmerju 90 %> na konvertibilne valute, to je 255,172.348 dinarjev, ih 10e/o na nekonvertibilne valute, to je 28.352.483 dinarjev.
5.	člen
Devizna sredstva iz prejšnjega člena se uporabljajo za neblagovna In blagovna plačila republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji,
in sicer v dinarjih: a) za neblagovna plačila v konvertibilnih valutah		127,955.593
Od tega		
— za plačila stroškov potovanj	8,722.643	
— za plačila članarin in kotizacij	1,666.977	
— za druga neblagovna plačil#	117,565.973	
b) za blagovna plačila v konvertibilnih valutah		120,216.755
od tega:		


—	za plačila nabavljene opreme
—	za plačila nakupa repromateriala
c)	za neblagovna plačila v nekonvertibilnih valutah
d)	za blagovna plačila v nekonvertibilnih valutah
e)	od skupnega zneska deviz iz 4. člena tega odloka se izloči v republiško devizno rezervo za kritje premalo
predvidenih izdatkov	•3:*3
od tega:
—	v konvertibilnih valutah 7,000.000
—	v nekonvertibilnih
valutah	27,308.333
6.	člen
Za prenose med posameznimi nameni v okviru neblagovnih in blagovnih deviz v konvertibilnih valutah je na predlog nosilca deviznega plana pristojen Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun.
7.	člen
O prenosih med posameznimi nameni med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah odloča:
—	republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun za zneske do 5.000 deviznih dinarjev,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 5.000 deviznih dinarjev.
8.	člen
O uporabi sredstev republiške devizne rezerve odloča:
— republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun za zneske do 5.000 deviznih dinarjev,
— Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 5.000 deviznih dinarjev.
9.	člen
V posebnem pregledu razdelitve skupnega zneska deviz za leto 1978, ki je sestavni del tega odloka, so določeni najvišji zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za posamezne namene in nosilce deviznih sredstev.
10.	člen
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v soglasju s posameznimi nosilci deviznih sredstev prenese med letom neporabljena devizna sredstva v republiško devizno rezervo.
11.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
St. 43-11/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
101,290.228
18,926.527
1,004 150 40.000
Pregled razdelitve deviz za leto 1978
NOSILCI
DEVIZNEGA PLANA
Neblagovne devize	Nekon-
, .	verti-
Konvertabiln« valute	bilne
Stroški Kotizacija, Druga bla- valute potovanj članarine govna plačila
Blagovne devize
Konvertabilne valute Potrošni in „ repromaterial Oprema
Skupaj
Konver-
tibilne
valute
Nekon-verti-. bilne valute
1	2	3	4	5	6	7	8	ti
I. REPUBLIŠKI ORGANI								
Skupščina SR Slovenije Izvršni svet Skupščine	100.440	—	—	8.300	408.240	347.760	856.440 830.800	8.300 20.000
SR Slovenije Komisija za odnose	230.000			20.000	222.296	378.504		
							10.100	
z verskimi skupnostmi Protokol v Izvršnem		10.100						
								
svetu Skupščine SR Slov.	24.300	—	137.700	—	159.840	272.160	594.000		■
Ustavno sodišče SR Slov.	16.200	—	—	—	3.600	—	19.800	—
Rep. sekretariat za delo Rep. sekretariat za finan.	57.533 10.000	787	' * ' 		26.350	39.787	125.993	224.100 10.000 21.000	26.350
Rep. sekretariat za ind.	21.000	—	—	—	—	—		—
(za Gospodarsko zbornico							300.000	
Slovenije) Rep. sekretariat za kmet.,	300.000							7.300
								
gozdarstvo in prehrano Rep. sekretariat za	45.036			7.300	108.000	“	153.036	
								
mednarodno sodelovanje	200.000	—	—	—	60.000	—	260.000	—
Ustavne obveznosti rep. v zamejstvu			115.808.273			—	—	115.808.273	—
Rep. sekretariat za notranje zadeve	518.400	21.600	1.620.000		4.793.569	63.685.991	70.039.560	
Republiški sekretariat za ljudsko obrambo	15.360	11.480	. ■ 		—	—	9.813.000	9.839.840	—
1	2	g	4	$ ■	6	7	' 8	9
Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun	21.800				200.000		221.800	
Republiški sekretariat za urbanizem	420.6*	13.010		20.200			433.650	20.200
Republiški komite za družbeno planiranje in informacijski sistem	22.000						22.000	
— za elektronski center	400.000					3.500.000		3.900.000	
Republiški komite za ekonomske odnose s tujino	80.000			10.000		_	80.000	10.000
Republiški komite za energetiko	73.500	_	v—	6.200	12.960		86.460	6.209
Republiški komite za kulturo	22.000			11.000		_	22.000	11.000
Republiški komite za promet in zveze	23.760	_		7.400		556.000	579.760	7.400
Luška kapitanija Koper	—	> . 		—	—	—	147.340	147.340	—
Republiški komite za raziskovalno dejavnost	32.400	_		11.000	3.000		35.400	11.000
Republiški komite za tržišče in cene	10.500			6.000	!' :		10.500	6.000
Republiški komite za varstvo okolja	28.300	_		4.000			28.300	4.000
Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov	37.800			'V '			37.800	
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje	27.000	■ _	' 1	16.000			27.000	.10.000
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo	58.950						58.950	
Republiški štab za teritorialno obrambo	_	_			5.137.247	924.906	6.062.153	
Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje	43.200	■ _		18.000	34.560		77.760	18.000
Zavod SR Slovenije za mednarodno, znanstveno-tehnično in prosvetno-kulturno sodelovanje 2.890.000		1.610.000		310.000			4.500.000	310.000
Meteorološki zavod SR Slovenije	43.200			—	240.000	1.760.000	2.043.200	
Zavod SR Slovenije za statistiko	410.400		■ ■ 			1.764.000	2.436.000	4.610.400	
— za računalnik	—	—	—	—	—	17.536.622	17.536.622	—
Zavod SR Slovenije za šolstvo	70.200	■T:		15.000		124.200	194.400	15.000
Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo	21.514	_			153.600		175.114	_
Arhiv SR Slovenije	60.000	' —	—	10.000	. 		67.000	127.000	10.000
Geodetska uprava SR Slovenije	33.400	_		7.200	19.000	_	52.400	7.200
Geodetski zavod SR Slovenije	60.500	—	—	—	849.700	—	910.200	—
Skupaj I.	6.429.333		1.666.977	117.565 973	507.950	17.709.399	96.175.476	241.547.158	507.950
II. ORGANI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Centralni komite Zveze komunistov Slovenije	43.200				34.306	745.274	822.780	
Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije	162.000					100.000	262.000	
Zveza združenj borcev NOV SR Slovenije	55.000				13.250	_		55.000	13.250
1	2	3		4	5	6	7	8	9
Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije	78.800				51.600			78.800	51.600
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije	253.800					55.700	_	309.500	
Zveza slepih in slabovidnih Slovenije	8.000				48.250	199.000	493.000	700.000	48.250
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije	162.000	—		—	—	—	—	162.000	—
Skupaj II.	762.800	—		—	113.100	289.006	1.338.274	2.390.080	113.100
III. DRUGE ORGANIZACIJE Narodna banka Slovenije 578.500						378.000	1.022.000	1.978.500	
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji	40.000							40.000	
Skupaj III.	618.500	—		—	—	378.000	1.022.000	2.018.500	—
IV. SKUPŠČINE OBČIN Skupščina mesta Ljubljana	216.000				117.100	73.872	55.728	345.600	117.100
Ajdovščina Skupščina občine Skupščina občine Celje	20.000 55.000				—	—	69.000	20.000 124.000	—
Skupščina občine Domžale	5.400					600	29.400	35.400	_
Skupščina občine Gornja Radgonh	6.000				5.000			6.000	5.000
Skupščina občine Hrastnik	12.480						_	12.480	
Skupščina občine Idrija	6.300	_						6.300	
Skupščina občine Izola	5.000	_		_				5.000	_
Skupščina občine Koper	62.640							62.640	
Skupščina občine Kamnik	10.000							10.000	
Skupščina občine Kranj	81.000	_			5.000	130	21.470	102.600	5.000
Skupščina občine Krško	10.000					150.000		160.000	
Skupščina občine Laško	5.000			_	_	86.400		91.400	
Skupščina občine Lendava	15.750			_	50.000	32.400		48.150	50.000
Skupščina občine Lenart	3.800			_				3.800	
Skupščina občine Ljutomer	6.000				6.000			6.000	6.000
Skupščina občine Maribor	162.000			_	230.000		216.000	378.000	230.000
Skupščina občine Mozirje	4.200							4.200	
Skupščina občine Murska Sobota	14.000							14.000	_
Skupščina občine Nova Gorica	40.000				_	9.720	314.280	364.000	_
Skupščina občine Novo mesto	26.700				_	182.000	_	208.700	
Skupščina občine Piran	10.800				_			10.800	_
Skupščina občine Ptuj	5.400	—		—	3.000	—	—	5.400	3.000
								
1	3	1	4	5	6	7	8	9
Skupščina občine Radovljica	20.000	_				21.600	41.600	
Skupščina občine Ravne na Koroškem	15.000			7.000			15.000	7.000
Skupščina občine Sevnica	6.300					27.000	33.300	
Skupščina občine Sežana	3.240	_					3.240	
Skupščina občine Slovenj Gradec	8.000						8.000	
Skupščina občine Tolmin	9.000					_	9.000	
Skupščina občine Trbovlje	30.000						30.000	
Skupščina občine								
Tržič	21.000	—	—	—	—	—	21.000	—
Skupščina občine Zagorje	16.000	—	—		15.000	—	31.000	—
Skupaj IV.	912.010	—	—	423.100	550.122	754.478	2.216.610	423.100
Skupaj L, II., III., IV.	8.722.643	1.666.977	117.565.9731.044.150		18.926.527	101.290.228	248.172.348	1.044.150
V.	REPUBLIŠKA
DEVIZNA REZERVA	/	7.000.000 27.308.333
Skupaj I + II + III + IV + V	255.172.348 28.352.483
1526.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter prvega odstavka ''1. člena in 1. točke 75. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije
Razreši se:
Stane Kovač, dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SR Slovenije z 31. decembrom 1977.
St. 111-13/77
< Ljubljana, dne, 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1527.
Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee 169, člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. in 28. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o imenovanju namestnika okrožnega javnega tožilca v Celju
Za namestnika Okrožnega javnega tožilca v Celju se znova imenuje:
Jože H e b e r, namestnik okrožnega javnega tožilca v Celju.
St. 111-57/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1528.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije ter 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 65. člena zakona o rednih sodiščih,(Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici
Za sodnika Okrožnega sodišča v Novi Gorici se znova izvoli:
Danilo Sever, sodnik Okrožnega sodišča v Novi Gorici.
St. 111-33/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik •
Marijan Brecelj L r.
1529.
Na podlagi 28. alinec 335. člena, 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 169. člena in tret-j ega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št 20-220/65) in 83. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na su-jah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani
I
Okrožno sodišče v Ljubljani ima 460 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Nada Adamič, finančni knjigovodja, Mercator, import-export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, TOZD TMI;
Marija Adlešič, delavka pri stroju, Kovinoplastika, Lož, Stari trg pri Ložu;
dr. Marjan Ahčin, upokojenec, Ljubljana, Trg MDB 12;
Gizela Arhar, šef plansko-analitske služoe Emona, Ljubljana, TOZD Hotel Slon;
Ivan Artač, upokojenec, Ljubljana, Cigaletova 7:
Milan Artač, predavatelj, Center strokovnih šol Ljubljana;
Miro A r t n a k, vodja stekleničenja, Slovin, proizvodnja, kmetijstvo in trgovina, Ljubljana;
Ivo Avbelj, vodja računovodstva, Združene papirnice Vevče, Ljubljana;
Marija Avbelj, upokojenka, Domžale, Kajuhova
10;
Vlado Babnik avtomehanik, Slovenija-avto, tehnična trgovina, izvoz-uvoz servisi, Ljubljana;
Boris Bačar, socialni delavec, Republiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, Ljubljana;
Vinko Bajželj, upokojenec, Ljubljana, Maistrova 4a;
Drago Balažič, strojni tehnik, Podjetje Avto-tehna, Ljubljana;
Stefan Balažič, kmetijski tehnik, Lek, tovarn farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana, TOZD Droge, Mengeš;
Anton B a n č i č, novinar, Združeno elektrogospodarstvo SRS, Ljubljana;
Anica Baraga, socialna delavka, Osnovna šola Franca Albrehta, Kamnik;
Alojz Baraga, upokojenec, Ljubljana, Lampeio-va 11 a;
Jože Barbo, avtomehanik, SAP Ljubljana, prometno podjetje, TOZD Avtošpedicija, Ljubljana;
Stane Barlič, reterent za planski obračun, PAV Ljubljana, Podjetje za avtomatizacijo prometa, Ljubljana;
Ludvik Baša, upokojenec, Podpeč, p. Preserje:
Vanda Belančič, vodja pisarne, Ljubljana, Krajevna skupnost Stadion;
Katja Benedik, upokojenka, Ljubljana, K cedrova 1;
Karel Benič, urednik, Sava film, Ljubljana;
Stane Berčič, tehnik, Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvim, Ljubljana;
Marko Berlan montažer, Radio televezija Ljubljana;
Jelka Bernard, tajnica kriminalistične službe Uprava javne varnosti Ljuoljana;
dr. Franc B c r n o t, klimatolog, Meteorološki zavod Slovenije, Ljubljana;
Jelka B er tole delavka, Iskra, združeno po 1-jetje, Kranj, Tovarna polprevodnikov Trbovlje;
Vida Bizilj, vodja pisarne, Krajevna skupnojt Poljane, Ljubljana;
Lado Bizjak, tehn-.čni risar, Ttas, industrija transportnih sredstev in opreme, Kočevje;
Mihael Bohnrč. upakojenec, Ljubljana, Studenec 2 a;
Marija Bole, upokojenka, Ljubljana, Vrtača 3;
Helena B o 1 h a r. trgovski poslovodja, Emona Ljubljana;
Valentin B o 11 i n , delovodja, Lesna industrija Litija;
Vinko Borovnik, vodja oddelka, Osnovna šola Vodice;
Dušan Boršt nar, vodja raziskave trga, Tovarna sanitetnega materiala Domžale;
Nestor Božič, računovodja, Studentski servis Ljubljana;
Nada Brajnik, komercialist, Iskra commerce, Ljubljana;
Adolf Bregar, upokojenec, Ljubljana, Vošnjakova 5;
Miha B r g 1 e s , rudar, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Trbovlje;
Anton Bricelj , skladiščnik, Slovenija-sadj e, izvozno-uvozno podjetje, Ljubljana;
Franc Brojan, vodja tehnološkega oddelka, Mli-nostroj, tovarna strojev Domžale;
Janez Brunček, ekonomski tehnik, Helios, kemična industrija, Domžale;
Danilo Brunet, strokovni sodelavec, Zavod za strokovno izobraževanje Ljubljana;
Erika Bučar, lektor, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani;
Bogomil B u d i č , svetovalec, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje Ljubljana;
Života Budimirovič, hišnik, Osnovna šola Boris Kidrič, Ljubljana;
Jožica B u n č i č, medicinska sestra, Vzgojno-var-stveni zavod Rezke Dragar, Ljubljana;
Betka Butkovič, višji upravni delavec, Skupščina občine Trbovlje;
Milica Caf, psiholog, Zavod za socialno delo občine Ljubljana-Moste -Polje, Ljubljana;
Janez C a j h e n , tehnolog, Mladinska knjiga, založniško grafično podjetje, Ljubljana, TOZD Tiskarna
Ljn. Ijana;
Stane Cene, vodja transporta, Strojna tovarna Trbovlje;
Franc Cerar, vodja oddelka. Tovarna sanitetnega materiala Domžale;
Josipa Cetinski, gospodinja, Ljubljana, Vodnikovo naselje 54;
Rudi C i g 1 a r i č , vodja oddelka plastike, Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec;
Andrej Ciuha vodja sektorja obratovanja, Komunalna Energetika, Ljuoljana;
Anica Conradi, samostojni prodajni referent, Strojna tovarna Trbovlje;
Ivanka Cotman, upokojenka, Grosuplje, Levstikova 22;
Venčeslav Cvelbar, šofer, Steklarna Hrastnik;
Ciril C v e n k , oddelkovodja, Emona, Ljubljana, Obrat Mesna industrija, Zalog;
Aleksander C z i ž e k , vodja splošno kadrovskega sektorja, Poslovno združenje tekstilne industrije, TOZD Uniteks, Ljubljana;
Viktor Č a m e r , skladiščnik, Teol, tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana;
Boris Camernilc, računski referent, Ljubljanske mlekarne, Ljubljana;
Franc C a m e r n * k, skladiščnik, Hoja, predelava lesa, Ljubljana, TOZD Pohištvo, Polhov Gradec;
Jožica Čampa, upokojenka, Ljubljana, Erjavčeva 7;
Marko Čarman, tehnolog lepil, Donit kemična industrija, Med/ode;
Miloš Celar, direktor TOZD Trg, Slovenija-av-to, tehnična trgovina, izvoz-uvoz in servisi, Ljubljana;
Amalija Černe, upokojenka, Ljubljana, Ambrožev trg 7;
Drago Černož, referent. Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana,
Anton Cešnovar, tehnolog časa, Avtomontaža, tovarna karoserij Ljubljana;
Jože Č o ž, upokojenec, Malo Trebeljevo 12, p. Prežganje;
Stijepo Delo, upokojenec, Ljubljana, Kajuhova 44;
Stane D e r ž e k, mojster v tkalnici, Tekstilna tovarna Motvoz in platno, Grosuplje;
Fani Deže'an,' kontrolor surovin, Kolinska tovarna hranil, Ljubljana;
Sonja Dež jot, ortopedagoginja, Posebna osnovna šola Trbovlje;
France D i rri c c, strokovni sodelavec, Skupščina občine Ljubljana-Šiška, Ljubljana;
Joži Dimic, tajnica, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana;
Janez Dimnik, šef gradnje, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Jesenice;
Miloš D i m n . k , davčni inšpektor, Skupščina občine Ljubljana-Siška, Ljubljana;
Zlata Dimnik - Stojšič, upokojenka, Ljubljana, Komenskega 14;
Mojca Dolinšek, skladiščni knjigovodja, Avto-hiša, Ljubljana;
Janez Dolničar, upokojenec, Ljubljana, Titova 78;
Cecilija D o 15 i n a , vodja enote, Vzgojno-varstveni zavod Nove Jarše, Ljubljana;
Milan Domadenik, 'inšpektor, Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana;
Carmen Dragan, referent za pripravo podatkov, Združeno PTT podjetje Ljubljana;
Janez Drobnič, vodja nabave, Kovinostroj, tovarna gostinske opreme Grosuplje;
Jelka Djukić, vodja strojepisnega biroja. Skupščina SR Slovenije, Ljubljana;
Tone E inf alt, ravnatelj, Osnovna šola Smlednik;
Franc Erzar, upokojenec, Ljubljana Kladezna
4;
Slava Fabjan, otroška sestra, Vzgojno-varstveni zavod Najdihojca, Ljubljana,
Ivan Fajdiga, upoKojenec, Ljubljana, Prijateljeva 28;
Rajko Fajgel, vodja strugarne, Iskra, združeno podjetje Kranj. TOZD Pržanj, Ljubljana;
Oton F a n t u r, kontrolor, Kot, tovarna kovinskega okovja Tacen Ljubljana,
Zivka Fatur, finančni knjigovodja, ABC, Združena podjetja, trgovina, proizvodnja, gostinstvo, turizem, promet, Ljubljana, TOZD Mavrica, Ljubljana;
Zdenka Ferčnik, tajnica generalnega direktorja, Ljubljanska banka, osrednja poslovna enota Ljubljana,
Emil Fijavž, samostojni projektant, Slovenija projekt, Ljubljana;
Joža Fijavž, gospodinja, Ljubljana, Prijateljeva 3;
Edvard Fister, šef nabavne službe, Teol, tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj, Ljubljana;
Franc Furlan, vodja prodaje, Emona Ljubljana, Obrat Mesna industrija Zalog;
Anka Gaber c, upokojenka, Ljubljana, Jadranska 2;
Jasna Gabrijel, referent, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Nada Gabrijel, gospodinja, Ljubljana, Maistrova 8;
Konstantin Gabrovšek, vodja Izvozne službe, Toko, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale;
Vido Gale, vodja prodajnega oddelka, Metalka, trgovsko izvozno-uvozno zastopstvo in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Albin G a 1 o f , upokojenec, Ljubljana, Ob Ljubljanici 104;
Elizabeta G a I o v i č, strojepiska, Vojna pošta 1132 Ljubljana;
Jože Gašparič, tehnolog, Delo, časopisno in grafično podjetje, Ljubljana;
Anton Gerbec, samostojni obrtnik. Ig 145, p. Ig;
Polona Ge roni, stroškovni knjigovodja, Saturnus OZD, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto oprema, Ljubljana;
Ivan Globokar, upokojenec, Ljubljana, Omahneva 33;
Franc Golc, klepar, Iskra, združeno podjetje Kranj, Tovarna elektronskih merilnih inštrumentov Horjul;
Marjan Gorenc, prodajalec, Slovenijales — Trgovina, Ljubljana;
Slavko Gorišek, vodja tehnično prodajnega oddelka, Mladinska itnjiga, založniško grafično podjetje. Ljubljana, TOZD Tiskarna Ljubljana;
Danijela Gorjup, tajnico,-Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Ljubljana;
Dragica Gornik, učitelj. Osnovna šola Kočevje,
Ivan Gračner, poveljnik gasilske enote, Gasilski dom Trbovlje;
Jože Gračner, vodja splošne službe, Elektrn Ljubljana, Enota Trbovlje-
Dore Grad, skladiščnik, Žito, živilski kombina'.. Ljubljana, TOZD Mlini. Ljubljana;
Marija Grbec, orizgalka lužil, Brest, lesni kombinat, Cerknica, TP Cerknica;
Friderika G r e c ~ , manipulant, Kemofarmacija, podjetje za promet s farmacevtskim materialom, Ljubljana;
Drago Gregorin, vodja tehnično prodajnega oddelka, Petrol, Ljubljana;
Darinka Grmek, devizni referent, Toko, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov, Domžale;
Aleksander G r u d e n. samostojni obrtnik, Pred-struge 16, p, Videm-Dobropolje;
Julka Gruden, študentka. Ljubljana, Sketova 6,
Primož Gruden strojni stavec, Delo, časopisno in grafično podjetje, Ljubljana;
Tone Grum, vodja ekonemata, Emona, Ljubljana; ,
Ivo Gutman, referent, Mladinska knjiga, Ljubljana;
Angela Gvozda r. ovič učiteljica, Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana;
Lučka Habič, analitik, Lek, tovarna farmace .'t -skih in kemičnih izdelkov, Ljubljana, TOZD Kemija, Mengeš:
Stanislava Habjan, socialna delavka, Skupščino občine Litija;
Jože Hafner, ključavničar, Turb-dnštitut, Ljubljana;
Boleslav Hiter, šef službe, Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino. Ljuoijana;
Dalibor Hladnik, sekretar. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana;
Alojz Hočevar, jamski električar, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Hrastnik;
Janez Hočevar reklamant, Železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Prometna sekcija, Ljubljana;
Jelka Hočevar, vodja oddelka, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana;
Ana-Marija Honzak, korektor, Delo, časopisno m grafično podjetje, Ljubljana;
Jože Hribar, revirni vodja, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, ‘TOZD Domžale;
Franc Hrovat, direktor, Komunalno obrtno podjetje Šiška, Ljubljana;
Marija Hrovat, revizor, SAP Ljubljana, prometno podjetje, Ljubljana, TOZD Avtošpedicija, Ljubljana;
Roman H u č, delavec, Kmetijska zadruga Gabrovka;
Peter Hudeček. Ljubljanska banka, podružnica Ljubljana, Ul. Josipine Turnograjske 6;
Dušan Hudnik, asistent. Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani;
Franc Hvasti, vodja priprave dela, Tiki, elekt-rostrojno podjetje Ljubljana;
Anton Intihar, upokojenec, Ig 157, p. Ig;
Franc I r ‘ i h a r, kontrolor, Iskra, združeno podjetje Kranj, TOZD TEN Stegne. Ljubljana;
Čedomir I s a ' 1 o v i <5. referent za civilno zaščito Krajevna skupnost Stadion Ljubljana;
Ljudmila J a k 1 n trgovski poslovodja, Trgovsko podjetje Kočna. Kamnik;
I.udvik Jakopin vodja konstrukcijskega oddelka. Tuba, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov, Ljubljana-
Janez Jamnik, delovodja pomožnih livarskih sredstev, Podjetje Kamnik, Kamnik, Obrat Plastika;
Milan Jamnikar, referent, Centralni komite ZKS Ljubljana;
Hilda Janežič, upokojenka, Ljubljana, Bednikova 19;
Ida Janežič, referent za kadre, Trgovsko podjetje Napredek, Domžale;
Olga Japelj, inšpektor, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Franc Jarc, vodja konstrukcije, Donit, kemična industrija, Medvode;
Jožica Jazbec, referent za splošne zadeve, Iskra avtoelektrika, remont izdelkov, Nova Gorica;
Peter Jeglič, tajnik, Krajevna skupnost Franca Fakina, Trbovlje;
Rajko Jenko, upokojenec, Kočevje, Trate XIV/2;
Ladislava Jeras materialni knjigovodja, Podjetje zt. PTT promet Ljubljana, TOZD Telekomunikacije, Ljubljana;
Miha Jeraša, socialni delavec, Prehodni mladinski dom Ljubljana;
Borut Jernejčič, standardizer, Brest, lesni kombinat, Cerknica;
Slavka Jova. , tajnica, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Ljubljana;
Anka Jurše, referent tehnične dokumentacije, Elma, tovarna elektromateriala, Črnuče, Ljubljana;
Ida Juvan, samostojni razvijalec, Coloi, tovarna barv in lakov, Medvode:
Mavra Kalin, gospodinja, Ljubljana, Titova 25 a;
Janez Kamnar poslovodja, Elektrotehna, trgovsko izvozno, uvozno in proizvodno podjetje, Ljubljana, TOZD Elprom, Ljubljana,
Bojan Kand are, strokovni sodelavec, Osnovna organizacija gluhih Ljubljana-
Stanko Karaš, šef oddelka, Metalka, trgovko izvozno uvozno zastopstvo in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Ljuben K a r a š o v , psiholog, Elma, tovarna elektromateriala, Črnuče, Ljubljana,
Albert Karlin, svetnik, Commerce, zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana;
Edvard Kaučič, upokojenec, Ljubljana, Celovška 95;
Marija Kaučič, učitelj, Osnovna šola Valentin Vodnik, Ljubljana;
Dušan Kavčič, upokojenec, Predstruge 35, p. Videm — Dobropolje,
Stane Kavčič, vodja oddelka domače prodaje, Les, poslovno združenje, Ljubljana;
Zdravko Kavčnik, upokojenec, Ljubljana, Novi trg l;
Justi Kavšek, ravnatelj, Vzgojno-varstveni zavod Stari Vodmat, Ljubljana;
Janez Kern, delovodja, Jugotckstil-Impex, Ljubljana, TOZD Kemična tovarna, Ljubljana;
Alojz Kersnič. upokojenec, Ljubljana, Bajtova
8;
Jana Khalil, pravnik, Litostroj, Titovi zavodi Ljubljana;
Marinka Klemen, učiteljica, Osnovna šola Brezovica;
Andrej Klun, upokojenec Kočevje, Podgorska 9;
Dušan Kneže vič, tajnik, Krajevna skupnost Poljane, Ljubljana;
Radoslav Knežević, upokojenec, Ljubljana,
Topniška 70;
Karol Kobe gozdarski tehnik. Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje, Kočevje, TOZD Gozdarstvo, Velike Lašče;
Marija Kobe, vodja oddelka, Inštitut za produktivnost dela in metrologijo Ljubljana, TOZD za kakovost in metrologijo, Ljubljana;
Štefka Kolar, upokojenka, Ljubljana, Kidričeva 15;
Jana Kolenc, blagajničarka, Strojna tovarna Trbovlje;
Angela Kološa patronažna sestra, Zdravstveni dom Ljubljana, Enota Bežigrad;
Franc Koncilija, upokojenec, Kresnice 8, p. Kresnice;
Jože Končar, šofer, Spectrum, izdelovanje ogledal in brušenega stekla, Ljubljana;
Ivan Kosirnik, upokojenec, Vir, Saranovičeva 1, p. Domžale;
Boris Korbar, vodja pravne službe, Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana;
Ignacij Koren, ključavničar, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje Ljubljana, TOZD Kovinski obrati;
Radmila Korošec, samostojni svetovalec, Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana; '
Anica Kosten, kadrovik, Avto Kočevje, Kočevje;
Mara Kostrevc, referent za kadre, Republiški sekretariat za notianje zadeve, Ljubljana;
Ivan Košak, strojni ključavničar, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani;
Boris Košorok, študent, Ljubljana, Ulica talcev 5;
Zanda Kožuh, upokojenka, Ljubljana, Grafenauer jeva 45;
Milka Krajšič, računovodja, Strojna tovarna Trbovlje;
Andrej Kralj, točaj, Viator, prometno hotelsko in turistično podjetje, Ljubljana, TOZD Storitvene dejavnosti;
Janez Kralj , samostojni referent, Termika, Ljubljana;
Vera Kramar, gospodinja, Ljubljana, Kidričeva 5;
Dragan Kramer, upokojenec, Ljubljana, Jamova 62;
Franc Kranjc, upokojenec, Vrhnika, Pot v Močilnik 21;
Franc Kranjec, upokojenec, Ig 133; p. Ig;
Marija Kratocnwill. upokojenka, Ljubljana, Slomškova 9;
Miha Kregar, upokojenec, Ljubljana, Hudover-nikova 2;
Jožica Krevs, upokojenka, Ljubljana, Vrhovčeva 4,
Maksimisljan Kričaj, vedja obrata, Litostroj, Titovi zavodi Ljubljana;
Milan Kristan upokojenec, Ljubljana, Podrož-niška 7;
Igor Križaj, analitik za osebni dohodek, Kolinska tovarna hranil, Ljublana;
Niko Križanec, direktor TOZD, Cankarjeva-založba Ljubljana, TOZD trgovina Ljubljana:
Stane Križman, skladiščnik, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, Grosuplje;
Stane Krpan, vzgojitelj, Megrad, gradbeno podjetje, Ljubljana;
Ivo K u s t u r 1 n , svetovalec, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana;
Alojz Kušar, zasebni kmetovale^ Notranje gorice, p. Brezovica pri Ljubljani;
Jelka Kutin upokojenka, Ljubljana, Linhartova 66;
Fani Kveder - Guček, upokojenka, Ljubljana, Ulica Bratov Učakar 54;
Mira Lakner, analitik, Uprava javne varnosti Ljubljana;
Jože Lakota, vodja kadrovske službe, Donit, kemična industrija Medvode;
Marija Lal-. š, vzgojiteljica, Vzgojno varstveni zavod Litostroj, Ljubljana;
Bogomir Lapajne, upokojenec, Ljubljana, Poljanska 20 b;
Rudolf Lazarini, upokojenec, Ljubljana, Sojerjeva 48;
Stanislav Laznik, upokojenec, Hrastnik, Taborniška pot 17;
Borika L e k o v i č , upokojenka, Ljubljana, Kersnikova 12;
Zdenka Lenarčič, vodja grupe, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Ljubljana;
Franc Lenaršič, vodja stolarne, Lesno industrijski kombinat Vrhnika, TOZD Parketama;
Rudi Lepša, vodja proizvodnje, Iskra, združeno podjetje Kranj, 1EZE Stegne, Ljubljana;
Peter Lešnjak, upokojenec, Ljubljana, Titova
383,
Anica Levar, delavka v proizvodnji, Kemična industrija Kamnik;
Luka L e vič n i k, tajnik, Krajevna skupnost Tabor, Ljubljana;
Friderik L-čen, r.ztpklepar, Avtoobnova, generalni remont avtomobilov, Ljubljana;
Ivica Ličen, knjigovodja, Papirnica Količevo. Domžale;
Marjan Likar, vodja avtoparka, IMP, TOZD Klima Ljubljana;
Lado Lindič, mojster delavnic, SAP Ljubljana, prometno podjetje Ljubljana, poslovalnica Trbovlje;
Angela Lipovšek, upokojenka, Ljubljana, Wolfova 4;
Marija Ločniškar, učiteljica, Osnovna šola Mavčiče;
Albin Logar, upokojenec, Ljubljana, Večna pot 61;
Gregor Logar, tajnik Skupščine občine Cerknica;
Jana Lukač, upokojenka, Ljubljana, Hrvatski trg 2;
Ivan Lukančič, kalkulant, Indos, industrija transportnih in hidravličnih strojev, Ljubljana;
Svitan M a i n t in g er , prodajni referent, Petrol, Ljubljana, PE Zalog;
Zvonka Majcen, materialni knjigovodja, Kolinska tovarna hranil, Ljubljana;
Franc Majdič, mojster izmene, Industrija platnenih izdelkov Jarše;
Marija Majdič, vodja TOZD. Cestno podjetje Ljubljana, TOZD Gradnje, Ljubljana;
Sonja Makarovič, socialna delavka, Stanin-vest, Ljubljana;
Boris Malešič, poverjenik, Gospodarski vestnik, časopisno založniško nodjetje, Ljubljana;
Milena Malovrh učiteljica, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana;
Janez Marn, vodia proizvodnje, Fructal-Alko, sadno-likerski kombinat Ajdovščina, TOZD Alko, Ljubljana;
Ivan Mark: n. upokojenec, Ljubljana, Podutiška, blok a/I;
Franc Markelj, direktor, Energoinvest-Kovino-stroj, Grosuplje;
Marjanka Marolt, tajnica, Alpe-Adria, turistična organizacija za rekreacijo, izletništvo in letovanje delavcev, Ljubljana;
Marija Marucc'. upokojenka, Ljubljana, Neu-bergerjeva 1;
Blaž Matekovič, tajnik, Krajevna skupnost Poljane. Ljubljana;
Franc Medved, projektant, Železniško gospodarsko podjetje Ljubljana, Projektivno podjetje;
Jožica Medved, referent obračuna osebnih dohodkov, Združeno železniško transportno podjetje, Ljubljana, SVP Novo mesto;
Justin Mihe tč, zasebni kmetovalec, Selnik 9, P. Ig;
Tano Mikuletič upokojenec, Ljubljana, Glavarjeva 50;
Mihajlo Milačič, upokojenec, Ljubljana, Cesta v Mestni log 38;
Ivanka Mirčič, učiteljica, Osnovna šola Franc Rozman, Ljubljana;
Janez Mirnik, inštruktor, Helios, kemična industrija, Domžale;
Frane MI a d i n i č , distributer, Sava film, Ljubljana;
Florjan Mlinar delovodja, Iskra, Združeno podjetje, Kranj, TOZD Feriti, Stegne, Ljubljana;
Marija Mlinar pomočnik ravnatelja, Klinični center Ljubljana, TOZD Interna klinika, Ljubljana;
Marija M od ec, upokojenka, Ljubljana, Cigaletova 11;
Bogo Modic, t 'ferent za varstvo pri delu, Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana;
Vladimir Mohar samostojn-' svetovalec, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana;
Rezi N a d r a h . namestnik poslovodje, ABC združena podjetja, trgovina, proizvodnja, gostinstvo, turizem, promet, Ljubljana, TOZD 1 junij, Trbovlje;
Franc Nagode, upokojenec, Pristava 12, p. Polhov Gradec;
Janez N a krst, de'avec toplotnih naprav, Komunalna energetika, Ljubljana;
Branko N e j e d 1 y monter, Gorenje, tovarna gospodinjske opreme, Velenje;
Milica Nemanič, upokojenka, Ljubljana, Kersnikova 12;
Olga Nograšek, upokojenka, Ljubljana, Wol-fova 31;
Janez Novak, direktor, Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica, TOZD Sodražica;
Janez Novak, obratovodja, Elma, tovarna elek-tromateriala, Črnuče;
Jelko Novak, elekfromehatik, Elcktro Ljubljana, Poslovna enota Kočevje;
Mirko Novak, vodja delovne enote, Svit, industrijski kombinat, Kamnik;
Peter Novak, vodja obrata, Metalka, trgovsko izvozno uvozno zastopstvo in proizvodno podjetje, Ljubljana;
Polde Novljan, vodja kmetijske kooperacije, Kmetijska zadruga Stična;
Milan Novšak. vodja pasterizacije, Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, TOZD Mlekarne, Ljubljana;
Slavko Oblak, direktor TOZD, Viator, prometno, hotelsko in turistično podjetje, Ljubljana;
Janez Ocepek, monter, 1MP, industrijsko montažno podjetje, Ljubljana;
Karel O r a ž e m , sekretar Občinskega sindikalnega sveta Ribnica,
Joško O š n j a k , upokojenec, Ljubljana, Kidričeva 6;
Nataša Otta, referent, Prometna sekcija Moste, Ljubljana;
Andrej P a č i č , kovinostrugar, LIK, Kočevje,
Jože Paradiž, črkostavec, Ljudska pravica, združeno podjetje, Ljubljana;
Milka Pavlič, referent, Ljubljanska banka, Ljubljana, PE Stara Ljubljana;
Vladimir Pavšek, psiholog, Železniški zdravstveni dom Ljubljana;
Ivan Pavšič, direktor, Gostinsko podjetje Črnuče, Ljubljana;
Slavko Penko, inženir metalurgije, šef obratov, Litostroj, Titovi zavodi;
Rafael P e r i g o j, komercialist, Posrednik, trgovsko podjetje Ljubljana;
dr. Bogomil Pertot, docent, Fakulteta za strojništvo Univerze v LjubUani;
Jože Peskar, upokojenec, Ljubljana, Zelena pot 23;
Draga Pešec, gospodinja, Notranje gorice 51, p. Brezovica pri Ljubljani;
Marjeta Petan <?vldentičar, Steklarna Hrastnik;
Milan Petelin referent za materialne posle, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana. Sekcija za vzdrževanje prog;
Irena Peterlin, materialni knjigovodja, Poklicna kovinarska in usnjarska galanterijska šola Domžale;
Franc Peternel, upokojenec, Ljubljana, Topniška 45;
Vinko Peternel, vodja tiskarne, Elektroinsti-tut Ljubljana;
Jože Peternelj , referent, Skupščina občine Ljubljana Center, Ljubljana;
Anton Petrič, upokojenec, Turjak, Mali Ločnik
5;
Ivan Pinterič, direktor, Mestna ljudska knjižnica Ljubljana;
Vito Pirc, upokojenec, Ljubljana, Gorjančeva 3;
Slavko P i š e k , visokokvalificirani električar, Tovarna filca Mengeš;
Jože P 1 a z a r , samostojni kontrolor, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Kovinski obrati;
Ivan Plut, vodja finančnega sektorja, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov;
Janez Podjed, učitelj, Osnovna šola Dolenji Logatec;
Viktor Podobnik pomočnik direktorja, Blagovno transportni center Javna skladišča, Ljubljana,
TOZD Skladišča;
Jože Podržaj, direktor, Obrt oprema, Ljubljana;
Stefan Polanc, kvalificirani delavec, Podjetje za PTT promet Ljubljana;
Marjan Poljanšek obratni električar, Podjetje Kamnik, Kamnik,
Stane Pop la s, analitik, Gradbeno industrijsko podjetje Beton Zasavje. Zagorje;
Božica Popovčevič, upokojenka, Ljubljana,
Vošnjakova 5;
Jože Popovič, vodja skladiščne službe, Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana;
Peter Popovič, visokokvalificirani ključavničar, Inkop, industrija kovinske opreme, Kočevje;
Boža P o r č 1 č , referent, Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana;
Ernest Potrata, referent, Splošna bolnica Trbovlje;
Anton Poženel, upokojenec, Ljubljana, Vrhov-čeva 2;
Ivanka Pregelj, upokojenka, Ljubljana, Tržaška 20 b;
Slavko P r e 1 o ž n i k , šef obrata, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, Obrat Velike Lašče;
Vladimir Prežel j, upokojenec, Ljubljana, Cigaletova 1;
Momčilo Pribakovič, cenilec škod, Zavarovalnica Triglav, Ljubljana, PE Ljubljana;
Karel Primc, skupinovodja, Gradbeno podjetje Bežigrad, Ljubljana:
Nada Priv šele, upokojenka, Ljubljana, Kri-ževniška ti'
Vesna Privšek, višji upravni delavec, Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana;
Ciril Pr oh i nar direktor biroja, Poslovno združenje energetike SRS, Ljubljana;
Stane Prosen, višji inštruktor, Zvezni center za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, Ljubljana;
Vilma Prosenc, personalni referent, Kovinoplastika, Lož, p. Stari trg pri Ložu;
Jože Prvin šek, izmenovodja, Industrija usnja Vrhnika;
Viljem P š e n i č n y , študent, Ljubljana, Mariborska 4;
Alfonz Pucelj pomočnik socialnega delavca, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Trbovlje;
Milena Puh, nadzornik čitalnice, Mestna ljudska knjižnica Ljubljana;
Majda Pušnik, stenodaktilografka, SVEA, lesna industrija Zagorje;
Stefan Rakovec, zasebni kmetovalec, Vnanje gorice 70, p. Brezovica pri Ljubljani;
Branka R a p o š a , nabavno prodajni referem, Institut Jožef Stefan, Ljubljana;
Silva Rapuš tajnica, občinska konferenca ZSMS Vrhnika;
Janez Razpotnik, direktor skupnih služb, Tovarna elektro porcelana Izlake;
Silva Razpet ni!:, knjižničar, Zavod za raziskavo materiala mi konsirukcij SR Slovenije, Ljubljana;
Stanko R e b r a č a . vodja komercialnega oddelka, Dinos, podjetje za oskrbovanje gospodarstva z odpadnimi surovinami Ljubljana;
Milan Rems. strojni ključavničar, Strojna tovarna Trbovlje;
Ivanka Remžgar, finančni knjigovodja, IMKO, kovinsko podjetje Ljubljana;
Jože R e n a r , direktor, Mercator import export, podjetje za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, TOZD Grmada;
Leopold Renko, referent, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Zagorje;
Stane Repar, mojster vzdrževanja, Tekstilna tovarna Motvoz in platno, Grosuplje;
Vida Repi n a, študentka, Šmartno pri Litiji 62;
Miloš Rijavec, načelnik oddelka, Skupščina občine Vrhnika;
Mihael Rode, upokojenec, Črnuče, Ceneta Stuparja 97 a;
Marina Rozman tajnik'zavoda, Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana;
Vojko Rožanc, tehnolog, LEK, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Ljubljana;
Jože Rupnik, dipl ing. gozdarstva, načelnik oddelka, Skupščina občine Logatec;
Anton Rus, ekonomski tehnik, Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje;
Hinko Rus, direktor Trgovsko podjetje Potrošnja, Zagorje;
Uljana Salamon, gospodinja, Trbovlje, Gimnazijska 22 a;
Ana Sedej, vodja pisarne, Krajevna skupnost Tabor, Ljubljana,
Anita Sedej komercialni referent, Elektrovod, obrtno nabavno prodajna zadruga elektrotehniške obrti SRS, Ljubljana;
Slavko Sedej, glavni TT mehanik, Podjetje za PTT promet Ljubljana;
Zlata Seifrid, pr.-fesor, Poklicna šola Domžale;
Milan Seme, vodja kadrovske službe, Slovenija-avto, tehnična trgovina, izvoz-uvoz in servisi Ljubljana;
Breda S g e r m , referent, Hermes, zastopstvo inozemskih firm Ljubljana;
Bojan Simonič, samostojni svetovalec, Skupščina občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana;
Boža S k i i e k , referent, finančne službe, Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana;
Zlata Slapnik; višji tehnolog, Tovarna usnja, izdelava vseh vrst svinjskega usnja Kamnik;
Karol Smrekar, vodja skladišča, Saturnus, OZD, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto oprema Ljubljana;
Silvo Snoj, upokojenec, Ljubljana, Snojeva 1;
Amon Sojer. vi«okokvalificirani ključavničar, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS, Ljubljana;
Andrej Sporen, strojni inženir, Engeneering Kranj, Poslovna enota Ljubljana;
Liljana Srhoj, študentka, Ljubljana, Tabor 9;
Branko Sršen, izmenovodja, Sijaj, razsvetljava in galvanizacija, Hrastnik;
Stanko Stele, vodja inventurne komisije, Jugo-tehnika, trgovsko podjetje s tehničnim materialom Ljubljana;
Stanislava Stopar učiteljica, Osnovna šola Janka Kersnika, Brdo, p. Lukovica;
Alojz Stradar, lamomerec, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Hrastnik;
Janez Stranjšak. samostojni tehnolog, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana;
Rozalija Strr. sser poštni referent, Podjetje za PTT promet Ljubljana;
Niko Stražišar, kontrolor finih izdelkov, Geološki zavod Ljubljana:
Anton Strojan rudar, Zasavski premogovniki Trbovlje, Rudnik Zagorje,
Marija Stucnly, finančni knjigovodja, Kamin, podjetje za zaključna dela v gradbeništvu Ljubljana;
Andrej Suhadolnik, ekonom, Mladinsko okrevališče Rakitna, p. Preserje;
Jože Suhadolnik, : osebni kmetovalec, Rakitna 32, p. Preserje;
Slobodan Sunesko, vodja kadrovske službe, Helios, kemična industrija Domžale;
Ivan S u v o r o v . vodja oddelka, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana;
Majda Svete analitik, Teol, tovarna pomožnih sredstev, sintetičnih pralnih surovin, tehničnih in jedilnih olj Ljubljana;
Nada Svete, učiteljica, Osnovna šola Riharda Jakopiča, Ljubljana;
Rado Svetič, upokojenec, Ljubljana, Gerbičeva 7;
Vasja Sabec, tajnik Elektrotehna, trgovsko izvozno uvozno in proizvodno podjetje Ljubljana;
Danijel S č u k o v t, upokojenec, Ljubljana, Kvedrova 14;
Sanda Sega', socialna delavka, Skupščina občine Cerknica;
Andraž Šinkovec, študent, Ljubljana, Vošnjakova 10;
Matija Škafar, učitelj, Osnovna šola Stična, podružnica Višnja gora;
Alojz Škrjanc vodja pravne službe, Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, Grosuplje;
Bibijana Škrjanc, učiteljica, Osnovna šola Jože Moškrič, Ljubljana;
Franc Škrjanc, tehnični vodja, Emona Ljubljana, Obrat Govedoreja Domžale,
Alojz Škulj poštar, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Pošta Rob;	»-
Janez Soline referent za reklamacije, Slove-nija-avto, tehnična trgovina, izvoz uvoz in servisi Ljubljana;
Mimi S p e g 1 i č upokojenka, Hrastnik, Za Savo 16;
Alojz S p e n c e , dipl. ing. strojništva, glavni projektant, Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Titan, Kamnik;
Jože Štepec direktor elektronskega centra, Ljubljanska banka, Ljubljana, Centrala Ljubljana; •
Franc Strekelj, upokojenec, Ljubljana, Stranska vas 48;
Vinko Šušteršič, upokojenec, Turjak 15;
Andreja T a u b e r vodja obdelave, Inštitut za sociologijo in filozofijo Ljubljana;
Ivan T e k a v e c , dipl. ing. gozdarstva, direktor, Gozdno gospodarstvi Ljubljana, TOZp Gozdarstvo Kamnik;
Nadja Todorovič samostojni analitik, Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana, Strokovna služba Center;
Alojz Top likar, upokojenec, Trbovlje, Vrez-kovo 79;
Matjaž Tratnik, sekretar, Zarja, obrtno in montažno podjetje Kamnik;
Franc Trtnik, visokokvalificirani delavec Auro-dent, zlatarstvo, čiščenje in predelava dragih kovin Ljubljana;
Franc Trtnik, tehnolog, Litostroj, Titovi zavodi, Ljubljana;
Darja Truden, študentka, Dolenji Logatec, Partizanska 8;
Rudi Turk, vodja izmene, Žito, živilski kombinat, Ljubljana TOZD Pekarna;
Mirko Tušek, upokojenec, Ljubljana, Japljeva IV,
Ivan Ulčnik, upokojenec, Ljubljana, Stranska pot 11;
Franc Umek, zasebni kmetovalec, Blatna Brezovica 11, p. Vrhnika;
Jure Urank^/, komercialni referent, Trgovsko podjetje Kočna, Kamnik;
Žarko Urankar, skladiščnik, Občinski štab teritorialne obrambe Domžale;
Alojz Urbič, sekretar Občinske konference ZSMS Litija;
Franc Valenčič, upokojenec, Moravče 36, p. Gabrovka;
Jože V c d r a 1. šef obratov vzdrževanja, Kanalizacija. komunalno podjetje Ljubljana;
Alojz Venturini, vodja pletilnice, Angora, tovarna pletenin Ljubljana;
Valentin Verčič, vodja predelave, Kmetijska zadruga Stična;
Branko Vesel fakultetni predavatelj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani;
Miranda Vičič, prcdkalkulant, Energoinvest, Sarajevo, TtiZD Tovarna transformatorjev Črnuče;
Cvetka V i 1 e r : vodja šole, Osnovna šola Grosuplje, Podružnica Šmarje-Sap;
Hedvika Virant, psiholog. Skupščina občine Ljubljana Šiška, Center za socialno delo Ljubljana;
Matjaž Vizjak, predsednik komisij-t. Republiški svet Zveze sindikatov Ljubljane, Ljubljana;
Marija Volavšek, socialna delavka. Vzgojno varstveni zavod Vrhovci, Ljubljana;
Jože Vovk, vodja plansko terminološke službe, Utensilia, tovarna tekstilnih potrebščin Ljubljana;
Mara Vovk, upoitojenka. Kočevje, Kidričeva 5;
Vida Vrabec, samostojni referent, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrala Ljubljana;
Franc Vrečič prometno komercialni referent, Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Prometna sekcija Ljubljana;
Stane Vrhovec, vodja skladišča, IMP, iiidustrij-sko montažno podjetje, Ljubljana, TOZD TEN, tovarna elektro naprav;
Vili Vrhovec, tehnični urednik, Državna založba Slovenije, Ljubljana;
Mara Vršeč, učiteljica, Osnovna šola Zvonka Runka, Ljubljana;
Janko Vršič, dimnikar, Dimnikar, Podjetje Ljubljana;
Jurij W a g g e r , samostojni komercialni referent, Lesnina, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana;
Pavle IVeinberger, referent, Tovarna plino-betona Zagorje;
Juriča Zadravec, dipl. ing. elektrotehnike, vodja razvojnega področja, Iskra, združeno podjetje Kranj, TOZD Avtomatika. Ljubljana:
Marjan Zajc, komercialist, Slovenija ceste, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana, TOZD Nizke gradnje;
Stane Zajc, montažni delavec, Iskra, združeno podjetje Kranj, Industrija elementov Ljubljana, TOZD Tovarna specialnih elementov;
Jože Zakrajšek, traktorist. Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, TOZD Gozdarstvo, Velike Lašče;
Ivanka Zalar namestnik poslovodje, ABC, Združena podjetja, trgovina, proizvodnja, gostinstvo, turizem in promet Ljubljana;
Nada Zalokar, študentka, Ljubljana, Crne-tova 38;
Marica Zavrl; trgovska pomočnica, Mercator, import export, podjelie za trgovino, industrijo, inženiring, gostinstvo in storitve, Ljubljana, PE Dolsko;
Ilija Zec, upokojenec, Ljubljana, Kersnikova 12;
Denis Zidarič, sanitarni inšpektor, Republiški komite za zdravstvo in socialne varstvo Ljubljana;
Tončka Zorc, vodja računovodstva, Zavod in?. Stanka Bloudka, izubijana;
Anton Zore, referent, Obrtno podjetje Podpeč, Preserje;
Janez Zorman, laborant, železniško transportno podjetje Ljubljana, TOZD Centralne delavnice;
Janez Zrimec, skupinovodja, Petrol, Ljubljana, TOZD Avtopark;
Marica Zrimšek, gospodinja, Ljubljana, Vošnjakova 10;
Nada Zupančič, referent, Carinarnica, Ljubljana;
Zvone Žagar, vodja nagrajevanja, Svilanit, Kamnik;
Berta Z a r g 1, otroška sestra, Vzgojno varstveni zavod Milan Majcen, I.jubijana,
Marija Željan, upokojenka, Ljubljana, Pov-šetova 20;
Anica Žgajnar, oblikovalec, Iskra Commerce, Ljubljana;
Srečo Žitnik, nabavni referent, Slovenijales-Trgovina. Ljubljana, TOZD Sora, Medvode;
Vlasta Žlebnik, prodajni referent, Pivovarna Union, Ljubljana;
Alojz Žorž, upokojenec, Ljubljana, Glavarjeva 42;
Jože Z o t ; ključavničar, Kovinska industrija Ig;
Anton Z u n i č , kovinostrugar, Iskra, združeno Podjetje, Krarij, Industrija elementov in zabavne elektronike IEZE, Stegne, Ljubljana;
Alojz Žužek, upokojenec, Ljubljana, Potrčeva 4.
St. 111-12/77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977,
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj L r.
1530.
Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije.
ODLOK
o pomilostitvi obsojenih oseb
1.	člen
Neprestani del kazni zapora se odpusti:
C u č u r s k i Branku se odpusti neprestani del kazni 4 mesecev zapora;
Novaku Vinku se odpusti neprestani del kazni 2 let in 6 mesecev zapora;-
Radojčinu Dobrivoju se odpusti neprestani del kazni 2 mesecev zapora.
2.	člen
Kazen se zniža;
Bogdanoviču Predragu se kazen 11 let in 6 mesecev zapora zniža za 1 leto;
Gombaču Alojzu se kazen 11 let zapora zniža za 1 leto;
Kavčiču Antonu se kazen 1 leta in 6 mesecev zapora zniža za 4 mesece;
Kolbl Mariji se kazen 4 let zapora zniža za 1 leto;
Presečniku Dragu se kazen 3 let zapora zniža za 6 mesecev;
Puhan Mariji se kazen 6 let zapora zniža za 1 leto;
V e b e r i č Milki se kazen 8 let zapora zniža za 1 leto.
St. 25-1/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsedstvo
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
1531.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti zakona o prispevku za zagotovitev dela sredstev za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo in zakona o prispevku za zagotovitev dela sredstev za pokritje Izpada transportnih dohodkov v železniškem prometu v letu 1975 na seji dne 13. 12. 1977
odločilo :
Ugotovi se, da zakon o prispevku za zagotovitev dela sredstev za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo in zakon o prispevku za zagotovitev dela sredstev za pokritje izpada transportnih dohodkov v železniškem prometu v letu 1975, ki sta bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 20/76,'nista v neskladju z ustavo.
Obrazložitev
Organizacija združenega dela Grand hotel »Union« iz Ljubljane je predlagala ustavnemu sodišču oceno ustavnosti navedenih zakonov. Po predlagateljevem mnenju sta zakona v neskladju z ustavo zato, ker sta kot osnovo za obračun prispevka določila osnovo za davek iz dohodka, v kateri niso upoštevane olajšave, določene v 8.—11. členu zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka TOZD v letu 1975, medtem ko naj bi se podpisnikom samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo in samoupravnega sporazuma o nadomestilu v letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov te olajšave pri določitvi osnove upoštevale. Zakon o prispevku za zagotovitev dela sredstev za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo je po predlagateljevem mnenju v neskladju z ustavo tudi zato, ker morajo zakonski obvezniki plačati 10 •/« od fakturiranega zneska za porabljeno električno energijo v letu 1975, medtem ko so podpisniki samoupravnega sporazuma plačali od te osnove le 9 V«.
Pri oceni ustavnosti navedenih zakonov je ustavno sodišče izhajalo iz dejstva, da sta elektrogospodarstvo in železniški promet dejavnosti posebnega družbenega
pomena. Da se zagotovi organizirano opravljanje teh dejavnosti in usklajevanje dela s širšimi potrebami in interesi na teh področjih, sta zakon o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42/73 in 26/74) ter zakon o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 18/74 in 22/74) predpisala za ta področja obvezno ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti. V skladu s tema zakonoma so porabniki električne energije in delavci v elektrogospodarstvu ter uporabniki železniških in luških storitev ter delavci, ki opravljajo te storitve, sklenili samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije in samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije. V teh samoupravnih sporazumih je med drugim tudi določeno, da člani skupnosti sklepajo samoupravne sporazume o združevanju sredstev in o zagotavljanju drugih virov financiranja za uresničevanje določenih skupnih interesov in potreb, pri čemer določi ustrezne predloge skupščina skupnosti. V skladu s tem sta oba zbora skupščine Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva SR Slovenije na zasedanju dne 16. 10. 1975 obravnavala in s predpisano večino sprejela predlog samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa z električno energijo, ugotovljenega v 1975. letu. Podobno sta tudi oba zbora skupščine Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije, na zasedanju dne 6. 12. 1975 obravnavala in sprejela predlog samoupravnega sporazuma o nadomestilu v letu 1975 izpadlih transportnih dohodkov v TOZD, združenih v ZG — ZTP. Predlagana samoupravna sporazuma pa je podpisal le del članov vsake samoupravne skupnosti, tako da s prispevki, katerih plačilo so prevzeli podpisniki samoupravnih sporazumov, ne bi bilo mogoče pokriti v 1975. letu nastalih primanjkljajev. S tem je bilo ogroženo redno opravljanje dejavnosti elektrogospodarstva in železniškega prometa.
V samoupravnih interesnih skupnostih, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena in katerih ustanovitev je po zakonu obvezna, se lahko z zakonom predpiše obveznost plačevanja prispevkov tej skupnosti (70. člen ustave). V obravnavanem primeru je bila zato dana podlaga, da Skupščina SR Slovenije z omenjenima zakonoma predpiše plačilo obveznega prispevka za tiste člane samoupravne interesne skupnosti, ki do uveljavitve zakona niso podpisali samoupravnih sporazumov. Zakona sta bila sprejeta v skupščini dne 30. 7. 1976, v Uradnem listu SRS sta bila objavljena 10. 8. 1976, veljati pa sta začela 18. 8. 1976. Vse do dneva njune uveljavitve je bilo tistim članom skupnosti, ki samoupravnih sporazumov niso podpisali, omogočeno, da se samoupravno odločijo, ali bodo izpolnili sv.oje obveznosti kot podpisniki samoupravnega sporazuma, ali pa jih bodo izpolnili po merilih, ki jih je za tiste člane, ki samoupravnih sporazumov niso podpisali, določil zakonodajalec ob upoštevanju situacije, ki je obstajala v času sprejemanja zakona.
Glede na povedano je ustavno sodišče ugotovilo, da z obravnavanima zakonoma ni bilo kršeno ustavno načelo enakopravnosti organizacij združenega dela in delavcev v njih glede njihovega položaja ter njihovih pravic in odgovornosti, in je ob uporabi druge alinee tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije na seji odločilo, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 63/76-26
Ljubljana, dne 13. decembra 1977.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej L r.
1532.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin, na seji dne 20. 12. 1977
sklenilo:
Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in samoupravnim stanovanjskim skupnostim ljubljanskih občin se določi rok 31. 3. 1978, v katerem naj same odpravijo neustavnost in nezakonitost:
1)	določb drugega odstavka 8. člena, 6. in 7. alinee 9. člena ter določb 17. do 22. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana (Uradni list SRS, št 29/75);
2)	določb drugega odstavka 30. člena, 11. točke 33. člena v delu besedila »... ter odbore za posamezno interesno skupnost oziroma področja izmed delegatov stanovanjske skupnosti...« in določb 41. do 44. ter 52. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Bežigrad iz leta 1974;
3)	določb tretjega odstavka 30. člena, 11. točke 32. člena v delu besedila »... ter odbore za posamezna interesna področja izmed delegatov skupščine stanovanjske skupnosti...« in določb 40. do 43. ter 51. člena:
a)	samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center iz septembra 1974;
b)	samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Mo-ste-Polje z dne 10. 9. 1974;
c)	samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Šiška z dne 10. 9. 1974;
č) samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 25. 6. 1974.
Obrazložitev:
Ustavno sodišče je s sklepom U I 9/77-10 z dne 19.
4.	1977 začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenih določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin, s katerimi je določena samoupravna organiziranost teh skupnosti.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in sEunoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih stanovanjskih skupnosti ljubljanskih občin urejajo z navedenimi določbami organizacijo in delo v teh skupnostih tako, da oblikujejo skupščine teh skupnosti za opravljanje posameznih funkcij s posameznega interesnega področja odbor za graditev stanovanj, odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, volijo in razrešujejo člane teh odborov, določeno je število članov teh odborov ter njihove pristojnosti oziroma naloge in da samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin volijo po 12 delegatov v skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana.
Taka samoupravna organiziranost ni v skladu s sistemom samoupravljanja kot ga določa ustava SR Slovenije in je opredeljen z zakonom o samoupravni stanovanjski skupnosti (Uradni list SRS, št. 8/74).
Ustava SR Slovenije (65. in 68.. člen) in zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti določata, da delovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skupnosti ustanavljajo na podlagi samoupravnega sporazumevanja samoupravne stanovanjske skupnosti (1. člen). Stanovanjske skupnosti se organizirajo na načelu posebnih samoupravnih enot, in sicer za'področja: graditve stanovanj, družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini z namenom, da bi prišli do izraza specifični interesi delovnih ljudi. Vsako samo-: upravno enoto predstavlja zbor delegatov, ki ga oblikujejo delavci v združenem delu in občani ter drugi ustanovitelji tako, da delegirajo vanj svoje predstavnike (9. člen). Stanovanjska skupnost se ustanovi za območje ene ali več občin. Če se ustanovi za več občin, se lahko za območje posamezne občine ustanovijo skupnosti kot deli te stanovanjske skupnosti. Stanovanjske skupnosti lahko opravljajo skupne zadeve v stanovanjski skupnosti, organizirani na širšem območju, vendar jo morajo upravljati v skladu z načeli o delegatskem sistemu (10. člen). Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori delegatov posameznih samoupravnih enot stanovanjske skupnosti, delegati, ki jih delegirajo samoupravna komunalna skupnost, poslovna enota banke, ki kreditira stanovanjsko graditev, delegati vlagateljev poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini, delegati pričakovalcev stanovanja, ki jih delegirajo zbori stanovalcev krajevne skupnosti in zveza mladine Slovenije v občini ter delegati udeležencev narodnoosvobodilne vojne, ki jih delegirajo občinske delegacije zveze borcev in delegati društev upokojencev in invalidov (15. člen).
Ustavno sodišče je na podlagi 21. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) sklenilo, da omogoči samoupravni stanovanjski skupnosti Ljubljana in samoupravnim stanovanjskim skupnostim ljubljanskih občin da same odpravijo navedene neustavnosti in nezakonitosti v svojih samoupravnih sporazumih.
Po poteku roka, ki je določen v izreku tega sklepa, bo ustavno sodišče ob uporabi 22. člena istega zakona odločilo o nadaljevanju oziroma ustavitvi postopka glede na to, ali bo odpravljena neustavnost in neza-
konitost obravnavanih določb samoupravnih sporazumov.
St. U I 9/77-9
Ljubljana, dne 20. decembra 1977.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1533.
Na podlagi ustave Socialistične republike Slovenije ter zakona o zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija (Uradni list SRS, št. 7/77), da se zagotovi socialna varnost delavcev rudnika živega srebra Idrija ter nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj občine Idrija ob prenehanju proizvodnje živega srebra v rudniku in zaradi izpada dohodka
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije Izvršni svet Skupščine občine Idrija Zveza sindikatov Slovenije — republiški svet Gospodarska zbornica Slovenije Rudnik živega srebra Idrija Ljubljanska banka
Beograjska banka, temeljna banka Ljubljana Jugobanka, sedež Ljubljana Kreditna banka Koper Kreditna banka Maribor Sklad skupnih rezerv SR Slovenije Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije
Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije Raziskovalna skupnost Slovenije Zdravstvena skupnost Slovenije Skupnost socialnega skrbstva Slovenije Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije Izobraževalna skupnost SR Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Telesnokulturna skupnost SR Slovenije
sklenejo
DRUŽBENI DOGOVOR
o ukrepih za zagotavljanje socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija v obdobju 1977—1980
I.	NAMEN DRUŽBENEGA DOGOVORA
1.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: dogovor) se zavezujejo, da bodo v skladu z družbenim planom razvoja SR Slovenije v letih 1976 do 1980 in zakonom o zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija delovali tako, da se bo zagotovila socialna varnost delavcev rudnika Idrija in nadaljnji razvoj občine Idrija v obdobju 1977—1980. Tako usmeritev bodo upoštevali pri sprejemanju svojih srednjeročnih in letnih programov razvoja ter z izvajanjem svojih nalog prispevali k hitrejši zagotovitvi dela za delavce rudnika Idrija in za nadaljhji razvoj občine Idrija.
2.	člen
V skladu s cilji razvoja SR Slovenije bodo udeleženci dogovora pri programiranju in izvajanju svojih
nalog uveljavljali ukrepe, ki bodo zagotavljali socialno varnost delavcev rudnika Idrija in nadomestitev izpadlega dohodka v občini Idrija zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra tako, da bodo dajali prednost občini Idrija, čemur bodo prilagodili tudi politiko investicijskih vlaganj. Nova dela in opravila v občini Idrija bodo odpirali predvsem za zaposlitev odvišnih delavcev rudnika Idrija. Na prostih delovnih mestih v TOZD občine Idrija bodo delavci rudnika imeli prednost pri zaposlitvi. V skladu s samoupravnim sporazumom bodo udeleženci prispevali k večji mobilnosti sredstev z namenom, da se vlagajo v občini Idrija, in opredelili kriterije za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev s posebnim ozirom na možnosti za opravljanje novih del in opravil.
3.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti bodo izpad načrtovanega dohodka skupnosti v občini Idrija zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra nadomestile in s solidarnostnimi sredstvi zagotovile izvedbo enotnega programa na področjih družbenih dejavnosti.
4.	člen
Zato da bi omogočili uresničitev usmeritev iz prejšnjih členov, sc udeleženci dogovora obvezujejo, da bodo":	e
—	spodbujali gospodarska vlaganja, zlasti za razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih objektov, in s tem krepili poslovno sodelovanje med organizacijami združenega dela iz občine Idrija in drugih območij v SR Sloveniji;
—	sodelovali pri razvoju družbenih dejavnosti na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. II.
II.	KONKRETNE ZADOLŽITVE UDELEŽENCEV * DOGOVORA
5.	člen
Izvršni svet Socialistične republike Slovenije bo sodeloval pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadomestitvi izpadlega dohodka v občini Idrija zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra, in to zlasti:
—	z opredeljevanjem usmeritev v okviru samo-upravnega sistema družbenega planiranja;
—	z ustreznim reševanjem uvoza tiste opreme iz republiške kvote v okviru sprejetih meril, ki se uvaža za potrebe novih del za zaposlitev delavcev rudnika Idrija;
—	z zmanjševanjem davčne osnove za plačilo davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela za štirikratno višino vlaganj v občini Idrija za zagotovitev socialne varnosti delavcev rudnika Idrija v okviru veljavnega sistema davčnih olajšav;
—	z znižanjem plačila obrčaunanega davka na dohodek temeljnih organizacij združenega dela, ki imajo sedež v občini Idrija in so pričele z dejavnostjo na pod-'agi novih vlaganj za zagotovitev socialne varnosti delavcev rudnika Idrija, in sicer v prvih treh letih obračunavanja tega davka;
—	z zagotavljanjem sredstev za splošno porabo v občini prek dopolnilnih sredstev;
—	z ukrepi lokacijske politike.
6.	člen
Izvršni svet občine Idrija bo pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadomestitvi izpadlega dohodka v občini zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra sodeloval predvsem:
—	pri ustvarjanju pogojev razvoja spodbujal samoupravno združevanje dela in sredstev;
—	na področju programiranja in informacij;
—	pri izobraževanju kadrov;
—	pri reševanju problemov zaposlovanja;
—	s hitrejšim prilagajanjem urbanistične in lokacijske politike zahtevam pospeševanja razvoja;
—	pri razvijanju lokalne infrastrukture (priprava dokumentacije za infrastrukturo v industrijski coni);
—	pri zagotavljanju sredstev za vračanje obveznosti s področja splošne porabe;
—	pri reševanju skupnih problemov v okviru medobčinskega sodelovanja.
7.	člen
Zveza sindikatov Slovenije — republiški svet bo po potrebi zaradi eventualno nastalih problemov v zvezi z določilom tega dogovora v drugem odstavku 22. člena prek pristojnih republiških odborov oziroma sindikalnih organizacij v TOZD in občinskih svetov zveze sindikatov deloval za zagotovitev socialne varnosti delavcev rudnika Idrija iz naslova minulega dela ter v slučaju potrebe predlagal spretje ustreznega sporazuma.
\
8.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo spodbujala, usmerjala in povezovala interese združenega dela za zagotovitev socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadomestitev izpadlega dohodka v občini Idrija zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra in bo na tej podlagi organizirala aktivnosti, ki so potrebne za uresničevanje teh pogojev in ciljev. V ta namen bo opravljala predvsem naslednje naloge:
—	na podlagi proučevanja obstoječih neizkoriščenih prednosti, ki se kažejo zlasti v možnostih zaposlovanja, pridobivanju surovin, njihove predelave, v prostorskih možnostih in drugih pogojih, bo organizirala izmenjavo informacij med organizacijami združenega dela v občini Idrija in iz drugih območij v SR Sloveniji;
—	povezovala razvojne pobude organizacij združenega dela na temelju združevanja dela in sredstev ob upoštevanju gospodarskih in drugih razvojnih potreb na obirtočju občine Idrija ter potreb optimalnega razvoja SR Slovenije in te pobude usmerjala v občino Idrija;
—	pospeševala realizacijo programov organizacij združenega dela, ki naj bi nadomestili izpad dohodka, ki je nastal zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra;
—	dajala bo pomoč organizacijam združenega dela, ki se bodo pri načrtovanju svojega razvoja odločale za vlaganje sredstev v občino Idrija. Organizirala bo potrebne stike, razgovore in sestanke ter nudila druge oblike pomoči pri reševanju problemov in pri oblikovanju skupnih razvojnih programov in projektov;
—	pospeševala realizacijo programov organizacij združenega dela, ki bodo na območju občine Idrija zaposlovale delavce rudnika;
—	proučevala bo probleme in pogoje razvoja v občini Idrija v okviru možnosti razvoja gospodarstva v celoti in po gospodarskih področjih ter posredovala te ugotovitve zainteresiranim organizacijam združenega dela, vključno bančnim organizacijam.
9.	člen
Rudnik živega srebra Idrija bo izvrševal dela v rudniku in izvajal ukrepe v obsegu in rokih, ki so oziroma bodo posebej dogovorjeni. V zvezi s tem se bo v polni meri prizadeval za čimprejšnjo prekvalifikacijo in novo zaposlitev delavcev, ki za konzervacijo in vzdrževanje rudnika niso oziroma ne bodo potrebni.
Rudnik bo ob skrajnem varčevanju z dodeljenimi sredstvi zagotavljal potrebno vzdrževanje rudarskih in drugih objektov in naprav, potrebnih za ponovno proizvodnjo živega srebra.
Rudnik bo spremljal dogajanja na svetovnem trgu živega srebra predvsem glede cene in porabe ter razvoja tehnologije, da bo lahko pravočasno pristopil k ponovni proizvodnji, ko bodo okoliščine kazale njeno primernost.
10.	člen
Bančne organizacije bodo sodelovale pri uresničevanju ukrepov tega dogovora tako, da bodo združevale sredstva za razvojne programe, ki bodo zagotavljali socialno varnost delavcepi rudnika Idrija in ki bodo usklajeni z razvojnimi načrti občine Idrija ter s stališči Gospodarske zbornice Slovenije v smislu 8. člena tega dogovora.
Z združenimi sredstvi bodo bančne organizacije še posebej spodbujale proizvodno sodelovanje in skupna vlaganja med investitorji ter drugimi organizacijami združenega dela iz občine Idrija ter drugih območij Slovenije.
Medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem sredstev za razvojne programe bodo bančne organizacije uredile s posebnim sporazumom. Sporazum bo oblikovalo, ga predložilo v razpravo in podpis organom bank ter spremljalo njegovo uresničevanje Združenje bank Slovenije.
Bančne organizacije bodo dovoljevale kredite za < investicije v smislu tega dogovora pod naslednjimi ugodnejšimi pogoji:
—	udeležba bančnih sredstev najmanj 50% od predračunske vrednosti investicije,
—	obrestna mera največ 10%,
—	odplačilna doba kredita praviloma najmanj 6 let,
—	pričetek odplačevanja kredita praviloma najmanj 1 leto po pričetku obratovanja objekta,
—	nadomestilo za bančne storitve po najugodnejših pogojih.
11.	člen
Sklad skupnih rezerv SR Slovenije bo po načelu vzajemnosti in solidarnosti sodeloval pri reševanju materialne in socialne varnosti delavcev rudnika, če ne bodo zadoščala lastna sredstva in sredstva iz drugih virov.
12.	člen
Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije bo pri predlogu za spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 proučila možnost predloga podpisnikom sporazuma, da se od investicijskih vlaganj na območju občine Idrija, katerih namen je ustvarjanje novih del in opravil, ne združujejo sredstva za financiranje energetskih objektov po
1.	točki 8. člena tega sporazuma	»
13.	člen
Zveza skupnosti'za zaposlovanje bo dala pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma s temeljnimi skupnostmi za zaposlovanje, po katerem bodo le-te:
—	sodelovale v oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja v občini Idrija;
—	dajale prednost pri zaposlovanju delavcera rudnika, ki so postali odvišni zaradi prenehanja proizvodnje v rudniku živega srebra Idrija;
—	pri zaposlovanju v rudnikih in predvsem v rudniku urana Zirovski vrh dajale prednost delavcem rudnika Idrija;
—	tekoče ugotavljale število odvisnih delavcev rudnika Idrija in možnosti za njihovo stalno ali začasno zaposlitev predvsem v občini Idrija ter drugod v SR Sloveniji;
—	informacije o višku delavcev v rudniku Idrija posredovale organizacijam združenega dela in njihovim asociacijam, še posebej Gospodarski zbornici Slovenije, zaradi učinkovitega izvajanja njihovih nalog v zvezi z usmerjanjem oziroma lociranjem novih gospodarskih obratov v občino Idrija;
—	sklepale samoupravne sporazume z organizacijami združenega dela za zaposlitev delavcev rudnika Idrija s posebnim upoštevanjem invalidnih delavcev;
—	solidarnostno združevale sredstva za usposabljanje in pripravo delavcev za zaposlitev viška delavcev rudnika Idrija s posebnim ozirom na usposabljanju invalidnih delavcev.
14.	člen
Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije bo:
—	predlagala stanovanjskim skupnostim v tistih občinah, kjer bodo začasno zaposleni delavci rudnika Idrija, da sklenejo samoupravni sporazum, ki bo tem delavcem zagotavljal nadomestilo za stroške bivanja v času trajanja začasne zaposlitve, ki bi se financiralo iz sredstev za delno nadomestitev stanarine;
—	predlagala stanovanjskim skupnostim občin, obale in Ljubljane,'da se stanovanjska skupnost Idrija oprosti namenskega združevanja sredstev za odpravo posledic potresa v Posočju ter namenskega izločanja sredstev za gradnjo domov za učence in študente.
15.	člen
Raziskovalna skupnost Slovenije bo v okviru svojega programa in po veljavnih kriterijih prednostno sofinancirala in sokreditirala tiste predlagane raziskave, ki bodo obravnavale probleme razvoja občine Idrija ter prispevale k pospešenemu aktiviranju njenih razvojnih možnosti, zlasti geološke raziskave ter raziskave, ki imajo pomen za uporabo surovin in za možnosti zaposlovanja ter produktivnosti dela v občini Idrija.
Razen tega bo Raziskovalna skupnost Slovenije skupno z občinsko raziskovalno skupnostjo Idrija in področnimi raziskovalnimi skupnostmi sodelovala pri definiranju raziskovalnega programa, usmerjenega v zagotavljanje socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadomestitev izpadlega dohodka v občini Idrija, ki se bo izvajal s sredstvi neposredno zainteresiranih delovnih organizacij in drugih investitorjev.
16.	člen
Zdravstvena skupnost Slovenije bo:
—	zagotavljala uresničevanje enotnega programa zdravstvenega varstva v občini Idrija in pri tem zagotovila solidarnostna sredstva, če zaradi izpada dohodka občinska zdravstvena skupnost po enotni republiški stopnji ne bo zbrala dovolj sredstev;
—	iz skupnih sredstev zagotovila soudeležbo pri izgradnji zdravstvenega doma v Idriji po merilih, ki veljajo za manj razvite in obmejne občine v SR Sloveniji.
17.	člen
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo dajala solidarnostno pomoč občinski skupnosti socialnega skrbstva Idrija, če bo zaradi prenehanja proizvodnje živega srebra v rudniku Idrija prišlo do izpada načrtovanega dohodka občinske skupnosti socialnega skrbstva Idrija.
Da ne bi bilo ogroženo izvajanje programa socialnega skrbstva v občini Idrija, se skupnost socialnega skrbstva Slovenije in občinska skupnost socialnega skrbstva Idrija dogovorita o načinu ugotavljanja stanja in načinu nadomeščanja izpadlega dohodka.
18.	člen
Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije bo:
—	zagotovila izvajanje enotnega programa vzgoje za predšolske otroke, če skupnost otroškega varstva Idrija na podlagi dogovorjenih meril ne bi mogla zagotoviti izvajanja tega programa;
—	pospeševala razvoj vzgojno varstvenih zmogljivosti v občini Idrija v skladu z merili, ki jih bo določila skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah.
19.	člen
Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo skupaj z občinskimi izobraževalnimi skupnostmi:
—	zagotovila iz sredstev solidarnosti nadomestitev izpada dohodka za izvedbo enotnega programa osnovnega izobraževanja v občini Idrija;
—	zahtevke za investicije za kreditiranje graditve osnovnošolskih prostorov skupnosti za osnovno izobraževanje občine Idrija obravnavala po enakih merilih kot zahtevke iz manj razvitih območij v SR Sloveniji.
20.	člen
Kulturna skupnost Slovenije bo na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana spodbujala in pospeševala kulturno dejavnost v občini Idrija ob ustreznem lastnem deležu občine tako, 4a bo po dogovorjenih merilih za manj razvita območja prispevala k vzdrževanju obveznih strokovnih služb s kulturnega področja in pomagala pri razvoju knjižničarstva, pri kulturnih gostovanjih, pri gradnji in opremi kulturnega prostora ter pri vzdrževanju in obnovi kulturnih spomenikov in prispevala dogovorjene deleže za dejavnost mestnega muzeja v Idriji.
21.	člen
Tclesnokulturna skupnost SR Slovenije in tclesno-kulturna skupnost občine Idrija se bosta sporazumeli o načinu ugotavljanja morebitnega izpada dohodka za uresničevanje potreb delovnih ljudi in občanov na te-lesnokulturnem področju ter se dogovorili o načinu nadomeščanja tega dohodka.
III.	ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE ODBORA UDELEŽENCEV
22.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo v svojih letnih planih oziroma programih upoštevali naloge in ukrepe
iz tega dogovora in tekoče analizirali izvajanje nalog, ki so opredeljene s tem dogovorom, ter po potrebi sprejemali dodatne ukrepe za njihovo izvajanje.
Udeleženci se bodo zavzemali, da organizacije, ki zaposlujejo delavce rudnika, sklenejo sporazum, da bodo upoštevale minulo delo teh delavcev po enakih kriterijih, kot da so ga izpolnile v teh organizacijah, in da bodo omogočale delavcem rudnika prekvalifikacijo, ki bo omogočala uspešno vključitev v novo delo skladno z njihovo dosedanjo stopnjo strokovnosti.
23.	člen
Udeleženci dogovora sestavljajo koordinacijski odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor) ter imenujejo sekretariat in predsednika izmed članov tega odbora.
Odbor ima naslednje naloge:
—	spremlja izvajanje tega dogovora, ugotavlja probleme v zvezi z uresničevanjem z dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja udeležence dogovora;
—	skrbi za metodologijo za spremljanje socialnih in ekonomskih gibanj v občini Idrija in predlaga ukrepe za usklajevanje teh gibanj s cilji sprejete družbenoekonomske politike. Strokovna opravila v zvezi s to nalogo bo opravljal Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje na podlagi občasnega poročanja strokovnih služb udeležencev družbenega dogovora, kakor to določi odbor;
—	obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter jim predlaga rešitve;
—	koordinira akcijo udeležencev.
Odbor sprejme svoj poslovnik, s katerim podrobneje opredeli svoje delo.
24.	člen
Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega dogovora.
25.	člen
Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem takoj razpravljati odbor. Če se ob razpravi ne zagotovi odprava kršitve, obvesti odbor takoj vse udeležence dogovora o spornem primeru, hkrati predlaga tudi ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja.
V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, se bodo udeleženci zavzemali za sprejetje ustreznih predpisov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal.
26.	člen
Ta dogovor se lahko spremeni ali dopolni samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
27.	člen
K dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbeno-pravne osebe, ki s podpisom sprejmejo pravice in obveznosti, ki iz njega izhajajo.
28.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine občine Idrija, Zveza sindikatov Slovenije — Republiški svet, Gospodarska zbornica Slovenije, Rudnik živega srebra Idrija, Ljubljanska banka,
Beograjska banka — Temeljna banka Ljubljana, Jugobanka — sedež Ljubljana, Kreditna banka Koper, Kreditna banka Maribor, Sklad skupnih rezerv SR Slovenije, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Raziskovalna skupnost Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije, Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije, Izobraževalna skupnost SR Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije in Telesnokulturna skupnost SR Slovenije.
1534.
Na podlagi 272. člena statuta skupnosti pokojninskega in' invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74 in 27/76) je skupščina skupnosti na seji dne 16. decembra 1977 določila prečiščeno besedilo sklepa o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki se glasi:
SKLEP
o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju
strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za zavarovanec pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njihovo skupnost se ustanovi strokovna služba skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljnem besedilu: strokovna služba skupnosti).
2.	člen
Strokovna služba skupnosti opravlja strokovne zadeve v zvezi z izvajanjem zakonov, statuta skupnosti in drugih njenih splošnih aktov ter drugih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pripravlja analitsko in študijsko gradivo za odločanje samoupravnih organov skupnosti, spremlja izvajanje tega zavarovanja, skrbi za pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skrbi za redno opravljanje drugih zadev finančne narave za skupnost, opravlja administrativno delo v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z delom skupnosti.
Naloga strokovne službe skupnosti je tudi nuditi pravno in drugo pomoč zavarovanim osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim v zvezi z uveljavljanjem pravic in izpolnjevanjem obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Za uspešno opravljanje svojih nalog strokovna služba skupnosti sodeluje z organizacijami in društvi, ki predstavljajo zavarovance in upokojence, ter temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi delovnimi skupnostmi.
3.	člen
V soglasju s skupnostjo lahko strokovna služba skupnosti prevzame in opravlja dela tudi za druge or-
ganizacije oziroma skupnosti, če ima proste zmogljivosti in če to ne ovira dela za skupnost.
V	primeru, da strokovna služba skupnosti zaradi kadrovske zasedbe ali iz drugih razlogov ne more opraviti določenih nalog ali če je to bolj smotrno in racionalno, lahko skupnost izvršitev posameznih nalog poveri tudi drugim organizacijam ali skupnostim.
4.	člen
Strokovna služba skupnosti uporablja v svojem poslovanju žig skupnosti z označbo delovne enote strokovne službe.
H. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
5.	člen
Skupnost ustanavlja enotno strokovno službo skupnosti. Svoje delo opravlja strokovna služba skupnosti na sedežu skupnosti v Ljubljani in območnih enotah, ki so v:
1.	Celju za območje občin: Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Žalec, Brežice, Sevnica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah;
2.	Kopru za območja občin: Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna, Sežana;
3.	Kranju za območje občin: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič — z izpostavo na Jesenicah za območje občine Jesenice;
4.	Ljubljani za območje občin: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana šiška, Ljubjana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje z izpostavo v Trbovljah za območje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje;
5.	Mariboru za območje občin: Maribor, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož;
6.	Murski Soboti za območje občin: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona;
7.	Novi Gorici za območje občin: Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin;
8.	Novem mestu za območje občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško;
9.	Ravnah na Koroškem za območje občin: Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Velenje — z izpostavo v Velenju za območje občine Velenje.
6.	člen
Strokovna služba skupnosti opravlja vse naloge v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, zlasti pa:
V	delovnih enotah na sedežu skupnosti:
1.	pripravlja gradiva in predloge za samoupravne organe skupnosti, za njihovo normativno delo in določanje politike na posameznih področjih dela skupnosti ;
2.	opravlja plansko, študijsko in analitično delo v zvezi z izpopolnjevanjem in delovanjem sistema pokojninskega in invalidskega Zavarovanja;
[	3. daje pravno in strokovno pomoč zavarovanim
osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim v zadevah s področja pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
4.	koordinira in usmerja delo območnih delovnih enot in njihovih izpostav zlasti pri ugotavljanju pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter izvajanja rehabilitacije in zaposlovanja;
5.	instruira delavce v območnih delovnih enotah in njihovih izpostavah pri izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja;
5. strokovno obdeluje zahtevke v zvezi z uresničevanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
7.	skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v tej zvezi pripravlja gradiva;
8.	skrbi za varstvo delovnih invalidov, njihovo usposabljanje in zaposlovanje v skladu s posebnim programom skupnosti za opravljanje teh nalog, koordinira in usmerja delo območnih delovnih enot in njihovih izpostav v tej zvezi;
9.	opravlja finančne in knjigovodske zadeve skupnosti in skrbi za pravilno in sprotno pobiranje prispevkov;
10.	obračunava in izplačuje pokojnine in druge dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
11.	vodi matično evidenco zavarovancev in upokojencev;
12.	organizira in opravlja elektronsko obdelavo podatkov;
13.	opravlja premoženjske-pravne zadeve za skupnost;
14.	skrbi za organizacijo in napredek strokovne službe in za strokovno usposabljanje delavcev strokovne službe;
15.	skrbi za uresničevanje dogovorjene kadrovske politike in uresničevanje družbenega standarda delavcev strokovne službe skupnosti;
16.	opravlja druga strokovna in administrativno-tehnična opravila za skupnost ter skupnost starostnega zavarovanja kmetov, v skladu s posebnim dogovorom pa tudi za posebno sodišče združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
V območnih delovnih enotah:
1.	opravlja strokovno delo za dele skupnosti v občinah na svojem območju;	v
2.	daje pravno in strokovno pomoč zavarovanim osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim v zadevah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
3.	strokovno obdela zahteve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
4.	strokovno obdela zahteve za ugotovitev pokojninske dobe;
5.	skrbi za izvajanje rehabilitacije in zaposlovanja
delovnih invalidov;	(
6.	obračunava in izplačuje nadomestila iz invalidskega zavarovanja;
7.	sprejema in preverja dokumentacijo za matično evidenco o zavarovancih in upokojencih;
8.	vodi predpisane statistike in evidence s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
9 opravlja druga strokovna in administrativno-tehnična opravila za skupnost, skupnost starostnega
zavarovanja kmetov ter za posebno sodišče združenega dela v skladu s posebnim dogovorom.
V izpostavah območnih delovnih enot:
1.	opravlja strokovno delo za dele skupnosti v občinah na svojem območju;
2.	nudi pravno in strokovno pomoč zavarovani« osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim v zadevah s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov;
3.	pripravlja zahtevke za uveljavljanje pravic i; pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter strokovno obdela zahtevke za uresničevanje pravic do rehabilitacije in zaposlitve;
4.	strokovno obdela zahteve za ugotovitev pokojninske dobe;
5.	skrbi za izvajanje določb o pravici do poklicne rehabilitacije in zaposlitve;
6.	obračunava in izplačuje nadomestila iz invalidskega zavarovanja;
7.	sprejema in preverja dokumentacijo za matično evidenco o zavarovancih in upokojencih;
8.	vodi predpisane statistike in evidence s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
7. člen
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe skupnosti se določijo s samoupravnim sporazumom.
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8.	člen
. Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o organizaciji strokovne službe skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki ga je skupščina skupnosti sprejela na seji 26. 6. 1975, vendar se določbe tega sklepa začasno še uporabljajo, dokler strokovna služba skupnosti s svojim samoupravnim aktom ne določi in uveljavi organizacije strokovne službe skupnosti.
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. S-130/19-77
Ljubljana, dne 16. decembra 1977.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
• Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1535.
Na podlagi 17. In 18. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS. št. 38/74) je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 26. decembra 1977 sprejela
SKLEP
1. Zdravstvena skupnost Slovenije pristopa k posebnemu sodišču združenega dela s sedežem v Ljubljani, ki ga je ustanovila Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja
kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7/77), če ustanovitelji sodišča s tem soglašajo.
2.	Skupno posebno sodišče združenega dela iz 1. točke tega sklepa odloča na področju zdravstvenega varstva na prvi stopnji o vseh sporih iz družbenoekonomskih ter drugih samoupravnih odnosov, ki nastajajo na ravni Zdravstvene skupnosti Slovenije in so v zvezi z njenimi pristojnostmi, predvsem pa o sporih:
a)	ki izvirajo iz svobodne menjave dgla v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije;
b)	v zvezi z združevanjem in porabo združenih sredstev za enotni ter skupni program zdravstvenega varstva;
c)	v zvezi s pravico občinskih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji, da ustanovijo Zdravstveno skupnost Slovenije ali se iz nje izločijo, v zvezi s samoupravnimi odnosi v skupnosti oziroma v statusnih sporih nasploh;
č) v zvezi z določitvijo in izvajanjem nalog kadrovske ter štipendijske politike na področju zdravstvenega varstva;
d)	v zvezi z razporeditvijo zdravstvenih organizacij združenega dela v SR Sloveniji in opredelitvijo njihovih zmogljivosti ter medsebojno delitvijo dela;
e)	v zvezi z obsegom pravic in obveznosti iz enotnega programa zdravstvenega varstva;
f)	v zvezi z Izpolnjevanjem obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih podpisnik je Zdravstvena skupnost Slovenije.
3.	Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki sc nanašajo na ustanovitev, organizacijo, delovanje in financiranje skupnega posebnega sodišča združenega dela se natančneje uredijo s sporazumom med Zdravstveno skupnostjo Slovenije in Skupnostjo pokojninskega ter invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji.
4.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije
dr. Srečko Koren 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE
1536.
Na podlagi 22. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), 11. in 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Dolenjske je skupščina območne vodne skupnosti na svoji
VII.	redni seji dne 12. decembra 1977 ob sklepčnosti na glasovanju v obeh zborih sprejela
SKLEP
za povišanje tarif vodnega prispevka za leto 1978 v višini 16 */o na enotne tarife sprejete v letu 1977 s samoupravnim sporazumom o osnovah plana razvoja vodnega gospodarstva območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1976—1980
I
Tarife za leto 1978 so po tem sklepu naslednje:
•It od davčne osnove
Splošni vodni prispevek
Vodni prispevek od uporabljene in
onesnažene vode	1,0
— električna energija	• 0,0104 din/kv
— uporabljena in izkoriščena voda a) polna tarifa	0,95 din/nv'
b) popustniki — Salonit Anhovo TOZD Rudnik Globoko	0,34 din/m3
(za mokro separacijo 116-10) — Rudnik Senovo (za mokro separacijo	
112-12)	0,10 din/m:l
— Kremen Novo mesto (za mokro separacijo 116-10)	0,34 din/m:l
— Papirnica Radeče (123-10)	0,33 din/m'1
— Djuro Salaj Krško za celulozo (123-10)	0,09 din/m-1
za papir in lesovino (123-10)	0,34 din/m-1
— Novoteks Novo mesto za tekstilno (124-10)	0,46 din/m3
za predilnico Metlika (124-10)	0,46 din/nv'
— »Novoles« Novo mesto-Straža	
proizvodnja vezanih plošč (122-12)	0,58 din/m3
— onesnažena voda a) polna tarifa	32,00 din/E
b) popustniki — Salonit Anhovo, TOZD Rudnik Globoko (za mokro separacijo 116-10)	18,36 din/E
— Rudnik Senovo (za mokro separacijo 116-12)	4,62 din/E
— Kremen Novo mesto (za mokro separacijo 116-10)	18,36 din/E
— Papirnica Radeče (123-10)	11,02 din/E
— Djuro Salaj Krško za celulozo (123-10)	4,62 din/E
za papir in lesovino (123-10)	9,18 din/E
— »Novoles« Novo mesto-Straža proizvodnja vezanih plošč (122-12)	13,60 din/E
Vodni prispevek od potrošene pitne vode	•/• od davčne osnove 0,41 din/m*
Vodni prispevek od obrtne dejavnosti 1,0	
Vodni prispevek od katastrskega dohodka	^	Od K. D. 2,67
Pripomba: pri popustnikih je poleg povišanj a za 16 %> še 20 %> letnega avtomatičnega povišanja med po-ppstniško in polno tarifo za onesnaženo vodo (10. člen samoupravnega sporazuma).
II
Ta sklep se objavi v Uradnem lisu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od L januarja 1978.
Območna vodna skupnost Dolenjske Novo mesto
Predsednik skupščine
Jože Grubič, kmet. inž. 1. r.
OBMOČNA VODNA SKUPNOST MURA
1537.
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti za vodno območje Mure, 14. člena samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976 do 1980 na vodnem območju Mure in 21. člena statuta OVS Mura je skupščina območne vodne skupnosti Mura na VI. zasedanju dne 9. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto 1978 I
Za zagotovitev normalne izvedbe fizičnega obsega del, kot jih predvideva sprejeti srednjeročni načrt razvoja vodnega gospodarstva na vodnem območju Mure, se za leto 1978 povečajo za 16 °/o vse tarife vodnega prispevka iz leta 1977, ki so navedene v sprejetem samoupravnem sporazumu o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure.
n
Na podlagi 14. člena in ostalih določil samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976—1980 na vodnem območju Mure z dne
12.	decembra 1975 (Uradne objave občin Pomurja, št. 19/76) ter upoštevajoč točko 1 tega sklepa z manjšimi zaokrožitvami znašajo tarife za leto 1978 v višini, kot so prikazane v tabeli, ki je sestavni del tega sklepa.
Popustniki za izkoriščeno ali uporabljeno vodo so navedeni v 9. členu samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev, za onesnaženo vodo pa v 10. členu s tem, da tarifa v višini 13 din za E velja le za Tovarno lepenke Ceršak in Sladkogorsko tovarno Sladki vrh.
TARIFE VODNEGA PRISPEVKA ZA LETO 1978
Zap. št. Vrsta vodnega prispevka	Enota mere	Polna tarifa	Popustnlšk tarifa
1. Splošni vodni prispevek	•/o	1,35	
2. Vodni prispevek od izkoriščene	Kwh/din	0,004	
ali uporabljene vode	m-Vdin	0,95	0,45
3. Vodni prispevek od onesnažene vode.	E/din	31,00	13.00 17.00
4. Vodni prispevek od pitne vode	mVdin	0,40	_
5. Vodni prispevek od naplavin (gramoz, mivka ipd.)	mVdin	16,50	
6. Vodni prispevek od katastrskega dohodka iz 11. člena samoupravnega sporazuma — pod a) in b)	»/o	4,50	
— pod c)	o/o	4,00	—
— pod č)	•/o	3,00	—
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, nove tarife vodnega prispevka pa se uporabljajo od 1. januarja 1978 dalje.
Murska Sobota, dne 9. decembra 1977.
Predsednik
skupščine Območne vodne skupnosti Mura
Stefan Hajdinjak, dipl. ek. 1. r.
4
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1538.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in na
40.	seji zbora občin dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Skupščine mesta Ljubljane za leto 1977
1.	člen
V odloku o proračunu mesta Ljubljane za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15-875/77) se spremeni 1. člen tako, da glasi:
din
Skupni prihodki mestnega proračuna za leto 1977 znašajo	222,696.716
od tega se razporedi v posebnem delu proračuna za:
—	skupne mestne zadeve	215,532.056
—	vzajemno prelivanje med občinami
v SR Sloveniji	7,164.660
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo	—
2.	člen
V 2. členu odloka o proračunu Skupščine mesta Ljubljane se znesek din 202,700.000 nadomesti z zneskom 212,510.428 din, odstotek odstopljenih sredstev se
spremeni tako, da glasi:	•i,
Ljubljana Bežigrad	41,43
Ljubljana Center	62,65
Ljubljana Moste-Polje	15,60
Ljubljana Šiška	28,36
Ljubljana Vič-Rudnik	22,63
3.	člen
Ta odlok velja po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se do 31. 12. 1977.
St. 400-11/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Kovič Tone, dipl. inž. 1. r.
Pregled In razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za leto 1977
Vrsta	Prihodki		Skupaj din	namen	Razpored prihodkov		Skupaj din
7	Prispevki iz proračunov drugih druž-		01	Dejavnost družbenopolitičnih skup-	
	benopolitičnih skupnosti			nocti	129,703.915
	Občina Ljubljana Bežigrad	40,451.000	02	Ljudska obramba	10,807.000
	Občina Ljubljana Center	102,982.000	03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	Občina Ljubljana Moste-Polje i	10,505.000		nizacij	10,258.141
	Občina Ljubljana Šiška	33,716.000	04	Negospodarske investicije	16,354.000
	Občina Ljubljana Vič-Rudnik	24,856.000	05	Zdravstveno varstvo	78.000
	Skupaj	212,510.428	06	Znanstvena dejavnost	3,550.000
6	Lastni prihodki upravnih organov	9,201.232	10	Komunalna dejavnost	42,549.000
9	Prenešena sredstva	985.056	13	Odstopljeni prihodki	7,164.660
			 " '		17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz preteklih let	100.000
	—'		18	Sredstva rezerv	2,132.000
	Skupaj prihodki	222,696.716		Skupaj razhodki	222,696.716
1539.
Na podlagi 16., 23., 26. in 31. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) „er 51. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 40. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in na 40. seji zbora občin dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna mesta Ljubljane v I. trimesečju 1978
1.	člen
Do sprejetja proračuna mesta Ljubljane za leto 1978 se bodo začasno, vendar najdlje do 31. marca 1978, financirale naloge, ki so skupnega pomena za mesto na podlagi trimesečnega načrta prihodkov ter njihove razporeditve, v skladu z določbami odloka o proračunu mesta Ljubljane za leto 1978 (Uradni list SRS, št. 15/77).
2.	člen
Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne srhe presegati 25 %> vseh sredstev, razporejenih z odlokom proračuna v letu 1977.
3.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje dela državnih organov mesta Ljubljane.
4.	člen
Bilančni pregled prihodkov in odhodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna mesta Ljubljane za leto 1978.
5.	člen
Sredstva, dana v obdobju začasnega financiranja Zvezi komunalnih skupnosti ljubljanskih občin za skupno komunalno porabo (razen postavk: 66, 67, 68, 69, 70, 72 in 73 posebnega dela proračuna) in Skupnosti za varstvo pred požarom mesta Ljubljane za gasilsko brigado se po sprejemu samoupravnega načina zbiranja sredstev poračunajo za čas, ko samoupravni mehanizem zbiranja sredstev začne veljati.
Samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega odstavka morata dodatna sredstva iz proračuna vrniti proračunu mesta najkasneje 4o 30. aprila 1978.
6.	člen
Prihodki, ki jih državni organ prejme po pogodbah, zaračuna s poprečninami ter vplačana razlika v ceni od prodaje zaračunljivih tiskovin in obrazcev so izvirni prihodek proračuna mesta — prihodki državnih organov.
Sredstva iz prejšnjega člena pripadajo državnemu organu, ki jih je z upravljanjem svojega delokroga dosegel ter se mu priznajo v skladu s predloženim programom dejavnosti.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine .mesta Ljubljane je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega mesečnega
dotoka proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna SkupSčine mesta Ljubljane.
St. 400-10/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
8.	člen
Odlok se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in prične veljati s 1. januarjem 1978.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Kovič Tone, dipl. inž. 1. r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna mesta Ljubljane za I. trimesečje 1978
Vrsta
prih.
Prihodki
Skupaj
din
Prispevki iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti
Občina Ljubljana	Bežigrad	8,200.000
Občina Ljubljana	Center	29,600.000
Občina Ljubljana	Mostc-Polje	2,200.000
Občina Ljubljana	Šiška	7,700.000
Občina Ljubljana	Vič-Rudnik	6,300.000
Skupaj	54,000.000
Lastni prihodki upravnih organov	1,700.000
Skupaj prihodki
55,700.000
namen	Razpored prihodkov			Skupaj din
01	Dejavnost družbenopolitičnih nosti	skup-	35,948.000
02	Ljudska obramba		2,700.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih nizacij	orga-	2,490.000
04	Negospodarske investicije		1,961.000
06	Znanstvena dejavnost		300.000
10	Komunalna dejavnost	*		11,084.000
17	Obveznosti iz preteklih let		660.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva		557,000
	Skupaj razpored prihodkov .		55,700.000
1540.
Na podlagi prvega odstavka 42. člena in 3. odstavka 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 39. seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in na 40. seji zbora občin dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK	.	»
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin
SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju ljubljanskih občin plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po prvem členu tega odloka se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območja, zajetega z urbanističnim ali zazidalnim načrtom.
OPROSTITEV VPLAČILA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
3.	člen
Nadomestilo se ne more predpisati za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče v primerih, ki so predpisani v prvem odstavku 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in še v naslednjih primerih:
—	če se uporablja za socialne (domove za ostarele), zdravstvene, vzgojno-izobraževalne (vrtci, šole, dijaški domovi), kulturne, telesno kulturne in raziskovalne namene,
. — na katerem so komunalni objekti in napravo, javne ceste in železniške tirno naprave in z njimi neposredno funkcionalno povezane obratovalne naprave,
—	če ga pooblaščena organizacija za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča pripravlja in opremlja za oddajo,
—	če je del eksploatacijskega območja za mineralne surovine.
4.	člen
Plačila nadomestila se za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil novo družinsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti vlogo pri občinskem upravnem organu za komunalne zadeve.
5.	člen
Občani, ki prejemajo družbeno denarno pomoč, so na njihovo vlogo za vsako koledarsko leto posebej, lahko oproščeni plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Plačila nadomestila, se oprosti tudi najemnik oziroma lastnik stanovanjskih prostorov, če občinski upravni organ za komunalne zadeve ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje.
NADOMESTILO ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE
6.	člen
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od m1 uporabne tlorisne površine stanovanjskih prostorov, to je zaprtih prostorov stanovanja, kamor

se štejejo tudi zaprti garažni prostori za osebni avtomobil, ne glede na to, ali je garaža v stavbi ali v posebnem objektu in ne glede na njeno oddaljenost od bivalnih prostorov.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi tudi od m2 uporabe tlorisne površine poslovnih prostorov s pritiklinami, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Poslovni prostori so tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
7.	člen
Višina nadomestila je določena po conah mesečno in sicer:
—	za stanovanjske prostore, garaže za osebne avtomobile, last posameznega občana in objekte družbenega standarda, od tlorisne površine
CONA
i	n	m
nadomestilo din/m1	0,525	0,35	0,175
—	za poslovne prostore in druge zgrajene prostore, ki se uporabljajo za gospodarske in druge dejavnosti, od tlorisne površine
CONA
i	II	m
nadomestilo din/m*	0,525	0,525	0,525
—	za poslovne prostore na mestih, ki so pridobitno posebno ugodna, od tlorisne površine (ne glede na Cono) 1,00 din/m2
—	za poslovne prostore na prostem (nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem) nadomestilo (ne glede na cono) 0,35 din/m2
—	za nezazidano stavbno zemljišče
CONA
i	n	m
nadomestilo din/m2	0,245	0,175	0,80
Opis meja con na območju ljubljanskih občin je sestavni del tega odloka.
ZAVEZANCI PLAČEVANJA NADOMESTILA
8.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik, oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
9.	člen
Nadomestilo se plačuje občini mesečno za nazaj.
10.	člen
Zavezanci plačevanja nadomestila, ki še niso prijavili osnov za odmero nadomestila, so te dolžni prijaviti občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni javiti občinskemu upravnemu organu za komunalne zadeve najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
KAZENSKE DOLOČBE
11.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec nadomestila, če:
a)	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila (10. člen),
b)	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila (10. člen).
Z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
12.	člen
Z denarno kaznijo do 2.000 "dinarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz 10. člena tega odloka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na ureditvenem območju mesta Ljubljane skupaj z opisom meja con na območju mesta Ljubljane za prispevek za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 3 in 4/75), vendar so zavezanci tega nadomestila dolžni plačevati znesek po odločbah, ki so bile izdane na podlagi citiranega odpravljenega odloka, dokler se jim ne odmerijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v skladu s tem" odlokom.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-10/77	" "
Ljubljana, dne .29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. L r.
OPIS MEJA CON NA OBMOČJU LJUBLJANSKIH
OBČIN ZA NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
I.	CONA
V	občini Ljubljana Bežigrad
Ves predel mesta, ki poteka na zapadni strani do Kamniške železniške proge do višine ulice Ježica, na severu poteka po ulici Ježica (leva in desna stran) vključno hiša Kaličnikov trg št. 14 preko Titove ceste po Ulici Bratov Jakopičev do ulice Mala vas. Na vzhodni strani poteka meja po Ulici Mala vas preko polja na Stožensko ulico mimo hiše št. 9, preko polja vse do Dečkove ulice št. 23, po Koželjevi ulici mimo Zal nato po Savski cesti in Smartinski cesti do železniškega podvoza. Od Šmartinskega železniškega podvoza po Vilharjevi ulici desna stran (meja z občino Ljubljana Center) do železniškega nadvoza na Titovi cesti, kjer se stika s- Kamniško progo.
V	občini Ljubljana Center:
Celotno območje občine z izjemo zelenih površin na Gradu, v Tivoliju in na Golovcu.
V	občini Ljubljana Moste-Polje:
Ves predel mesta z vključno na severu naselje Nove Jarše, podjetjem »Žito« in aerodrom na vzhodu poteka po meji med k. o. Moste in k. o. Slape, tako da zaseže aerodrom in »Toplarno«, izloči pa avtodrom, na jugu gre po Ljubljanici in Gruberjevem prekopu, tako da zajame še Hradeckega cesto, na zahodu pa gre do meje občine Ljubljana Center (dolenjska žel. proga) in do občine Ljubljana Bežigrad (Smartinska in Savska cesta).
Iz dosedanje II. cone preide v I. cono območje novega Stepanjskega naselja.
V	občini Ljubljana Šiška:
Ves predel mesta, ki seže na jugozahodu do zelenega pasu (Tivoli, Šišenski hrib), tako da zajema zemljišča ob Celovški cesti, Pod gozdom, Vodnikovi cesti, Pod hribom in ob Matjanovi poti, nadalje po Večni poti do križišča s Koseško cesto, obide gostišče »Tik-veš« do Koseškega bajerja, ga obide po severni strani, dalje po južnem robu soseske SS 9 Koseze do opuščene trase obvozne železnice in po njej na sever do Zapuške ceste in dalje do meje med kat. občinama Dravlje in Šentvid, tako da zaseže v prvo cono Tovarno dekorativnih tkanin, prečka gorenjsko žel. progo s tem, da vključi industrijski predel Iskre vse do meje kat. občine Ježica. Severozahodna meja poteka do tromeje kat. občine Dravlje, Šentvid in Ježica v širini industrijskega predela Litostroja in Mestne plinarne do Vodovodne ceste s tem, da zajame zemljišča ob Strojevi ulici do kamniške železniške proge. Jugovzhodni del meje prve cone pa je meja z občino Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Center (kamniška in tržaška železniška proga).
I
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Ves predel mesta, ki zajema na jugu zemljišča ob Dolenjski cesti izvzemši zeleni pas *na Golovcu do naselja Sp. Rudnik kjer prečka Dolenjsko cesto ter poteka ob železniški progi do ceste, Ulica borcev za severno mejo in po tej cesti dalje do potoka Veliki Ga-Ijevec, po Velikem Galjevcu do Ižanske ceste in Ižanski cesti do Karlovškega mostu in meje z občino Ljubljana Center, od tu po meji do sotočja Grubarjevega prekopa in po Malem grabnu do Žirovnikove ulice, po desni strani Žirovnikove ulice do Tržaške ceste in v isti smeri do železniške proge Ljubljana—Postojna, nato zahodno od viškega pokopališča do zemljišč, ki leže 50 m južno od Ceste dolomitskega odreda, 50 m južno ob Cesti dolomitskega odreda do Malega grabna, po Malem grabnu v smeri proti Jezu do Gradaščice, po Gradaščici do Ceste na Vrhovce po poti mimo spomenika NOB in ob gozdni meji do ceste XXVI, po cesti XXVI do Ceste na Bokalce, po Cesti na Bokalce do Ceste na Vrhovce, po cesti na Vrhovce do Vrhovcev c. X. Po cesti X. do cestnega rezervata, po meji cestnega rezervata do Glinščice, po Glinščici do Biotehnične fakultete od tu do Drenikovega vrha ter po poti do meje z občino Ljubljana Center. II.
II. CONA .
Zajema vsa ostala mestna zemljišča, ki niso zajeta v I. coni na območju mesta, ki ga opredeljuje generalni urbanistični plan mesta Ljubljane.
V	občini Šiška pa spada v II. cono še območje Preske na jugozahod do gozdne meje, na zahod do zahodne meje pare. št. 440 k. o. Preska, kjer meja prečka cesto Preska—Goričane in se obrne na severozahod do jugozahodnega vogala, pare. št. 837/14 k. o. Preska, po njeni zahodni meji do reke Sore, po njej na vzhod do železniškega mostu, po progi na severozahod ca. 150 m, po ježi na sever do severnega daljnovoda, ki poteka severno od Svet j a, ter se po njem obrne na vzhod, prečka cesto Ljubljana—Kranj, poteka do Zbiljskega jezera, nato po Savi navzdol še ca. 700 m, južno od sotočja, kjer se obrne na jugozahod, ter gre jugovzhodno od naselja Preska do gozdne meje in po njej na severozahod.
III.	CONA
Zajema:
V	občini Ljubljana Bešigrad:
V	izvenureditveno območje občine Ljubljana Bežigrad so razvrščena naslednja naselja: Ježa, Nadgori-ca, Šentjakob, Podgorica, Brinje, Beričevo, Videm in Dol.
V	občini Ljubljana Šiška območje:
1.	Krajevne skupnosti Podutik,
2.	Krajevne skupnosti Stanežičc-Mcdno in
3.	Celotno ureditveno območje, ki ni zajeto v II. coni, celotno ureditveno območje Medvod, ki ni zajeto v II. coni, to je ves predel Medvod, ki sega na jugozahodu do gozdne meje Preska, Vaš, Goričan in Rakovnika vključno s posameznimi zajedami, dalje sega na zahod do tovarne Color, kjer meja prečka cesto Medvode—Sora in se obrne proti severozahodu, kjer sc po ca. 300 m obrne proti severozahodu in prečka Soro in dalje železniško progo ca. 120 m scverozahod-neje od cerkve sv. Petra in Pavla. Nad cerkvijo se meja obrne proti severu in prečka daljnovod, ki poteka med Senico in seniškim poljem, ter se po prečkanju obrne na severozahod ter gre meja dalje ob daljnovodu do meje občine Ljubljana Šiška in Škofja Loka in po njej na sever iir'vzhod do ceste Medvode— Kranj, ter po njej na jugovzhod, kjer se ca. 150 m pred severno črpalko obrne na vzhod, prečka Zbiljsko jezero, se po prečkanju obrne na jugozahod do daljnovoda, ki poteka med Verjem in gozdom, in ob njem severozahodno nad Verjem in Zg. Pirničami do nove pirniške šole, kjer se obrne na vzhod in po gozdni meji do ceste Smlednik—Tacen, ter po njej na jug. 200 m južno od odcepa v Zg. Pirniče se obrne na zahod, gre severno od Vikerč, do kolena Save, po njej in meji ureditvenega območja mesta Ljubljane severno ob Motelu Medno do ceste Medvode—Golo brdo, sc tu obrne in gre po njej rta jug do vasi Seničica, kjer so obrne na zahod do gozdnega roba na jugu Medvod in po njem proti severozahodu.
V	III. cono spada tudi območje bivšega ožjega gradbenega okoliša naselja Tacen, kjer poteka meja od izhodiščne parcele št. 386/4 proti severu po pare. št. 385, 384/1, 382/2 in 382/1, dalje proti vzhodu po pare. št. 383/1, 384/7 in 384/4 ter dalje proti jugu po pare. št. 385 ob vzhodni posestni meji pare. št. 385 in zajema mejne parcele na južni strani pare. št. 386/2, 386/3, 386/6 in 386/5 k. o. Tacen.
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Jugovzhodni predel mesta, katerega severna meja poteka od občinske meje z občino Ljubljana Moste-Polje po grebenu Debelega hriba in Dolenjske ceste in
to po parcelni meji med parcelami 209/2 in 209/1 k. o. Rudnik prek Dolenjske ceste na zahodni rob cestišča, ob robu proti meji katastrske občine Rudnik in Karlovško predmestje po katastrski meji do ceste na Požaru — po južnem robu ceste na Požaru do Lahovega štradona, po južnem robu Lahovega štradona, do štra-dona čez Proščo po vzhodnem robu tega štradona do Išče, po desnem bregu Išče do mostu na Peruzzijevi cesti, po severnem robu Peruzzijeve ceste proti Ižanski cesti, prek Ižanske ceste, severnem robu ceste v Crno vas do Volarjevega štradona in po zahodnem robu Volarjevega štradona do Ljubljanice — dalje po desnem bregu Ljubljanice do mestne meje.
X
OPIS PREDELOV, KI SO PRIDOBITNO POSEBNO UGODNI:
V	občini Ljubljana Bežigrad:
Predel mesta, ki omejujejo ceste: Smartinska— Vilharjeva—Robbova — Peričeva — Kržičeva—Titova — Samova—Ravbarjeva—Ulica Bežigrad; v ta predel mesta se štejeta obe strani navedenih cest.
V	občini Ljubljana Center:
Predel mesta, ki ga omejujejo tele ulice in ceste: Prešernova cesta — vzhodna stran ceste, Aškerčeva cesta—Cojzova cesta—Levstikov trg—Grajski predor— Streliška ulica—Zrinjskega ulica—Poljanska cesta— Ambrožev trg—Rozmanova ulica—Maistrova ulica— Masarykova cesta—Trg OF—Prešernova cesta.
V	občini Ljubljana Moste—Polje:
Predel mesta, ki ga predstavlja zazidalni kare Soseske MS-1 (Center), omejen s cestami: Zaloško—Proletarsko—Rojčevo—Pokopališko; v ta predel se štejeta obe strani navedenih cest.
V	občini Ljubljana Šiška:
Predel mesta, ki predstavlja območje omejeno: Po železniški progi do Černetove ulice, po Černetovi ulici in Aleševčevi ulici do Celovške ceste, po Celovški cesti do južnega roba Soseske SŠ-6 in naprej po Celovški cesti do meje z občino Ljubljana—Center.
V	občini Ljubljana Vič-Rudnik:
Mestni predel na vpadnicah Tržaške in Dolenjske ceste do meje ožjega gradbenega okoliša, šteto obojestransko in v oddaljenosti 50 m od roba ceste.
1541.
Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77), 24. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta .Ljubljane na 39. seji zbora združenega dela dne 29. decembra /1977 in na 40. seji zbora °bčin dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo •'bjektov in naprav individualne komunalne porabe na območju ljubljanskih občin
1.	člen
S tem odlokom se uvede prispevek uporabnikov za financiranje razširjene reprodukcije, kar pomeni oblikovanje trajnega vira sredstev za financiranje objektov in naprav individualne komunalne porabe.
2.	člen
Uporabniki individualnih komunalnih storitev plačujejo prispevek ob ceni komunalnih storitev: kanalščine din 0,65 za kub. m potrošene vode vode din 0,30 kub. m potrošene vode ogrevane toplote din 57,45 za obračunano Gcal plin iz omrežja din 0,0595 za 1000 Kcal porabljenega plina
Sredstva prispevka iz 1. odstavka tega člena se uporabljajo za odplačilo anuitet najetih kreditov za izgradnjo objektov in naprav individualne komunalne porabe, ki so predvideni s plani in programi.
3.	člen
Uporabniki javnih tržnih površin plačujejo prispevek ob uporabnini:
—	za prosti trg — 2 din na dan za kvad. m prodajne površine
—	ob rezervaciji — 50 din mesečno za rezervirano vogalno prodajno klop; 40 din mesečno za rezervirano prodajno klop v vrsti
—	za stalna prodajna mesta v pokritih tržnicah — 25 din mesečno za kvad. m prodajne površine
Sredstva prispevka se uporabljajo za odplačilo anuitet najetih kreditov za izgradnjo tržnih površin in tržnic predvidenih s plani in programi ter za združevanje sredstev za sofinanciranje teh objektov.
4.	člen
Zbrana sredstva prispevkov iz 2. in 3. člena tega odloka se zbirajo ločeno na posebnih računih komunalnih skupnosti in se uporabljajo za skupne programe zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin ločeno po dejavnostih.
5.	člen
Prispevek za razširjeno reprodukcijo- komunalnih objektov in naprav iz 2. in 3. člena tega odloka se plačuje od 1. 1. 1978 dalje.
6.	člen
Upravljalec sredstev zbranih po 2. in 3. členu tega odloka je dolžan do 20. oktobra vsakega leta podati Skupščini mesta Ljubljane poročilo o zbranih in namensko uporabljenih sredstvih ter program za naslednje leto.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
1542.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72), 150. člena statuta SML (Uradni list SRS, št. 13/74) in 2. ter
17.	člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 279. seji dne 20 decembra 1977 sprejel
SKLEP
o potrditvi odmika od sprejetega generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane (Glasnik št. ti/66) za prizidavo k obstoječemu objektu upravne zgradbe v Ljubljani, Vilharjeva 33
1
, Dovoli se odmik od generalnega plana in s tem prizidava poslovnih prostorov k obstoječemu objektu upravne zgradbe v Ljubljani, Vilharjeva 33.
2
Odmik iz 1. točke tega sklepa v načelu ponazarja programski idejni načrt pisarniških prostorov Uprave za inšpekcijske službe v Ljubljani, ki ga je izdelal Slovenija projekt v novembru 1977 pod številko projekta Ex 3553/1 in kateri predstavlja osnovo naročilu za izdelavo lokacijsko tehnične dokumentacije.
i	3
Odmik od generalnega plana je skladen z bodočo izrabo prostora, kar so ugotovile strokovne službe Republiške skupnosti za ceste, Ljubljanski urbanistični zavod, občinska in mestna služba za urbanizem.
4
Dovoljeni odmik se mora upoštevati pri novelaciji Urbanistične dokumentacije in odlokih.
5
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1239/1-77
Ljubljana, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane
Albin Vengust 1. r.
1543.
Na podlagi 6. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin je skupščina zveze komunalnih skupnosti za območje ljubljanskih občin na 2. seji dne 29. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o naj višjih cenah za uporabo toplotne energije
I	.
Komunalni energetiki za proizvodnjo in prodajo toplotne energije se določi najvišje cene za uporabo toplotne energije za ogrevanje prostorov in ogrevanje potrošene vode, ki znašajo:
—	poprečna prodajna cena
—	ogrevanje stanovanjskih prostorov
—	ogrevanje poslovnih prostorov
—	ogrevanje potrošene vode z nazivno temperaturo 60° ,za gospodinjstvo
—	ogrevanje potrošene vode z z nazivno temperaturo 60° za ostale potrošnike
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 19/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
1544.
Na podlagi 4. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin je skupščina Zveze komunalnih skupnosti za območje ljubljanskih občin na 2. seji dne 29. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o prispevku za zamenjavo dotrajanega plinomera I
Prispevek za zamenjavo dotrajanega plinomera znaša 11,80 din na mesec.
II
Prispevek za zamenjavo dotrajanega plinomera bo Plinarna Ljubljana obračunavala v enakih mčsečnih meških, neodvisno od količine porabljenega plina.
III
Sredstva zbrana iz prispevka za zamenjavo dotrajanega plinomera in njihova uporaba, se morata ločeno evidentirati v internih bbračunih Plinarne.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 20/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin
Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
280,81 din/Gcal
269,55 din/Gcal 292,00 din/Gcal
16,90 din/m3
21,80 din/m3
IMS.
Na podlagi 4. alinee 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin je skupščina Zveze komunalnih skupnosti za območje ljubljanskih občin na
2.	seji dne 29. decembra 1977 sprejela
SKLEP
o pogojih nabave in namestitve plinomerov Plinarne Ljubljana
I
Stroški prve nabave in namestitve plinomera bremenijo investitorja.
Zamenjavo dotrajanih plinomerov izvrši na zahtevo urada za kontrolo meril in plemenitih kovin Plinarna iz sredstev prispevka za vzdrževanje in zamenjavo.
II
Za stroške kontrolnih pregledov plinomerov vsaki 2 leti, rednih pregledov in popravil vsakih 5 let ter zamenjavo dotrajanih plinomerov plačuje potrošnik Plinarni mesečni prispevek za vzdrževanje in zamenjavo. Višina prispevka za vzdrževanje in zamenjavo se določa po enakem postopku kot prodajne cene plina.
III
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 18/77
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
skupščine Zveze komunalnih skupnosti na območju ljubljanskih občin	f
Janez Sluga, dipl. inž. arh. 1. r.
BREŽICE
1546.
Na podlagi določb 202, člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah' odloka o proračunu za leto 1977
1.	člen
Spremeni se 1. člen odloka o proračunu občine Brežice za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 16/77) in pravilno glasi:
Proračun občine Brežice za leto 1977 obsega:
din
—	dohodek v znesku	34,917.080
—	razporejene izdatke .	32,498.687
—	presežek dohodkov nad	Izdatki	2,418.313
2.	člen
Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1977.
St. 400-6/77
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice Franc Skinder 1. r.
1547.
Na podlagi določila 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v I. polletju 1978 SR Slovenije in 202. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Brežice v prvem četrtletju 1978
1.	člen
Glede na določbe 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) se potrebe uporabnikov, ki se financirajo iz proračuna občine Brežice v prvem četrtletju 1978 do sprejetja proračuna občine Brežice za leto 1978 začasno financirajo na podlagi proračuna za leto 1977.
2.	člen
V času začasnega financiranja se smejo izdatki proračuna občine Brežice izvrševati največ v višini 25°/» na izdatke proračuna občine za leto 1977.
Začasno financiranje se izvaja na podlagi trome-sečnega načrta, ki ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Brežice.
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Brežice za leto 1978 in se morajo izkazovati v zaključnem računu za leto 1978.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 402-51/77-1
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice
Franc Skinder L r.
1548.
Na podlagi 1„ 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-419/72 in 28-377/73) ter 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku na promet proizvodov In od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Brežice se uvaja posebni občinski davek od prdmeta proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storite/ v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, po tem odloku in predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zaradi obračuna prometnega davka od proizvedenih količin vina in žganja, se zasebnemu proizvajalcu vina in žganja prizna za potrebe članov gospodinjstva po 250 litrov vina letno na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 16 let in 8 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna proizvajalcu vina 6°/o.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek od opravljenih storitev se plača od vseh storitev, opravljenih občanom in zasebnim pravnim osebam, ki so navedene v tarifi razen tistih, ki so izrecno izvzete od plačevanja posebnega občinskega prometnega davka.
Davčna osnova od plačil za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju 'ali v naravi ali vrednost nasprotne storitve. Ce je bil pri opravljanju posameznih obrtnih storitev (popravila itd.) uporabljen material, ki ga da izvrševalec storitev, se v davčno osnovo ne všteje vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej izkazan.
Za obrtne storitve v smislu tega odloka se šteje popravljanje in vzdrževanje izdelkov in naprav, izdelovanje oblačil in obutve po meri, ter opravljanje osebnih storitev.
Izdelovanje končnih izdelkov iz materiala, ki ga vsega ali delno da naročnik, se ne šteje za obrtno storitev v smislu odloka.
Davčni zavezanec za davek od plačil za storitve je izvrševalec storitve.
6.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni občinski prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti d6javnosti zavezanca in v primerjavi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem 'občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št 55/72, 11/73. 17/75, 6/76, 18/76).
Ta odlok začne veljati z dnem objave.
St. 421-1/77-1
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice
Franc Skinder L r.
1549.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28-840/74) je Skupščina občine Brežice na seji' zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah in prodaji upravnih in sodnih taksnih vrednotnic
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri občinskih upravnih organih se glede taksnih osnov in taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23/77).	,
2.	člen
Upravne in sodne taksne vrednotnice v občini Brežice v maloprodaji smejo prodajati prodajalne-poslo-valnice podjetja TOBAK iz Ljubljane.
3.	člen
Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic v maloprodaji smejo kupovati taksne vrednotnice samo pri enoti službe družbenega knjigovodstva v Brežicah.
4.	člen
Provizija za prodajo upravnih in sodnih taksnih vrednotnic v maloprodaji znaša 10 °/o od nominalnega zneska kupljenih taksnih vrednotnic.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS-
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah in prodaji upravnih in sodnih 'taksnih vrednotnic (Uradni list SRS, št. 13-263/72).
St. 423-3/77-1
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice Franc Skinder 1. r.
1550.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 203. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. de cembra 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom samoupravne interesne skupnosti v občini Brežice za leto 1978
1.	člen
Delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter v delovnih skupnostih in občani, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek za financiranje osnovnih nalog programa samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom na območju občine Brežice.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela, oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek.
Osnova za izračun prispevka so izračunani bruto osebni dohodki.
3.	»člen
Prispevna stopnja za obračun in plačilo iz bruto osebnega dohodka znaša 0,30 ^/o.
4.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek po postopku, predpisanem za plačevanje davkov občanov. Prispevek odmerja davčna uprava Skupščine občine Brežice.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St 402-46/77-2
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice Franc Skinder 1. r.
1551.
Na podlagi določU 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 203. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o lestvicah katastrskega dohodka
1
Sprejmejo se lestvice katastrskega dohodka za katastrske okraje Brežice, Krško in Planina.
2
Lestvice za 1 ha zemljišč ustrezne kulture in bonitetnih razredov, po posameznih okrajih, so priloga tega odloka.
3
Ta odlok začne veljati potem, ko lestvice katastrskega dohodka potrdi Skupščina SR Slovenije.
St. 422-28/77-1
Brežice, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Brežice
Franc Skinder 1. r.
CELJE
1552.
Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora po 16. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 146. členu statuta občine Cčlje dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Celje za leto 1978
1.	člen
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1978 znašajo 106,818.000 dinarjev.
Od tega:
—	za razporeditev v tekoče proračunsko
rezervo	1,068.000
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	105,350.000
2.	člen
V rezervni sklad se vlaga 1 % tekočih dohodkov proračuna, kar bo predvidoma znašalo 1,068.000 dinarjev.
3.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren Izvršni svet občinske skupščine Celje (v nadaljnjem besedilu izvršni svet). Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
Izvršni svet skrbi, da se med letom deli dohodke skladno z njihovim pritekanjem.
4.	člen
Če bo pritekanje proračunskih dohodkov zaostajalo v taki meri, da ne bodo doseženi v višini 1. člena tega
odloka, bo izvršni svet zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja začasno zmanjšal zneske razporejene po posebnem delu proračuna. O tem ukrepu mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino In ji predlagati spremembo proračuna.
5.	člen
Iz razporejenih dohodkoy v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva za ustrezne račune naslednjim uporabnikom:
—	upravnim in drugim organom (državni organi),
—	družbenopolitičnim organizacijam in društvom,
—	krajevnim skupnostim.
—	posebnim računom, po dvanajstinah.
Sredstva, ki se nakazujejo uporabnikom po dvanajstinah, se uporabljajo neposredno iz proračuna v skladu s sklenjenimi pogodbami in na podlagi opravljenih in obračunanih storitev.
6.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o razporeditvi sredstev, za društva, za intervencije v gospodarstvu, o uporabi sredstev za neogospodarske investicije, za komunalno dejavnost, za varstvo okolja in o uporabi ne-razpprejenih sredstev.
7.	člen
Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo dodeljevala po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti.
8.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
9.	člen
Državni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1978, razen če se s posebnim aktom ne določi drugače.
Za izvrševanje določb prvega odstavka tega člena za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
10.	člen
Državni organi v skladu z zakonom samostojno razporejajo tako s sredstvi ki so jim dodeljena, kakor s sredstvi, ki jih sami ustvarjajo s svojo dejavnostjo.
11.	člen
Ce se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da sredstva po posebnem delu proračuna ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet neporabljena sredstva prenese v tekočo proračunsko rezervo.
12.	člen
Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do višine 500.000 din.
O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke 39. člena zakona odloča izvršni svet.
13.	člen
Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna.
14.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje sta sestavni del tega odloka.
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 400-13/77-2
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje (občinskega proračuna)
za leto 1978
A. PRIHODKI
Klasif.	Znesek
št. oblika	Dohodki	podobllka	oblika
dohodka	prihodka	prihodka
13
14
Vrsta 1 — davek na dohodek in davek iz OD
Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti	2,090.000
Davek Iz OD samostojnega opravljanja obrtnih
in drugih gospodarskih dejavnosti	12,880.000
Davek iz OD od avtorskih pravic, patentov
in tehničnih izboljšav	1,790.000
Davek iz OD od opravljanja intelektualnih storitev	5,300.000
Davek od skupnega dohodka občanov	750.000
2,090.000
19,970.000
750.000
Skupaj vrsta 1 — davek na dohodek in davki Iz OD
22,810.000
			
KlaslI.			Znesek
št. oblika	Dohodki	podobllka	oblika
dohodka		prihodka	prlhgdka
	Vrsta 2 — Davki		
23	Posebni občinski davek od prometa proizvodov	45,200.000	
	Posebni občinski davek od alkoholnih pijač	19,900.000	65,100.000
	Posebni občinski davek od storitev	3,700.000	3,700.000
24	Davek na promet nepremičnin in pravic	2,600000	
25	Davek na dohodke od premoženja	820.000	
	Davek na dohodek od zgradb	900.000	
	Davek na gozdno zemljišče	22.000	
	Davek na dediščino in darila	750.000	
	Davek na tovarna motorna vozila	1,850.000	
	Davek na posest stavb	1.146,000	
	Davek na dohodek od iger na srečo	120.000	8,208.000
	Skupaj vrsta 2 — davki		77,008.000
	Vrsta 3 — Takse		
33	Občinske upravne takse	2,450.000	
	Komunalne takse	750.000	
	Občinske sodne takse Takse na promet parklarjev	1,300.000	4,500.000
	Skupaj vrsta 3 — takse		4,500.000
	Vrsta 5 — dohodki po posebnih predpisih		
51	Denarni kazni: občinske	50.000	
	odstopljeni del rep. kazni	660.000	710.000
	Skupaj vrsta 5 — dohodek po posebnih predpisih		710.000
	Vrsta 6 — dohodki upravnih organov in drugi dohodki		
62	Dohodki upravnih organov	1,720.000	
	Ostali občinski dohodki Skupaj vrsta 6 — dohodki upravnih organov in drugi dohodki.	70000	1.790000
			1,790000
	Skupaj prihodki za razporeditev		106,818.000
B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV ZA LETO 1978
KlasU. RaZpored skupine podsk'	Splošni razpored prihodkov		Znesek
01 01-1 01-3	Glavni namen — 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Sredstva za redno dejavnost Sredstva za IS skupščinsko dejavnost	51,836.000 9,277.900	61,103.900
	Vsega glavni namen — 01		61,103.900
02 02-2	Glavni namen — narodna obramba Sredstva za poseben namen		6,760.000
03	Glavni namen — 03 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev		5,33Q.0QQ
04 04-1 04-3	Glavni namen — 04 — negospodarske investicije Sredstva razporejena v določenem znesku zg tekoče naložbe Sredstva za odplačevanje anuitet	10,950.000 2,431.850	
	Vsega glavni namen — 04	13,381.850	13,381.850
07	Kulturno prosvetno dejavnost		240.000
08	Glavni namen — 08 — socialno skrbstvo		3,086.000
09	Glavni namen 09 — zdravstveno varstvo		508.250
			
K*as' Razpored, skupine P°dsk-	Splošni razpored prihodkov		Znesek
10	Glavni namen — 10 — komunalna dejavnost		6,350.000
11	Glavni namen — 11 — dejavnost KS		5,900.000
16	Glavni namen — 16 — intervencije v gospodarstvu		830.000
17	Glavni namen — 17 — tekoča proračunska rezerva in obveznost preteklih let		1,268.000
18	Glavni namen — 18 — izločena sredstva —- sredstva rezerve		1,068.000
	I. SKUPAJ SPLOSNA PORABA		105,826.000
	II. DRUGA PORABA		992.000
	SKUPAJ SPLOSNA IN DRUGA PORABA		106,818.000
	1553.	5. člen	
Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in seji družbenopolitičnega zbora po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 146. členu statuta občine Celje dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. St. 422-8/77-2
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jožen Marolt 1. r.
1.	člen
V	odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6/76 in 5/77) se v 16. členu na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo: »zidarstvo, gostinstvo (razen bifejev).«
2.	člen
V	17. členu se v drugem odstavku znesek »1.500« nadomesti z zneskom »3.000«, in v tretjem odstavku črta »50 odstotkov« in med besedo »za« in vejico vstavi novo besedilo »75 odstotkov, drugo leto 50 odstotkov, tretje leto 25 odstotkov«.
1554.
Občinska skupščina Celje je na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora po 1. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72) ter 146. členu statuta občine Celje dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
3.	člen
V	19. členu se na koncu 1. točke doda besedilo »in od dohodkov od domače obrti.«
4.	člen
Drugi odstavek 23. člena se spremeni in glasi:
»Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih' pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcije takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 35 odstotkov.«
V	tretjem odstavku tega člena se črta pika in doda besedilo: »ter koristnih predlogov po pravilnikih o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih OZD in drugih, ter po 1. točki 96. člena zakona o patentih In tehničnih izboljšavah.«
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 25/76 in 4/77) se v opombah k tarifni številki 1 dodata novi 4. in 5. točka, ki se glasita:
»4. Davek od prometa blaga na drobno se plačuje tam, kjer je bilo blago prodano neposredno potrošnikom, tudi v primeru, ko gre za prodajo proizvodov iz premičnih prodajaln na posebnih vozilih. Tako obračunavajo in plačujejo davek od prometa blaga na drobno premične prodajalne tisti čas, ko se mudijo na območju občine Celje, na način, ki velja za ostale prodajalne, katerih sedež je na območju občine.
5.	Davek po tej tarifni številki se plačujejo tudi od utnetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi alkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidenc obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev.
Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka.«
2.	člen
Tar. št. 2 se spremeni in se na novo glasi:
»1. od alkoholnih pijač, izdelanih z več kot 50 odstotki iz domačih surovin, računano po vrednosti:
	Od litra y odstotku dinarjev
— od naravnega vina in	
vinsko sadnih pijač	2,00
— od penečega vina	4,00
— od medice	15
—	od piva —	od naravnega žganja in	’ 30
vinjaka	40
— od drugih alkoholnih pijač	43
2. od odkoholnih pijač vseh vrst proizvedenih iz
manj kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti	45 %>
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alineje te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za ostale alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca-uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tar. št. je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2*/e alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teli pijač.
6.	Vinski mošt se šteje za vino in se od njega ne plača davka, dokler traja vrenje. Ne glede na to določbo pa se vinski mošt od 15. novembra dalje šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.«
3.	člen
V	tarifni številki 5 se v poglavju XII črta besedilo »fotokopiranje in kopiranje«.
4.	člen
V	tarifni številki 6 se v opombah spremeni 2. točka, ki se na novo glasi:
»2. davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba obračunati najpozneje v petih dneh ko končani prireditvi in plačati v 15 dneh po obračunu.«
V	4. točki opomb k tej tarifni številki sc med besedi »vaj in« vstavi besedilo »cirkuških predstav, iger, lunaparkov.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan pp objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-24/75-2
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jožen Marolt 1. r.
1555.
Občinska skupščina Celje je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po 42. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) in 146. členu statuta občine Celje dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Celje
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v občini Celje plačuje nadomestilo.
*	2. člen
Za stavbno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah urbanističnega načrta Celja in v mejah zazidalnih načrtov izven urbanističnega načrta Celja.
Meje urbanističnega načrta Celja in meje zazidalnih načrtov so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Poleg primerov, ki so navedeni v 43. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči, se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne more predpisati za tista stavbna zemljišča, ki so' parkovno urejene zelene površine ter za objekte, ki so namenjeni za kmetijsko proizvodnjo (gospodarske zgradbe, rastlinjaki in podobni objekti).
4.	člen
Poleg primerov, ki jih določa zakon, so plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po zakonu o vojaških invalidih ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki prejemajo stalno občinsko priznavalnino ali varstveni dodatek.
Plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so oproščene tudi organizacije združenega dela, ki osebam iz prvega odstavka tega člena nudijo stanovanje in sicer za tisti del površine stanovanja oziroma poslovnega prostora, ki ga uporabljajo navedene osebe.
Komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine, lahko oprosti plačevanja nadomestila tudi druge zavezance, ki so v izjemno težkem socialnem položaju.
Zavezanca se oprosti plačevanja nadomestila na njegovo zahtevo.
0.	člen
Nadomestilo ža uporabo stavbnega zemljišča je doia&ft plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik Stanovanjske pravice).
6.	Člen
Stavbno zemljlSče se glede na namen uporabe razdeli:
—	na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
—	na Stavbno zemljišče na industrijsko-poslovnem območju.
7.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavb*-nih zemljišč na stanovanjskem območju, se te območje deli na dve kategoriji in Sicer glede na:
a)	lego zemljišča,
b)	motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi nečistega zraka, smradu in ropota.
# 8. čleh
V	stanovanjsko območje I. kategorije se uvršča vse stavbno zemljišče na območju, kjer še plačuje nadomestilo, razen na območju, navedenem v 9. členu tega odloka.
B. člen
V	stanovanjsko območje II. kategorije se uvršča
območje katerega meja se prične pri križišču krajevnih cest pri Dornovem kamnolomu, poteka po krajevni Cesti do železniškega mostu čez Voglajno tef po železniški progi do železniškega nadvoza nad Teharsko cesto. Od tu dalje poteka meja po zahodnem robu železniške proge Celje—Velenje proti severu, nato proti zahodu do bivšega Travniškega potoka ter po njem proti severu do Dečkove ceste, ki jo preseka na jugovzhodni vogal Opekarniške ceste. Naprej poteka meja po Vzhodnem robu Opekarniške ceste proti severu do jugozahodnega vogla parcele St. 899 k. o. Spod*-nja Hudinja, tu se obrne proti vzhodu ter poteka po južni meji te parcele do njenega jugovzhodnega vogala. Še nadalje poteka proti vzhodu po južni meji parcele št. 868/1-,	869/1,	870/1 . (nogometno igrišče
Olimp), 867/1, 874/1, 874/3, 851/5 in 851/1 k. o. Spodnja Hudinja de njenega severovzhodnega vogala in dalje ps južni meji parcele st, 843 k. o. spodnja Hudinja do Mariborske ceste. Dalje poteka meja preti severu po zahodnem robu Mariborske teste od mejnika na vzhod« m strani parcele št. 861 «, o. Spodnja Hudinja, kjer preseka Mariborsko cesto na južni vogal ceste v Trnovlje ter poteka po njenem južnem robu proti vzhodu do meje urbanističnega načrta Celja in Od tu dalje po meji urbanističnega načrta Celja do izhodiščne točke,
V	stanovanjsko območje II. kategorije se uvršča tudi območje, ki ga obsegata zazidalna načrta Ljubečna in Kompble.
10. člen	e
Glede na Ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča na industrijsko-poslovnem območju, se to območje razdeli na industrijsko poslovno območje In posebno pridobitno poslovno območje.
Merilo za uvrstitev je lega zemljišča glede rta pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti.
11.	člen
V	industrijsko poslovno območje še uvrstijo vsa Stavbna zemljišča na tem območju, ki se uporabljajo v industrijsko poslovne namene in ki niso uvrščena V posebno pridobitno poslovno območje.
12.	člen
V	posebno pridobitno poslovno območje še uvršča predel, katerega meja poteka od križišča Uliče XIV. divizije in Savinjskega nabrežja, po Savinjskem nabrežju do Jurčičeve ulice, po Jurčičevi ulici proti severovzhodu preko Šlandrovega trga ter dalje po Gregorčičevi ulici do Ulice 29. novembra. Po Ulici 29. novembra do Oblakove Ulice in dalje po Oblakovi ulici do VrunČeve Ulice in po njej proti severu do predvidene ceste magistrala—zahod, po tej cesti proti Vzhodu do Mariborske ceste, po Mariborski cesti proti jugozahodu do železniške proge Celje—Velenje ter po železniški progi proti jugu do zadnjega objekta železniške postaje Celje in od tu proti zahodu do izhodišča.
13.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od ms nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno Za gradnjo oziroma za katero je pristojni orgart izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, Katerega Obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga Zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče Se določi od m2 tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov.
Površine, ki so potrebne za normalno rabo Stavbe (funkcionalno zemljišče) ugotovi pristojni občinski upravni organ v postopku, v katerem odmeri nadomestilo.
14.	člen
Zavezanec mora prijaviti pristojnemu občinskemu upcavnemu Organu zazidano in nezazidano stavbhb Zemljišče v 30 dneh potem, ko poštafle nepoSfCdhi uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela Stavbe.
Če se razširi območje, na katerem še plačuje nadomestilo za Uporabo stavbnega zemljišča, rtiOra pristojni občinski upravni organ ha krajevno Običajen način o tem obvestiti Zavezance in jih ptižVSti, dd V 30 dneh prijavijo zazidano in nezazidano stavbno zemljišče.
15.	člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja merila:
a)	lega zemljišča,
b)	stopnja komunalne opremljenosti,
c)	smotrhost Izkoriščanja zemljišča,
6) motnje prt uporabi stanovanjskega prostora Zaradi, hrupa,
d)	starost zgradbe.
Določbe prvega odstavka tega Člena veljajo tudi za uporabnike zemljišča za poslovne hamefie v družbenih dejavnostih.
16.	člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za proizvodne in poslovne namene se kot merili uporabljata lega zemljišča in stopnja komunalne opremljenosti.
17.	člen
Točke za 1 m1 zazidanega stavbnega zemljišča se
določijo takole:
a)	Lega zemljišča	točk
Stavbno zemljišče na stanovanjskem
območju I. kategorije	11
Stavbno zemljišče na stanovanjskem območju II. kategorije	4
Na industrijsko-poslovnem območju	25
Na posebno pridobitnem poslovnem območju	60
b)	Komunalna opremljenost zemljišča
—	pristop po sodobno urejeni cesti
(asfalt,	beton,	pločnik)	10
—	pristop po makadamski cesti	2,5
—	možen	priključek	na	javno kanalizacijo	4
—	možen	priključek	na	električno omrežje	2
—	možen	priključek	na	vodovodno omrežje	3
—	javna razsvetljava dostopne javne	ceste	5
—	zelene	površine ob stavbi	2
c)	Za smotrnost uporabe zemljišča se število
tokč pod a) in b) tega člena zniža:	®/o
—	pri stavbah z enim stanovanjem za	—
—	pri stavbah z dvema do štirimi
stanovanji za	5
—	pri stavbah s petimi do desetimi
stanovanji za	10
—	pri stavbah z enajstimi do tridesetimi
stanovanji za	15
—	pri stavbah z enaintridesetimi in več
stanovanji za	20
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, je šteti vsakih 70 m2 koristne poslovne površine za eno stanovanje.	*
č) Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa se zniža število točk pod a) in b) tega člena:
—	za hrup ob magistralnih cestah pri obcestni zazidavi 10 %>.
d) Za starost stanovanjske stavbe se število točk
pod a) in b) tega člena zniža:	0/o
—	za	stavbe	zgrajene	po letu 1920	—
—	za	stavbe	zgrajene	od leta 1900 do 1920	5
—	za	stavbe	zgrajene	od leta 1860 do 1900	10
—	za	.stavbe	zgrajene	pred letom 1860	20
18.	člen
Točke za 1 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi število točk po 17. členu tega odloka in od tega vzame 15 °/o.
19.	člen
Za določitev vrednosti točke je potrebno ugotoviti stroške, ki jih srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predvideva za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo, in skupno število točk ha območju, kjer se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Vrednost točke se valorizira vsako leto glede na Porast gradbenih stroškov.
20.	člen
Vrednost točke znaša 0.018 dinarjev mesečno.
21.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancu občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve z odločbo.
Če ima stanovanjska hiša hišni svet, organ iz prejšnjega odstavka z odločbo določi višino nadomestila za celotno stavbo hišnemu svetu, ta pa glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmeren del nadomestila posameznim neposrednim porabnikom stanovanjskega oziroma poslovnega prostora.
Zavezanec, ki meni, da mu hišni svet ni pravilno odmeril nadomestila, lahko zahteva od organa iz prvega odstavka tega člena, naj mu izda odločbo o tem, kolikšno nadomestilo je dolžan plačati.
Nadomestilo se plačuje enoti občinske komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem.
22.	člen
Mesečni znesek nadomestila mora zavezanec plačati do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora zavezanec — fizična oseba plačati prispevek za preteklo trimesečje do petega dne v mesecu po preteku trimesečja.
Od nadomestila, ki ni plačano v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti.
23.	člen
Organizaciji združenega dela, ki je poslovno leto zaključila z izgubo, in si je zato v skladu z veljavnimi predpisi povrnila že vplačano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, se zmanjša obveznost za višino povrnjenega nadomestila.
24.	člen
Pri določilu za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku bo pristojni občinski upravni organ upošteval površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev prispevka za uporabo mestnega zemljišča po odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča, če zavezanec v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka ne bo sporočil drugačnih podatkov.
Prispevek za uporabo mestnega zemljišča po odloku. o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 1-30/1975) plačujejo zavezanci naprej kot akontacijo za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ko postane odločba o določitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča dokončna, se plačana akontacija poračuna.
25.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča katerega neposredni. uporabnik je, ali če ne prijavi pravilnih površin (14. člen).
Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno 'kaznijo do 1000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
26.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pripevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 1-30/1975).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/77-2
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1556.
Občinska skupščina Celje je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po 24. c členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) ter 146. členu statuta občine Celje sprejela dne 27. deqpmbra 1977
ODLOK
o prispevku za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso sklenili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje objektov splošne komunalne porabe v občini Celje v letu 1978, plačujejo v letu 1978 prispevek za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za opravljanje kolektivnih komunalnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek), ki je predpisan s tem odlokom.
2.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka v višini 0,56 °/o od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
3.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 0,56 °/o od določene osnove. Osnov-va za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnem razmerju vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.	,
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-18/77-2
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt L r.
1557.
Občinska skupščina Celje je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po 14. členu obrtnega zakona (Uradni list SRS, št 26/1973) ter 146. členu statuta občine Celje dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
1.	člen
V odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Uradni list SRS, št. 11-257/74, 36-1055/74 in 16-750/75) se za 4. a členom doda 4. b člen, ki se glasi:
»Družbeni interes je dan tudi za opravljanje gostinske dejavnosti v bifejih, če se namerava dejavnost opravljati v poslovnih prostorih, v katerih se je taka dejavnost že opravljala pred uveljavitvijo tega odloka.
Obrtno dovoljenje za dejavnost iz prvega odstavka tega člena se lahko izda, če s tem soglaša svet krajevne skupnosti.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 313-1/77-5
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1558.
Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti po 15. členu zakona q urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 146. členu statuta občine Celje dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah In dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Otok
1.	člen
Zazidalni načrt Otok (Uradni vestnik Celje, št. " 28-300/63, 5-48/70 in Uradni list SRS, št. 42-829/72 in 10-221/74, 15-355/74, 24-12/75 in 13-594/76) se spremeni in dopolni po projektu, št. 186/77, ki ga je v mesecu septembru 1977 izdelal Razvojni center Celje.
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na gradnjo prizidka doma upokojencev.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št 351-469/77-2
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
1559.
Občinska skupščina Celje je na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti po 8. in 34. členu zakona o upravljanju in razpolaganju v stavbnem zemljišču (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 146. členu statuta občine Celje, dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja upravljanja in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem v občini Celje
1.	člen
Delovni ljudje in občani Celje upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v mejah določb zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (v nadaljnjem besedilu: zakon), tega odloka in družbenih dogovorov ter samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo.
1.	Urejanje stavbnega zemljišča na območjih, ki niso urejena z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti
2.	člen
Stavbno zemljišče na območjih, ki niso urejena _ urbanističnim ali zazidalnim načrtom, ureja krajevna skupnost po določbah tega odloka.
Za stavbno zemljišče iz prvega odstavka tega člena se šteje nezazidano zemljišče, za katero je pristojni občinski upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
3.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za gradnjo in opremljanje stavbnega zemljišča.
Za opredelitev, kaj obsega priprava stavbnega zemljišča, se smiselno uporabljajo določbe 12. člena zakona.
Opremljanje stavbnega zemljišča obsega gradbena pripravljalna dela, ki se nanašajo na komunalne objekte in naprave, ter izdelavo tehnične dokumentacije in izgradnjo komunalnih objektov in naprav.
4.	člen
Stavbno zemljišče se glede na stopnjo urejenosti šteje:
—	za urejeno. stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava in je opremljeno z naslednjimi komunalnimi objekti in napravami primarnega in sekundarnega pomena:
—	s cestami in dovoznimi potmi,
—	z omrežjem javne razsvetljave,
—	z objekti in napravami za odpravo atmosferskih voda,
—	z objekti in napravami za oskrbo naselij z vodo,
—	z objekti in napravami za oskrbo z električno energijo in za odpravo odpadnih voda,
—	za delno urejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava in je opremljeno z naslednjimi komunalnimi objekti in napravami primarnega in sekundarnega pomena:
—	s cestami in dovoznimi potmi,
—	z objekti in napravami za oskrbo naselij z vodo in električno energijo,
—	za neurejeno stavbno zemljišče: zemljišče, za katero je izvršena priprava in ni opremljeno.
5.	člen
Planiranje in programiranje urejanja stavbnega zemljišča v krajevni skupnosti temelji na srednjeročnih planih in letnih programih krajevne skupnosti.
Srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predstavlja uskladitev potreb krajevne skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču za srednjeročno obdobje ter opredeljuje vire, obseg in način združevanja potrebnih sredstev.
Glede vsebine letnega programa urejanja stavbnega zemljišča se smiselno uporabljajo določbe 18. člena zakona.
6.	člen
Stavbno zemljišče pripravi investitor.
Stavbno zemljišče lahko pripravi tudi krajevna skupnost na stroške investitorja.
7.	člen
Stavbno zemljišče opremlja krajevna skupnost.
Za financiranje opremljanja stavbnega zemljišča združujejo delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti svoja sredstva:
—	s sredstvi investitorjev,
—	s sredstvi, ki jih prispevajo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki jih prispeva občinska komunalna skupnost,
—	prispevki, ki jih po 23. členu zakofla o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva.
8.	člen
Del stroškov, ki jih je investitor dolžan povrniti krajevni skupnosti za opremljanje stavbnega zemljišča, se določi na podlagi srednjeročnega plana in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča, pri čemer se zlasti upoštevajo predvideni stroški za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav na območju posameznega naselja, dela naselja ali več naselij v krajevni skupnosti.
Pri določitvi stroškov se upošteva tudi urejenost stavbnega zemljišča (urejeno, delno urejeno), velikost stavbne parcele in velikost stavbe, ki jo namerava investitor gr-diti.
9.	člen
Krajevna skupnost lahko določi ugodnosti glede plačevanja stroškov investitorjem z manjšimi osebnimi dohodki, z večjim številom družinskih članov, borcem narodnoosvobodilne vojne, mladim družinam in drugim osebam, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
10.	člen
Okvirno višino stroškov, ki jih plačujejo investitorji na posameznih območjih in ugodnosti pri plačevanju določi pristojni samoupravni organ krajevne skupnosti.
11.	člen
O plačilu stroškov sklene krajevna skupnost pogodbo z investitorjem. V pogodbi se zlasti določi višina stroškov, rok plačila in obveznost krajevne skupnosti, da bo stavbno zemljišče opremljeno s komunalnimi objekti in napravami.
12.	člen
Ce je stavbno zemljišče neurejeno, lahko krajevna skupnost zahteva, da se investitor pogodbeno zaveže, da bo plačal stroške za opremljanje stavbnega zemljišča najpozneje takrat, ko se bodo začela gradbena dela za izgradnjo komunalnih objektov in naprav, s katerimi bo stavbno zemljišče vsaj delno urejeno.
13.	člen
Investitor, ki gradi nadomestno stavbo, plača stroške za opremljanje stavbnega zemljišča v višini, ki je sorazmerna razliki med opremljenostjo stavbnega zemljišča, na katerem stoji stara stavba in opremljenostjo zemljišča, kjer namerava investitor graditi novo stavbo.
2.	Način pogoji in postopek oddaje stavbnega zemljišča na območjih, ki so urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom
14.	člen
Stavbno zemljišče na območjih, ki so urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, odda v uporabo za gradnjo upravljalec stavbnega zemljišča.
15.	člen
Oddaja stavbnega zemljišča se opravi z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
16.	člen
Poleg primerov, navedenih v zakonu, se lahko stavbno zemljišče odda brez javnega natečaja neposredno s pogodbo:
—	kadar je stavbno zemljišče investitorju potrebno za dozidavo k obstoječemu objektu, zaradi povečanja proizvodnih zmogljivosti ali zaradi razširitve dejavnosti,
—	kadar je stavbno zemljišče investitorju potrebno za normalno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče),
—	kadar je stavbno zemljišče potrebno investitorju za graditev energetskih vodov, črpališč in drugih naprav,
—	kadar gre za stavbno zemljišče za investitorje, ki so vezani na določeno lokacijo zaradi sprejetega zazidalnega načrta (mikrolokacijski pogoji za industrijo),
—	kadar gre za stavbno zemljišče za gradnjo novega objekta, ki pomeni nadomestitev objekta, ki ga je treba v javnem interesu porušiti,
—	kadar gre za stavbno zemljišče za železniške objekte in naprave, za elektroenergetske naprave in PTT naprave,
—	kadar gre za stavbno zemljišče za gradnjo objektov za potrebe socialne, zdravstvene, vzgojno izobraževalne, kulturne in telesnokulturne dejavnosti,
—	kadar gre za stavbno zemljišče za ureditev parkov in zelenih površin.
17.	člen
Javni natečaj razpiše upravljalec stavbnega zemljišča.
Javni natečaj se objavi v Uradnem listu SRS.
'Razpis javnega natečaja obsega:
1.	zazidalne podatke za stavbno zemljišče.
2.	rok za začetek in dokončanje graditve,
3.	ceno, ki obsega stroške za pripravo stavbnega zemljišča in sorazmeren del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča,
4.	rok za plačilo stroškov za urejanje stavbnega zemljišča,
5.	višino varščine,	#
6.	rok za predložitev ponudb za dodelitev stavbnega zemljišča, ki mora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa.
18.	člen
Ce se stavbno zemljišče oddaja občanom za graditev družinskih stanovanjskih hiš, z javnim natečajem, ima pri enaki ponudbi prednost:
—	ponudnik, ki je brez stanovanja, ki ima neprimerno ali neustrezno stanovanje,
—	ponudnik, ki ima nižji mesečni osebni dohodek na družinskega člana,
—	ponudnik, ki ima večje število družinskih članov,
—	udeleženec NOV z najdaljšo priznano posebno
dobo,
—	ponudnik, ki bi z izgradnjo družinske stanovanjske hiše zmanjšal oddaljenost do organizacije, kjer dela.
19.	člen
Vsak udeleženec javnega natečaja mora v določenem roku položiti varščino v višini, ki je določena v pogojih javnega natečaja.
Vplačana varščina se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki na javnem natečaju niso uspeli, pa se varščina vrne brez obresti.
20.	člen
Udeleženec natečaja mora vložiti pismeno ponudbo.
Ponudnik lahko ponudi najmanj tako ceno, ki je enaka ceni objavljeni v razpisu javnega natečaja. Ponudbe, ki so nižje od te cene, se ne upoštevajo.
21.	člen
Stavbno zemljišče se odda tistemu ponudniku, ki ponudi najvišjo ceno, s tem da se upoštevajo določbe 19. člena tega odloka.
3.	Končni določbi
22.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 12-145/67).
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-15/77
Celje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt L r.
ČČRKNICA
1560.
Na podlagi 26. člena zakolia 6 finaftčiranju šploš-fiih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni liat SRS, št. 39/74) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora Združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o zrZasnem financiranju proračunskih potreb občine Cerknica za čas od 1. januarja 1978 do 31. marca 1978
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1978 se bodo proračunske potrebe občine Cerknica začasno financirale za dobo od 1. januarja 1978 do 31. marca 1978 ha podlagi trimesečnega plana dohodkov in iždatkOv po splošnih določbah proračuna občine Cerknica za leto 1977.
2.	člen
Izdatki ne smejo presegati 25% skupnih izdatkov izvršenih po predračunih posameznih občinskih organov v letu 1977.
3.	člen
S sredstvi, določenimi v 2. členu tega odloka se mora prvenstveno zagotoviti kritje osebnih dohodkov.
4.	člen
Dohodki in izdatki, pobrani Oz. porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1978.
5.	člen
Ta odlok začne veljati od dneva objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Št. 400-7/74-2
Čerkniča, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren L r.
1561.
Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakdha o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76) ih 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni HM SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na Š6jl žbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in na seji žbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica
1.	člen
V Odloku o davkih občanov občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 12/73, 17/74, 38/74, 5/76 in 1/76) se 5. člen spremeni in glasi:
»Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku in so dohodek občine so naslednji:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev;
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejav-
nosti;
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
7.	davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.«
2.	člen
Za 5. členom se doda novo poglavje »Davek iz osebnega dohodka delavcev in novi 5.a člen, ki se glasi:
Davek iž osebnega dohodka delavcev, ki je dohodek proračuna občine, se obračunava in plačuje po stopnji 0,50 % od s predpiši določenih osnov.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan poobjavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Št. 422-18/72-7
Cerknica, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1562.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 18. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Cerknica
1.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost plačujejo prispevek v skladu z določbami tega odloka.
2.	člen
Prispevek se plačuje iz dohodka po stopnji 0,30% od bruto osebnih dohodkov.
Obveznosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov.
3.	člert
Zbrana sredstva skupnost uporablja za kritje s programom določenih nalog.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
Št. 420-18/77-9
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1563.
Na podlagi 107. in 188. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) ter 167. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi števila učnih ur pouka za obrambo in zaščito
1.	člen
Odlok o določitvi števila ur pouka za obrambo m zaščito v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 32/69) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
£t. 8-3/69-9
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1564.
Na podlagi 14. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 169. člena statuta Skupščine občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o priznavalninah v občini Cerknica
1.	člen
Borcem in aktivistom NOV in njihovim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, ki niso materialno preskrbljeni in so občani občine Cerknica se lahko dodeli priznavalnina.
2.	člen
Priznavalnine in druge pravice po tem odloku so:
—	stalne priznavalnine
—	občasne priznavalnine
—	enkratne priznavalnine
—	pravica do zdravstvenega varstva
—	pravica do kopališko klimatskega zdravljenja
3 člen
Do priznavalnine imajo pravico:
1.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB pred 9.
9.	1943 oz. pred 13. 10. 1943 in, ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v NOB do 15.
5.	1945 dvojno všet v pokojninsko dobo ter udeležencem NOV, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oz. pred 13. 10. 1943;
2.	žene, udeleženke NOV, ki so vstopile v NOB do
1.	7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4- udeleženci NOB, ki so vstopili v NOB po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15.
5.	1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni prostovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS na družinskega člana.
Udeleženci NOV in borci iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu ne prekega 80 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dvakratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
5.	člen
Upravičencem iz 1. odstavka 4. člena tega odloka se lahko prizna stalna priznavalnina največ v znesku, ki jo enak vsakokratnemu mejnemu znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov o pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS, za upravičence NOV in borce iz 2. odstavka 4. člena tega odloka pa največ 80Vo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležbo upravičenca v NOV ter socialne in druge' okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
Priznavalnina, določena po tem odloku ne more biti nižja od 300 din mesečno, izjemoma, upoštevajoč določbe tega člena, pa je lahko višja od zneskov določenih v i. odstavku tega člena.
6.	člen
Občasno ali enkratno priznavalnino sc po tem odloku dodeli v izjemnih primerih upravičencem iz 3.
člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin.
7.	člen
Stalna priznavalnina se lahko dodeli ožjim družinskim članom padlih ali umrlih udeležencev NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka in sicer:
—	če jih je umrli do svoje smrti preživljal,
—	če so pridobitno nesposobni in izpolnjujejo druge pogoje, ki jih določa ta odlok.
Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in starši.
8.	člen
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
9.	člen
Uživalcem priznavalnine se zagotovi pravica do zdravstvenega varstva v obsegu, ki je določen z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja, če jim ta pravica ni zagotovljeni iz drugega naslova.
10.	člen
Upravičenci iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino imajo pravico do zdravljenja v naravnih zdraviliščih ob pogojih, ki veljajo za zavarovance delavce, če je tako zdravljenje indicirano kot nadomestilo ambulantnega ali bolnišničnega zdravljenja ali kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja.
11.	člen
Pravice, pridobljene na podlagi odloka o družbeni pomoči udeležencev NOV in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 42/73) za občane, ki jih ta odlok ne zajema, ostanejo na sedanji ravni.
12.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in zagotavljanje - drugih pravic po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Cerknica v okviru dogovorjene porabe.
Glede na višino potrebnih sredstev se bodo posamezne določbe tega odloka uresničevale postopoma tako. da se v letu 1977 zagotovi 1/3 potrebnih sredstev, v letu 1978 2/3 potrebnih sredstev in v letu 1979 vsa potrebna sredstva za zagotavljanje pravic po tem odloku.
13.	člen
Pravica do priznavalnine gre od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
O pravici do priznavalnine in višini odloča v skladu z določili tega odloka upravni organ SO Cerknica, ki je pristojen za reševanje zadev borcev NOV in vojaških invalidov na podlagi predhodnega mnenja komisije za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov pri SO Cerknica.
Zoper odločbo, izdano v skladu z določili tega odloka, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov SRS v Ljubljani.
14.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o družbeni pomoči udeležencev NOV in njihovih družinskih članov (Uradni list SRS, št. 42/73).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 191-30/71-5
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1565.
Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni Ust SRS, št. 20/74) in 1. člena zakona o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 37/73), je Skupščina občine Cerknica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o zunanjem licu naselij v občini Cerknica
1.	člen
S tem odlokom so predpisani - ukrepi, ki naj zagotovijo naseljem v občini Cerknica higiensko ureditev in lepo podobo kraja.
2.	člen
Občani, delovne in druge organizacije ter skupnosti in hišni sveti, so doložni paziti na čistočo vseh površin ob objektih, katerih lastniki ali upravi j alci so.
3.	člen
Lastniki in upravljale! nepremičnin v družbeni lastnini in lastniki nepremičnin v zasebni lastnini so dolžni:
1.	Vzdrževati v primernem stanju dvorišča, zgradbe in dovozne poti k zgradbam.
2.	Urejati vrtove, žive meje, ograje, drevje in okrasne nasade ob objektih.
3.	Redno vzdrževati in obnavljati fasade, strehe, žlebove, odtočne cevi, okna ter zunanja vrata na stanovanjskih, industrijskih, gospodarskih in pomožnih objektih javnega značaja.
4.	Odstraniti ograje, ki so v zanemarjenem stanju ali občutno kvarijo zunanje lice kraja, druge ograje pa redno vzdrževati.
5.	Odstraniti ruševine zgradb, kj ogrožajo varnost cestnega prometa in kvarijo lepo podobo kraja.
6.	Redno obnavljati in vzdrževati izložbe, reklame in oglasne deske v poslovnih prostorih in trgovinah.
7.	Na vseh stavbah ob javnih cestah in ulicah, parkirnih prostorih in manipulacijskih dvoriščih, namestiti snegobrane in žlebove.
8.	Speljati odpadne vode v greznice, oziroma v javno kanalizacijo, tako da se ne izlivajo na javno cesto in da ne zasmrajajo okolice.
9.	Kmetijski proizvajalci morajo imeti urejeno gnojišče, odpadne vode pa morajo biti speljane v vodotesne, nepretočne greznice na izpraznjevanje ali pa priključeno na javno kanalizacijo. Odpadne vode ni dovoljeno voditi v odprtih jarkih,
Za dela, ki so navedena v 3., 4., 5. in 9. točki tega člena, izda dovoljenje za gradbene zadeve pristojni občinski upravni organ.
10.	Odstraniti z javnih vidnih mest barake, skladišča hlodovine in desk, gradbeni material in druge predmete na drugo ustrezno mesto, kjer ni prizadet zunanji izgled naselja in oviran promet,
11.	Urediti dvorišča in vrtove, napajalna korita ob javnih cestah ter posekati drevje in grmovje, ki ovira promet vozil in pešcev na javnih cestah.
12.	Odstraniti z javnih mest obvestilne table, ki ne služijo več svojemu namenu, obnoviti zanemarjene in iztrošene table.
13.	Posipati ledene površine na pločnikih ob stanovanjskih hišah in poslovnih prostorih s peskom ali soljo in v zimskem času odstraniti sneg s pločnikov ob hišah, parkirnih prostorih, potrebnih manipulacijskih dvorišč, dohodov v zgradbe, okoli javnih zgradb in ioka)oV in odstraniti s streh in balkonov ledene sveče.
14.	Vzdrževati okolico objektov, zelenic, žive meje, okrasno grmičevje in drevje ter skrbeti za snago okoli objektov.
Ta delg opravljajo v skupnih akcijah, lahko pa ta dela oddajo s pogodbo komunalni delovni organizaciji ali posameznikom. Stroški del gredo v breme stano- «• valcev in etažnih lastnikov.
15.	Izložbe vseh lokalov v naseljih morajo biti čiste in primerno urejene, v nočnem času pa razsvetljene. Napisi delovnih organizacij, ki upravljajo s poslovnimi prostori in nazivi prostora morajo biti estetsko oblikovani in redno vzdrževani.
4.	člen
Da se zagotovi snaga, urejenost in videz okolja in objektov je prepovedano:
1.	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim, prati ali umivati pri studencih, drugih javnih virih za preskrbo s pitno vodo in v vodotokih prati avtomobile, traktorje in druge stroje,
2.	odmetavati, odlagati in spuščati odpadke, fekalije ali gnojnico na javno cesto, potočne ali rečne struge, vodotoke in jezera,
3.	po cestah v naseljih prevažati gnojnico v nezadostno zaprtih posodah in ob neprimernem času,
4.	po javnih cestah prevažati gnoj na način, ki omogoča onesnaženje cestišča,
5.	gojiti golobe v naseljih, kjer se ljudje oskrbu-Jejp s pitno vodo iz kapnic,
6.	puščati greznice in posode s smetmi nezadostno ggprte ali v takem stanju, da povzročajo smrad okoliei ali jih izpraznjevati ob nepravem času,
7.	odlagati smeti in odpadke na javne in druge površine, ki niso za to določene,
8.	pri gradnjah, adaptacijah in drugih delih deponirati zemljo in odpadni material dalj časa kot to zahteva delovna operacija-
5.	člen
Svetilke javne razsvetljave morajo biti opremljene z dovolj močnimi žarnicami. Za redno vzdrževanje javne razsvetljave, nosilnih drogov s pripadajočimi napravami in zamenjavo pregorelih žarnic, so dolžne skrbeti pristojne krajevne skupnosti v dogovoru s samoupravno komunalno interesno skupnostjo.
Svetilke se morajo prižgati takoj, ko se prične mračiti in gorijo do svita. Od 23. ure do 5. ure lahko gorijo z zmanjšano močjo.
6.	člen
Pri kakršnihkoli zemeljskih delih je dolžnost investitorja in izvajalca del, da prst deponira na ustrezno mesto, ki ga določi organizacija pooblaščena za komunalno urejanje zemljišč v soglasju z upravnim organom za komunalne zadeve pri SO Cerknica.
7.	člen
Delovna organizacija, ki je pooblaščena za komunalno opremljanje zemljišč na območju občine Cerknica, mora za vsako leto izdelati plan odvoza od višine zemlje z gradbišč in v zvezi s tem urejanje novih zelenih površin.
KAZENSKE DOLOČBE
8.	člen
Z denarno kaznijo od 10pQ do 29.000 dinarjev ?e kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če pri investicijski izgradnji objektov ne odstrani takoj odvišne zemlje od izkopov ter je prepelje na za to določeno mesto (7. člen);
2.	če organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za komunalno opremljanje zemljišč, ne izdela za vsako leto plana premika odvišne zemlje z gradbišč, s katerim se določi lokacijo nasipov odvišne zemlje ali če nasipuje zemljo izven teh lokacij brez predhodne odobritve pristojnega upravnega organa (8. člen);
9.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če ravna v nasprotju s 6., 10., 12. in 15. točko
3.	člena tega odloka.
10.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 2500 slinarjev se kaznuje za prekršek lastnik in upravljalec nepremičnin v družbeni lastnini, če ravna v nasprotju s 1., 2., 3.,
4.,	7,, 8, in 9. točko 3. člena tega odloka.
11.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2000 dinar j gv se kaznuje posameznik (občan), ki stori prekršek iz tpčke 1.,
2.,	3., 4., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. 3. člena tega odloka.
Enako se kaznuje za prekršek, kdor:
1.	ravna v nasprotju z določili 4. člena tega odloka.
KONČNE DOLOČBE
Ig. člen
Nadzor nad izvajanjem dpločil tega odloka vršijo pristojni inšpektorji in delavci milice.
13.	člen
Ko začno veljati ta odlok, preneha veljati na območju občine Cerknica odlok o zunanjem licu naselij v občini Cerknica (Ur. list SRS, št. 23/72).
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-13/77-3
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1566.
Skupščina občine Cerknica je na svoji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1977, na podlagi 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67 in 30/68), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) sprejela
ODLOK
o tržnem redu na tržnicah v občini Cerknica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem tržnim redom se ureja organizacija in poslovanje na tržnicah, ki se nahajajo na območju občine Cerknica.
2.	člen
Tržni prostor obsega pokriti in nepokriti del na prostoru, ki je določen za tržnico.
3.	člen
Upravljalec tržnice je lahko krajevna skupnost, samoupravna komunalna interesna skupnost ali pooblaščena delovna organizacija. II.
II.	ORGANIZACIJA IN NALOGE UPRAVLJALCA TRŽNICE
4.	člen
Pristojnosti upravljalca tržnice so:
—	sklepanje pogodb o uporabi tržnega prostora
—	vzdrževanje tržnega prostora in objektov na tržnici
—	skrb za red in čistočo na tržnem prostoru
—	sodelovanje s pristojnimi organi pri izvajanju predpisov.
5.	člen
Vsak upravljalec tržnice mora določiti tudi vodjo tržnice — odgovorno osebo.
V pristojnost vodje tržnice spada:
—	sklepanje pogodb o uporabi odprtega in pokritega prodajnega prostora za dodeljevanje prostih prodajnih mest,
—	pobiranje tržnih pristojbin,
—	nadziranje reda in čistoče na tržnem prostoru,
—	skrb za izvajanje tržnega reda,
—	obveščanje upravljalca tržnice in pristojnih organov o nenormalni založenosti tržnice,
—	skrb za založenost prodajnih mest in širši asortiman blaga na tržnici,
—	obveščanje pristojnih inšpekcij sikh služb o pojavih in ugotovitvah na tržnem prostoru, ki pomenijo kršitev predpisov,
—	skrb za normalno obratovanje naprav in vzdrževanje objektov na tržnici,
—	nadzor kvalitete blaga,
—	nadzor nad pravilnostjo uporabljenih merilnih naprav,
—	drugi posli določeni s predpisi upravljalca tržnice, oziroma predpisi inšpekcijskih in drugih organov.
III.	POGOJI POSLOVANJA NA TRŽNICI
6.	člen
Na tržnici smejo prodajati individualni kmetijski proizvajalci in delovne organizacije, ki proizvajajo ali pa so registrirane za prodajo kmetijskih pridelkov, nabiralci in gojitelji cvetlic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali vzgojili in samostojni obrtniki ali osebe, ki so pri njih v rednem delovnem razmerju.
7.	člen
Prodajalci na tržnem prostoru so stalni in občasni. Stalni prodajalci (delovne organizacije, samostojni obrtniki), morajo za uporabo ttžnega prostora skleniti pismeno pogodbo. Stalni prodajalci morajo na tržnici vidno označiti svoj firmo. Njeno velikost in kraj namestitve določi upravljalec tržnice.
8.	člen
S pogodbo se določi:
—	stalni prostor prodajalca
—	pristojbina
—	način plačevanja pristojbine
—	odpovedni rok
9.	člen
Na tržnici se sme prodajati blago, ki odgovarja predpisom o kvaliteti blaga.
10.	člen
Vsak prodajalec na tržnici je dolžan na vseh proizvodnih in prehrambenih artiklih, ki jih prodaja vidno označiti ceno blaga.
11.	člen
Na tržnici smejo kupovati individualni potrošniki le za lastno uporabo ter samostojni gostinci.
IV.	RED NA TRŽNICI
12.	člen
Tržne mize in stojnice dodeli individualnim prodajalcem vodja tržnice.
13.	člen
Blago se sme prodajati samo na prodajnih mizah, na tleh se smejo prodajati le leseni in keramični izdelki. Živa perutnina in druge male živali se smejo prodajati na tržnem prostoru samo na posebej določenih mestih in to v odgovarjajoči embalaži (gajbe, košare, kletke).
14.	člen
Prodajalci morajo na tržnici na svojih prodajnih mestih razložiti blago po vrstah.
15.	člen
Dohodi do prodajnih miz oziroma stojnic ter poti med njimi ne smejo biti založeni z blagom. Vodja tržnice odredi vrstni red prodajnih stojnic in določi njihovo medsebojno razdaljo in razvrstitev.
16.	člen
Sanitarno-higienski ukrepi se morajo na tržnici izvajati skladno s predpisi in po pravilih splošne higiene. Otipavanje in pokušanje živil je prepovedano.
17.	člen
Upravljalec tržnice mora prodajalcem in kupcem na tržnici zagotoviti:
—	tekočo vodo za pranje zelenjave in sadja
—	posode za odpadke
18.	člen
Tla tržnega prostora se morajo v poletnem času najmanj 2-krat tedensko oprati z vodo, v zimskem času pa po potrebi. Prodajne mize se poleti očistijo vsak dan, v zimskem času pa po potrebi.
19.	člen
Za uporabo tržnega prostora morajo uporabniki plačati tržno pristojbino, katere višino določi upravljalec tržnice v soglasju z Izvršnim svetom SO Cerknica.
V.	DOLŽNOSTI UPORABNIKA TRŽNEGA PROSTORA
20.	člen
Uporabnik tržnega prostora se s sklenitvijo pogodbe obveže, da bo upošteval določbe tržnega reda.
Ce uporabnik tržnega prostora krši določbe tržnega reda, lahko upravljalec tržnice odstopi od sklenjene pogodbe.
21.	člen
Uporabniki tržnega prostora morajo prodajati blago samo na žigosanih tehtnicah, ki so praviloma last tržnice.
22.	člen
Če posamezni prodajalec — uporabnik tržnega prostora krši tržni red, navodila vodje tržnice, se prepira ali ne plača pristojbine oziroma se nedostojno obnaša, lahko takega prodajalca vodja tržnice, ali oseba, ki zamenjuje vodjo tržnice odslovi in mora zapustiti prodajo na tržnici.
23.	člen
Zasebni kmetijski proizvajalci, registrirani obrt-nlKi in izdelovalci domače obrti, morajo za prodajo svojega blaga imeti dokazila o lastni proizvodnji.
Prekupčevanje na tržnici je prepovedano.
24.	člen
Na tržnici je prepovedano:
— vodenje psov na tržnico
—	namerno onesnaževanje tržnice
—	vožnja s kolesi
—	posedanje po prodajnih mizah
—	odmetavanje odpadkov
VI.	KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
1.	če ne sklepa pogodb z uporabnikom tržnega prostora,
2.	če ne pobira tržnih pristojbin,
3.	če ne skrbi za red in čistočo tržnega prostora,
4.	če ne skrbi za izvajanje tržnega reda,
5.	če ne obvešča pristojnih inšpekcijskih služb o pojavih in ugotovitvah na tržnem prostoru, ki pomenijo kršitev predpisov.
26.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba in pravna oseba:
1.	če ne sklene pogodb o uporabi tržnega prostora,
2.	če ne vzdržuje tržnega prostora,
3.	če ne skrbi za red in čistočo na tržnem prostoru.
Denarne kazni iz prvega odstavka tega člena se
izterjajo na kraju samem.
27.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu posameznik, ki:
1.	ne prodaja na določenem prostoru in mestu,
2.	če blago za prodajo zlaga na tla,'
3.	če nima pri sebi dokazila o lastnih pridelkih in izdelkih ali tega ne predloži v roku 8 dni,
4.	ne prodaja žive in druge male živali v smislu
13.	člena tega odloka,
5.	ravna v nasprotju z določbami 7., 9., 10., 14. člena tega odloka.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 5000 dinarjev se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka.
29.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka vrši tržna in komunalna inšpekcija.
30.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o tržnem redu v občini Cerknica.
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 330-4/77-3
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Jože Hren 1. r.
1567.
Na podlagi 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 49-160/55), 23. člena pravilnika o izvrševanju zakona o pokopališčih (Uradni list SRS, št. 26-119/55) ter 4. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina občine Cerknica na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Cerknica
L SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališča na območju občine Cerknica so ko-munalno-sanitarne naprave, namenjene za pokopavanje umrlih oseb, ne glede na narodnost, veroizpoved in raso.
2.	člen
Pokopališča na območju občine Cerknica upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti oziroma pooblaščena delovna organizacija v dogovoru s komunalno samoupravno interesno' skupnostj o.
3.	člen
Na pokopališču se pokopavajo:
—	vsi, ki umrejo na področju katerem pokopališče služi z izjemo oseb, ki so pred smrtjo izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo svojci,
—	osebe, ki umrejo v sosednjih naseljih ali kakem drugem oddaljenejšem kraju, katerim to pokopališče služi, če tako želijo svojci, ali če je tako želel pokojnik. Vendar mora v tem primeru za prevoz mrliča iz kraja smrti do mesta pokopa izdati dovoljenje sanitarna inšpekcija.
4.	člen
Pokopališča v občini Cerknica so naslednja:
1.	pokopališče Cerknica
2.	pokopališče Nova vas
3.	pokopališče Rakek
4.	pokopališče Unec
5.	pokopališče Begunje
6.	pokopališče Sivče
7.	pokopališče Grahovo
8.	pokopališče Zerovnica
9.	pokopališče Ivanje selo
10.	pokopališče Zilce
11.	pokopališče Bločice
12.	pokopališče Bezuljak
13.	pokopališče Lipsenj
14.	pokopališče Koži j ek
15.	pokopališče Gorenje Otave
16.	pokopališče Cajnarje
17.	pokopališče Bloška polica
18.	pokopališče Lož
19.	pokopališče Dane — Skrilje
20.	pokopališče Babno polje
21.	pokopališče Viševek
22.	pokopališče Podcerkev
5.	člen
Pokopališča Cerknica, Rakek, Nova vas in Viševek, morajo imeti mrliško vežo za polaganje umrlih na mrtvaški oder in prostor za obdukcijo z urejenim priključkom objekta na tekočo vodo, zadostno osvetlitvijo prostora in drugo predpisano opremo.
Kolikor je potrebna obdukcija v kraju, kjer pokopališče nima urejene mrliške vežice in prostora za obdukcijo, se le-ta opravi na pokopališču, ki ima za to predviden prostor ali v kakem drugem za to primernem prostoru.
Prevoz se izvrši s posebej zato urejenim avtomobilom.
6.	člen
Vsa pokopališča morajo imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče in poseben prostor za odlaganje spomenikov ter ograjo okrog pokopališča.
7.	člen
Grobovi so vrstni, ločeni za odrasle in otroke. Možni so enojni in rodbinski grobovi
8.	člen
Mere grobnega prostora so naslednje: dolžina 2,50 metra, širina 1 m, za družinske 2 m. Za umrle otroke do 10 let zadostujejo polovične mere. Minimalne mere grobne jame so dolžine 2,20 m, širine 0,80 m in globine 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
9.	člen
Nagrobni kamen mora biti izdelan iz kompaktnega materiala (kamen raznih vrst), naslednjih dimenzij:
—	višina do 70 cm
—	širina do 80 cm
—	debelina do 10 cm
Postavljen mora biti v pokončni legi in sicer z izvedenim temeljem.
Pod naziv nagrobni kamen se šteje plošča z napisom, dimenzij
—	višina do 50 cm
—	širina do 60 cm
—	debelina do 5 cm in nosilno ogrodje s podstavkom te plošče.
10.	člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop v rodbinske grobove.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvršen v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom ali kovinskih krstah, se ponoven pokop dovoli po 20 letih.
Odpiranje grobov pred rokom iz 2. odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa ali po odredbi sodišča.
11.	člen
Prostor za grobove oddaja upravljalec pokopališča v najem po pogodbi, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami.
Pogodba mora vsebovati:
a)	čas uporabe groba,
b)	oblika, konstrukcija in velikost nagrobnega kamna,
c)	rok ureditve grobnega prostora,
OP
d)	določilo o sankciji, če ureditev groba ne bi bila izvedena v skladu z gradbenim načrtom pokopališča in določili 9. člena tega odloka.
Grobovi se dajejo v najem za 10 let, s tem da se lahko najemnina podaljša.
12.	člen
Za grobove padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, se ne plača pristojbine, ostala vprašanja grobov in skupnih grobnic se ureja s posebnim odlokom.
13.	člen
Če se pravica do uporabe prostora za grobove, določene s pogodbo iz 10. člena tega odloka ne podaljša, mora lastnik v roku 6 mesecev od preteka pogodbe odstraniti spomenik, drugače se smatra, da je grob zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi za katere ni bila podaljšana pogodba in plačana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča.
14.	člen
Lastnik enojnega ali rodbinskega groba je dolžan redno urejati grob. Ureditev mora biti v skladu s celotno ureditvijo pokopališča.
Grobovi morajo biti v redu vzdrževani. Da je grob zapuščen se šteje takrat, če propada in ogroža varnost ljudi, kvari izgled sosednjih grobov in s tem izgled pokopališča kot celote.
15.	člen
Grmičevje in trajne cvetlice se sme zasaditi le z dovoljenjem upravljalca pokopališča.
16.	člen
Lastnike spomenikov in zapuščenih grobov (13. člen) pozove upravljalec pokopališča pismeno, da z njimi razpolagajo. Če se lastnik pozivu v roku 3 mesecev po dostavitvi ne odzove, razpolaga z njimi upravljalec pokopališča.
17.	člen
Plačilo pogrebnih stroškov, najemnine, oskrboval-nine grobov ubežnih in brezdomcev, gredo v breme proračuna občine Cerknica. II.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
18.	člen
Upravljalec pokopališča:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumentov,
—	določa pristojbino za grobove, pogrebne in druge pokopališke storitve ^v soglasju z Izvršnim svetom SO Cerknica,
—	nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo pogodbe ter določa njegove dolžnosti,
—	določa mesto, dan in uro pokopa v dogovoru z
naročnikom,
—	oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobove vseh vrst in vodi evidenco sklenjenih pogodb,
—	daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov,
—	skrbi za red in snago na pokopališču,
—	vzdržuje zelenice, ograje in ostale naprave na pokopališču,
—	vodi* evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
—	izdeluje ustrezne proračune dohodkov in izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje,
—	skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Cerknica,
—	opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
III.	OSTALE DOLOČBE
19.	člen
Pokop se prijavi upravljalcu pokopališča takoj po ugotovljeni smrti ter se hkrati dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Ob prijavi se morajo predložiti ustrezni mrliški dokumenti, ki jih izda pristojni organ.'
20.	člen
Osebe, ki stanujejo v stanovanjskih blokih v družbeni lastnini in imajo na stanovanjskih prostorih pravico uporabe, imajo te prostore v lasti, ali so etažni lastniki, morajo pokojnike obvezno polagati na mrtvaški oder v mrliški veži.
V primeru, da je mrliška vežica polno zasedena, se lahko v soglasju z upravljalcem pokopališča odloži obvezno polaganje pokojnika na mrtvaški 'oder. Pokojnik mora na mrtvaškem odru ležati v krsti.
21.	člen
Pokopi so vsak dan in sicer v času od 8. do 17. ure. Civilne in državne pogrebe organizira in opravi upravljalec pokopališča sporazumno z naročilom. Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec pri organizaciji podrediti predpisom, ki veljajo za vojaške pogrebe.
22.	člen
Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan in sicer med 6. in 20. uro. Izven predpisanega časa obisk ni dovoljen, razen v izjemnih primerih, kot so: dnevi pred Dnevom mrtvih in drugih praznikih, kar odreja upravljalec.
Obisk v mrliških vežah je dovoljen v času, ki ga določi upravljalec pokopališča.
23.	člen
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča, oz. za to določena oseba s strani upravljalca.
24.	člen
Prepovedano je:
1.	voditi pse, se voziti s kolesom ali kakršnimkoli drugim vozilom znotraj meje pokopališča,
2.	hoditi zunaj dovoljenih poti po pokopališču,
3.	odlagati smeti, plevel ali druge odpadke zunaj prostora, ki je zato določen,
4.	odnašati s pokopališčnih poti pesek na grobove.
25.	člen
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shra-
niti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičenju, če je znan, sicer ravna po veljavnih predpisih.
IV.	UREJANJE NOVIH POKOPALIŠČ
26.	člen
Za novozgrajena pokopališča na območju občine Cerknica ne veljajo določbe 9. člena tega odloka.
27.	člen
Novozgrajeni pokopališči v naseljih Cerknica Rakek in Viševek, naj se uredijo v obliki parka. Zasadi naj se avtohtono drevje in uredijo travne površine.
28.	člen
Okrog novozgrajenih pokopališč se kot meja prostora dovoli le živa meja iz okrasnih grmov.
29.	člen
Grobovi naj se ne posipajo s peskom in ograjujejo s kamnom in betonom, ampak naj se urede kot cvetlične površine zaključenega videza v okviru dimenzij predvidenih s tem odlokom.
30.	člen
Nagrobni kamni — spomeniki naj imajo obliko spominske plošče dimenzij 40 X 50 X 5 cm, postavljeni pod naklonskim kotom 30 °.
31.	člen
Novozgrajena pokopališča se morajo urejati v skladu z načrtom pokopališča.
32.	člen
Na novozgrajenih pokopališčih je potrebno predvideti prostor za enojne, rodbinske in žarne grobove. V.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
33.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 24. člena tega odloka, i
34.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 1000 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	si prisvoji iz drugega groba nagrobne predmete (sveče, vence, vaze, ipd,),
2.	poškoduje tuj grob, nagrobnik ali spomenik,
3.	poškoduje pokopališčno napravo ali objekt,
4.	ne upošteva predpisanega obveznega polaganja mrliča na mrliški oder,
5.	poškoduje ograjo okrog pokopališča in pokopa-liščne nasade,
35.	člen
Z denarno kaznijo od 150 do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	pokoplje mrliča v tujem grobu brez dovoljenja lastnika,
2.	pokoplje mrliča v prazen grob brez dovoljenja
upravljalca pokopališča,	,
3.	zgradi grob brez dovoljenja upravljalca pokopališča,
4.	krši določila 10. in 11. člena tega odloka.
36.	člen
Upravljale! pokopališča so dolžni vskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
37.	člen
Upravljale! pokopališč so dolžni v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka izdelati dokumentacijo ureditve pokopališča.
38.	člen
V primeru elementarnih in drugih nesreč, ne veljajo določbe tega odloka.
39.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka vrši sanitarna in komunalna inšpekcija.
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-14/77-3
Cerknica, dne 16. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica Jože Hren 1. r.
1568.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na 107. seji dne 22. decembra 1977 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Loška dolina
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni, od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS, razgrne osnutek urbanističnega načrta Loška dolina, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljana, Ljubljana, Vojkova 57, pod šifro 2270 v decembru 1977.
2.	člen
V času razgrnitve lahko k osnutku poda svoje pripombe in predloge vsak občan in zainteresirana delovna ali druga organizacija.
3.	člen
Javna razgrnitev bo na oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Cerknica, vsak delovni dan od 8. do 12. ure in v prostorih krajevne skupnosti Loška dolina vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/77-3
Cerknica, dne 22. decembra 1977.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
DOMŽALE
1569.
Zbor delegatov KS Prevoje je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 9. člena o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72), na podlagi 18. do 25. člena statuta KS Prevoje in na osnovi referenduma za samoprispevek za asfaltiranje cest in kanalizacijo meteornih voda za celotno področje krajevne skupnosti Prevoje sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka-referenduma za
sofinanciranje asfaltiranja cest in kanalizacije meteornih voda v vaseh Prevoje, Šentvid, Vrba, Prevalje in Imovica
1
Za naselja Prevoje, Šentvid, Vrba, Imovica in Prevalj a v krajevni skupnosti Prevoje, se na podlagi sklepa o razpisu referenduma z dne 11. decembra 1977 sprejetega na zboru občanov in delovnih ljudi KS Prevoje in referenduma, ki je bil 18. decembra 1977, uvede krajevni samoprispevek za sofihanciranje asfaltiranja cest in kanalizacijo meteornih voda v Šentvidu, Prevojah, Vrbi, Imovici in Prevalji po izdelanih načrtih in predpisanih soglasjih.
2
Samoprispevek se uvede za dobo 5 (pet) let, od 1. februarja 1978 do 31. januarja 1983. Samoprispevek se plačuje v denarju, lahko pa se plačuje tudi z obveznicami posojila za ceste v SR Sloveniji.
3
Krajevni samoprispevek plačujejo:
1.	vsi zaposleni 2 “/o od neto osebnega dohodka za dobo 5 let,
2.	vsi kmetje in lastniki zemljišč 2% od veljavnega katastrskega dohodka za tekoče leto za dobo 5 let
3.	vsi upokojenci in invalidi 2 “/o od dohodkov za dobo 5 let
4.	vsi obrtniki 2%> od čistega dohodka-odmerne osnove — za dobo 5 let
5.	vsi lastniki avtomobilov (osebnih) znesek 2.000 din v 5 letih
6.	vsi lastniki tovornjakov znesek 4.000 din v 5 letih
7.	vsi lastniki traktorjev znesek 1.000 din v 5 letih
8.	vsi lastniki obrtniških traktorjev 3000 din v 5 letih
9.	vsi. lastniki konj 500 din v 5 letih za vsakega konja
Zavezanci plačila krajevnega samoprispevka postanejo tudi občani, ki se bodo v času trajanja uvedbe samoprispevka za stalno preselili na obmojc krajevne skupnosti Prevoje.
4
Zneski samoprispevka se lahko, po kriterijih navedenih v 3. členu tega sklepa, vplačajo v 1 (enem) ali do 60 (šestdesetih) obrokih z denarjem ali obveznicami posojila za ceste v SR Sloveniji.
5
Samoprispevka ne plačujejo občani v primerih, ki jih določa zakon o samoprispevku, kot tudi tisti upokojenci, katerih dohodek od pokojnine in ostali dohodki upokojenca, ne presega 1500 din mesečno. Vse morebitne sporne zadeve in morebitne olajšave v znesku in roku plačila bo na pismeno prošnjo reševal svet krajevne skupnosti Prevoje v sodelovanju s centralno komisijo za asfaltiranje cest v KS Prevoje.
6
Nadzor nad zbiranjem sredstev m uporabo sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti Prevoje.
Svet krajevne skupnosti Prevoje je dolžan, da po preteku plačilnega roka, v občinskem glasilu ali na drug krajevno običajen način, seznani občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in o drugih pomembnih podatkih, ki se tičejo samoprispevka
7
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro računu, krajevne skupnosti Prevoje, pri SDK Domžale, in so namenjena izključno za asfaltiranje cest in kanalizacijo meteornih voda ter ostala komunalna dela in dajatve vezane na glavni nalogi.
8
Od občanov, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov občanov.
9
Predračunska vrednost asfaltiranja cest in kanalizacije meteornih voda v krajevni skupnosti Prevoje znaša 10,290.549 din, s samoprispevkom pa bi zbrali približno 4,950.000 din, preostala sredstva do predračunskega zneska pa se bodo zbrala iz drugih virov
10
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem poročevalcu SOB Domžale ali na drug krajevno običajen način objave, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
11
Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka — referenduma za sofinanciranje asfaltiranja cest in kanalizacije meteornih voda je sprejel zbor delegatov kra-javne skupnosti Prevoje na svoji redni seji dne 27. decembra 1977.
St. 573/77
Prevoje, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
zbora delegatov krajevne skupnosti Prevoje
Rudi Voglar 1. r.
GROSUPLJE
1570
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1978
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1978 se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1978 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na podlagi tromesečnega načrta proračunskih dohodkov in njihove razporeditve.
2.	člen
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih dohodkov po proračunu občine za leto 1977.
3.	člen
Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1978.
4.	člen
Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1977 se bodo smiselno uporabljale tudi v I. trimesečju 1978 pri izvrševanju trimesečnega načrta,
5.	člen
Izvršni svet SO Grosuplje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb ustrezno višino posojila iz sredstev rezervnega sklada proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 400-12/77
Grosuplje, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1571.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76 10/76 in 31/ 76) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 14/76) se v 3. členu doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. davek iz osebnih dohodkov delavcev in občanov.«
Dosedanje 1. do 7. točke 3. člena postanejo 2. do 8. točke.
2.	člen
Za 4. členom odloka o davkih občanov sc doda novo poglavje, ki se glasi:
»II. DAVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV IN OBČANOV«
nato pa dodasta 4.a in 4.b člen, ki se v celoti glasita:
»4.a člen
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov se plačuje po stopnji 0,5 "/o.
4.b člen
Pavšalna osnova za plačevanje občinskega davka iz osebnega dohodka delavcev, zaposlenih pri občanih, se po 39. členu zakona o davkih občanov določa v mesečnih zneskih za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša SO6/« poprečnega enomesečnega kosmatega osebnega dohodka delavcev v SR Slovenije iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
St. 422-24/77
Grosuplje, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1572.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77), 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora, združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne
21.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov In storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke.
Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve občanom in zasebnim pravnim osebam po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Zasebnim proizvajalcem vina In žganja se za potrebe članov gospodinjstva upošteva:
—	za vsakega nad 16 let starega družinskega člana 250 litrov vina,
—	za vsakega nad 18 let starega družinskega člana 10 litrov žganja.
Za kalo in razsip se proizvajalcem prizna 6%> od proizvedenih količin vina.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72) in odloki o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/73, 2/74, 7/75, 29/75, 4/76, 18/76 s popravkom v Uradnem listu SRS, št. 21/76).
9.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
St. 421-11/77
Grosuplje, dne 21.' decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
TARIFA
A — PROIZVODI.
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3%.
Opomba
1.	Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokaza o> plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se posebni občinski prometni davek od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občani in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
3.	Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz drugega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev.
Davčna osnova je določena v tarifi posebnega republiškega prometnega davka.
Tar. št. 2
Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnjega nakupa se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 4 °/o.
Opomba
1.	Posebni občinski prometni davek po tej tarifi se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
2.	Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Tar. št. 3
Od alkoholnih pijač se plača posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra
din
—	od naravnega vina, vina tipa »Biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
2.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 "/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od prodajne cene
•/.
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega žganja in vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih pijač	45
3.	od	alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z
manj kot 50 "/o iz domačih surovin, računano pb vrednosti v odstotku od prodajne cene 50 °/o.
Opomba
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke jo liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku enega litra pijače.
Davčna osnova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika, prodajalca na debelo oziroma na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe, je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
4.	Z alkoholnimi pijačami so mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2 6/o alkohola ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 4
Od alkohola (etanola) 1 dinar.
Opomba
Davčna osnova je hektolitrska stopnja Čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih sc plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20 Vo
B — OBRTNE STORITVE Tar. št. 6
I. Kovinska stroka:
•/.
—	popravljanje	strojev in naprav	10
—	popravljanje	izdelkov precizne	mehanike 10
—	popravljanje	motornih vozil	10
—	popravljanje kovinskih izdelkov za široko
potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	5
—	popravljanje drugih kovinskih izdelkov 10
II.	Elektro stroka:
—	popravljanje električnih strojev, aparatov
in naprav (popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno)	5
—	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev
in podobno	5
—	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov	5
—	popravljanje drugih električnih aparatov
in pribora ter ostale storitve te stroke	5
III. Ostale stroke
—	protektiranje in popravljanje plaščev
(vulkanizacija)	5
—	knjigovezništvo	5
—	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne osebe	10
—	osebne in druge obrtne storitve	10
Opomba
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za storitve: krojačev, šivilj, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovalcev copat, brivcev, frizerjev, pediki-ranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, oglaševanja glasbil, brušenja nožev in britvic, kovačev, od podko-vanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umenega krpanja preprog, čiščenja in pranja ter likanja oblek in perila, čiščenja obutve, barvanja in čiščenja usnjenih predmetov, barvanja in kemičnega čiščenja vseh vrst tkanin, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanja koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganja drv, fotografske storitve, nega obraza in telesa in snaženje oken.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan.
C — DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vplačil za vstopnice za javne prireditve 10®/o
Opomba
1. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača na vstopnice za kinomatografske in umetniške in telesnovzgojne (športne in telovadne nastope) prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno-umetniške ali telesnovzgojne prireditve, odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
2.	Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
3.	Davek od vstopnic je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni pro-, metni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji 10 0/o.
Opomba
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v petih dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti 10"/».
Opomba
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 10
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve 10 %>.
Opomba
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo, za te storitve od družbeno pravne osebe je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
1573.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77) ter 21. in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni lišt SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se za spise'in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77).
2.	člen
Kot organi so po tem odloku mišljeni:
1.	upravni organi občine Grosuplje,
2.	organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3.	člen
Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
4.	člen
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah.
5.	člen	: x
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet skupščine občine. Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela, oziroma njene poslovne enote ali organa.
6.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za dohodke.
7.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
St. 423-3/77
Grosuplje, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
1574.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76), 3. člena odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 12/77) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju lestvic katastrskega dohodka
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo lestvice katastrskega dohodka za območje občine Grosuplje.
2.	člen
Območje občine Grosuplje zajema dele katastrskih okrajev Kočevje, Ljubljana, Suha Krajina-Gorjanci in Višnja gora.
3.	člen
Višina lestvic katastrskega dohodka po katastrskih okrajih so. izračunane po razredih za vsako katastrsko kulturo »lestvice katastrskega dohodka«, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. Katastrski dohodek, izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od 1. januarja 1978 dalje
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
St 422-19/77
Grosuplje, dne 28. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1575.
Na podlagi 38. člena zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami (Uradni list SRS, št. 37/74), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. decembra 1977 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I. SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti stanovalcev in njihovih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, skupnih prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini ter zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici.
2.	člen
Za stanovalce po tem odloku štejejo: imetniki stanovanjske pravice in druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom stanovanjske pravice, podstanovalci in člani njihovega družinskega gospodinjstva, ki z njimi stanujejo, ter najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši.
3.	člen
Za upravljalen stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog.
Pri novo vseljivih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je do izvolitve hišnega sveta upravljalec pristojna enota samoupravne stanovanjske skupnosti.
4.	člen
Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev s pravili o izvrševanju hišnega reda ali upravljalec iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Z stanovanjsko hišo se potem odloku šteje: stanovanjska hiša v družbeni lastnini, poslovna zgradba, v kateri je eno ali več stanovanj in stanovanjska hiša v etažni lastnini občanov.
6.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod, na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, seznam stanovalcev in navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Ce ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče.
Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske hiše.
7.	člen
Obrazec za seznam stanovalcev in prepis odloka o hišnem redu založi samoupravna stanovanjska skupnost
8.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi oziroma od dneva, ko je nastala sprememba, dostaviti seznam oseb, ki so se z njim vselile oziroma obvestiti upravljalca hiše o spremembi štčvila stanovalcev v njegovem stanovanju.
9.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena in označena s priimkom in imenom nosilca stanovanjske pravice. Za oštevilčenje stanovanj skrbi upravljalec iz 3. člena tega odloka, za označevanje pa imetnik stanovanjske pravice.
Hišniško stanovanje mora biti posebej označeno. Če hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje.
n. SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA
10.	člen
Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kleti, zaklonišča, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice perila, dvigala, dvorišča, vodnjaki ipd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem.
Cas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme, uredijo stanovalci hiše s pravili o izvrševanju hišnega reda.
Če se v skupnih prostorih pojavi poplavna, talna ali fekalna voda, mora upravljalec stanovanjske hiše takoj prepovedati uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter oskrbeti morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenih predmetov, zlasti živil.
11.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalca stanovanjske hiše.
12.	člen
Stanovanjska hiša v družbeni lastnini mora imeti seznam skupnih naprav in opreme, ki ga vodi uprav-Ijalec.
Način Vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše samoupravna stanovanjska skupnost.
Upravljalec stanovanjske hiše določi osebo, ki hrani ključ skupnih prostorov.
13.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede strehe in dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav ter opreme. Zagotoviti mora tudi redne letne preglede stre-lovodnih naprav.
Upravljalec stanovanjske hiše mora poskrbeti za popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti pri skupnih napravah in opremi ter obnovo opozorilnih napisov.
14.	člen
Upravljalec je dolžan skrbeti za izobešanje zastav ob državnih praznikih oziroma v smislu določil odloka o izobešanju zastav v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 24/73).
III.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJA
15.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja. Stanovanjske prostore mora redno .vzdrževati, varovati pred poškodbami in jih uporabljati v skladu z namenom ter na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe.
Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave. Parketna tla se ne sme čistiti z vodo. V stranišča in vodovodne odtoke ni dovoljeno metati odkadkov in predmetov, ki lahko odtoke zamašijo.
16.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju, ki sodijo v njegovo obvezno redno vzdrževanje in zamenjati dotrajane elemente. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le s soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti.
Kadar imetnik stanovanjske pravice ni dolžan sam popraviti okvare ali pomanjkljivosti, ki jo ugotovi v svojem stanovanju, mora o tem nemudoma obvestiti pristojno službo samoupravne stanovanjske skupnosti.
Namestitev TV anten na strehah je dovoljena le s soglasjem upravljalca stanovanjske hiše ob upoštevanju določil odloka o obvezni vgraditvi hišne telefonske in antenske napeljave (Glasnik, št. 67/64).
17.	člen
Imetnika stanovanjske pravice bremene poleg stanarine stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja in stroški obratovanja stanovanjske hiše. Stroške obratovanja stanovanjske hiše plačuje imetnik stanovanjske nravice v višini deianskih stroškov.
Imetnik stanovanjske pravice ie odgovoren za škodo. ki io povzroči v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivdi on ali njegovi stanovalci.
18.	člen
Imetnjk stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo samoupravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč pri tem normalno uporabo.
Stanovanje se izroči ob podpisu zapisnika o primopredaji.
Izročeno stanovanje mora biti očiščeno in razkuženo. Razkužitev opravi pooblaščena organizacija združenega dela.
19.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora upravljalcu stanovanjske hiše oziroma izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi pregleda in popravila okvar, ki škodujejo zgradbi in mora omogočiti odpravo okvar.
Imetnik stanovanjske pravice mora omogočiti r^rini pregled stanovanja osebam iz prvega odstavka tega člena.
20.	člen
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim hišni svet.
Hišnik je zlasti dolžan:
1.	Vsak dan pomesti pločnik in pozimi do pol sedme ure zjutraj,-,.po potrebi pa tudi čez dan, očistiti sneg s hodnikov, jarkov in kanalskih požiralnikov, ob poledicah posipati hodnik z žaganjem ali pepelom, odmetati sneg od hiše in očistiti prehode.
2.	Vsak dan pomesti stopnišče in hodnike ter jih vsak mesec poribati.
3.	Očistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in skupnih prostorih.
4.	Ob določenih urah zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luč.
5.	Sproti priglašati hišnemu svetu vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne more sam popraviti.
6.	Vse instalacije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati.
7.	Skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti.
8.	Opravljati vse druge posle, ki mu jih naloži hišni svet v skladu s sklenjeno pogodbo.
V hišah, kjer ni hišnega sveta, določi zbor stanovalcev, kako se bodo opravljala hišniška dela.
IV.	SNAGA, RED IN MIR
21.	člen
V	stanovanjski hiši in njeni okolici mora biti snažno, vladati morata red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice. Za to so dolžni skrbeti stanovalci.
22.	člen
V	stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše se praviloma no sme rediti živali. Psa, mačko ali večje število ptičev sme stanovalec imeti pod pogoji, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda.
23.	člen
V	stanovanjski hiši se ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje.
Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo brezhibni gospodinjski stroji, ni čezmeren.
Ni dovoljeno sekati drv ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni.
Z balkonov in skozi okna je prepovedano zlivati razno nesnago, vodo, metati predmete in stepati preproge ter druge predmete.
24.	člen
V	veže, hodnike, stopnišča in na dvorišče se ne sme postavljati predmetov, ki lahko prostor poškodujejo, ovirajo prost prehod ali onemogočajo normalno uprabo prostora.
Na mesta, ki niso za to določena, se ne sme pritrjevati lepakov, ne sme se pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati površino hiše.
V	vežah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog in predpražnikov.
25.	člen
Ne sme se pljuvati po tleh in ne odlagati odpadkov v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest.
Stanovalci, ki onesnažujejo okolico stanovanjske hiše, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti.
26.	člen
Pri odlaganju smeti morajo stanovalci paziti, da ne onesnažijo okolice.
Pred prostorom za odlaganje smeti je prepovedano parkirati avtomobile.
27.	člen
Okolje stanovanjske hiše mora biti primerno urejeno in vzdrževano, za ka^ skrbi upravljalen stanovanjske hiše.
Primeren del dvorišča mora biti določen za igranje otrok.
Parkiranje je dovoljeno le na mestih, ki jih določi upravljalen stanovanjske hiše, ali ki so določena s pravili o izvrševanju hišnega reda.
28.	člen
Upravljalen stanovanjske hiše določi mesto za sušenje perila.
Pranje avtomobilov je dovoljeno le, če je to določeno s pravili o izvrševanju hišnega reda.
29.	člen
Stanovalec ne sme motiti drugih stanovalcev pri mirni uporabi stanovanja.
Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcev med 22. in 6. uro. V.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
30.	člen
Upravljalen stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru civilne zaščite za pripravo in izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih čili je, da se odpravijo posledice vojnih akcij, naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer.
31.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite.
Splošna enota civilne zaščite neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom za civilno zaščito.
Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče, ki obsega deset ali več stanovanj.
Kaj se šteje za potrebno opremo In rok za nabavo te opreme določa odlok o določitvi roka, do katerega morajo občani, organizacije združenega dela in druge organizacije ter državni organi, nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radiacijskimi, biološkimi in kemičnimi bojnimi sredstvi (Uradni list SRS, št. 2/77).
32.	člen
Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah in ob naravnih in drugih hudih nesrečah ravnati po navodilih občinskega Saba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih in po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši.
VI.	SKRB ZA VARNOST
33.	člen
Dimne naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljene z varnimi čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Na posamezno tuljavo se sme v eni etaži priključiti le tri kurilne naprave na trdo gorivo ali po eno na olje oziroma plinska goriva.
34.	člen
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
35.	člen
Lahko vnetljivih predmetov se ne sme hraniti po takih mestih, kjer lahko nastane požar. V stanovanjski hiši tudi ne sme biti več lahko vnetljivih predmetov, kot to določajo posebni predpisi.
V stanovanjski Hiši je prepovedano prati z bencinom ali polivai kurivo z vnetljivimi tekočinami.
36.	člen
Vključene električne in podobne naprave se praviloma ne smejo puščati brez nadzorstva.
37.	člen
Podstrešja morajo biti trajno zaklenjena, sicer pa primerno urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi upravljalec stanovanjske hiše.
Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov.
38.	člen
Na dvorišču ali v skupnih prostorih je prepovedano igranje, ki ogroža telesno varnost ljudi.
39.	člen
Cvetlični lončki in zabojčki na oknih/balkonih in terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali kako drugače ne padejo na tla.
VII.	UPRAVNI UKREPI
40.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvršujejo pristojne inšpekcije.
41.	člen
Če pristojni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil uporabljen aH ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
42.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek samoupravna stanovanjska skupnost:
1.	Če ne založi in nima na zalogi prepisa odloka o hišnem redu in obrazca seznama stanovalcev (7. člen).
2.	Če ne predpiše načina vodenja seznama skupnih naprav in opreme v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (tretji odstavek 12. člena).
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
43.	člen
Z denarno kaznjo do 1.000 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali staanovalec:
— če se ne ravna po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah (31. člen).
44.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljalca stanovanjske hiše:
1.	Če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in naravnih ter drugih hudih nesrečah in seznam stanovalcev (6. člen).
2.	Če ne prepove uporabe skupnih prostorov in naprav in ne poskrbi za odpravo in razkužitev ob poplavi ali izlivu talne ter fekalne vode (10. člen).
3.	Če ne zagotovi rednih pregledov strehe, dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila ugotovljenih okvar (13. člen).
4.	Če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe, katerih cilj je, da se odpravijo posle-
dice vojnih akdij in naravnih ter drugih hudih nesreč (30. člen).
5.	Če podstrešje ni primerno urejeno, če so na podstrešju vnetljive snovi ali če podstrešje ni zaklenjeno (prvi odstavek 37. člena).
45.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice:
1.	Če v določenem roku po vselitvi ne dostavi seznama stanovalcev upravljalcu oziroma ga ne obvesti o spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (8. člen).
2.	Če ne dovoli upravljalcu stanovanjske hiše vstop v stanovanjc in ne omogoči redni pregled stanovanja (19. člen).
46.	člen
Z denarno, kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek stanovalec:
1.	Če ne izvaja določil pravil o izvrševanju hišnega reda (drugi odstavek 10. člena).
2.	če uporablja skupne prostore in naprave ter opremo' tako, da ovira druge stanovalce (11. člen).
3.	Če v stanovanju ali skupnih prostorih redi živali v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (22. člen).
4.	Če moti mir in počitek stanovalcev med 22. in
6.	uro (drugi odstavek 29. člena).
5.	Če vključene električne in podobne naprave pusti brez nadzorstva (36. člen).
47.	člen
Z denarno kaznijo do 200 din se kaznuje za prekršek stanovalec:
1.	Če uporablja stroje in druge naprave, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje (1. odstavek
23.	člena).
2.	Če hrani vnetljive snovi na takih mestih, kjer lahko nastane požar (prvi odstavek 35. člena).
3.	Če pere z bencinom v stanovanjski hiši ali poliva kurivo z vnetljivimi tekočinami (drugi odstavek 36. člena).
48.	člen
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje za prekršek fizična oseba:
_1. Če ne skrbi, da jo v stanovanjski hiši in njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da sc čuvajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (21. člen).
2.	Če seka drva ali drobi premog v prostorih, ki niso za to določeni (23. člen).
3.	Če v vežo, hodnik, na stopnišče ali dvorišče postavi predmete, ki tja no spadajo in če na mesto, ki ni za to določeno, pritrdi lepak, če riše ali piše po zidu ali kako drugače poškoduje površino hiše in če v vežah, hodnikih, stopniščih stepa preproge ali predpražnike (24. člen).
4.	Če pred prostorom za odlaganje smeti parkira avtomobil (drugi odstavek 26 člena).
5.	Če pere avtomobil v nasprotju s pravili o izvrševanju hišnega reda (28. člen).
6.	Če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilne naprave in dimne vode (34. člen).
7.	Čc odloži na dvorišče in zelenico papir, drva ali druge vnetljive predmete (drugi odstavek 37. člena).
Za prekrške iz tega člena lahko izterjujejo pristojni inšpektorji denarno kazen takoj na mestu.
IX.	KONČNE DOLOČBE .
49.	&en
Zbor stanovalcev stanovanjske hiše v družbeni lastnini je dolžan v roku šestih mesecev "po uveljavitvi tega odloka sprejeti pravila o izvrševanju odloka o hišnem redu.
50.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Glasnik, št. 4/69).
51.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 36-4/77
Grosuplje, dne 21. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje '
Janez Lesjak 1. r.
1576.
Na podlagi 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49/55) in 23. čena pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni tis LRS, št. 26/56) ter 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Grosuplje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pokopališča na območju občine Grosuplje so komunalno sanitarni objekti, namenjeni za pokopavanje umrlih oseb. ne glede na veroizpoved, narodnost in raso.
2.	člen
S pokopališči na območju občine Grosuplje upravljajo krajevne skupnosti, če ni pokopališče prenešeno v upravljanje komunalni delovni organizaciji ali komunalni skupnosti (v nadaljnjem besedilu upravljalec pokopališča).
Za opravljanje pokopališke službe in pogrebne dejavnosti imenuje upravljalec pokopališča pokopališko upravo, sestavljeno iz 3 do 5 članov, ki ji predseduje član sveta krajevne skupnosti ali komunalne delovne skupnosti.
3.	člen
Na pokopališču se pokopavajo:
—	vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču, ali če tako želijo svojci,
—	vsi, ki umrejo v sosednjih naseljih ali v kakem drugem kraju, če tako želijo svojci, ali če je tako že-lel pokojnik, če izda dovoljenje za prevoz mrliča pristojni občinski organ.
4. člen
Ta pokopališki red velja	za pokopališča v krajih:
1. Ambrus	13. Stična
2. Dole pri Polici	14. Šentvid pri Stični
3. Gatina	15. Šmarje
4. Grosuplje	16. Troščine
5. Krka	17. Velika Loka
6. Leščevje	18. Veliko Mlačevo
7. Mala Stara vas	19. Velika Račna
8. Muljava	(Kopanj)
9. Podtabor pri	20. Videm—Dobrepolje
Grosupljem	21. Višnja gora
10. Polica	22. Zagradec
11. Spodnja Slivnica	23. Žalna
12. Staro apno	
5.	člen
Vsako pokopališče mora praviloma imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče, poseben prostor za odlaganje spomenikov in ograjo. Pokopališča v vodilnih naseljih pa morajo predvidoma imeti mrliško vežo za polaganje umrlih na mrtvaški oder in prostor za obdukcijo.
V primeru, da pokopališče nima primerne mrliške veže in prostora za obdukcijo, se polaganje umrlil)-in obdukcija opravi na sosednjem pokopališču, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
6.	člen
Vsak upravljalec pokopališča vodi za pokopališče načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove, v merilu 1 :100, evidenco grobov z izkazom pokopanih oseb, datumom pokopa in zaznambo groba.
7.	člen
Grobovi so: vrstni, ločeni za odrasle in otroke, enojni, družinski grobovi, grobnice, kostnice in žarni grobovi.
Mere grobnega prostora so: dolžina 2,50 m, širina 1 m, za družinske grobove je širina 2 m. Za umrle otroke do 10 let zadostujejo polovične mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina 2,20 m, širina 0,80 m, in globina 1,80 m. Za otroke smejo biti jame odgovarjajoče skrajšane in zožene, vendar najmanj 1,20 m globoke.
Žare s pepelom umrlih se shranjujejo v žarnih grobovih, kolumbariju, rozariju ali v obstoječih grobovih in grobnicah.
Površine, mesto in obliko žarnega groba določa upravljalec pokopališča in se v njem shrani tudi več žar v skladu z načrtom pokopališča.
Shranjevanje žar doma ni dovoljeno.
8.	člen
Upravljalec pokopališča lahko določi na pokopališču poseben prostor za pokopavanje umrlih otrok v starosti do 10 let in prostor za skupni pokop umrlih oseb v primeru večjih elementarnih nesreč
9.	člen
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu grobov, razen kadar gre za pokop žar, pokop v rodbinske grobove ali grobnice.
Ponoven pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih, če je pokop izvršen v navadnih krstah iz mehkega lesa, sicer je ponoven pokop dovoljen po 20 letih.
Odpiranje grobov pred rokom iz drugega odstavka tega člena je dopustno le z dovoljenjem za zdravstvo pristojnega občinskega organa ali po odredbi sodišča.
10.	člen
V grobnice se sme umrle pokopavati le v kovinskih krstah ali v krstah iz trdega lesa s kovinskim vložkom. V druge grobove je dovoljen pokop tudi v navadnih krstah iz mehkega ali trdega lesa.
11.	člen
Prostor za grobove,' grobnice, rodbinske grobove ali grobove oddaja upravljalcc pokopališča v najem z najemno pogodbo, ki jo sklene z zainteresiranimi osebami.
Najemna pogodba mora vsebovati:
a)	čas uporabe grobnice oziroma groba,
b)	rok dograditve grobnice oziroma ureditve groba,
c)	določilo o odstranitvi gradnje, če ta ni zgrajena v skladu z načelom pokopališča in gradbenim načrtom,
č) višino najemnine.
Pogodba se sklene le. če se zainteresirani obvežejo zgraditi oziroma urediti grob v roku 1 leta ter grob redno vzdrževati.
Enojni grobovi se dajejo v najem (uporabo) za 10 let. Rodbinski grobovi in grobnice se dajejo v najem dokler obstaja pokopališče, najemnina pa se obnavlja vsakih 10 let.	*
12.	člen
Za varstvo in vzdrževanje grobov borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja veljajo določbe odloka o določitvi pokopališč, grobov in spomenikov borcev NOV, za katere skrbijo krajevne skupnosti (Uradni list SRS, št. 14/76).
13.	člen
Ce se pravica do uporabe prostora za grobove in grobnice, določena s pogodbo,po 11. členu tega odloka, ne podaljša ali če lastnik tudi v šestih mesecih po preteku dogovorjene dobe spomenika ne odstrani, se smatra za zapuščen in se spomenik odstrani na stroške lastnika.
Šteje se, da je grob zapuščen, če tako propade ali če je toliko zanemarjen, da ogroža varnost ljudi ali sosednjih grobov ali če kvari dostojanstvo pokopališča.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere ni bila podaljšana najemnina, razpolaga upravljalec pokopališča.
14.	člen
Grobovi in grobnice morajo biti vzdrževani. Popolnoma očiščeni "morajo biti grobovi vsaj enkrat letno, ostala ureditev grobov pa mora biti v skladu s celotno ureditvijo pokopališča.
Grmičevje in drevje se sme zasaditi samo po načrtu pokopališča z dovoljenjem upravljalen pokopališča.
15.	člen
Lastnike zapuščenih grobov, spomenikov ali grobnic (13. člen tega odloka) pozove upravljalec. pokopališča neposredno ali z javnim razpisom, da z njimi razpolagajo.
Ce je poziv brezuspešen, proda upravljalec pokopališča predmete na javni dražbi v treh mesecih po pozivu.
Predmete, namenjene prodaji na javni dražbi, oceni tričlanska komisija, ki jo imenuje upravljalec pokopališča. En član komisije mora biti gradbeni ali kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način, en mesec pred narokom.
Izkupiček od predmetov, ki so bili prodani na javni dražbi, deponira upravljalec pokopališča na posebnem računu do izteka zastaralne dobe.
16.	člen
Cene za pogrebne in pokopališke usluge določijo upravljale! pokopališč. Kontrolo teh cen opravlja pristojni organ za cene Skupščine občine Grosuplje.
II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPRAVLJALCA POKOPALIŠČA
17.	člen
Upravljalec pokopališča:
—	ugotavlja pravilnost mrliških dokumenotv,
—	določa pristojbino za grobove, grobnice, pogrebne in druge pokopališke storitve v soglasju s Skupščino občine Grosuplje,
—	izdeluje ustrezne proračune dohodkov in izdatkov in vodi v zvezi s tem ustrezno finančno poslovanje,
—	nastavlja in razrešuje grobarja s sklenitvijo po-' godbe ter določa njegove dolžnosti,
—	določa mesto, dan in uro pokopa, praviloma v sporazumu z naročilom,
—	opravlja pokope, ekshumacije in prekope grobov,
—	oddaja prostore za grobove, sklepa najemne pogodbe za grobnice in grobove in vodi register sklenjenih pogodb,
—	daje soglasje k načrtom za ureditev grobov in postavitev nagrobnih spomenikov,
—	skrbi za red in snago na pokopališču ter za vzdrževanje zelenic, ograj, objektov in naprav
—	vodi evidenco o grobovih in pokopanih osebah,
—	po naročilu oziroma sklepih organov upravljanja pokopališča, opravlja storitve v zvezi z vzdrževanjem grobov,
—	sklepa pogodbe in izdaja splošne akte, s katerimi se ureja opravljanje pogrebnih in pokopaliških storitev, v skladu s tem odlokom,
—	skrbi za izvrševanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih na območju občine Grosuplje,
—	opravlja druge naloge po veljavnih predpisih.
18.	člen
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopih grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu, če je znan, sicer ravna po veljavnih predpisih.
UL OSTALE DOLOČBE
19.	člen
Pokon so prijavi upravljalru pokopališča takoj po ugotovljeni smrti ter se hkrati dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Ob prijavi se morajo predložiti ustrezni mrliški dokumenti, ki jih izda pristojni organ. Pokop brez grobarja ni dovoljen.
20.	člen
Za območje naselja Grosuplje, ki ima na pokopališču urejeno mrliško vežo, je obvezno polaganje pokojnikov na mrtvaški oder v mrliški veži, v izjemnih primerih se lahko za navedeno območje o soglasju z v.pravljalcem pokopališča opusti obvezno polaganje pokojnika na mrtvaški oder v mrliški veži.
21.	člen
Pokopi so vsak dan in sicer v času od 8. do 17. ure. Pogrebne svečanosti so predpisane s posebnim odlokom Skupščine občine Grosuplje.
Državne pogrebe organizira in opravi upravljalec pokopališča sporazumno z naročnikom.
Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec pri organizaciji pogreba podrediti predpisom, ki veljajo za vojaške pogrebe.
22.	člen
Obisk na pokopališče in v mrliških vežah je dovoljen v času, ki ga določi upravljalec pokopališča.
23.	člen
Vsak, kdor obišče pokopališče, ne sme storiti ničesar, kar bi 'bilo zoper pieteto umrlih in dostojanstvo kraja.
Prepovedano je zlasti jemanje psov in dvokoles na pokopališče, poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov. Prepovedano je tudi odlaganje smeti in odpadkov na pokopališču, razen na za to določenem prostoru.
24.	člen
Odlaganje smeti in odpadkov je dovoljeno le na prostoru, ki ga je določil upravljalec pokopališča.
25.	člen
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča. IV.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 500 din se kaznuje za prekršek oseba, ki krši določila 23. in 24. člena tega odloka.
27.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 1.000 se kaznuje za
prekršek oseba, ki ne upošteva predpisanega obveznega polaganja mrličev na mrtvaški oder v mrliški veži (20. člen tega odloka).
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 3.000 dinarjev. odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 1.000 dinarjev.
28.	člen
Z denarno kaznijo od 50 do 3.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki:
1.	Pokoplje umrlega v tuji grob ali grobnico brez dovoljenje lastnika ali v prazen grob ali grobnico brez dovoljenja upravljalen pokopališča (9. člen tega odloka).
2.	Uredi grob brez dovoljenja upravljalen pokopališča (11. člen tega odloka).
3.	Proda grobnico ali grobni prostor brez dovoljenja upravljalen pokopališča.
4.	Krši določbe 9., 10. in 14. člena tega odloka.
Za prekršek, ki ga stori po tem členu pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 6.000 dinarjev, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 50 do 3.000 dinarjev.
V.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka, ki se nanašajo na upravljalca, opravlja upravni organ Skupščine občine Grosuplje, pristojen za komunalne zadeve.
30.	člen
Upravljale! pokopališč so dolžni uskladiti svoje splošne akte z določili tega odloka najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi odloka.
31.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju s pokopališči in o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Grosuplje (Glasnik, št. 28/66)
32.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-13/77
Grosuplje, dne 21. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
1577.
Na podlagi 183. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10-225/74), 3. im 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73 in 16-145/74) ter 12. in 13. člena zakona o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15-646/76) je Skupščina občine Grosuplje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o javnih pogrebnih svečanostih na območju občine Grosuplje
1.	člen
Na območju občine Grosuplje se opravljajo javne pogrebne svečanosti v obsegu in na način, ki ga ureja ta odlok.
2.	člen
Z odlokom o pogrebnih svečanostih se uveljavljajo In dopolnjujejo ustaljeni običaji pri pogrebu na območju občine Grosuplje.
3.	člen
Udeležencem javne pogrebne svečanosti, ki želijo počastiti spomin pokojninka je zagotovljeno, da lahko svobodno in nemoteno prisostvujejo kot enakopravni udeleženci pogrebne svečanosti.
Udeleženci javne pogrebne svečanosti so osebe, ki prisostvujejo pogrebni svečanosti v lastnem imenu in vsi, ki se udeležujejo pogreba kot zastopniki družbenih organizacij, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, društev in verskih skupnosti.
4.	člen
Od vsakega umrlega občana se mora krajevna ali druga družbena skupnost posloviti pri pogrebni svečanosti.
5.	člen
Na željo pokojnika oziroma njegovih najbližjih svojcev se opravi pogreb v družinskem krogu.
Pri pogrebu v družinskem krogu se družbena skupnost praviloma ne poslovi od pokojnika.
6.	člen
Krajevna skupnost, v kateri je imel pokojnik svoje stalno bivališče, skrbi za organizacijo pogrebnih svečanosti. V ta namen določi osebe, ki vodijo pogrebne svečanosti in govornika izmed predstavnikov krajevne skupnosti ter skrbi za ustrezno povezavo z organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizacijami in društvi, katerih član je bil pokojnik, zaradi njegovega sodelovanja pri pogrebnih svečanostih.
Če pokojnik ni imel stalnega bivališča na območju občine Grosuplje, skrbi za organizacijo pogrebnih svečanosti krajevna skupnost, v kateri bo pokojnik pokopan.
7.	člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza, ki pripelje pokojnika na kraj, od koder se prične pogrebni sprevod.
8.	člen
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost do groba na pokopališču.
Če je na izredno željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev navzoč pri pogrebu predstavnik verske skupnosti, se pogrebna svečanost nadaljuje v cerkvi.
V primeru iz drugega odstavka tega člena vodja pogrebne svečanosti, zastavonoše in priporščaki zagotovijo, da zastave, prapori, odlikovanja in uniformirano moštvo počakajo na zaključek verskega obreda zunaj cerkvenega poslopja.
9.	Ben
Na čelu pogrebnega sprevoda gre zastavonoša, ki nosi. praviloma slovensko zastavo z žalnim trakom. Za nosilcem zastave se zvrste nosilci zastav in praporov, nosilci odlikovanj in priznanj pokojnika, godba, pevci, organizirane skupine družbenih organizacij in društev, nosilci vencev, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, najožji svojci in sorodniki ter drugi udeleženci pogreba.
če je pri pogrebu navzoč predstavnik verske skupnosti, gre v sprevodu pred krsto pokojnika. Verska obeležja in simbole nosijo neposredno pred predstavnikom verske skupnosti.
10.	člen
Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Venci se položijo v grob, nato se nosilci vencev in krste odstranijo.
Sledi poslovilni govor predstavnika družbene skupnosti, če ni bilo poslovitve v začetku pogrebne svečanosti in govori drugih udeležencev. Po končanih govorih zaigra godba in zapojejo pevci, če sodelujejo pri pogrebu.
11.	člen
Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim orožjem, se častna salva izstreli pred zaključkom javne pogrebne svečanosti. Pri tem mora biti zagotovljena popolna varnost občanov in premoženja, za kar je odgovoren poveljnik, oziroma vodja enote.
12.	člen
Najkasneje pol ure po končanem obredu se grob zasuje in začasno primerno uredi.
13.	člen
V primeru upepelitve se lahko opravijo pogrebne svečanosti pred oziroma po upepelitvi pokojnika.
Na željo pokojnika oziroma njegovih ožjih svojcev se lahko organizra tudi za pokop žare svečan sprevod v skladu z določili tega odloka.
14.	člen
Fizična ali pravna oseba, ki je dolžna poskrbeti za pokop pokojnika, mora najmanj 24 ur pred pogrebom obvestiti organizacijo, ki izvršuje pogrebno službo o pogrebu pokojnika.
Udeležbo predstavnika verske skupnosti pri pogrebu na izrecno željo pokojnika ali njegovih najožjih svojcev zagotovi naročnik pogreba sam.
15.	člen
Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog po tem odloku zbira namenska sredstva ali ustanovi sklad iz svojih dohodkov, prispevkov organizacij združenega dela, drugih organizacij in posameznikov.
16.	člen
Za pokopavanje udeležencev NOV Jugoslavije se uporablja razen določil tega odloka tudi pravilnik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV ^Grosuplje o izkazovanju časti ob priliki pokopa borcev NOV Jugoslavije.
17.	člen
Kadar se udeležujejo pogrebnega obreda predstavniki ali zastopniki posameznih enot JLA ali milice, se ti razporedijo na čelo sprevoda, takoj za zastavo, oz. na način, kakor to predpisujejo službena pravila JLA in milice.
18.	člen
Kdor ravna v nasprotju z določili tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo:
—	pravna oseba	od	500	do	3.000	din
—	odgovorna oseba pravne
osebe	od	100	do	1.000	din
—	fizična oseba	od	100	do	500	din
19.	člen
Za izvajanje določil tega odloka skrbi upravni organ pristojen za komunalne zadeve.
Za tolmačenje tega odloka je pooblaščen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje.
20.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 512-1/77
Grosuplje, dne 21. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
KAMNIK
1578.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 34. ter 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-04/74) na skupni seji vseh zborov dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1977
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 12-661/77) se spremeni, tako da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo:
—	lastni dohodki	28,536.000,00
—	dopolnilna sredstva	3,653.000,00
skupaj	32489.000,00
in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	32,049.831,05
—	za tekočo j^oračunsko rezervo	139.168,95
Pregled prihodkov spremembe občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
2.	člen odloka se dopolni z novim odstavkom, ki se glasi:
»Del sredstev davka na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, ki se odstopa Samoupravni komunalni skupnosti občine Kamnik v znesku 1,293.000,00 dinarjev se vnese v bilanco občinskega proračuna tako, da se povečajo prihodki in njihova razporeditev.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za leto 1977.
St. 400-8/77-7
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
Bilanca spremenjenih prihodkov in splošnega razpore da prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1977 A. PRIHODKI
Klaslfikac
številka
X * 1
OPIS
2
0	Sredstva, prenesena iz prejšnjega leta
1	Davek iz osebnih dohodkov
2	Davek na premoženje in dohodke od premoženja
2	Prometni davek
3	Takse
5	Dohodki po posebnih predpisih (denarne kazni)
6	Prihodki upravnih organov in drugi prihodki
7	Prispevki iz proračunov drugih DPS
—	dopolnilna sredstva sploš.
—	dopolnilna sredstva namenska
Skupaj prihodki
B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV
01	Dejavnost organov DPS
1	— sredstva za redno dejavnost
2	— sredstva za posebne namene
02	Dejavnost ljudske obrambe
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev
04	Negospodarske investicije
1	— sredstva za tekoča vlaganja
2	— sredstva za odplačilo anuitet
3	— obveznosti iz prejšnjih let
Po proračunu 3	Po spremembi proračuna 4	Indeks 4:3	/ 5
786.615,60	786.615,60	100,0
7,617.000,00	8,573,000,00	112,5
1,041.000,00	1,646.000,00	158,1
13,705.000,00	13,882.000,00	101,2
1,197.000,00	1,382.000,00	115,4
216.000,00	191.000,00	88,4
1,688.384,40	1,900.384,40	112,5
4,958.000,00	3,653.000,00	73,6
65.000,00	175.000,00	269,2
31,274,000,00	32.189.000,00	102,9
18,950.000,00	19,229.261,00	101,2
1,456.000,00	1,136.960,00	78,0
20,406.000,00	20,366.221,00	99,8
1,742.000,00	1,929.000,00	110,7
1,769.000,00	1,782.024,65	100,7
275.000,00	75.000,00	27,3
205.000,00	173.658,60	84,7
250.000,00	250.000,00	100,0
730.000,00
498.658,60
68,3
I
1 2	3	4	5
08 Socialno skrbstvo	1,867.000,00	1,897.094,80	101,6
09 Zdravstveno varstvo	25.000,00	303,60	1,2
10 Komunalna dejavnost	673.000,00	464.230,00	68,9
11 Dejavnost krajevnih skupnosti	632.000,00	632.000,00	100,0
16 Intervencije v gospodarstvu	745.000,00’	741.000,00	99,5
17 Tekoča proračunska rezerva	265.000,00	119.168,95	45,0
18 Rezervni sklad	967.000,00	1,016.000,00	105,1
Skupaj I. splošna poraba	29,821.000,00	29,445.701,60	98,7
03 Dejavnost družb. pol. org. in društev	146.000,00	148.300,00	101,6
04 Negospod. komunalne investicije	14.000,00	8.998,40	64,3
10 Komunalna dejavnost	1,293.000,00	2,586.000,00	200,0
Skupaj II. druga poraba	1,453.000,00	2,743.298,40	188,8
Splošni razpored dohodkov I 4- II	31,274.000,00	32,189.000,00	102,9
1579.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 34. ter 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji vseh zborov dne 29. decembra 1977 sprejela
O I) L O K
o proračunu občine Kamnik za leto 1978
1.	člen
S	proračunom občine Kamnik za leto 1978 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kamnik v letu 1978.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo
34,755.000	in se razporedijo:
—	za občinske potrebe	34,408.000
—	za tekočo proračunsko rezervo	347.000
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov po prvi in drugi alinei prvega odstavka prejšnjega člena se 1 % izloča v sredstva rezerve občine Kamnik.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Kamnik ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora Izvršni svet obvestiti Skupščino občine Kamnik in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih organov v skladu z nalogami posameznih občinskih organov.
Ce se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iž občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu.
8.	člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva, če takse obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Kamnik oziroma z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka.
Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
9.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
10.	člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
11.	člen
Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin za posebne namene.
12.	člen
Izvršni svet je poblaščen, da odloča:
— o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Kamnik do višine 100.000,00 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74).
13.	člen
Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov proračuna
14.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
r
St. 400-8/77-7
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščina občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
04	Negospodarske investicije — sredstva za odplačilo anuitet	• 141.000
08	Socialno skrbstvo	1,701.000
09	Zdravstveno varstvo	77.000
10	Komunalna dejavnost	980.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	798.600
16	Intervencije v gospodarstvu	833.000
17	Tekoča proračunska rezerva	347.000
18	Rezervni sklad	346.400
Skupaj razpored prihod-hodkov		34,755.000
	1580.	
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76 in 31/76), 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), je Skupščina občine Kamnik na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kamnik za leto 1978
A. PRIHODKI
Klasifikac.
številka
1 * 1
PRIHODKI
E
Znesek
3
0	Sredstva, prenesena iz	prejšnjega	leta	15.300
1	Davek iz osebnih dohodkov	13,355.000
2	Davek na premoženje	in dohodke	od
premoženja	1,711.000
2	Prometni davek	15.172.000
3	Takse	2,127.000
5	Dohodki po posebnih	predpisih (denarne kazni)	210.000
8	Prihodki upravni organov in drugi
prihodki	2,030.000
Skupaj prihodki	34,755.000
B. SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV
01	Dejavnost organov DPS
1	— sredstva za redno
dejavnost	23,056.500
2	— sredstva za posebne namene	2,065.500	25,122.000
02	Dejavnost ljudske obrambe	2,070.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in
društev	2,339.000
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-366/77) se v 4. členu doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. davek iz osebnih dohodkov delavcev in občanov«
Dosedanje 1. do 7. točke 4. člena postanejo 2. do
8.	točke.
2.	člen
Za 4. členom odloka o davkih občanov se doda novo poglavje, Ju se glasi:
»III. DAVEK IZ OSEBNIH DOHODKOV DELAVCEV IN OBČANOV«.
nato pa doda 6. člen, ki se glasi:
»6. člen
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in občanov se plačuje po stopnji 0,5 %>.«
Dosedanji 6. do 55. člen tega odloka postanejo 7. do 56. člen.
3.	Člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 020-9/77-7
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
1581.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 46. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), pravilnika o enotni metodologiji za izračun revaloriziranih vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 18/76) ter 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74), na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti ter o spremembi odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik
1.	člen
Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26/72) velja v letu 1978.
2.	člen
V	drugem členu odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik, se za poprečno gradbeno ceno stanovanja oz. stanovanjske hiše določijo nove višine pod a), b) in c), ki'se glasi:
a)	6.750 din
b)	6.000 din
c)	5.000 din.
3.	člen
V	tretjem členu odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik se za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč določijo odstotki pod a), b), c), ki znašajo:
a)	20 °/o
b)	26%
c)	30%.
4.	člen
V	četrtem členu odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik se vzame enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini pod a), b) in c) in to:
a)	3,7%
b)	3,7%
c)	3,7%.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 020-44/77-4/20
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
1582.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 'in št. 27-265/72) ter 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi ‘prometa z . zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč na zazidalnem območju Šmarce (Uradni list SRS, št. 23-1077/76)
1.	člen
Prvi člen odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in sprememb namembnosti zemljišč na zazidalnem območju Šmarce se spremeni, tako da se iz splošne prepovedi na območju Šmarce izvzamejo zemljišča pare. št. 21/1, 22, 23/2, 30/1, 31, 234/3, 235, 237 in 740/1 k. o. Šmarca.
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 020-48/77-7
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
1583.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 8. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolagahju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77) ter 179. in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem se uporabljajo določila zakona o Upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem neposredno v vseh tistih primerih, kjer s tem odlokom ni drugače določeno, ter določila tega odloka, družbeni dogovori, samoupravni sporazumi in drugi predpisi.
2.	člen
Stavbno zemljišče po tem odloku je tisto zemljišče, ki se ureja v skladu z urbanističnim in zazidalnim načrtom, z urbanističnim redom, in tisto zemljišče, za katerega je izdano lokacijsko dovoljenje.
3.	člen
Občinska skupščina izvaja nadzorne in druge po tem zakonu določene pravice glede upravljanja s stavbnim zemljiščem, predvsem pa potrjuje srednjeročno plane in letne programe urejanja zemljišča na predlog
Samoupravne komunalne skupnosti občine Kamnik in krajevnih skupnosti.
Občinska skupščina oziroma izvršni svet lahko zahteva tudi občasna poročila o izvajanju določenih nalog.
4.	člen
Zemljišča pridobiva v družbeno lastnino občina. Sredstva za pridobitev zemljišča in plačilo odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini plača Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik. Kadar pa se zemljišče zamenjuje, sklepa menjalne pogodbe občina ali Samoupravna komunalna skupnost, o čemer se medsebojno dogovorita za vsak primer posebej.
II.	UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA. KI SE UREJA Z URBANISTIČNIM ALI ZAZIDALNIM NACRTOM
5.	člen
Stavbna zemljišča v družbeni lastnini v krajih in območjih, ki so urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ureja Samoupravna komunalna skupnost občine Kamnik. Le-ta pa lahko s pogodbo poveri posamezna strokovna dela posebni za taka dela usposobljeni organizaciji združenega dela.
6.	člen
Stavbna zemljišča oddaja v uporabo samoupravna komunalna skupnost z javnim natečajem s pogodbo ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo.
7.	člen
Javni natečaj opravi tričlanska komisija. Dva člana imenuje samoupravna komunalna skupnost, enega pa Izvršni svet Skupščine občine Kamnik. Člani komisije imajo tudi svoje namestnike. Mandatna doba članov in namestnikov traja 2 leti.
8.	člen
Razpis javnega natečaja se objavi v Kamniškem občanu, glasilu SZDL.
9.	člen
Razpis javnega natečaja obsega:
1.	zazidalne podatke za stavbno zemljišče
2.	rok za začetek in dokončanje gradnje
3.	izklicno ceno zemljišča za m2 ter izklicno ceno obstoječe komunalne ureditve zemljišča
4.	rok za plačilo odškodnine za stavbno zemljišče in obstoječe komunalne ureditve
5.	plačilo varščine v višini 10 "/o od vrednosti zemljišča in izklicne cene za obstoječo komunalno ureditev
6.	rok za predložitev pismenih ponudb za dodelitev, ki flaora trajati najmanj 15 dni od objave razpisa
7.	določilo, da imajo posebne ugodnosti pri plačilu ponudniki z nizkimi osebnimi dohodki borci NOB ter tisti, ki imajo slabe stanovanjske, delovne in socialne razmere
8.	določilo, da se dokončna komunalna ureditev in plačilo uredi s posebno pogodbo
9.	ter določila o možnostih pritožbe na izbor.
10.	člen
Ponudbe se poda Samoupravni komunalni skupnosti v zaprtih kuvertah z oznako: »za javni natečaj«.
11.	člen
Po poteku roka za sprejem ponudb komisija izdela poročilo o uspešnosti javnega natečaja z upoštevanjem ugodnosti ter predlaga izvršilnemu odboru komunalne skupnosti v odločanje. Za izvršilni odbor samoupravne komunalne skupnosti predlog komisije ni obvezen.
Upravljavec mora o izboru obvestiti vse ponudnike.
Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega natečaja, vloži v 15 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ samoupravne komunalne skupnosti, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel.
Odločitev pristojnega organa javnega natečaja lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču, v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma ko je poteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor.
12.	člen
Vplačano varščino se pridobitelju stavbnega zemljišča šteje v kupnino, ostalim udeležencem, ki niso uspeli na javnem natečaju, pa se varščina vrne brez obresti.
Ce pridobitelj stavbnega zemljišča po opravljenem javnem natečaju enostransko odstopi od pogodbe, se mu varščina ne vrne.
13.	člen
Plačilo zemljišča in stroškov za urejanje stavbnega zemljišča je najugodnejši ponudnik dolžan plačati v 30. dneh po pravnoveljavno sklenjeni pogodbi. Na njegovo prošnjo pa se lahko podaljša največ do 90 dni.
14.	člen
Izvršilni odbor Samoupravne komunalne skupnosti na predlog komisije sklene, da vrednost zemljišča in obstoječo komunalno ureditev plačajo najugodnejši ponudniki v daljšem obdobju, in sicer v naslednjih primerih:
—	če dohodek ponudnika in članov njegovega gor spodinjstva ne presega na člana gospodinjstva povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu,
—	borci NOB,
—	če ima ponudnik slabe stanovanjske, socialne in delovne razmere.
Odložitev plačila stroškov ne more trajati več kot 3 leta. Dejanska doba plačevanja pa se določi v sami pogodbi.
Ugodnost daljšega odplačevanja se ponudniku prizna, če to zahteva in predloži ustrezne dokaze. Kaj se šteje za slabe stanovanjske, socialne in delovne razmere prtisoja samoupravna komunalna skupnost.
15.	člen
Brez javnega natečaja se neposredno s pogodbo odda stavbno zemljišče za graditev:
—	vodovodnih in kanalizacijskih objektov
—	cestnih in železniških objektov
—	elektroenergetskih naprav in bencinskih črpalk
—	poštno telegrafskih telefonskih naprav
—	objektov za socialne, zdravstvene in prosvetne družbene dejavnosti
—	objekt za potrebe ljudske obrambe
—	nadomestnih objektov v zvezi s potresom in drugimi naravnimi nesrečami
—	nadomestnih objektov v zvezi z razlastitvijo
—	družbeno usmerjene stanovanjske gradnje
—	stanovanjskih hiš v okviru stanovanjske zadruge
—	objektov na zemljišču, ki je z urbanističnimi dokumenti predvideno kot rezervat za objekte investitorja
—	kadar se smotrno zaokroži stavbno zemljišče (poprava meje, povečanje funkcionalnega zemljišča).
O oddaji zemljišča brez javnega natečaja odloča izvršilni odbor Samoupravne komunalne skupnosti na predlog strank.
16.	člen
Krajevna skupnost lahko daje pobudo komunalni skupnosti za ureditev zemljišč, ki so namenjena v skladu z urbanističnim ali zazidalnim načrtom za gradnjo
cest, vodovoda, kanalizacije, otroških igrišč, zelenih površin in podobno.
Kolikor pa je krajevna skupnost plačnik zemljišča, lahko pridobitev takega zemljišča predlaga občini.
17.	člen
Viri financiranja so zlasti naslednji:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva, ki jih zagotavlja samoupravna interesna komunalna in cestna skupnost,
—	sredstva organizacij združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	sredstva iz dela stanovanjskega prispevka, ki ga delovni ljudje in občani v skladu z zakonom, na podlagi samoupravnega sporazuma, namenijo za financiranje izgradnje komunalnih objektov in naprav,
—	del sredstev od prodaje stavbnih zemljišč,
—	sredstva, ki jih po posebnih sporazumih združujejo organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in občani,
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
—	sredstva iz prispevkov, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva. III.
III.	UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNEGA ZEMLJIŠČA, KI SE UREJA Z URBANISTIČNIM
REDOM
18.	člen
Stavbno zemljišče v krajih in na območjih, ki niso urejena z urbanističnim ali zazidalnim načrtom ureja krajevna skupnost, v katere območje spada zemljišče. KS lahko poveri urejanje za to usposobljeni organizaciji, s katero sklene pogodbo.
19.	člen
Za urejena stavbna zemljišča, zajeta z urbanističnim redom, se štejejo:
—	če so zgrajene dovozne poti, ki so priključene na cestno omrežje,
—	če je urejena preskrba s pitno vodo in
—	če je urejena preskrba z električno energijo.
20.	člen
Stavbna zemljišča, ki so urejena z urbanističnim redom in so družbena lastnina, oddaja v uporabo samoupravna komunalna skupnost. Zemljišče se oddaja z natečajem ali brez natečaja po določilih 8. do 15. člena tega odloka.
21.	člen
Viri financiranja urejanja stavbnega zemljišča, za katero skrbi krajevna skupnost so zlasti:
—	sredstva investitorjev,
—	sredstva krajevne skupnosti,
—	sredstva, ki jih na podlagi posebnih sporazumov prispevajo organizacije združenega dela in občani,
—	sredstva ki jih po samoupravnem sporazumu prispeva krajevni skupnosti komunalna interesna skupnost,
—	prispevki ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina,
—	druga sredstva.
22.	člen
Investitor, ki pridobi stavbno zemljišče v uporabo, ki se ureja z urbanističnim redom, mora plačati krajevni skupnosti ustrezni prispevek za komunalno ureditev stavbnega zemljišča.
Višina prispevka je praviloma določena v pogodbi, s katero se oddaja stavbno zemljišče, sicer pa se določi s posebno pogodbo med krajevno skupnostjo in investitorjem.
23.	člen
Zemljišča v družbeni lastnini, ki se urejejo z urbanističnim redom in ki so namenjena za gradnjo komunalnih objektov (ceste, kanalizacija ipd.) ureja krajevna skupnost, sama, od nje pogodbeno pooblaščena organizacija združenega dela ali samoupravna komunalna skupnost.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Investitor plača po pogodbi stroške priprave in Opremljanja s komunalnimi objekti in napravami tudi takrat, kadar gradi stanovanjski objekt na lastnem zemljišču, oziroma mu je bila kot bivšemu lastniku pc posebnih predpisih dodeljena prednostna pravica gradnje.
25.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišče (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 3/67) in odloka o spremembah odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 9/68 ter Uradni list SRS, št. 16/76).
26.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja za se od 1. januarja 1978. dalje.
St. 020-45/77-4/20
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
1584.
4.	člen
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 42. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Kamnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo).
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območij:
1.	urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika,
2.	urbanističnega načrta za območje Moste—Komenda,
3.	urbanističnega načrta za območje Velika planina,
Za stavbno zemljišče izven območij, navedenih v prejšnjem odstavku, se šteje tudi zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, za katero se izdelajo posamezni zazidalni načrti.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne more predpisati za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje ob pogojih vzajemnosti, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije in v njih stanuje njihovo osebje, in ni v mednarodnem sporazumu drugače- določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete iz nacionalizacije.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se oproste kmetje po odloku o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se za dobo petih let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno vplačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se delno ali v celoti oproste:
1.	občani z nižjimi osebnimi dohodki po merilih, ki se uporabljajo za uveljavljanje delne nadomestitve stanarin, s tem, da višina oprostitve lahko doseže tudi celotno nadomestilo;
2.	lastniki ali uporabniki stanovanjskih prostorov, ki bivajo v hišah, starih nad 50 let za 50 %> odmerjenega nadomestila.
Oprostitve, navedene v 3. in 4. odstavku tega člena, določi občinski upravni organ na zahtevo občana.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo, oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del nezazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbeni namen.
Nadomestilo za zazidalno stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanj in garaž ter poslovnih prostorov.
Nadomestilo je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbo (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
5.	člen
Stavbno zemljišče po 2. členu odloka se deli na tri cone:
1.	cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika in je v mejah krajevne skupnosti Kamnik, Duplica in Šmarca, naselje Nevlje in Vrhpolje ter z industrijsko in obrtno cono v krajevni skupnosti Podgorje.
2.	cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom Moste—Komenda in je v mejah naselja Most in Komende.
3.	cona: zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom za ureditveno območje Kamnika in je v mejah naselja Nevlje in Vrhpolje, zemljišče, ki je zajeto z urbanističnim načrtom Moste—Komenda in je v mejah naselja Križ, območje turističnega dela Velike planine in vsa druga še nenavedena zemljišča, ki se urejajo po 2. členu odloka na predlog krajevne skupnosti.
6.	člen
Višine nadomestila znašajo v posameznih conah v dinarjih za kvadratni meter mesečno:
—	za stanovanjske prostore in garaže
—	za poslovne prostore in površine
—	za nezazidano stavbno zemljišče
1	Cona 2	8
0,40	0,30	0,20
0,80	0,60	0,45
0,10	0,08	0tf>6
Za počitniške hiše znaša enotno nadomestilo od stanovanjskih prostorov 0,60 in za nezazidano stavbno zemljišče 0,10 dinarjev za kvadratni meter mesečno.
7.	člen
Pristojni občinski upravni organ določi zavezancu z odločbo višino nadomestila ter v obrazložitev odločbe navede elemente, na podlagi katerih ga je odmeril.
Odločba o odmeri nadomestila se izda zavezancu, ko nastane obveznost za plačevanje nadomestila ter velja, dokler ne nastopijo spremembe, ki vplivajo na višino odmerjenega nadomestila.
8.	člen
Sredstva nadomestila se zbirajo na posebnem računu ter se praznijo na račun komunalne skupnosti.
Za nepravočasne ali premalo plačane obveznosti se zaračunavajo 12. odst. zamudne obresti.
9.	člen
Zavezanci plačevanja nadomestila so dolžni prijaviti osnove za odmero nadomestila pristojnemu občinskemu upravnemu organu na posebni prijavi, ki jo predpiše ta organ.
Rok za prijavo osnov za odmero nadomestila je 15 dni po javnem pozivu.
Spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni sproti javljati pristojnemu občinskemu upravnemu organu, najkasneje pa v 15. dneh po nastali spremembi.	t
10.	člen
Pravilnost prijave osnov za odmero nadomestila ugotavlja občinski organ. Kolikor upravni organ sam ugotovi, da se dejansko stanje ne ujema s prijavo zavezanca, ugotavlja stanje na kraju samem.
Upravni organ tudi ugotavlja dejansko stanje na kraju samem, na zahtevo zavezanca ali pobudo drugih.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da odloča o spornih primerih glede zahtevkov za uveljavljanje oprostitev nadomestila iz 3. in 4. odstavka 3. člena odloka, razporeditve stavbnega zemljišča v cone po 5. členu odloka in dejanskega obsega uporabnega zemljišča po 10. členu odloka.
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik po potrebi imenuje tudi komisijo za reševanje spornih zadev iz prejšnjega odstavka.
12.	člen
Nadomestilo se sme uporabljati samo za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo.
Poraba sredstev nadomestila se vrši na podlagi dolgoročnih in letnih planov, sprejetih po določilih Družbenega dogovora o soodločanju v samoupravni interesni skupnosti za komunalne dejavnosti ter o izhodiščih za ustanovitev te skupnosti.
13.	člen
Upravljalec s sredstvi nadomestila vodi evidenco o višini odmerjenega in plačanega nadomestila za območje vsake krajevne skupnosti, v kateri se nadomestilo plačuje, ter ločeno za nadomestilo iz turističnega območja Velike planine.
Nadomestilo od stanovanjskih površin plačano iz območij posameznih krajevnih skupnosti se uporabi za financiranje njihovih programov in to za namene določene v 12. členu tega odloka.
14.	člen
Dosedanji zavezanci za plačilo prispevka za uporabo mestnega zemljišča plačujejo od 1. januarja 1978 dalje akontacijo za nadomestilo v višini prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki je veljala v letu 1977 s tem, da se po prejemu odločbe o višini nadomestila izvrši proračun med plačanimi akontacijami ter odmerjenim nadomestilom.
15.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik je pooblaščen, da daje tolmačenja posameznih členov tega odloka.
16.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in odlok o določitvi območij, za katera se uvaja obveznost plačevanja prispevka za uporabo mestnega zemljišča v občini Kamnik (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 1/75) ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 16-719/76).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 020-40/77	*
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik
Franc Svetelj 1. r.
1585.
Na podlagi 61. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 5. člena zakona o republiških blagovnih rezervah (Uradni list SRS, št. 19/76) jc Skupščina občine Kamnik na skupni seji vseh zborov dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih blagovnih rezervah
I. SPLOSNE določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja programiranje, oblikovanje, financiranje, uporaba, obnavljanje in poslovanje z občinskimi blagovnimi rezervami, ki so namenjena za osnovno preskrbo delovnih ljudi in občanov na območju občine Kamnik v izrednih razmerah.
2.	člen
Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni neživilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje delovnih ljudi in občanov.
3.	člen
Za izredne razmere se štejejo po tem odloku vojna, čas neposredne vojne nevarnosti in naravne nesreče večjega obsega, kakor tudi motnje na trgu blaga osnovne preskrbe.
II. PROGRAMIRANJE IN OBLIKOVANJE OBČINSKIH.BLAGOVNIH REZERV
4.	člen
S programom občinskih blagovnih rezerv se določa vrsta, količina in vrednost blaga, ki naj se hrani kot občinska blagovna rezerva, sredstva, potrebna za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, rok za oblikovanje teh rezerv, teritorialna razmestitev in način ter roki njihovega obnavljanja, kot tudi načrt gradnje skladišč za občinske blagovne rezerve, ki zajema sredstva, potrebna za gradnjo in vzdrževanje skladišč za občinske blagovne rezerve.
5.	člen
Program občinskih blagovnih rezerv se sprejme za srednjeročno in letno obdobje v skladu s politiko, ki je začrtana v družbenem planu razvoja občine Kamnik in vsakoletni resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Kamnik.
6.	člen
Predlog programa občinskih blagovnih rezerv pripravi oddelek za gospodarstvo, sprejme pa ga Izvršni svet Skupščine občine Kamnik s soglasjem sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
III.	UPORABA, OBNAVLJANJE IN POSLOVANJE Z OBČINSKIMI BLAGOVNIMI REZERVAMI
7.	člen
O uporabi občinskih blagovnih rezerv odloča v skladu z njihovim namenom in glede na nastale potrebe Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na predlog oddelka za gospodarstvo in finance.
8.	člen
Z odredbo Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik o uporabi občinskih blagovnih rezerv se določa način in rok nadomestitve uporabljenih rezerv.
9.	člen
Občinske blagovne rezerve se vzdržujejo tako, da se od časa do časa obnavljajo, odvisno od vrste in narave blaga ter roka trajanja. •
Ce se blago iz občinskih blagovnih rezerv obnavlja, je treba poskrbeti, da se z obnavljanjem zagotovi enaka vrsta in količina blaga ali drugo blago, ki kakovostno ustreza enakemu namenu.
10.	člen
Skladiščenje in hramba blaga iz občinskih blagovnih rezerv se s posebno pogodbo lahko poverja OZD, oziroma TOZD s področja proizvodnje ali trgovine in preskrbe.
Organizacija, ki ji je bilo blago iz občinskih blagovnih rezerv poverjeno v skladiščenje in hrambo, ne sme brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance tega blaga odtujevati ali uporabljati in ne spreminjati namena ali skladišča, ga nadomestiti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače ravnati z njim. 11
11.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance:
—	pripravlja predlog programov občinskih blagovnih rezerv,
—	izvršuje program občinskih blagovnih rezerv,
—	pripravlja pogodbe za skladiščenje in hrambo blaga iz občinskih blagovnih rezerv,
—	vodi količinsko in vrednostno evidenco občinskih blagovnih rezerv,
—	skrbi za vzdrževanje občinskih blagovnih rezerv,
—	opravlja druga opravila v zvezi s poslovanjem z občinskimi blagovnimi rezervami.
IV.	FINANCIRANJE OBČINSKIH BLAGOVNIH REZERV
12.	člen
Viri sredstev za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve:
1.	sredstva, ki jih OZD združujejo v ta namen,
2.	sredstva rezerv, ki jih združujejo OZD in banke
3.	sredstva, pridobljena z bančnimi krediti
4.	sredstva, ki se v te namene zagotavljajo v proračunu občine.
Viri sredstev za graditev skladišč za potrebe občinskih blagovnih rezerv:
1.	sredstva, ki jih OZD združujejo v ta namen,
2.	sredstva, pridobljena s krediti,
3.	sredstva, ki se zagotavljajo v te namene v proračunu občine.
V.	SANKCIJE
13.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 din se kaznuje za prekršek OZD ali TOZD, ki je sklenila pogodbo o skladiščenju in hrambi blaga iz občinskih blagovnih rezerv, če brez dovoljenja oddelka za gospodarstvo in finance blago odtuji ali porabi, spremeni njegov namen ali skladišče, ga nadomesti z blagom druge vrste ali druge kakovosti ali v nasprotju s pogodbo kako drugače ravna z njim.
Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba OZD ali TOZD, ki stori kakšno dejanje iz 1. odstavka tega člena.
VI.	KONČNA DOLOČBA
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-49/77-7
Kamnik, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Kamnik Franc Svetelj 1. r.
LAŠKO
1586.
Skupščina občine Laško je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39-46/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
.	ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v 1. trimesečju 1978
1.	člen
Do sprejetja odloka o proračunu občine Laško za leto 1978, se bodo potrebe občine, za katere se sred-
stva zagotavljajo v občinskem proračunu, v 1. trimesečju leta 1978 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev odobrenih v občinskem proračunu za leto 1977, vendar največ do zneska 5,298.000 dinarjev.
2.	člen
Doseženi dohodki v letu 1978 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka so sestavni del dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1978.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 400-14/77
Laško, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1587.
Skupščina občine Laško je na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) in po 130. členu statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni vestnik občine Laško. št. 8-70/74 in 1-4/75 in Uradni list SRS,'*št. 6-245/76 in 7/77) se v 3. členu doda nova 9. točka, ki se glasi:
»Davek iz osebnega dohodka delavcev*
2.	člen
Pred poglavje Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se vstavi novo poglavje, ki se glasi:
»Davek iz osebnega dohodka delavcev«
3.	člen
Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0;50 "/o.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS ir} začne veljati z dnem. ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-25/77
Laško, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1588.
Skupščina občine Laško je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72 in 28/73) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-13/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik občine Laško, št. 8/72, 5/73, 8/73 in 5/75 ter Uradni list SRS, št. 6/76, 10/76, 18/76 in 27/76) sc tarifni št. 2 in 3 spremenita in se glasita:
Tarifna številka 2 se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% iz domačih surovin,'računamo po vrednosti:
dinarjev ou litra
—	od naravnega vina, vina tipa »biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
v odstotku
—	od	piva	25
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	43
—	od	medice	15
2. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti	45.«
Opombe k tej tarifni št. ostanejo nespremenjene, doda pa se 6. točka, ki se glasi:
»Z vinsko sadnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene alkoholne pijače, sestavljene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
Tarifna številka 3 se glasi:
»1. od umetnih brezalkoholnih pijač ter sodavice	3 %
Opombe k tej tarifni št. ostanejo nespremenjene.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 422-24/77
Laško, dne 27. decembra 1977.
1589.
Skupščina občine Laško je pa podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenegd dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne
27.	decembra 1977 sprejela
4. Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
' nad din	do din	din	"/o	znaša davek od presežka nad
4.000	4.000 5.000	10 400 + 12	4.000
5.000	7.000	520 + 15	5.000
7.000	10.000	820 + 18	7.000
nad 10.000		1.360 + 20	10.000
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin
1.	člen
V odloku o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni vestnik občine Laško, št. 5-47/72 in 5-24/75) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Občinski davek na promet nepremičnin se plačuje glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta po naslednjih stopnjah:
1.	Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
2.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Poleg oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plača še v naslednjih primerih:
1.	Če lastnik kmetijskega zemljišča, ki je prodal zemljišče občini zaradi izvajanja regulacijskih in urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugo nadomestno zemljišče enake ali manjše površine;
2.	Če lastnik gradbenega objekta, ki je prodal gradbeni objekt občini zaradi izvajanja regulacijskih in urbanističnih načrtov, kupi v enem letu po tej prodaji drugi nadomestni objekt za enako ali manjšo vrednost;
Osnova	din/m*		
nad din	do din	din	o/«	znesek dav. od preš.
	2	— + 7	
2	4	0,14 + 11	2
4 ’	6	0,36 + 15	4
e	8	0,66 + 20	6
8	10	1,06 + 25	8
10	13	1,56 + 30	10 .
13	16	2,46 + 35	13
16	20	3,51 + 40	16
20		5,11 + 45	20
2. Za	nezazidana stavbna zemljišča		(prostora)
Če leži zemljišče v območju, za katero velja urbanistični ali zazidalni načrt in če znaša prometna vrednost kvadratnega metra:
Osnova	din/m'		
nad din	do din	din	•/•	znesek day. od preš.
	10	— + 10	—
10	15	1,00 + 15	10
15	20	1,75 + 20	15
20	25	2,75 + 25	20
25	30	4,00 + 35	25
30	40	5,75 + 45	30
40		10,25 + 60	40
3.	Pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču v družbeni lastnini; če se odda v uporabo v skladu s predpisi o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Laško;
4.	Če proda organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki mu je kmetijstvo edini vir za preživljanje.
Če kupec tako zemljišče proda ali podari prej kot v petih letih po pridobitvi tega zemljišča, plača prometni davek;
5.	Če gre za odškodnine za zemljišča in gradbene objekte, ki so odkupljeni zaradi škode nastale po rudarjenju, vendar le do zneska pravične odškodnine.«
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnevom, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-23/77
Laško, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
3.	Za nezazidana stavbna zemljišča (prostora)
Če leži zemljišče izven območja, ki je določeno z urbanističnim načrtom in če znaša prometna vred-nost kvadratnega metra:
Osnova	dln/m'		
lad din	do din 10	din	•/• — + 15	znesek dav. od preš.
10	15	1,50 + 25	10
15	20	2,75 + 35	15
20	25	4.50 + 45	20
30	40	9,50 + 65	30
40		16,00 + 70	40
1590.
Skupščina občine Laško je na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in 130. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti ter na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja (v nadaljnjem besedilu: spisi
in dejanja) pri organih občine Laško se uvajajo občinske upravne takse (v nadaljnjem besedilu: občinske takse).
2.	člen
Določbe zakona o upravnih taksah kakor tudi predpisi izdani na podlagi tega zakona se smiselno uporabljajo tudi glede občinskih taks.
3.	člen .
Za občinske takse se uporablja taksna .tarifa, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni vestnik občine Laško, št. 2-13/72).
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati z dnem ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-26/77
Laško, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
1591.
Skupščina občine Laško je na podlagi 7. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2-73/76) in 120. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/1974) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi gasilskega sklada občine Laško
1.	člen
Odlok o ustanovitvi gasilskega sklada občine Laško (Uradni vestnik občine Laško. št. 3-15/1971) preneha veljati.
2.	člen
Vsa sredstva, pravice, in obveznosti sklada se prenesejo na občinsko samoupravno interesno skupnost za varštvo pred požarom.
3.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati z dnem, ko ga sprejme občinska skupščina, uporablja pa sc od 1. januarja 1978 dalje.
St. 400-15/77
Laško, dne 27. decembra 1977,
1592.
Skupščina občine Laško je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) in 132. člena statuta občine Laško (Uradni vestnik občine Laško, št. 3-18/74) na seji zbora združenega dela, in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo stanovanjskega bloka v stanovanjski soseski Debro
1.	člen
Gradnja stanovanjskega bloka v stanovanjski soseski Debro je v splošnem interesu.
'	2. člen
S to odločbo je v smislu 14. člena zakona o razlastitvi ih prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72 in 19/76) ugotovljen splošni interes za gradnjo stanovanjskega bloka v stanovanjski soseski Debro in je zato dopustna razlastitev nepremičnin — zemljišč in stanovanjske hiše ter gospodarskega poslopja vpisanih v vi. št. 59 k. o. Debro, pare. št. 102/4, 102/5, 102/te, 102/7 in 147, ter pare. št. 99/3 in 99/4, vpisanih v vi. št. 10 k. o. Debro.
3.	člen
Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljen pa je upravni spor, ki sc sproži s tožbo v 30 dneh od prejema te odločbe pri Vrhovnem sodišču SRS v Ljubljani.	!
Tožba še vloži pismeno ali da ustno na zapisnik pri navedenem vrhovnem sodišču ali kateremkoli občinskem sodišču.
4.	člen
Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-116/77
Laško, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Laško
Rudi Grosar 1. r.
LENART
1593.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, z*bora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o proračunu občine Lenart I	1. člen
Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15-916/77) se v 6 členu spremeni tako, da se doda novi drugi odstavek, ki glasi:
Izvršni svet Skupščine občine Lenart, je pooblaščen, da spremeni nainen in višino razporejenih sred-
štev po posameznih postavkah, ne glede na določilo
1.	odstavka tega člena, ko bodo znana dopolnilna sredstva občine Lenart, iti jih prejme občina Lenart po določilih 29. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 13-685/77).
Izvršni svet obvesti Skupščino občine Lenart o izvršenih spremembah proračuna za leto 1977.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 400-2/76-253
Lenart, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1594.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 26. člena zakona o financi-ranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1978
1.	člen
Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Lenart se v I. trimesečju 1978 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Lenart za leto 1977.
2.	člen
Izdatki v tem času ne smejo presegati 25 */♦ izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1977.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del Proračuna občine Lenart za leto 1978.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 400-1/77-18
Lenart, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1595.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list1 SRS, št. 19-545/74) in 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224 74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart
1.	člen
V 1. členu odloka o davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 29-1521/75 in 6-279/77) se doda nova točka 1, ki se glasi:
»1. občinski davek iz osebnega dohodka delavcev«.
Dosedanje točke 1. do 7. postanejo točke 2. do 8.
2.	člen
Za 2. členom se doda novo poglavje:
»Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev« in novi 3. člen, ki se glasi:
»Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev« in plačuje po stopnji 0,5 Vo.«
Dosedanja poglavja II. do X. postanejo poglavja
III.	do XI., dosedanji členi 3. do 31. pa postanejo členi 4. do 32.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-18/64-124
Lenart, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1596.
Skupščina občine Lenart je po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) ter 1. in
4.	členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-310/72, 52-491/72, 28-377/73, 36-547/75, 58-793/75 in 7-84/77) na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart
1.	člen
Na območju občine Lenart se plačuje posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, po določbah tega odloka in predpisov izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom.
3.	člen
Zavezancu — proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
/	7.. člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna davčna oprostitev za 250 litrov vina in 10 litrov žganja letno na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za družinske člane se štejejo tudi preužitkarji.
Za kalo in razsip se prizna 6 Vo pri vinu in 2 Vo pri žganju.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart (Ur. list SRS, št. 55-1148/72, 2/73, 33-813/73, 45-1057/73, 16-384/74, 17-825/75, 7-315/76 in 17-778/76).
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 421-6/72-15
Lenart, dne 19. decembra 1977.
TARIFA POSEBNEGA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A. PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno 1 otrošnjo, razen od proizvodov za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje občinski prometni davek po stopnji 3 %>.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oz. kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oz. zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni dopustno registrirati.
2.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številka so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 38/77).
Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavico je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena,
—	za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka.
Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače iz sodavice so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupijo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom, oziroma za lastno končno porabo in enote, ustanov} j ene izključno za gostinske storitve Članom delovnih skupnosti in članom organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij).
3.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občani in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih, oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov ter predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. 2
Pri prometu (vsaka prodaja ali brezplačni prenos) vseh vrst rabljenih motornih in priklopnih vozil je stopnja posebnega občinskega prometnega davka 4 %>.
Opomba:
Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa:
— osebnih avtomobilov in motornih koles po poteku 3 let od dneva pridobitve iz naslova nakupa, dedovanja ali darovanja;
—	poškodovanih motornih in priklopnih motornih vozil, če jih v lastnikovem imenu proda zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznim dokazilom;
—	motornih in priklopnih vozil, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrti lastnika teh vozil.
Davčna osnova je kupnina, navedena v kupoprodajni pogodbi ali vrednost, navedena v darilni pogodbi, ce ta odgovorja prometni vrednosti. Če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčna uprava.	v
Tar. št. 3
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
I.	Od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 °/o iz domačih surovin, računamo po vrednosti:
, din za liter
1.	od naravnega vina, vinsko sadnih
pijač in vina tipa biser	2
2.	od penečega vina	4
v	•/•	od
*	vrednosti
3.	od	naravnega žganja	in vinjaka	40
4.	od	medice	15
5.	od	piva	40
6.	od	drugih alkoholnih	pijač	45
II. 7.	od alkoholnih pijač vseh	vrst proiz-
vedenih z manj kot 50 °/o iz domačih surovin, računamo po vrednosti	45.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. in 2. točke te tar. št. je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače in medico iz
3.,	4., 5., 6. in 7. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanec po tej tar. št. je vsak prodajalec teh pijač končnim potrošnikom.
Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oz. zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1- točke opombe k tej tar. št. je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in z vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Davek po tej tar. št. se plačuje od' prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami naštetimi v tej tarifni številki so mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 20/o alkohola ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih piiač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti.
6.	Z vinsko sadnimi pijačami navedenimi v tej tarifni številki so mišljene alkoholne pijače, sestavlje-
ne iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
Tar. št. 4
Posebni občinski prometni davek od alkohola (etanola) se plačuje v znesku 10 din.
Od denaturiranega alkohola za gorivo in etanola za potrošnjo v zdravstvu pa v znesku 1 dinar.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov 20°/o.
B. DAVEK OD PLAČIL ZA STORITVE
Tar. št. 6
Od plačil za storitve se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 10a/o.
Izjemoma se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji S”/!) za naslednje obrtne storitve:
1.	Iz kovinske stroke: popravljanje kovinskih izdelkov za gospodinjstvo
2.	Iz elektro stroke: popravljanje električnih gospodinjskih aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, bojler-jev in podobno.
3.	Iz ostalih strok: protektiranje ter popravljanje gum za motorna vozila (vulkaniziranje) in knjigovez-ništvo.
Opomba:
1.	Davek po tej tar. št. se ne placa od naslednjih storitev: krojaštvo, šiviljstvo, klobučarstvo, pletiljstvo, čevljarstvo, popravljanje ortopedskih pripomočkov, izdelovanje copat, moško in žensko frizerstvo, dimnikarstvo, krpanje perila, nogavic in vreč, popravila dežnikov, oglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, podkovanje konj in živine, kolarstvo, urarstvo, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, čiščenje in pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, storitve postreščkov, žaganje drv, fotografiranje, sedlarstvo, mletje žita in mlatilničarstvo.
2.	Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej prikazan.
Tar. št. 7	t
Posebni občinski prometni davek od plačil za zakup ali pozakup premičnin ali nepremičnin, razen za najem ali podnajem stavb, za katere veljajo določbe zakona o davkih občanov, se plačuje po stopnji 10 %>.
Tar. št. 8
Posebni občinski prometni davek od vrednosti prodanih srečk od iger na srečo in vlog za javne stave, razen za igre in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija ter gasilska društva in organizacije rdečega križa za društvene potrebe, se plačuje po stopnji 10 °/o.
Opomba:
Davčni zavezanec je prireditelj javne stave ali
druge igre na srečo.
Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi občinske skupščine dan in kraj žrebanja. Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se napravi v 15 dneh po žrebanju.
Davek je treba plačati v petih dneh po obračunu na ustrezen račun občine.
Tar. št. 9
Posebni občinski prometni davek od vstopnic za veselice, zabavne prireditve, cirkuške, artistične in podobne prireditve se plačuje po stopnji 10 %>.
Opomba:
1.	Davek po tej tar. št. se ne plača od kulturno-prosvetnih, športnih, mladinskih in gasilskih prireditev.
2.	Davek po tej tar. št. se lahko plača tudi v pavšalnem znesku, ki ga določi davčna uprava občinske skupščine po prostem preudarku. Ta davek mora biti plačan pred pričetkom prireditve.
3.	Prireditelj mora pred pričetkom prireditve predložiti vstopnice v žigosanje davčni upravi občinske skupščine.
St. 421-6/72
Lenart, dne 19. decembra 1977.
1597.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) ter 1., 3. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o upravnih taksah v občini Lenart
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih upravnih organih ter za druge predmete in dejanja pri teh organih se plačujejo občinske upravne takse.
Za plačevanje občinskih upravnih taks se glede taksnih osnov in taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni. list SRS, št. 7-77/72 in 13-1470/77).
2.	člen
Z organi iz prvega člena tega odloka so mišljeni:
1.	občinski upravni organi,
2.	organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge organizacije v občini, kadar v okviru javnih pooblastil, katera jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo strank.
3.	člen
Glede taksnih obveznosti, taksnih oprostitev olajšav in vsega, kar ni določeno s tem odlokom, se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 10-140/72).
St. 423-2/65-18
Lenart, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš L r.
1598.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 42. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77), in 3. ter 8. členu zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12-619/77) je Skupščina občine Lenart na sejah' zbora združenega dela,, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini
Lenart
1.	člen
V občini Lenart se uvede plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju mestnega naselja Lenart.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano in nezazidano zemljišče mestnega naselja Lenart, v mejah, ki ga zajema urbanistični ali zazidalni načrt.
Meja plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča poteka: od izhodiščne točke pri mostu na potoku Velka, na regionalni cesti št. 11/387 po levem bregu regulirane struge potoka Velke do meje k. o. Lenart, naprej v k. o. Zg. Zerjavci po levem bregu predvidene struge reguliranega potoka Velka preko pare št. 77, 79, 930/1, 1096/2, 919, 914/3, 921/1, do mostu na regionalni cesti št. 11/346, po novi trasi iste regionalne ceste do severne meje pare. št. 926/1, po južni meji pare. št. 921/2, 929/1, 983, 1043, do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol, po tej lokalni cesti do tromeje k. o. Zg. Zerjavci—Varda—Lenart, od tu po severni meji pare. št. 233/1 v smeri jug preko pare. št. 233/1, 227, 235, 240, 221/2, 238/1, južni meji te parcele do lokalne ceste Lenart—Jurovski dol pri pare. št. 238/4 naprej po zahodni trasi ceste Lenart—Jurovski dol, do predvidenega rezervata za bodočo hitro cesto Maribor—Radgona, po severnem robu rezervata do ceste preko pare. št. 218, 219, 190/2, 185/2, 183, 182, do potoka Globovnica na meji k. o. Zamarkova, od tu poteka meja po potoku Globovnica (regulirani del) do poti na Kamenšak pri mostu na Globovnici, po levem bregu regulirane struge Globovnice do k. o. Radehova, od tu do zahodne meje pare. št. 646, 443/3, 443/4, 443/1, 443/2, 422 do severozahodne meje k. o. Radehova, od tu preko regionalne ceste št. 11/346 v k. o. Lenart po zahodnih mejah pare. št. 593, 541, vzhodne meje pare. št. 75, preko pare. št. 74/1 do OJ6 po vzhodni meji OJ6 do pare. št. 32/1, po severni meji pare. št. 34/3
preko pare. št. 390/1, 396/1, preko lokalne ceste pare. št. 665 v vzhodni smeri preko pare. št. 398, 399/1, 399/2, 400, 409/2, 414/1, preko struge Velka do pare. št. 414/5, levem bregu struge Velka do pare. št. 1147/4 v k. o. Sp. Porčič, od tu naprej v vzhodni smeri preko pare. št. 420, 426/3 do severne meje pare. št. 406/1, po lokalni cesti pare. št. 1164/2 do pare. št. 407/1, preko te lokalne ceste po vzhodni in severni meji pare. št. 453 k. o. Sp. Porčič v ravni črti do pare. št. 451 in severozahodni meji te pare. št. do lokalne ceste pare. št. 1158/4, po vzhodni meji lokalne ceste pare. št. 1158/4, 1161, preko regionalne ceste 11/387 do zahodne meje pare. št. 1053/2, severozahodne meje pare. št. 1160/1 do melioracijskega jarka pare. št. 1085/3, po melioracijskem jarku pare. št. 1085/3, 1089/6 do potoka Velka in nato do izhodiščne točke pri mostu Velka, na regionalni cesti št. 11/387.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredno uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice), temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča iz dohodka.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa 1. odstavek 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se razen tega ne plačuje za urejene zelene površine.
5.	člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je za dobo 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil novo družinsko stanovanjsko hišo ob pogoju, da je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem.
Plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so oproščeni imetniki stanovanjske pravice, katerih stanovanja so v kletnih in podstrešnih prostorih, 6e pristojni organ ugotovi, da ta stanovanja niso primerna za bivanje.
Upravni organ izda zavezancu iz drugega odstavka tega člena odločba« oprostitvi plačila nadomestila na predlog mestnega odbora krajevne skupnosti Lenart.
6.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se določi od m* zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča in mesečno znaša:
*
od zazidanega stavbnega zemljišča
1.	za stanovanjske prostore (sobe, predsobe, hodnike v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in druge zaprte prostore v stanovanju), garaže, last posameznega občana, objekte družbenega standarda in prostore, ki jih uporabljajo-organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, državni organi, družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in društva za svojo redno dejavnost, od tlorisne površine 1.— din;
2.	za zemljišča, ki jih delovne oragnizacije in obrtniki uporabljajo za proizvodnjo in poslovno dejavnost (funkcionalno dvorišče, odprta skladišča ter delovni prostori na prostem in podobno) 0,30 din;
od nezazidanega stavbnega zemljišča:
3.	za nezazidano stavbno zemljišče, za katero je že izdano lokacijsko dovoljenje 0,10 din;
4.	za nezazidano stavbno zemljišče, za katero je sprejet zazidalni načrt, ni pa izdano lokacijsko dovoljenje 0,02 din.
7.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje občinski samoupravni interesen! skupnosti za. komunalne dejavnosti in cestno dejavnost, mesečno za nazaj.
8.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 3. člena tega odloka občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.
9.	člen
Za stanovanjske hiše v družbeni lastnini se nadomestilo določi z odločbo hišnemu svetu, ki glede na površino stanovanj in poslovnih prostorov določi sorazmerni del nadomestila posameznim imetnikom stanovanjske pravice in najemnikom poslovnih prostorov.
Stanovanjska skupnost je dolžna pristojnemu občinskemu upravnemu organu dati podatke o tlorisnih površinah stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini.
10.	člen
Zavezanci nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki plačujejo nadomestilo od nezazidanega stavbnega zemljišča, na katerem gradijo individualno stanovanjsko hišo ali drug gradbeni objekt, morajo pričeti plačevati nadomestilo od zazidanega stavbnega zemljišča takrat, ko je objekt dokončan do take mere, da so vseljivi vsi prostori.
Zavezanci iz prvega odstavka tega člena so dolžni prijaviti pristojnemu občinskemu upravnemu organu datum dokončanja stanovanjske ali druge zgradbe, ko so vseljivi vsi prostori.
Zavezanci, ki so izpolnili pogoje iz 1. odstavka 5. člena tega odloka začno plačevati nadomestilo od zazidanega stavbnega zemljišča po preteku petih let po dokončanju oziroma vseljivosti objektov.
11.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se sme uporabljati samo za graditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav primarnega pomena v mestnem naselju Lenart, ki so namenjeni za skupno rabo in sicer:
a)	mestnih cest, trgov, pločnikov, pešpoti, dovoznih poti, javnih parkirnih prostorov,
b)	zelenih površin po zakonu o urejanju in vzdrževanju zelenih površin v naseljih (Uradni list SRS, št. 11-105/65),
c)	omrežja javne razsvetljave,
č) kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih in odpadnih voda, dokler v stroškovni ceni za kanalizacijo (kanalščini), niso vsebovani tudi stroški za razširjeno reprodukcijo.
12.	člen
Zaradi pravočasne in pravilne določitve nadomestila, so dolžni dati vsi zavezanci nadomestila v roku 30 dni od nastopa obveznosti občinskemu upravnemu organ, pristojnemu za komunalne zadeve, točne podatke o površinah zavezanih plačilu nadomestila.
• 13. člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec prispevka, če v določenem roku ne prijavi površine iz 12. člena tega odloka oziroma če prijavi nepravilne površine.
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena in fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Z dnem Uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS. št. 13-380/71, 29-1524/75 in 30-1363/76).
15.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične s 1. 1. 1978, razen določil iz 4. točke 6. člena tega odloka, ki se prično uporabljati s 1. 9. 1978.
Št. 464-2/77-1
Lenart, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
1599.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin" udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. katere urejajo občinske skupščine s svojiipi predpisi (Uradni list SRS. št. 18-1162/77) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o priznavalninah za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini Lenart
1. člen
V 13. členu odloka o priznavalninah za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-1382/77) se datum »1. 4. 1977« zamenja z datumom »1. januar 1977«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 191-27/62-97
Lenart, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Božo Tuš 1. r.
1600.
Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS. št. 19-545/74) so zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na seji dne 19. decembra 1977 sprejeli
ODLOK
o ukinitvi sklada občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe
1.	člen
Sklad občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe (Uradni list SRS, št. 16-174/70) se ukine z 31. decembrom 1977.
2.	člen
Sredstva, viri sredstev, terjatve in obveznosti ukinjenega sklada se prenesejo po zaključnem računu na posebni račun občine Lenart za financiranje nalog ljudske obrambe.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-4/77-2
Lenart, dne 19. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
LITIJA
1601.
Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Litija za ^eto 1977
*	1. člen
V odloku o proračunu občine Litija za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15/77) se !. člen spremeni tako,
da se glasi:
Skupni dohodki proračuna občine Litija za leto 1977 znašajo 21,010.000 din;
od tega:
—	lastni dohodki
—	dopolnilna sredstva
din
14,889.000
0,121.000
4.	člen
V 1. členu tega odloka navedeni dohodki in njihova razporeditev iz 2. člena sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1977, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Skupni dohodki iz proračuna iz 1. člena tega odloka so:
—	razporejeni dohodki v znesku	21,006.000
—	nerazporejeni dohodki v znesku	4.000
5.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-11/03
3.	člen
S tem odlokom se preklicuje začasna omejitev porabe sredstev proračuna za 10°/», kot je določeno v
3.	členu odloka o proračunu občine Litija za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15/77).
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jole DcrnovSek 1. r.
Pregled dohodkov In razpored dohodkov za leto 1977
Sredstva preneŠena iz prej. leta	492.000
1.	Davek na dohodek in davek	na	osebni
dohodek	4,093.000
2.	Prometni davek, davek na premoženje
in dohodke od premoženja	8,983.700
3.	Takse	798.000
6.	Prihodki upravnih organov	in	drugi
prihodki	522.300
7.	Prihodki od drugih DPS	6,121.000
21,010.000
01	Dejavnost organov DPS	13,501.760
02	Narodna obramba	1,520.000
03	Dejavnost DPO	1,347.200
04	Negospodarske investicije	46.100
08	Socialno skrbstvo	999.240
09	Zdravstvena zaščita	
10	Komunalna dejavnost	2,076.630
11	Dejavnost KS	600.000
15	Gospodarske investicije	14.950
16	Gospodarski posegi	204.000
17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	490.020
18	Vlaganje v rezervni sklad	210.100
21,010.000		
1602.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1978
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Litija za leto 1978 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Litija, vendar najdalj do 31. marca na podlagi proračuna za leto 1977.
2.	člen
V Času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor Jih je sorazmerno porabljenih v istih dot?ah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina (25%) vseh dohodkov, ki so bili razdeljeni po proračunu za leto 1877.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1978.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Litija se pooblašča, da odloča o kratkoročnih zadolžitvah za kritje potreb
splošne porabe, če dohodki ne bi pritekali skladno z Izdatki.
5.	člen
Določbe tega odloka se ustrezno uporabljajo tudi za začasno financiranje vseh koristnikov proračuna občine Litija, ki bodo v letu 1978 v skladu z Izhodišči za sestavo proračuna vključeni v splošno porabo.
6.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 010-11/63
Litija, dne 29. decembra f977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1603.
Na podlagi prvega odstavka 39. člena in prvega odstavka 43. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 10. člena odloka o proračunu občine Litija za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 15/77) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela
SKLEP
o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Litija v letu 1977
I
Za kritje izdatkov nastalih kot posledica močnega deževja in plazenja v mesecu septembru leta 1976 na območju občine Litija se uporabi znesek 77.500 din rezervnega sklada proračuna občine Litija.
II
Sredstva rezervnega sklada iz 1. točke tega sklepa se uporabijo za navedene namene, brez obveznosti vrnitve ter se dodelijo:
dinarjev
a)	Samoupravni komunalni skupnosti Litija
za najnujnejšo ureditev na cestni komunikaciji Gradišče—Mamolj	65.000
b)	Samoupravni komunalni skupnosti Litija za plačilo projekta za sanacijo plažu na
cestni komunikaciji Hotič—Vače	12.500
O uporabi sredstev se sklene pogodba s Samoupravno komunalno skupnostjo Litija.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/63
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1604.
Na osnovi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76 in 31/76) in 27. in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o dopolnitvah odloka o davkih občanov
i
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75 in 4/77) se v 4. členu doda nova 1. točka, ki.se glasi:
»1. davek iz osebnega dohodka delavcev.« Dosedanje 1. do 7. točke 4. člena postanejo 2. do 8. točka.
2.	člen
Za 4. členom odloka o davkih občanov se doda novo poglavje, ki se glasi:
»II. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV,« nato pa še 4a člen, ki se v celoti glasi-
»4 a člen
Občinski davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %>.«
3.	člen
Poglavja odloka o davkih občanov od II. do X. $e spremenijo v poglavja od III. do XI.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-3/65
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1605.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, šl. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77) 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74), 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in na seji 'zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem ob činskem davku od prometa proizvodov in od plači za storitve na območju občine Litija
1.	člen
V prvem odstavku 2. člena odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 55/72, 12/73, 45/73, 13/75, 4/76 in 18/76 — v nadaljnjem besedilu posebni občinski prometni davek) se črtajo besede »ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa«.
2.	člen
Za 6. členom se doda 6. a člen, ki se glasi:
»Zavezanci za prometni davek od prometa proizvodov, ki opravljajo promet proizvodov s končnimi potrošniki po premičnih prodajalnah na območju občine, plačujejo posebni občinski davek po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
Obračunani posebni občinski prometni davek za prodane proizvode na način iz 1. odstavka tega člena, vplačujejo zavezanci na ustrezen račun pristojne službe družbenega knjigovodstva do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Zavezanci iz 1. odstavka tega člena so dolžni v roku iz 2. odstavka tega člena dostaviti davčni upravi Skupščine občine Litija poročilo o obračunanem in vplačanem posebnem občinskem prometnem davku, razčlenjeno po tarifnih številkah.«
3.	člen
Tarifna številka 1. tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov ih od plačil za storitve se dopolni in glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo razen proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 0/o.
Opomba':
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami, od katerih se plačuje posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki so mišljene osvežilne peneče brezalkoholne pijače in aromatizirani sirupi iz 68. do 73. a člena pravilnika o kakovosti alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ledu in kisa (Ur. 1. SFRJ, št. 31/63, 25/65, 45/71, 59/72 in 25/75).«
4.	člen
Tarifna številka 3 se spremeni in se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %> iz domačih surovin, računamo po vrednosti — v določenem znesku od litra
dinarjev
—	od naravnega vina vključno »Biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
2.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/» iz domačih surovin, računamo po vred-
nosti — v odstotku od prodajne cene
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih	alkoholnih	pijač	45
3.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od prodajne cene 50
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelp ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za posebni občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe v tej tarifni številki je mišljena cena, izkazane v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki sc zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.«
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-23/65
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1606.
Na podlagi 3. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o upravnih taksah v občini Litija
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter druge predmete in dejanja se za delo občinskih organov plačujejo občinske takse.
2.	člen
Glede nastanka taksne obveznosti, taksnih zavezancev, načina plačevanja taksnih oprostitev, povrnitve preveč plačane takse, izterjave in taksne pravice, se uporablja republiški zakon o upravnih taksah in taksna tarifa, ki je sestavni del citiranega zakona.
3.	člen
Pooblastilo za prodajo taksnih vrednotnic na drobno izda izvršni svet.
4.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravnih taksah v občini Litija (Uradni list SRS, št. 7/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/65
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1607.
Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št.
23/74) je Skupščina občine Litija na seji dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o najvišji najemnini za poslovne stavbe In poslovne prostore v občini Litija
1.	člen
Za poslovno stavbo ali poslovni prostor se šteje stavtia, ki je namenjena za poslovno dejavnost in se za ta namen pretežno tudi uporablja, oz. poslovni prostor ne glede na to ali je v poslovni stavbi ali v stanovanjski hiši in ga sestavlja eden ali več prostorov namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo posebni glavni vhod.
Prejšnji odstavek velja ne glede na to ali gre za ■poslovni prostor v družbeni ali zasebni lasti.
2.	člen
Naj višja najemnina za poslovne stavbe in poslovne prostore se določi glede na lokacijo le-teh. Področje občine se razdeli na dve coni.
I.	cona obsega mesto Litija s Šmartnim.
II.	cona obsega preostalo področje občine
3.	člen
Mesečna najemnina za m2 tlorisne površine v I. coni znaša:
•	din
za m2
— za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja	proizvodna dejavnost	80,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja trgovska in gostinska dejavnost	50,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
kateri služijo za uprave oz. pisarne TOZD, OZD, drugih	40,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja	uslužnostna	obrt	30,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
katere uporabljajo družbenopolitične organizacije, vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove	25,00
—	za garaže	20,00
—	kleti, skladišča, lope, drugi pomožni prostori	5,00
4. člen
Mesečna najemnina za m2 tlorisne površine v II. coni znaša:
din za m'
— za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja	proizvodna	dejavnost	70,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja trgovska in gostinska dejavnost	»	40,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
kateri služijo za uprave oz. pisarne TOZD, OZD, drugih	35,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
v katerih se opravlja	uslužnostna	obrt	20,00
—	za poslovne stavbe in poslovne prostore
katere uporabljajo družbenopolitične organizacije, vzgojno-izobraževalne in vzgojno-varstvene ustanove	25,00
—	za garaže	20,00
— kleti, skladišča, lope, drugi pomožni prostori	5,00
5.	člen
Za tlorisno površino poslovne stavbe oz. poslovnega prostora se štejejo v smislu tega odloka sami poslovni prostori s sanitarijami, garderobami, hodniki, pisarnami in priročnimi skladišči.
6.	člen
V najvišji mesečni najemnini za poslovne stavbe oz. poslovne prostore niso zajeti stroški za komunalne storitve, prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča m obratovalni stroški, ki bremenijo še posebej najemnike poslovnih stavb oz. poslovnih prostorov.
7.	člen
Najemniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini so dolžni v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka skleniti s stanovanjsko skupnostjo novo najemno pogodbo.
8 člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/77
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1608.
Na podlagi tretjega odstavka 43. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni listS RRS, št 27/72), 2 člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija
1.	člen
S tem odlokom se. določa povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine Litija za čas od uveljavitve tega odloka do 31. decembra 1978.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč kot osnovna elementa za izračun odškodnine znašajo:
—	povprečna gradbena cena za m2 uporabne stanovanjske površine na območju občine Litija je 5.409,16 dinarjev,
—	povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 25°/o gradbene vrednosti zgradbe oziroma objekta.
Kot osnova za izračun dohodka se jemlje enoletna stanarina za stanovanjsko hišo v višini 3,9'"/c od vrednosti zgradbe, če veljavni predpisi ne določajo drugače.
3.	člen
V 2. členu "tega odloka so podane vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodajo občanom ali pravnim osebam.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija (Uradni list SRS, št. 10/76) in odlok o vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 10/76).
5.	člen
Ta odlok začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 010-19/71
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dcrnovšek 1. r.
1609.
Na podlagi določil 11. in 15. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76), plana stanovanjske in komunalne graditve v občini Litija in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kreditiranje graditve stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov in financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih 1
1. člen
Temeljne organizacije združenega dela, organizacije združenega dela in druge organizacije, družbenopolitične skupnosti in državni organi, skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in društva (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso določile z aneksom k samoupravnemu sporazumu o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija, najnižji odstotek sredstev za razširjeno reprodukcijo, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kreditiranje graditve in nakup stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov in financiranje izgradnje komunalnih naprav, so dolžne izločiti, ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, sredstva za te namene po stopnji 7*/o od bruto izplačanih osebnih dohodkov.
Izločena sredstva se ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delijo in usmerjajo:
a) 2,545 °/o za sklad skupne porabe — stanovanjski del organizacije za razširjeno reprodukcijo (reševanje stanovanjskih potreb delavcev),
b)	1,980 °/o za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
c)	1,130% za združevanje sredstev za kreditiranje graditve in nakupa stanovanj,
d)	0,345 % za gradnjo dijaških in študentskih domov,
e)	1 % za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj.
2.	člen
Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za namene iz 1. člena tega odloka, po stopnji 7 % od skupnega zneska izplačanih bruto osebnih dohodkov.
Ta sredstva se ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delijo in usmerjajo:
a)	6% za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, sredstva se vplačujejo na zbirni račun prispevkov in davkov občanov in jih davčna uprava prenaša na račun stanovanjske skupnosti,
b)	1 % za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomepa, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbene usmerjene graditve stanovanj. Sredstva se vplačujejo na račun Samoupravne komunalne skupnosti — samoupravne enote za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč št. 50150-661-19046.
3.	člen
Določila tega odloka sc uporabljajo od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1978 razen določila za združevanje sredstev za dijaške domove, ki se uporabljajo od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1980.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 29/76).
5.	člen
Ta odlok prične veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/72
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dcrnovšek 1. r.
1610.
Na podlagi zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75 in 13/77) in 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1978
1.	člen
S tem odlokom se predpisuje prispevek za zagotovitev sredstev za izvedbo programa za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav v občini Litija.
2.	člen
Sredstva iz 1. Člena tega odloka so dolžni prispevati delavci v
—	temeljnih organizacijah združenega dela,
—	organizacijah združenega dela,
—	delovnih skupnostih,
—	poslovnih in drugih enotah,
in občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost
3.	člen
Zavezanci za plačilo prispevka iz 2. člena tega odloka plačujejo prispevek iz osebnega dohodka.
Osnova za obračun prispevka iz dohodka po prejšnjem odstavku' je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz dohodka.
4.	člen
Zavezanci za plačilo prispevka plačujejo prispevek po stopnji 1 odstotka od osnove iz drugega odstavka prejšnjega člena.
5.	člen
Prispevek se plačuje komunalni skupnosti in sicer ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov in drugih prejemkov preko naslednjih zbirnih računov:
—	gospodarstvo št računa: 50150-842-022-4218
—	negospodarstvo št. računa: 50150-842-022-4223
—	občani št računa: 50150-842-022-4239
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1978.
St. 010-8/77
Litija, dne 29. decembra 1977.
1611.
Na podlagi 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) in 3. člena odloka o začetku ugotavljanja katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št 12/77) ter 162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o sprejetju lestvic katastrskega dohodka
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo lestvice katastrskega dohodka za območje občine Litija. ^
2.	člen
Območje občine Litija zajema dele katastrskih okrajev: Litija, Kamnik, Višnja gora, Novo mesto in Trbovlje.
3.	člen
Višine lestvic katastrskega dohodka po katastrskih okrajih so ugotovljene po razredih za vsako posamezno katastrsko kulturo in so razvidne iz tabel »Lestvice katastrskega dohodka«, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Lestvice katastrskega dohodka začnejo veljati potem, ko jih potrdi Skupščina SR Slovenije. Katastrski dohodek, izračunan na podlagi novo ugotovljenih lestvic, se bo uporabljal od 1. januarja 1978 dalje
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St 010-17/77
Litija, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Demovšek L r.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Demovšek L je.
SR SLOVENIJA Katastrski okraj: Kamnik
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
RAZREDI
Kultura	1	a	a	4	s	6	7	e
			dinarj e v na		1 hektar			
Njive	7.400	6.400	5.300	4.100	3.350	2.450	1.200	700
Vrtovi	26.700	16.200	12.500					
Sadovnjaki	5.100	4.100	3.100	1.800	900			
Vinogradi								
Travniki	4.350	3.900	2.900	2.250	1.750	1.050	750	500
Pašniki	900	600	350	300	250	200	150	100
Gozdovi	1.250	900	600	400	250	200	150	100
Trstičje	300							
Velja za k. o. Velika vas
St:. 84 — 30. Xn. 1977
URADNI LIST SRS
Stran 1881
SR SLOVENIJA
Katastrski okraj: Novo mesto
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
R A ZREDI
Kultura	X	a	a	4	6	e
			»InerJ e v		na 1 hektar	
Njive	7.800	6.700 12.600	5.600	4.500	3.400	2.300
Vrtovi	20.000		7.850			
Sadovnjaki	5.100	4.400	3.600	2.700	1.400	
Vinogradi	9.800	7.950	6.200	4.450	2.250	1.450
Travniki	4.700	4.200	3.500	2.800	1.800	1.200
Pašniki	1.450	1.300	1.100	650	350	
Gozdovi	1.100	700	350	300	150	
Trstičje
Velja za k. o. Tihaboj
SR SLOVENIJA Katastrski okraj: Višnja gora
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
RAZREDI
Kultura	1	2	3	4	8	e	7	8
			dinarjev na		1 hektar			
Njive	7.800	6.600	5.400	4.600	3.900	3.100	2.000	1.000
Vrtovi	21.100	12.400	10.700					
Sadovnjaki	4.550	3.500	3.100	1.750				
Vinogradi	7.200	5.800	4.600	3.400	1.600			
Travniki	4.500	4.000	3.200	2.600	1.900	1.200	950	650
Pašniki	1.300	1.100	900	750	550	350		
Gozdovi	1.100	650	400	300	200	150		
Trstičje
Velja za k. o. Sob rače
SR SLOVENIJA Katastrski okraj: Trbovlje
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
RAZREDI
Kultura	1	a	3	4	8	6	7
			dinarjev na		1 hektar		
Njive	6.700	5.700	4.800	3.900	3.000	2.100	1.300
Vrtovi	21.000	17.100	14.600	10.900			
Sadovnjaki	5.150	4.300	3.350	2.100	1.500		
Vinogradi	9.800	7.000	5.300	4.000	2.700	1.700	900
Travniki	4.300	3.800	3.100	2.600	1.900	1.200	600
Pašniki	1.200	900	650	500	200		
Gozdovi	1.650	800	450	250	150	100	
Trstičje	300
Velja za k. o. Št Lovrenc
SR SLOVENIJA Katastrski okraj: Litija
LESTVICE KATASTRSKEGA DOHODKA
RAZREDI
Kultura	1	2	S	4	8	6	7	8
			dinarJ e v na		1 hektar			
Njive	6.700	5.800	4.900	4.000	3.100	2.200	1.300	800
Vrtovi	20.400	16.700	12.000					
Sadovnjaki	5.500	4.200	3.400	2.900	1.600	900		
Vinogradi	9.600	7.900	6.100	4.300	3.200	2.300		
Travniki	4.300	3.800	3.100	2.500	1.950	1.400	950	500
Pašniki	1.200	950	700	600	500	300		
Gozdovi	1.200	800	500	300	200	100		
Trstičje	300							
Velja za k. o. Dole, Gradišče, Hotič, Jablanica, Jezni vrh, Konj, Kresnice, Kresniški vrh, Liberga, Litija, Moravče, Okrog, Poljane, Polšnik, Roviše, Sv. Anton, Šmartno, Trebeljevo, Vače, Velika goba, Vintarjevec in
Vodke.
1612.
Na podlagi 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74 in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, ki je bil sklenjen na ravni republike SR Slovenije in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/77), je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne
29.	decembra 1977, na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Litija.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB pred 9. 9.
1943	oziroma do 13. 10 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci NOV, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943,
2.	žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOB do
1.	7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo,
3.	udeleženci NOV,, ki so vstopili v NOB do 1. julija
1944	preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 vštet dvojno v pokojninsko dobo,
4.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB po 9. septembru oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo.
5 borci -za severno mejo v letu 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za zdravljenje
5.	zdravstveno varstvo
6.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju .delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci NOV in borci iz 4. in 5. točke !?. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov mesečni dohodek in skupni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do • drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa 2-kratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
‘	6. člen
Za udeležence NOV iz L, 2. in 3. točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Za udeležence NOV in borce iz 4. in
5.	točke 3. člena tega odloka pa 80 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS.
Pri določanju višine stalne priznavalnine sc upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo po 1. odst.
5.	člena tega odloka tudi družinski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo ostale pogoje iz tega odloka.
Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je to določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Ce se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine (iz 12. člena pa zniža ali ukine).
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Litija o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn iz 3. člena, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 % vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Upravičenci, ki jih družbeni dogovor ne obsega, pa so uveljavili pravico do priznavalnine, obdržijo to pravico na sedanji ravni.
12.	člen
Udeleženci NOV, ki po sedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov oziroma 80 °/o tega zneska glede na čas udeležbe v NOV.
13.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se" lahko podeli udeležencem NOV s priznano posebno dvojno cfobo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem NOV in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju v SRS, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek ma družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 175 ,/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS, se lahko plača 50 °/o zneska računa za hotelske storitve,
—	če dohodek presega zgoraj navedene zneske, borci niso upravičeni do povračila stroškov hotelskih storitev.
14.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV
se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje (letovanje), pod enakimi pogoji kot zdravljenje v zdravilišču. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Izjemne primere obravnava občinska komisija za zadeve borcev individualno.
15.	člen
Upravičencem do stalne priznavalnine po 3. členu tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka pa nimajo sami niti njegovi otroci in zakonec dovolj sredstev za plačilo oskrbnine, se lahko podeli pomoč za celotno ali delno plačilo domske oskrbnine.
16.	člen
Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Litija odloča z večino glasov po določbah tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Litija (družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti) in posameznikov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna skupščini občine Litija.
17.	člen
Administrativne posle komisije v zvezi z izvajanjem vseh oblik družbene pomoči borcem po tem odloku, opravlja upravni organ Skupščine občine Litija, pristojen za zadeve borcev NOV.
18.	člen
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Litija, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
19.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnine po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena se zagotavljajo v proračunu občine Litija vsako leto v okviru dogovorjene porabe za te namene.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. in 6. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Litija v svojem proračunu izven osnov in kriterijev družbenega dogovora.
20.	člen
Družbeni dogovor o skupnih merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi določa, da se določila tega dogovora uresničujejo postopoma.
Zato bodo upravičenci pri uveljavljanju pravic iz tega odloka na osnovi izračunov po tem odloku, lahko uveljavili pravice do priznavalnin in drugih oblik pomoči:
v letu 1978 zmanjšane za 30 %>
v letu 1979 zmanjšane za 20% in
v letu 1980 zmanjšane za 10 %.
21.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka z dnem 1. 1. 1978.
22.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok in pravilnik o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918 Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 9/75).
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 010-6/70
Litija, dne 29. decembra 1977.	>
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšck 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1613.
Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77), 144. člena statuta in pete alinee 154. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 9-192/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 29. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dm 29. decembra 1977 sp-cjela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Bežigrad se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse.
2.	člen
Kot organi so po tem zakonu mišljeni:
1.	upravni organi občine Ljubljana Bežigrad;
2.	upravni organi mesta Ljubljane, kadar izvršujejo upravna opravila za občane in organizacije občine Ljubljana Bežigrad;
3.	organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakonov izdan predpis odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3.	člen
Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
4.	člen
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem bese-
dilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet skupščine občine.
Pooblaščeni prodajalci morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela, oziroma njene poslovne enote ali organa.
5.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarifo uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Ur. list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77):
6.	člen
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave določene z zakonom o upravnih taksah.
7.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve.
8.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978. dalje.
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SR,S, št. 11-201 '72). ki ga je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 29-1110 /74) sprejela kot svoj odlok.
St. 010-34/77-4
Ljubljana, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščina občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1614.-
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 35. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1977
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
St. 24 — 30. XIX. 1977	URADNI LIST SRS
Stran 1885
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1977	din
znašajo	170,818.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna	66,622.200
—	za tekočo	proračunsko	rezervo	30.000
—	za združevanje	sredstev	v	Ljubljani 102,982.000
—	sklad za gradnjo šol in VVZ —
I.	samoprispevek	1,783.800
2. člen
V 3. členu se procent 65,0 V« nadomesti z 62,65*/« in se nakazuje do zneska 102,982.000 din.
3.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Splošni del in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-6/76
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna
dohod.	Prihodki		Skupaj	St. glav.	Razpored prihodkov namena		Skupaj
	Presežek prihodkov po proračunu		01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
	iz preteklega leta	75.000		nih skupnosti	29,766.900
i	Davki iz osebnega dohodka	36,483.000	02	Narodna obramba	2,101.900
2	Prometni davek, davek na premoženje		03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
	in na dohodke od premoženja	116,110.000		nizacij in društev	5,971.200
z	Takse	12,450.000	04	Negospodarske investicije	16,680.800
5	Denarne kazni	400.000	07	Kulturnoprosvetna dejavnost	84.400
6	Prihodki upravnih organov in		08	Socialno skrbstvo — varstvo borcev	3,073.000
	razni drugi prihodki	5,300.000	09	Zdravstveno varstvo	50.000
	X		10	Komunalna dejavnost	4,103.000
			11	Dejavnost krajevnih skupnosti	4,994.800
			12	Prispevki proračuna drugih družbe-	
	S'	6			nepolitičnih skupnosti	103,382.000
			17	Tekoča proračunska rezerva in ob-	
				veznosti iz prejšnjih let	40.000
	'S		13	Krediti, vezana in izločena sredstva	630.000
	Skupaj	170,818.000			170,818.000
1615.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39/74) in 145. in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na 35. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in na 34. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1978
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Ljubljana Center za leto 1978 se bodo začasno financirale splošne družbe-ne potrebe v občini Ljubljana Center, vendar najdalj do 31. marca 1978 na podlagi proračuna za leto 1977.
2.	člen
V času začasnega financiranja se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porablje-
nih v istih dobah po proračunu za preteklo leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1977.
3.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 400-7/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1616.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75 in 7/77), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela, dne 27. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76 in 17/76) se v opombi k tarifni številki 1 doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se v celoti glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50°/o'iz domačih surovin, računano po vrednosti:
dinarjev od litra
— od naravnega vina, vina tipa »Biser«
in vinskih sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
v odstotku od vrednosti
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih	alkoholnih pijač	45
2. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 ”/o iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od davčne osnove"	50
Opombe:
Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alinee 1. točko te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večja ali manjša pakiranja je davek sorazmeren davku od litra pijače. Davčna osnova za vse ostale pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
Z nabavno ceno iz prvega odstavka teh opomb je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto
embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2u/e alkohola, ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 421-01/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Kcržan, dipl. inž. 1. r.
1617.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 10/ 74) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah
1.	člen
V 1. členu odloka o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 39/’?4) se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77).«
2.	člčn
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 423-02/74
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center
Hugo Keržan, dipl. Inž. 1. r.
1618.
Skupščina občine Ljubljana Center je na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS. št. 10/74) na 34. seji zbora združenega dela dne 6. decembra 1977 ter na 33. seji zbora Krajevnih skupnosti dne 6, decembra 1977 sprejela
ODLOČBO
o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Poljanske ceste na območju občine Ljubljana Center
I.	Rekonstrukcij a Poljanske ceste na odseku Roška cesta—železniška proga Ljubljana—Novo mesto je v splošnem interesu.
II.	V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca SIS za gradnjo cest Ljubljana je dopustna razlastitev oziroma prisilni prenos pravice 'uporabe naslednjih parcel in delov parcel, ležečih v k. o. Poljansko predmestje:
pare. št. 529 pare. št. 532
pare. št. 131/1
pare. št. 133 pare. št. 126 pare. št. 117/2 pare. št. 116 pare. št. 161
pare. št. 162
pare. št. 163
pare. št. 164
pare. št. 165
pare. št. 166 pare. št. 87/2 pare. št. 81/1
iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe Onkološkega inštituta, Lj., Vrazov trg 4
iz uporabe Sole za medicinske sestre, Lj., Plečnikov trg št. 1 iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe Veletrgovine Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana iz uporabe Veletrgovine Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana iz uporabe Veletrgovine Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana iz uporabe Veletrgovine Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana iz uporabe Veletrgovine Mercator, Aškerčeva 3, Ljubljana iz uporabe občine Ljubljana Center iz uporabe občine Ljubljana Center
III.	Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-7/77-04
Ljubljana, dne 6. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Hugo Keržan, dipl. inž. 1. r.
1619.
Na podlagi določb 92. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74) ter 75. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v gospodinjstvih občanov (Uradni list SRS, št.1 18/76)
sklepata
občinski odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije Ljubljana Center
in Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE
o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo v gospodinjstvih občanov
1.	člen
41.	člen se spremeni oziroma dopolni in se glasi:
Najnižji mesečni neto osebni dohodek delavke za živo delo v normalnih delovnih pogojih v polnem delovnem času, ki znaša 182 ur na mesec in pri normalnem delovnem učinku delavke ne sme biti nižji od naslednjega:
Skupine	Nna° mesec dinarjev^
I.	Skupina — za najbolj enostavno delo nekvalificirane delavke oziroma
začetnice	2.359,20
II.	Skupina — za delo polkvalificirane oziroma priučene delavke brez strokovne
šolske izobrazbe	2.595.12
III.	Skupina — za delo delavke s končanim šolanjem po zakonu
o poklicnem izobraževanju (in o urejanju
učnih razmerij)	3.063,40
IV.	Skupina — za delo delavke s končano poklicno šolo, po zakonu o srednjem
šolstvu	4.011,30
V.	Skupina — za delo delavke z izpitom visoke kvalifikacije, končano gimnazijo,
srednjo medicinsko ali drugo srednjo šolo 4.716,50
Najnižji mesečni neto osebni dohodek za najbolj enostavno delo v višini 2.359,20 din predstavlja 60-od-. stotni povrečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
Normalni delovni uspeh delavke pomeni dosežen obseg in kvaliteto dela kot sta se delavka in občan dogovorila s pogodbo o zaposlitvi.
Za polkvalificirano oziroma priučeno delavko se šteje delavko, ki je 6 mesecev uspešno opravljala delo polkvalificirane delavke.
Podpisnika te kolektivne pogodbe bosta vsako leto najkasneje do 30. aprila uskladila najnižje osebne dohodke po skupinah iz drugega odstavka tega člena s povečanjem življenjskih stroškov in z gibanjem osebnih dohodkov delavcev v združenem delu.
2.	člen
49. člen se spremeni in glasi:
Delavki se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela v višini cene prevoza na javnih prevoznih sredstvih na relaciji od stalnega ali začasnega bivališča do kraja delovnega mesta, če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi s tem, da sama prispeva 40 dinarjev.
3.	člen
Spremeni se 59. člen in se glasi:
Dnevnica za službena potovanja po državi znaša:
—	za čas odsotnosti od 8 do 12 ur 110 dinarjev,
—	za čas odsotnosti nad 12 ur 170 dinarjev,
za službeno potovanje v tujino pa toliko, kolikor je določeno za republiške upravne organe.
Stroške službenega potovanja povrne občan delavki v višini cene vozovnice ter računov za prenočevanja, vendar gre delavki za prenočevanje največ 195 dinarjev za noč. V primeru, da delavka ne predloži računa, ji gre za prenočevanje 85 din na noč.
Za čas odsotnosti od 6 do 8 ur pripada delavki znižana dnevnica, ki znaša 55 dinarjev.
Do take znižane dnevnice je upravičena delavka, ki nastopi službeno potovanje vsaj dve uri pred pričetkom svojega rednega delovnega časa ali pa ga konča vsaj dve uri po preteku svojega rednega delovnega časa.
4.	člen
Spremeni se 52. člen in se glasi:
Poleg nadomestila osebnega dohodka za čas letnega dopusta mora občan vsako leto pred dopustom
Izplačati delavki delno nadomestilo stroškov na letnem dopustu (regres) v višini najmanj 1.100 in največ 1.400 din neto. Pri določanju konkretne višine tega regresa upošteva občan socialni in zdravstveni položaj delavke.
V regres za letni dopust šteje tudi regresiranje oskrbnih dni v kateremkoli počitniškem domu, če se delavka odloči, da bo dopust koristila organizirano v počitniškem domu. V tem primeru nakaže občan pripadajoča sredstva regresa neposredno počitniškemu domu.
Do regresa za letni dopust je upravičena vsaka delavka, ki ima pravico do dopusta.
Če delavka izkoristi letni dopust v dveh delih, se lahko tudi regres po prvem odstavku tega člena izplača v dveh delih v sorazmerni višini.
5.	člen
Spremeni se 53. člen in se glasi:
Delavki pripada ob delovnem jubileju nagrada v višini:
—	za 10 let delovne dobe 2300 dinarjev neto
—	za 20 let delovne dobe 3450 dinarjev neto
—	za več kot 30 let delovne dobe 4600 dinarjev neto
Ob začetku uporabe določil o nagradah za delovne jubileje se upošteva tudi delavka, ki je že prekoračila enega takih jubilejev. V tem primeru se izplača nagrada samo za en jubilej.
6.	člen
Spremeni se 55. člen in se glasi:
Ce se delavka in občan v pogodbi o zaposlitvi dogovorita, da delavka v zvezi z delom uporablja lastno osebno motorno vozilo, ji pripada kot povračilo teh stroškov kilometrina v višini 2 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer.
7.	člen
Spremeni se 2 in 3. odstavek 56. člena in se glasi:
Občan regresira toplo prehrano med delom, upoštevaje pogoje in težavnost dela, v višini najmanj 200 in največ 285 dinarjev mesečno na delavko.
Izjemoma se lahko delavki, ki ji zaradi narave dela ni možno organizirati tople prehrane med delom, regresira prehrano v obliki vrednostnih bonov za živila v enaki višini, če je za to dal soglasje občinski odbor sindikata obrtnih delavcev Ljubljana Center.
8.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so izdelane v treh istovetnih izvodih, od katerih prejme vsak od podpisnikov po en izvod, en izvod pa se nahaja na republiškem sekretariatu za delo, pri katerem so registrirane.
9.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem Hstu SRS.
10.	člen
Delavka in občan sta dolžna, da v dveh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev kolektivne
pogodbe ustrezno uskladita medsebojno pogodbo o zaposlitvi.
Ljubljana, dne 22. decembra 1977.
Za Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center predsednik
Miroslav Samardžija 1. r.
Za občinski odbor sindikata obrtnih delavcev Ljubljana Center predsednik Avgust Rejc 1. r.
Kolektivna pogodba, vključno s spremembami in dopolnitvami je vpisana pri Republiškem sekretariatu za delo v registru kolektivnih pogodb, ki ga vodi ta sekretariat.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE
1620.
Na podlagi 16. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št; 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977
1.	člen
Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) in se glasi:
Skupni predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Moste-Polje bodo v letu 1977 znašali	69,689.170
od tega:
—	za razporeditev v posebnem delu
proračuna	69,129.000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko
rezervo	560.170
Rebalansirana dovoljena poraba za občino Ljubljana Moste-Polje znaša 59,184.170.
2.	člen
V 4. členu odloka se odstotek 13,55 "/o nadomesti z 15,61 »/o.
3.	člen
Crta se 12. člen odloka.
4.	člen
Pregled in razpored dohodkov po glavnih namenih, bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
Pregled in razporeditev dohodkov proračuna po glavnih namenih se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
5.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
St. 400-16/77-S
Ljubljana, dne 21. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrič 1. r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977 — Rebalans
Vrsta prih.	Prihodki	Prvotni plan	Rebalans	Indeks	namenk	Odhodkl		Prvotni plan	Rebalans Indeks	
1	Davek na dohodek in				01	Dejavnost družbeno-			
	davek iz OD	27,513.000	29,718.000	108		političnih skupnosti	21,828.000	21,733.000	100
2	Prometni davek, da-				02	Narodna obramba	2,601.000	3,386.000	130
	vek na premož. in na				03	Dejavnost družbeno-			
	dohodke od premože-					političnih organizacij			
	nja	33,377.000	35,908.000	108		in društev	4,983.000	4,951.000	99
3	Takse	1,497.000	1,658.170	111	04	Negospodarske inve-			
5	Prihodki po posebnih					sticije	12,782.000	13,976.000	109
	predpisih	614.000	480.000	78	08	Socialno skrbstvo	2,161.000	2,070.000	96
					09	Zdravstveno varstvo	160.000	146.000	91
6	Prihodki upravnih or-				10	Komunalna dejav-		7,030.000	
	ganov in drugi prihod-					nost	7,030.000		100
	ki	2,745.000	1,925.000	70	11	Dejavnost KS	4,096.000	4,096.000	100
					13	Odstopljeni prihodki	8,456.000	10,505.000	124
					16	Intervencije v gospo-			
7	Prihodki od drugih					darstvu	652.000	624.000	96
	družbenopolitičnih				17	Proračunska rezerva	534.000	580.170	108
	skupnosti	112.000			18	Krediti, vezana in izločena sredstva	575.000	592.000	103
	Skupaj prihodki	65,858.000	69,689.170	106		Odhodki	65,858.000	69,689.170	106
1621.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 159. in 204. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20.
decembra 1977 sprejela
•
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Moste-Polje v L trimesečju 1978 1 2
1.	člen
Do sprejema proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1978 se bodo začasno, najdalj pa do 31. marca 1978, financirale proračunske potrebe občine na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in njihove razporeditve ter v skladu z določbami odloka o proračunu občine Ljubljana Moete-Polje za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77).
2.	člen
Razporeditev proračuna po načrtu iz 1. člena nc sme preseči 25*/» razporejenih sredstev za preteklo leto.
*, člen
Doseženi dohodki in uporaba sredstev na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna občine za leto 1978. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno najkasneje do konca oktobra 1978.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. januarja 1978.
St. 400-15/77-S
Ljubljana, dne 21. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrlč L r.
1622.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 36/75, 58/75 in 7/77), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se uvaja posebni občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: posebni občinski prometni davek).
Posebni občinski prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po
katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (v nadaljnjem besedilu: zakon o posebnem republiškem prometnem davku), po tem odloku ter predpisih izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so'namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov, ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih z republiškim zakonom, ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Posebni občinski prometni davek se odbije ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 100 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 °/o pri vinu in 2 °/o pri žganju.
5.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi davčna uprava na podlagi zbranih podatkov o obsegu m načinu poslovanja ter vrsti dejavn^ti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov p višini doseženega prometnega davka v preteklem letu.
8.	člen
Kontrolo nad Izvajanjem tega odloka opravlja davčna uprava Skupščine občine Ljubljana Moste-Po-Ije.
9.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72) z vsemi kasnejšimi spremembami in dopol-
nitvami objavljenimi v Uradnem listu SRS, št. 7-98/73, 45-1028/73, 39-1130/74, 8-379/75, 29-1547/75, 6-273/76 in 17-785/76.
10.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 8. dan po objavi*, uporablja pa se od 1. januarja 1978. dalje.
St. 010-10/77-S
Ljubljana, dne 21. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Marjan Moškrlč 1. r.
TARIFA
' A. PROIZVODI
Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi, predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana oprostitev se plačuje posebni občinski davek po stopnji 3°/o.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek pla^a občan ali zasebna pravna oseba davčni upravi občine v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Po tej tarifni številki se plačuje tudi davek od umetnih brezalkoholnih pijač in softmee.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 1. odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Tar. št. 2
Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov se plačuje davek po stopnji 4l)/o, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnje pridobitve.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji.
Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika avtomobila.
Davčna osnova je kupnina, ki odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.
Tar št. 3
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot50°/o domačih surovin, računano po vrednosti v določenem znesku od litra
,	din
—	od naravnega vina, vina tipa »Biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
2.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več
kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti	•/,
—	od	medice	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	45
3.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvede-
nih z manj kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti	50
Opomba:
L Davčna osnova za alkoholne pijače iz 2. in 3. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo, ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela je davčna osnova nabavna vrednost, pri samostojnih zasebnih gostincih pa je davčna osnova nabavna cena.
Za nabavno ceno je mišljena cena izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom, oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin. če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka snovi ali primesi.
4.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge pijače z več kot 2°/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
Tar. št. 4
Od alkoholna (etanola) — 1 dinar.
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 5
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov — 20 °/o.
B. STORITVE Tar. št. 6
I Kovinska stroka
V popravljanje strojev in naprav	15
2.	popravljanje izdelkov precizne	mehanike 10
3.	popravljanje motornih vozil	10
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko
potrošnjo, popravljanje peči. štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva	5
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov in
storitev obrtne predelave kovin	10
II. Elektro stroka:
•/.
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov
in naprav, popravljanje transformatorjev, električnih peči, razdelilnih naprav in podobno	10
7.	popravljanje električnih gospodinjskih
aparatov, električnih kuhalnikov, štedilnikov, aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov, sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev, bojlerjev, in podobno	5
8.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov	10
9.	popravljanje drugih električnih aparatov
in pribora ter ostale storitve te stroke	10
III.	Ostale stroke:
10.	protektiranje in popravljanje plaščev
(vulkaniziranje)	5
11.	knjigovezništvo	5
12.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne osebe	10
13.	osebne in druge obrtne storitve	10
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plača odplačil za storitve:
krojačev, šivilj, klobučarjev, modistkinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanje copat, brivcev in frizerjev, pedikiranje, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila, nogavic, in vreč, popravila dežnikov, uglaševanja glasbil, brušenje nožev in britvic, kovačev od podkovanja konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles m otroških vozičkov, preoblačenje gumbov, barvanje in čiščenje usnjenih predmetov, barvanje in kemično čiščenje vseh vrst tkanin, polnjenja in obnova rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanje preprog, plakatiranje, čiščenje, pranje ter likanje oblek in perila, čiščenje obutve, snaženje oken, čuvanje lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe) storitve postreščkov, žaganje drv, storitve fotografov in nega -obraza in telesa.
Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
C. DRUGE STORITVE
Tar. št. 7
Od vstopnic
a)	za kinematografske prireditve
b)	za ostale prireditve
•Z«
5
10
Opomba:
1.	Lastniki prostorov v katerih je prireditev so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
2.	Davek od vstopnic za prireditve iz točke b) te tarifne številke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo.
3.	Prometni davek po tej tarifni številki se ne plačuje za kulturno umetniške in telesno vzgojne (športne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače. V primeru spora glede značaja kulturno umetniške ali telesno vzgojne prireditve odloča za ustrezno področje pristojni svet občine.
4.	Za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko občinska davčna uprava določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija se plača davek po stopnji 10 °/o.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj loterije, oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2.	Prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti davčni upravi dan in kraj žrebanja.
3.	Obračun srečk za ugotovitev skupne vrednosti se naredi v 15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občini v kateri je bila igra na srečo.
Tar. št. 9
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili in plovnimi objekti, 10 %>.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plača tudi od plačil za nakladanje in razkladanje, če te storitve opravlja prevoznik skupaj s prevozom.
Tar. št. 10
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve — 15%.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
1G23.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23/77) in 159. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Ljubljana Moste se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse.
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23/77).
2.	člen
Kot organi so po tem odloku mišljeni:
1.	upravni orgapi občine Ljubljana Moste-Polje,
2.	upravni organi mesta Ljubljane, kadar izvršujejo upravna opravila za občane in organizacije občine Ljubljana Moste-Polje,
3.	organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, ki jim jih daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3.	člen
Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
4.	člen
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, 'ki jih določa zakon o upravnih taksah
5.	člen
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene organizacije združenega dela ter organi (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet skupščine občine. Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela, oziroma njene poslovne enote ali organa.
6.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje davčna uprava.
7.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 11/72 in 39/74).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 423-242/77-S
Ljubljana, dne 21. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
1024.
Na podlagi 158. in 227. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 25/74) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dola, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 20. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje
1.	člen
S lem odlokom sc določajo priznanja občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občina) in ureja postopek za njihovo podeljevanje.
2.	člen
Priznanja občine so:
1.	naziv častni občan;
2.	skulpturna plaketa;
3.	nagrada;
4.	plaketa.
3.	člen
Naziv častnega občana se podeli osebam, ki imajo posebne zasluge za razvoj in napredek občine in za njeno povezavo z drugimi občinami doma in v tujini, nekdanjim in sedanjim občanom za izredne dosežke na področju družbenega življenja in dela, državnim voditeljem in naj višjim funkcionarjem mednarodnih organizacij, ki imajo posebne zasluge za mir in za razvijanje mednarodnih odnosov.
4.	člen
Skulpturna plaketa se podeli dolgoletnim družbenopolitičnim delavcem, ki imajo posebne zasluge pri organiziranju in razvijanju delavskega gibanja, NOB in revolucije ter razvoja socialističnega samoupravljanja v občini ali širši družbenopolitični skupnosti, oziroma posameznikom iz drugih držav, ki imajo posebne zasluge za razvoj mednarodnega delavskega gibanja ali utrjevanja miru v svetu. Skulpturna plaketa se lahko podeli tudi družbenopolitičnim skupnostim, s katerimi je občina pobratena ali je z njimi doseženo pomembno sodelovanje.
5.	člen
Nagrada se podeli delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom, za življenjsko delo ali velike uspehe na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela in življenja v občini.
Nagrada sc podeli v znesku, ki ga določi skupščina občine v sklepu o razpisu, dobitnik pa prejme tudi plaketo.
6.	člen
Plaketa občine se podeli delovnim ljudem ali občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za posebne uspehe na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega dela in življenja v občini.
7.	člen
Nagrada ali plaketa se podeli:
1.	v gospodarstvu za dosežene uspehe:
—	pri razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela,
—	pri povečanju produktivnosti, razvoju tehnologije in za inovatorstvo,
—	pri večletnem izredno uspešnem gospodarjenju v organizacijah združenega dela,
—	pri razvoju in uvajanju sodobnih znanstvenih, organizacijskih in tehnoloških metod,
—	pri poslovnem sodelovanju in združevanju sredstev in dela,
—	pri vključevanju v mednarodno delitev dela;
2.	v družbenih dejavnostih za dosežene uspehe:
—	pri uvajanju novih metod dela v vzgojnoizobra-žcvalnih zavodih, pri strokovnem usposabljanju kadrov za delo v vzgojnoizobraževalnih zavodih in pri strokovnem izobraževanju, dopolnilnem funkcional- __ nem in družbenopolitičnem usposabljanju mladine in odraslih;
—	v telesni kulturi za posebno dobre rezultate, dosežene v posameznih panogah, za posebno uspešno strokovno delo pri usposabljanju športnikov, ki dosegajo dobre (vrhunske) rezultate ter za posebno dobre dosežke pri uveljavljanju množične telesnokulturne dejavnosti in rekreacije;
—	v kulturi za posebne dosežke in stvaritve na 1 likovnem, knjižnem, publicističnem, filmskem in glasbenem področju ter pri arhitektonskem in urbanističnem načrtovanju občine;
—	v zdravstvu za posebne uspehe pri izvajanju preventive in kurati ve, za posebno strokovnost in organizacijo zdravstvenih dejavnosti in za posebne uspehe pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, pomembne v širšem prostoru;
—	v socialnem varstvu za posebne uspehe pri razvoju in nenehnem izboljševanju organizacije strokovnih služb in oblik socialnega dela, pri nenehnem strokovnem usposabljanju kadrov za izvajanje socialniti dejavnosti, pri razvijanju in širjenju prostovoljnega socialnega dela ter pridobivanju in usposabljanju prostovoljcev za izvajanje, nekaterih oblik socialne dejavnosti, pri odpravljanju oziroma zmanjševanju družbeno negativnih pojavov in širjenju humanitarne solidarnosti, vzajemnosti ter urejanja medsebojnih odnosov med ljudmi, če so ti bistveno in trajnejše prispevali k nadaljnjemu razvoju dejavnosti, vplivali na doseganje boljših rezultatov in kvaliteto dela ali pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih odnosov v posameznih družbenih dejavnostih, v organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih socialnega varstva in v društvih;
3.	v samoupravnem in družbenopolitičnem delu za dosežene uspehe:
—	pri uresničevanju, razvijanju in utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij,
—	pri negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij narodnoosvobodilne vojne,
—	na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	pri razvijanju in utrjevanju družbeno pomembnih humanitarnih dejavnosti,
če ti uspehi in dosežki pomembneje prispevajo k nadaljnjemu razvoju samoupravnih družbenih odnosov ter večji in trajnejši družbeni in družbenopolitični dejavnosti na kateremkoli področju dela in življenja v občini.
8.	člen
O podelitvi priznanj občine odloča skupščina občine na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
Naziv častnega občana ali skulpturno plaketo podeli skupščina občine na predlog občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva in izda o tem posebno listino.
Nagrado ali plaketo podeli skupščina občine enkrat letno na podlagi javnega razpisa in na predlog žirije.
9.	člen
O razpisu za podelitev nagrad in plaket odloči skupščina občine in imenuje žirijo za vsako leto posebej najpozneje do 1. decembra s sklepom.
V sklepu o razpisu nagrad in plaket določi skupščina občine tudi njih število a največ 5 nagrad in 10 plaket.
Žirijo imenuje skupščina občine na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve v soglasju s koordinacijsko komisijo za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Žirija ima 9 članov, predsednika in namestnika predsednika.
Žirija je dolžna objaviti razpis v sredstvih javnega obveščanja najpozneje do 1. januarja, sprejemati predloge v razpisnem roku in predložiti skupščini občine najpozneje do 31. marca predlog o podelitvi nagrad in plaket z obrazložitvijo.
10.	člen
Žirija dela na sejah. Seje sklicuje in vodi predsednik.
Žirija je sklepčna, če je na seji prisotnih najmanj -4$ye tretjini njenih članov. Odločitve sprejema z večino , jglasov vseh članov.
O sejah žirije se vodi zapisnik.
Za področja, za katera so razpisane nagrade in plakete, lahko imenuje žirija strokovne komisije in jim določi naloge.
Žirija opravlja svoje delo na način in po postopku, predpisanem s poslovnikom skupščine občine, če s tem odlokom ni drugače določeno.
11.	člen
Razpis o podelitvi nagrad in plaket mora vsebovati:
—	kdo razpisuje nagrade in plakete in za katero leto jih razpisuje,
—	koliko nagrad in plaket je lahko podeljenih,
—	za katera področja se razpisujejo nagrade in plakete,
—	komu se lahko podeli nagrada ali plaketa,
—	denarna vrednost nagrade,
—	katere podatke mora vsebovati predlog,
—	kdo je lahko predlagatelj,
—	rok za predložitev predlogov.
12.	člen
Nagrade in plakete se izročijo dobitnikom na proslavi občinskega praznika.
13.	člen
Dobitnik priznanja prejme tudi listino o podelitvi priznanja v obliki grafičnega prikaza plakete z ustreznim besedilom.
Listino o' podelitvi priznanja podpiše predsednik skupščine občine.
14.	člen
Sredstva za podelitev priznanj zagotovi skupščina občine vsako leto v proračunu občine.
15.	člen
Sekretariat skupščine občine vodi o podelitvi občinskih priznanj posebno evidenco iz katere morajo biti razvidni naslednji podatki:
—	vrsta priznanja,
—	dobitnik priznanja,
—	zakaj je bilo priznanje podeljeno ter
—	registrska številka priznanja in listine o priznanju.
16.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odlok o priznanjih in nagradah občine Ljubljana Mo-
st e-Polj e in pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad, ki ju je sprejela skupščina občine dne 23. decembra 1975.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/77-S
Ljubljana, dne 21. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
1625.
Na podlagi 34. člena samoupravnega sporazuma o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 je sprejela Skupščina skupnosti na seji dne 28. junija 1977
SKLEP
o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980
Skupščina skupnosti ugotavlja, da je več kot dve tretjini (91,2 °/o) udeležencev sklenilo samoupravni sporazum o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980.
Skupščina ugotavlja, da je ta samoupravni sporazum objavljen v glasilu SZDL Ljubljana Moste-Polje »Naša skupnost« — Delegatska tribuna, priloga št.
6.,	sklenjen v skladu s 34. členom tega sporazuma, ki začne veljati s 1. 8. 1977.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje
Mirko Klančar 1. r.
LJUBLJANA SISKA 1626.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb in družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 38. seji Zbora združenega dela dne 19. decembra 1977 in 38. seji Zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1977 srejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1977
1.	člen
Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) se spremeni oziroma dopolni v naslednjem:
1.	v prvem členu se znesek »116,332.000« nadomesti z zneskom »126.04fl.0nn-, znesek »RA 883.000« z zneskom »90,055.000« in znesek »28,571.000« z zneskom in besedilom »35,113.000 in sicer za skupne mestne zade-
ve 33,716.000 ter presežek nad dogovorjeno porabo za solinanciranje gradnje šol in VVZ iz samoprispevka I.«
2.	v drugem odstavku drugega člena se odstotek »26,17« nadomesti z odstotkom »28,02«.
2.	člen
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1978 se bodo potrebe občine, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, v prvem trimesečju 1978 začasno financirale v višini ene četrtine sredstev, določenih v proračunu za leto 1977.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1977.
St. 1-400-016/77-619/77 Ljubljana, dne 22. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1977
A.	PRIHODKI
1 2 3 5 6 8 9	Davki iz osebnih dohodkov in na dohodek Prometni davki, davek na premoženje in davek od premoženja Takse Prihodki po posebnih predpisih Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki Krediti in vročena sredstva Prenešena sredstva iz preteklega leta	53.600.000 63.070.000 2.901.000 750.000 3.100.000 1,000.000 1.625.000
	Skupaj prihodki	126,046.000
B. RAZPORED PRIHODKOV		
01	Dejavnost družbenopolitičnih	
	skupnosti	34,116.000
02	Ljudska obramba	3,891.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	organizacij in društev	5,825.000
04	Negospodarske investicije	20,754.000
08	Socialno skrbstvo	3,219.000
09	Zdravstveno varstvo	194.000
10	Komunalna dejavnost	14,590.000
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	5,958.000
13	Odstopljeni prihodki in dopolnilna	
	sredstva	35,113.000
16	Intervencije v gospodarstvu	591.000
17	Tekoča proračunska rezerva	878.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva	917.000
	Skupaj razpored	126,046.000
1627.
Na podlagi tretjega odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 38. seji Zbpra združenega dela dne 19. decembra 1977 in
38.	seji Zbora krajevnih skupnosti dne 19. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1978
2.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi v letu 1978 in njihov razpored po 1. členu tega odloka bodo sestavni del prihodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1978.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1977 se bodo smiselno uporabljala tudi v prvem trimesečju leta 1978.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1978.
5.	člen	¥
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. januarja 1978.
St. 1-402-033/77-620/77
Ljubljana, dne 22. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK
1628.
Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) se L člen spremeni tako, da se glasi:
Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1977 znašajo Od tega:
—	za razporeditev v posebnem delu proračuna
—	za tekočo proračunsko rezervo
—	za združevanje sredstev v Ljubljani
—	za sklad za gradnjo šol in WZ —
I.	samoprispevek
din
115,117.000
88.130.000 820.000
24.856.000
1,311.000
2.	člen
V 2. členu se odstotek 22,11 %> nadomesti z 22,63 %> in se nakazuje do zneska 24,856.000 din.
Služba družbenega knjigovodstva prazni po novem odstotku v proračun mesta Ljubljane od vseh prihodkov, razen lastnih prihodkov upravnih organov, taks na promet parkljarjev in kopitarjev ter presežnih sredstev.
3.	člen
Po prvem členu tega odloka spremenjeni pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1977, ki je sestavni del splošnega dela tega proračuna.
4.	člen
Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-19/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna
Vrsta
Prihodki
Skupaj
St. gl. namena
Razpored prihodkov
Skupaj
	Presežek prihodkov pro proračunu iz preteklega leta	537.000
1	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek	61,140.000
2	Prometni davek, davek na premoženja in na dohodek od premoženja	46,235.000
3	Takse	2,430.000
5	Prihodki po posebnih predpisih — denarne kazni	760.000
6	Prihodki upravnih , organov in razni drugi prihodki	4,015.000
		
	Skupaj	115,117.000
1629.		
Na podlagi 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in 26. člena zakona o financiranju splošnih in družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
02
03
04
07
08
09
10 11 12
16
17
Dejavnost družbenopolitičnih skupnosti	30,643.000
Ljudska obramba	4,798.000
Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev	5,453.000
Negospodarske investicije	17,219.000
Kulturnoprosvetna dejavnost	600.000
Socialno skrbstvo	5,835.000
Zdravstveno varstvo	538.000
Komunalna dejavnost	14,349.000
Dejavnost krajevnih skupnosti	5,858.000
Prispevek proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti	24,856.000
Investicije v gospodarstvu	1,090.000
Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let	2,991.100
Krediti, vezana in izločena sredstva	886.900
Skupaj
115,117.000
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerve občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1978.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati od 1. januarja 1978.
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1978
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1978 se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi tromesečriega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1977.
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdatkov proračuna občine za leto 1977.
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1978.
St. 400-18/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r.
1630.
Na podlagi 25. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72 55/72 in 28/73, 36/75, 58/75, 7/77) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in 'zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54-1132/72, 7-98/73 in 45-1028/73), ki ga je skupščina občine Ljubljani Vič-Rudnik z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 39-1135/74) sprejela kot svoj odlok in v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 9-474/75, 29-1559/75 in 4-167/76) se doda 2. točka k opombam tarifne številke 1, ki se glasi:
2.	Posebni občinski prometni davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od vseh umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice. Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz drugega odstavka 14. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev.
Davčna osnova je določena v tarifi posebnega republiškega prometnega davka.
2.	člen
Tarifna številka 2 odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve se spremeni tako, da se v celoti glasi:
1.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 »/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra
din
—	od naravnega vina, vina tipa »Biser«
in vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
2.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 6/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove
odstotek
—	od medice	15
—	od piva	30
—	od naravnega žganja in vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih pijač	45
3.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50°/o iz domačih surovin, računano po vrednosti,
v odstotku od davčne osnove	50
Opombe:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje, je davek sorazmeren davku enega litra pijače. Davčna osnova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika, prodajalca na debelo oziroma na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Za nabavno ceno k tej tarifni številki je mišljena cena, Izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in .vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Za alkoholne pijače je šteti pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti , posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 421-109/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
1631.
Na podlagi 4. in 31. člena zakona' o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23/77) in 25., 148. in 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik
1.	člen
Na območju Občine Ljubljana Vič-Rudnik se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23/77).
2.	člen
Kot organi so po tem odloku mišljeni:
1.	upravni organi občine Ljubljana Vič-Rudnik,
2.	upravni organi mesta Ljubljane, kadar izvršujejo upravna opravila za občane in organizacije občine Ljubljana Vič-Rudnik,
3.	organizacije združenega dela in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, katere jim daje zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3.	člen
Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
4.	člen
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah.
5.	člen
Taksne vrednotnice prodajajo pooblaščene orga-nizacje združenega dela ter organi (v riadaljnjem be-
sedilu: pooblaščeni prodajalci). Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izdaja izvršni svet skupščine občine.
Pooblaščeni prodajalci taksnih vrednotnic na drobno morajo vedno imeti v prodaji potrebne količine taksnih vrednotnic. Taksne vrednotnice morajo biti občanom na razpolago v poslovnem času organizacije združenega dela, oziroma njene poslovne enote ali organa.
6.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za dohodke.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati
2.	točka 1. člena odloka o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 39-1135/74).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 423-5/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1632.
Na podlagi 50. in 148. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) in 14. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77) jt Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeleženec narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovih družinskih članov
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči s--' lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojno in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče ha območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih
o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oz. do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918.
4.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok
5.	pomoč za zdravljenje
6.	zdravstveno varstvo
7.	pomoč oskrbovancem v domovih počitka
8.	soseska pomoč
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 4. člena tega odloka, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku sc štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek.
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni' katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in
3.	točke 3. člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega 'odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
8.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance-delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine, iz 12. člena tega odloka pa zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bili ugotovljeni.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
11.	člen
Na j višja stalna priznavalnina, navedena v 6. členu tega odloka, je lahko izjemoma tudi višja od vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih pre-
jemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
12.	člen
Udeleženci narodnoosvobodilne, vojne, ki po dose-daj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji oziroma 80 odstotkov tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
13.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne za šolanje otrok se lahko dodeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencem podeli, če njihov poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za učence osnovnih šol do višine 40 odstotkov,
■ — za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 odstotkov,
—	za študente višjih in visokih šol do 70 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 odstotkov nad merili iz prejšnjega odstavka.
14.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne s priznano posebno dvojno dobo pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 neprekinjeno do 15. maja 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
—	udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve;
—	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov "vsakokratnega mejnega zneska naj-' nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve;
—	upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Slovenji, se lahko plača 50 odstotkov zneska računa za hotelske storitve;
—	vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v višini 25 odstotkov, ne glede na dohodek.
15.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam udeležencev narodnoosvobodilne vojne, se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno sc lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih poprečnih dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja lahko plača ves znesek.
Upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 odstotkov zneska računa.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek.
Izjemne primere obravnava komisija — individualno.
16.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka po poravnavi celotne domske oskrbnine se ostane od dohodkov 50 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 50 odstotkov mejnega zneska in ostankom dohodka.
17.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev 170V sc lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za bolne in osamele borce do 30 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru s krajevno organizacijo Zveze združenj borcev NOV.
18.	člen
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik, družbenopolitičnih organizacij krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo.
Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik.
19.	člen
Zoper upravno'odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občino Ljubljana Vič-Rudnik, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
20.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči i? 11. in 12. člena, se zagotavljajo v proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik v okviru dogovorjene porabe.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. in 12. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 8. točke 4. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik v svojem proračunu iz lastnih sredstev.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 — 1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 (Uradni list SRS, št. 32/74) ter pravilnik o oblikah in višini družbene denarne pomoči za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letu 1918—1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912 do 1918, katerega je sprejela komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji, dne 12. septembra 1974, potrdila pa Skupščina občine Ljubljana 'Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora dne 14. oktobra 1974, na seji zbora združenega dela dne 15. oktobra 1974 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. oktobra 1974.
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po odloku o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918 do 1919 ter slovenske dobrovoljce iz vojn 1912—1918 treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. januarja 1978.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 554-47/77
Ljubljana, dne 27. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik i	Vili Belič 1. r.
LOGATEC
1633.	-
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina ob-bine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Logatec za' leto 1977
1.	člen
Spremeni se T. člen odloka o proračunu občine Logatec za leto 1977 (Uradni list SRS, št. 14/77) tako, da se glasi:
Proračun občine Logatec za leto 1977 obsega:	d*«
Skupni prihodki	11,751.000
Razporejeni prihodki	11,751.000
2.	čicn
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Pregled prihodkov in razporeditev
St. 010-11/77
Logatec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Gleria 1. r.
odhodkov proraču na občine Logatec za leto 1977
prihodka	Prihodki		Skupaj din	St. glavnega Razpored glavnega namena namena		Skupaj din
1	Davek na dohodek in davek		01	Dejavnost organov družbenopolitič-	
	iz osebnega dohodka	2,910.000		nih skupnosti	8,183.000
2	Prometni davek, davek na		02	Ljudska obramba	920.000
	premoženje in na dohodek		03	Dejavnost družbenopolitičnih	
	od premoženja Takse	6,791.000		organizacij	981.500
3		v	360.000	08	Socialno skrbstvo in zdravstveno	
6	Drugi dohodki	370.000		varstvo	356.000
7	Prenesena sredstva	960.000	10	Komunalna dejavnost	157.000
8	Namenska dopolnilna sredstva	60.000	11	Krajevne skupnosti	490.000
	Kreditna sredstva	300.000		Sofinanciranje geodetske službe	458.500
	^	""			Pospeševanje kmetijske službe	95.000
				Obvezna proračunska rezerva	110.000
	Skupaj: prihodki	11,751.000		Skupaj: odhodki	11,751.000
	1634.			1635.	
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 31/76), 29. in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec za leto 1978
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Logatec za leto 1978, se bodo začasno, vendar najdlje tri mesece financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1977.
2.	člen
Trimesečni načrt izdatkov ne sme presegati eno četrtino izdatkov v proračunu občine za leto 1977.
3.	člen
Dohodki in izdatki, doseženi, oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1978.
Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojila iz sredstev rezervnega sklada občine Logatec.
Posojilo mora biti vrnjeno do konca leta 1978.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/77
Logatec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/ 72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
O D I, O K
o spremembi in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
Tarifna številka 1. tarife odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 40/73, 45/73, 16/74, 9/75, 4/76, 18/76 in 26/76) se dopolni in glasi:
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 °/o.
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tildi od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Davek po tej tarifni številki sc ne plačuje od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občani in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih oziroma kako
drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
3.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77).
Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavico je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jih bremenijo;
—	za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena brez prometnega davka.
Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače in sodavico so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupijo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oz. za lastno končno porabo, in enote, ustanovljene izključno za gostinske storitve članom delovnih skupnosti in članom organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij).
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni in glasi:
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra:
Dinarjev od litra
—	naravnega vina, vina tipa »Biser«
in vinsko sadnih pijač	_ 2
—	od penečega vina	4
2.	Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 »/o iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove
v odstotku
—	od medice	15
—	od piva	40
—	od naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih	pijač	60
3.	Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 °/o iz domačih surovin, računano po vrednosti v odstotku od davčne osnove	60
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1- točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku enega litra pijače.
Davčna osnova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2°/o alkohola. Pri: ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-24/73
Logatec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
1636.
Na podlagi 1., 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah na območju občine
Logatec
1.	člen
Na območju občine Logatec se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse. Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja se glede taksne tarife uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77).
2.	člen
Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini.
3.	člen
Za občinske upravne takse veljajo oprostitve in olajšave, ki jih določa zakon o upravnih taksah.
4.	člen
Prodajo taksnih vrednotnic opravljajo na območju občine Logatec Trgovsko podjetje »Tobak« Ljubljana, Časopisno in grafično podjetje »Delo« Ljubljana in upravni organi Skupščine občine Logatec.
5.	člen
Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzoruje izvajanje upravni organ skupščine občine, pristojen za dohodke.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, St. 10/72 in 4/73).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-14/77
Logatec, dne 29. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Logatec Dušan de Glerla 1. r.
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1977
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1977 (Ur. list SRS, št. 13/77) se spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni prihodki občinskega proračuna snašajo	22,376.858
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	22,367.858
—	za razporeditev v tekočo
proračunsko rezervo	9.000
SEVNICA
1637.
Na osnovi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. člena statuta občine Sevnica sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
St. 400-17/77-1
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
26. 12. 1977 sprejela	Janko Rebernik 1. r.
Pregled prihodkov in odhodkov po spremembi prora čuna občine Sevnica za leto 1977
Vrsta	^	.	Prvotni	Plan po
prih.	Prihodki	plan	spremembi
1. Davki iz osebnih dohodkov	4,409.000	4,525.000
2. Davki	9,549.618	9,349.000
2. Takse	931.000	941.000
5.	Prihodki po posebnih predp. 6.	Prihodki organov in drugi	143.000	155.000
prihodki	135.000	746.858
7.	Dopolnilna sredstva 8.	Neizvršena poraba iz	7,194.420	5,909.000
leta 1976	751.000	751.000
23,113.038	22,376.858
Skupaj prihodki
St. gl	Razpored	Prvotni	Plan po
namena	prihodkov		plan	spremembi
01	Dejavnost organ. DPS	14,844.619	14,785.619
02	Narodna obramba	1,268.000	1,460.000
03	Dejavnost družbenopol. organizacij in društev	1,294.982	1,294.982
04	Negospod. investicije	1,131.000	331.000
08	Socialno skrbstvo	896.401	856.401
09	Zdravstveno varstvo	51.000	51.000
10	Komunalna dejavnost	2,264.856	2,179.856
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	650.000	650.000
16	Intervencije v gospodar.	292.180	379.000
17	Tekoča proračunska rezerva in obvez, iz prejšnjih let	270.000	229.000
18	Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad	150.000	160.000
		23,113.038	22,376.858
1638.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju leta 1978 1
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1978 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1978 začasno financirale na podlagi proračuna občine Sevnica za leto 1977.
2.	člen
V	omenjenem obdobju se sme izdatke izvrševati do višine 25*/» izdatkov občinskega proračuna za leto 1977.
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sevnica za leto 1978.
3.	člen
Določila odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1977 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja v I. trimesečju 1978.
4.	člen	•
V	primeru nenakomernega dotoka proračunskih sredstev se sme za nemoteno izvrševanje izdatkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 400-16/77-1
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1639.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) ter na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/ 74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o Spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73, 1/74, 20/75 in 17/76) se prvi odstavek 5. člena črta.
2.	člen
6.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in/ zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah navedenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
V	tarifni številki 1 se doda nov odstavek, ki se glasi:
Posebni občinski prometni davek se plačuje po tej tarifni številki tudi od vseh umetnih brezalkoholnih pijač.
Pod opombo te tarifne številke se doda točka 3, ki se glasi:
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 1. odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov iz storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77).
4.	člen
Tarifna številka 3 se spremeni tako, da se glasi:
od alkoholnih pijač
din
za liter
1.	od naravnega vina, vina tipa »Biser«
in vinsko	sadnih pijač	2
2.	od	penečega vina	4
•	v odstotku
3.	od	medice	15
4.	od	piva	30
5.	od	naravnega žganja	in	vinjaka	40
6.	od	drugih alkoholnih	pijač	45
Prva točka opombe se spremeni tako, da se glasi:
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. in 2. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra alkoholne pijače.
Davčna'osnova za alkoholne pijače iz 3., 4., 5. in 6. točke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
5.	člen
V	tarifni številki 6 se točka 12 črta.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
St. 421-6/77-4
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
,	Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1640.
Na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27^72) ter 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica, na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembi In dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin v občini Sevnica
1.	člen
V	odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 14/75) se v 2. členu 1. in 2. točka spremenita tako, da se glasita:
Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost m1:
				Znaša
Nad	Do	Din	•/.	davek od presežka
	2	—	+ 7	—
2	4	0,14	, + 11	2
4	6	0,36	+ 15	4
6	8	0,66	+ 20	6
8	10	1,06	+ 25	8
10	13	1,56	+ 30	10
13	16	2,46	+ 35	13
16	20	3,51	:+ 40	16
20		5,11	+ 45	20
2. Za	stavbna zemljišča, če znaša			osnova din/m1:
				Znaša
Ned	DO	Din	•/.	davek od presežka
	10	—	+ 10	—
10	15	1,00	'+ 15	10
15	20	1,75	'+ 20	15
20	25	2,75	+ 25	20
25	30	4,00	+ 35	25
30	40	5,75	+ 45	30
40		10,25	+ 60	40
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 421-7/77-4
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1641.
Na podlagi 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK o upravnih taksah
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri občinskih upravnih organih občine Sevnica se plačujejo upravne takse.
2.	člen
Upravne takse se plačujejo po določbah republiškega zakona o upravnih taksah in po njegovi taksni tarifi.
3.	člen
Izvajanje tega odloka nadzoruje za dohodke pristojni upravni organ občinske skupščine.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 12/72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 423-6/77-4
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1642.
Na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o podaljšanju veljavnosti prispevne stopnje za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1978
1.	člen
Prispevna stopnja določena z odlokom o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto
1977	(Uradni list SRS, št. 13-749/77) se obračunava v letu 1978 od enake osnove in v višini, kot je veljala za leto 1977.
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja
1978	dalje.
St. 420-11/77-1
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
1643.
Na podlagi 11., 12., 13., 15. in 29. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občane Sevnica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica
1.	člen
Temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije ter delovne skupnosti, ki niso pristopile k samoupravnemu sporazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju za obdobje od 1978 do 1980 izločajo za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu najnižji odstotek sredstev za te namene po stopnji in sicer:
—	v letih 1978-80 po stopnji 6,345 °/o od bruto osebnih dohodkov z naslednjo strukturo:
—	3,00 °/o za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, ki združujejo delo pri udeležencih sporazuma,
—	1,50 °/o za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	1,20 % za kreditiranje graditve in nakup stanovanj,
—	0,345 %> za gradnjo dijaških in študentskih domov,
—	0,30 »/o za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj.
2.	člen
Delovni ljudje, ki uporabljajo pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu od skupnega zneska izplačanih osebnih dohodkov na način in po stopnji, kot jo določa kolektivna pogodba, kolikor te ni, pa po določilih prejšnjega člena.
3.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odlok o določitvi naj nižjega odstotka sredstev za raz-
širjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica, odlok o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve na območju občine Sevnica in odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 55/72).
4.	člfn
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 402-36/77-1
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1644.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka v občini Sevnica
1.	člen
V občini Sevnica se uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje programa izgradnje objektov na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva.
Samoprispevek se uvede za dobo petih let, od 1. januarja 1978 do 31. decembra 1982.
2.	člen
S sredstvi, zbranimi s samoprispevkom se bo sofinancirala gradnja objektov po naslednjem programu:
—	v obdobju od leta 1978 do leta 1980: 4 učilnice za razredni pouk z večnamenskim prostorom in drugimi pritiklinami v Krmelju, 4 učilnice za razredni pouk z večnamenskim prostorom in drugimi pritiklinami v Tržišču, dograditev in adaptacijo Osnovne šole »Savo Kladnik« Sevnica za potrebe osnovnega in usmerjenega izobraževanja. Otroški vrtec »Ciciban« enota v Sevnici in adaptacija podružnične Osnovne šole na Studencu v skupni predračunski vrednosti
44.800.000	din,
—	v letih 1981—1982 dva bivalna prostora otroške-ea varstva v Krmelju, adaptacija Osnovne šole »Milan Majcen« v Šentjanžu, adaptacija podružnične osnovne šole v Loki pri Zidanem mostu, priprava dokumentacije. odkupa zemljišča za novo osnovno šolo v Sevnici in čakališča na avtobusnih progah na območju občine v skupni investicijski vrednosti 12,700.000 din.
3.	člen ,
Skupna investicijska vrednost naložb po programu iz prejšnjega člena tega odloka znaša po cenah v septembru 1977 57,500.000 din.
Od tega zneska bo s samoprispevkom zbrano 36,134.990 din, ostala investicijska sredstva v višini 21.365.100 din pa bodo zagotovile občinske interesne skupnosti v okviru dopolnilnega dogovorjenega pro-
grama po posebnem samoupravnem sporazumu in sicer: občinska izobraževalna skupnost 7,627.000 din, občinska skupnost otroškega varstva 9,153.000 din in
1,500.000	din v okviru rednega programa ter sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov občine Sevnica s prenosom sredstev iz leta 1977 v znesku 3,085.100 din.
4.	člen
Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Sevnica, po stopnji 1,5 %> od naslednjih osnov:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o delu, oziroma če prejemajo nadomestila osebnega dohodka, od neto prejemkov. Za osebni dohodek se štejejo tudi jubilejne nagrade in odpravnine,
2.	upokojenci od pokojnin,
3.	delovni ljudje in občani od dohodkov iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka,
4.	delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, avtorskih pravic in opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic in od intelektualnih storitev od osnove, od katere se odmerjajo davki in prispevki.
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
Samoprispevek se ne plačuje od regresa za letni dopust.
Samoprispevek tudi ne plačujejo:
1.	delovni ljudje, ki prejemajo osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega vsakokrat določenega zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji,
2.	kmetje, če njihov letni katastrski dohodek ne presega 750 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja,
3.	kmetje za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih, za tisti del katastrskega dohodka, na katerega se oprostitev nanaša
4.	delovni ljudje in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost oziroma intelektualno storitev za čas, ko imajo pravico do oprostitve davka po veljavnih predpisih.
6.	člen
Samoprispevka so lahko na osebno zahtevo oproščeni delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmerja, če preživljajo tri ali več oseb v skupnem gospodinjstvu in so te osebe brez vsakršnih dohodkov ter občani od pokojnin, če preživljajo eno ali več oseb, če te nimajo lastnih dohodkov.
O zahtevah delovnih ljudi in občanov iz prejšnjega odstavka tega £lena bo odločal upravni odbor sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov občine Sevnica po posebnem pravilniku, ki ga sprejme odbor v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Sevnica.
7.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na žiro računu sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov občine Sevnica.
Investitor in izvajalec operativnih nalog za izvedbo programa po 3. členu tega sklepa je Šolski center Sevnica.
Družbeni nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja skupščina izobraževalne skupnosti in občinske skupnosti otroškega varstva.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačevalcih dohodka kontrolira služba družbenega knjigovodstva in občinska davčna uprava.
8.	člen
Samoprispevek zavezancev iz 1. in 2. točke 4. člena tega odloka obračunavajo in odtegujejo izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin.
Samoprispevek zavezancev iz 3. in 4. točke 5. člena obračunava in odteguje občinska’ davčna uprava.
9.	člen
Glede izterjave samoprispevka veljajo določbe predpisov o izterjavi davkov.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-28/77-1
Sevnica, dne 26. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
1645.
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu dne 18. decembra 1977 v občini Sevnica
V občini Sevnica *je 12.727 glasovalnih upravičencev. ZA uvedbo samoprispevka je glasovalo 10.064 glasovalcev, PROTI je glasovalo 2095, 207 pa je bilo neveljavnih glasovnic. 358 glasovalnih upravičencev v občini ni glasovalo.
Na podlagi izida glasovanja je občinska volilna komisija ugotovila, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, ker se je zanj na referendumu izreklo 79,1 odstotka glasovalnih upravičencev.
Referendum je razpisala občinska skupščina Sevnica s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-1342/77) za sofinanciranje programa izgradnje objektov na področju osnovnega šolstva in otroškega varstva.
Predsednik
občinske volilne komisije Rajko Zupanc 1. r.
Komisija za izvedbo referenduma v krajevni skupnosti Blanca v skladu z 10. členom zakona o referen-domu (Uradni list SRS, št. 29/72) daje
POROČILO
o izidu referenduma v krajevni skupnosti Blanca dne
18.	12. 1977
Na referendumu v krajevni skupnosti Blanca dne 18. 12. 1977 so bili ugotovljeni naslednji rezultati:
Pravico glasovanja po volilnem imeniku je imelo 751 delovnih ljudi in občanov.
Po ugotovitvah odbora za izvedbo referenduma se zaradi dela v tujini in zaradi služenja vojaškega roka ni moglo udeležiti glasovanja 19 občanov, ki se po drugem odstavku 9. člena zakona o referendumu pri izidu glasovanja ne štejejo.
Glasovalo je 732 delovnih ljudi in občanov ali 97,5 "/o.
Za uvedbo samoprispevka se je izreklo 637 delovnih ljudi in občanov ali 87,0 °/o.
Proti uvedbi samoprispevka se je izreklo 76 delovnih ljudi in občanov ali 10,4 °/o.
Neveljavnih glasovnic je bilo 19 ali 2,6 °/o.
Komisija za izvedbo referenduma na podlagi rezultatov glasovanja, ugotavlja, da je bila v skladu z 9. členom zakona o referendumu na referendumu v krajevni skupnosti Blanca sprejeta odločitev, da se uvede samoprispevek za financiranje izvedbe modernizacije ceste od meje KS Sevnica do meje KS Rožno.
Blanca, dne 20. decembra 1977.
Predsednik sveta KS Blanca
Drago Mirt 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1647.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76 in 5-213/77) na seji zbora združenega dela, na seil zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financira-nju splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu 1978
1.	člen
Potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se bodo v letu 1978 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1978, vendar najdalj do 31. 3. 1978 začasno financiranje na podlagi občinskega proračuna za leto 1977.
2.	člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo odhodki občinskega proračuna izvrševati mesečno naj' .1 v višini ene dvanajstine odhodkov občinskega proračuna za leto 1977, povečanih za 12%.
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme izvršni svet občinske skupščine Slovenske Konjice.
Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1978 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1978.
3.	člen
Kolikor prihodki proračuna ne bi dotekali skladno z realizacijo, se za začasno kritje razporejenih sredstev uporabijo sredstva rezerv.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-28/77-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Filip Beškovnik 1. r.
1648.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-368/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31-1393/76) ter 134. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74 in 15-688/76), na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16-741/76 in 5-209/77) sc izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
2.	člen se spremeni in se glasi:
Za izvrševanje nalog za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonih dolžna financirati ob 'a, in za kritje drugih družbenih potreb, občani prispevajo s tem, da plačujejo davke.
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku:
1.	davek iz osebnega dohodka delavcev;
2.	davek iz osebnega dohodka kmetijske dejavnosti;
3.	davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
4.	davek od osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev;
5.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	davek na dohodke od premoženja;
7.	davek od premoženja;
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
2.	člen
Za 2. členom se doda 2 a člen, ki se glasi:
Davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 ”/0
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 422-30/77-1
Slov. Konjice, dne 29. decembra • 1977.
1649.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o.obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72,	55-491/72,
28-377/73, 36-547/75, 58-793/75 in 7-84/77) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76, 5-213/77) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za
storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni lisi SRS, št. 5-225/76 in 18-900/76) se na koncu 2. člena za besedama »republiškim zakonom« postavi pika in črtaj c besede — »ter od hlodovine, žaganega in tesanega lesa.«
2.	člen
V	opombi k tarifni številki 1 se dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
3.	Davek od prometa blaga na drobno se plačuje tam, kjer je bilo blago prodano naravnost potrošnikom, tudi v primdru, ko gre za prodajo proizvodov iz potujočih prodajaln. Potujoče prodajalne plačujejo davek od prometa blaga na drobno za tisti čas, ko prodajajo na območju občine Slov. Konjice, tako kot ostale prodajalne, katerih sedež je na območju občine.
4.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidenče obračunavanja in plačevanja davka od proizvodov in storitev.
Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka.
3.	člen
Tar. št. 3 se spremeni in se glasi:
»1. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50°/o iz domačih surovin, računano po vrednosti:
dinarjev od litra
— od naravnega vina, vina tipa »Biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
v odstotkih od vrednosti
—	od	medioc	15
—	od	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in	vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	43
2. Od alkoholnih pijač vseh vrst proizvedenih z manj kot 50 Vo iz domačih surovin, računano po vrednosti 45 %>
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alinee te tarifne številke je liter alkoholne pijače, za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra.
Davčna osnova za ostale alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca — uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno,
ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tar. št. je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 % alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Ne glede na prejšnji stavek se vinski mošt od 11. novembra dalje šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.«
4.	člen
Tarifna številka 6 se črta.
5.	člen
Tarifna številka 7 se spremeni in se glasi:
Od plačil za obrtne storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, civilno pravne osebe, družbeno pravne osebe in občani in sicer:
—	od frizerskih — za moške in ženske, razen kadar take usluge vršijo družbeno pravne osebe, fotografiranje, kemično čiščenje oblek, talnih oblog in preprog, mehanika koles, finomehani-karske, urarske, sedlarske, tapetniške storitve popravila električnih gospodinjskih aparatov ter izolacija toplotnih naprav in pranje avtomobilov 5%>
—	mizarske, tesarske in ključavničarske, ko-
vinostrugarske, elektroinštalacij ske, inštalacija vodovoda in centralne kurjave, elektromehani-karske, avtokleparske, avtoelektromehanikarske, avtomehanikarske, galvaniziranje, zidarske, tera-cerske, pleskarske, soboslikarske, pečarske, par-ketarske storitve, montiranje in popravilo plastičnih rolet, oblaganje ploščic, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, izolacija, kleparstvo, orodjarstvo	10*/»
6.	člen
Izvršni svet občine Slovenske Konjice se pooblasti da določi prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 421-3/77-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
1650.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 4. in 33. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74, 15-688/76, 5-213/77) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 29. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se za spise in dejanja v upravnih zadevah ter za druge predmete in dejanja plačujejo občinske upravne takse po določbah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72) in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23-1470/77) in tega odloka.
2.	člen
Za plačevanje občinskih upravnih taks na območju občine Slovenske Konjice se uporablja taksna tarifa republiškega zakona o upravnih taksah (Uradni lisi SRS, št. 7-77/72 in 23-1470/77).
3.	člen
Če je taksna obveznost za spise in dejanja v upravnih stvareh ali za druge predmete in dejanja, nastala do dneva, ko se začne uporabljati ta odlok, se plača taksa po odloku o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13-289/72).
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
5.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13-289/72).
St. 423-5/77-1
Slovenske Konjice, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
1651.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 in zbora krajevnih skupnosti ter zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju potreb občine Šentjur pri Celju za prvo trimesečje 1978
1. člen
Potrebe upravnih organov in drugih* uporabnikov proračunskih sredstev se bodo do sprejetja občinskega
proračuna za leto 1978 najdalj pa do 31. marca 1978 financirale tako, da se sme uporabiti največ 25 %> vseh porabljenih sredstev razporejenih v proračunu za leto 1977.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1978.
3.	člen
Če dohodki proračuna ne bodo dotekali skladno z realizacijo izdatkov, se za začasno kritje razporejenih sredstev uporabljajo sredstva rezerve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-122/77-4
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
1652.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ. št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju je Skupščina občine Šentjur pri Celju -na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil (	za storitve
1. člen-
V tarifi k odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76, 6/76, 18/76. 2/77 in 4/77) se v opombah k tarifni številki 1 dodata novi točki 4. in 5., ki se glasita:
»4. Davek od prometa blaga na drobno se obračunava in plačuje po kraju prodaje blaga končnim potrošnikom tudi v primerih prodaje po potujočih prodajalnah na posebnih vozilih. Potujoče prodajalne obračunavajo in plačajo davek na promet proizvodov od prodanega blaga na območju občine Šentjur pri Celju na način, ki velja za prodajalne s sedežem v občini.«
»5. Davek po tej tarifni številki sc plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice. S temi pijačami so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev. Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni in se glasi:
»1. od alkoholnih pijač, izdelanih z več kot 50% iz domačih surovin, računano po vrednosti:
— od naravnega vina	din za liter 2
— od penečega vina	4
— od medice	v odstotku 15
— od piva	30
— od naravnega žganja in vinjaka	40
— od drugih alkoholnih pijač	43
2. Od alkoholnih pijač, proizvedenih iz manj	
kot 50 % domačih surovin, računano po vrednosti 45
Opomba:
1.	Davčna osnova za naravna in peneča vina je liter te vrste alkoholnih pijač; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra ustrezne pijače.
Davčna osnova za ostale alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca ali uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače porabijo sami ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom, pa tudi obrtne organizacije združenega dela, druge organizacije in samostojni gostinci, ki nabavijo te pijače zaradi prodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne kcnčne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke te opombe je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z vštetimi stroški embalaže in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti brez dodanih drugih snovi ali primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek po tej tarifni številki, dokler traja vrenje, vendar najdalje do 20. novembra. Med prirodna vina se uvrščajo vina tipa »biser«.
3.	člen
V tarifni številki 5 se v točki 8 črtata alinei »fotokopiranje, kopiranje in razmnoževanje« ter »žaganje lesa«.
4.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
Št. 421-30/77-8
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1977.
1653..
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi
1.	člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72 in 39-467/74) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20-603/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 22-117/75) se 2. člen spremeni in glasi:
»Prometni davek se plačuje po naslednjih stopnjah oziroma zneskih:
4.	Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost po m2:
e
•o
Nad din o Q		din •/•		Znaša	davek	
	4.000	10				
4.000	5.000	400 + 12	od	presežka	nad	4.000 din
5.000	7.000	520 + 15	od	presežka	nad	5.000 din
7.000	10.000	820 + 18	od	presežka	nad	7.000 din
10.000		1.360 + 20	od	presežka	nad	10.000 din
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 422-530/77-8
1.	Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost po m2 površine
c
•3
■o S,	Do din	din	•/•		Znaša davek		
	2	7				
2	4 1	0,14 + 77	od	presežka	nad	2 din
4	6	0,36 + 15	od	presežka	nad	4 din
6	8	0,66 + 20	od	presežka	nad	6 din
8	10	1,06 + 25	od	presežka	nad	8 din
10	13	1,56 + 30	od	presežka	nad	10 din
13	16	2,46 + 35	od	presežka	nad	13 din
16	20	3,51 + 40	od	presežka	nad	16 din
20		5,11 + 45	od	presežka	nad	20 din
2.	Za stavbna zemljišča v območjih, za katera veljajo urbanistični ali zazidalni načrti in znaša prometna vrednost po m2 površine:
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju
Vinko Jagodič 1. r.
1654.
Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7-77/72 in določil zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 23/77) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra ig?1/ sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
■0 n	Do din	din	•/«	Znaša davek
	10	10	
10	15	1,00 + 15	od presežka nad 10 din
15	20	1,75 + 20	od presežka nad 15 din
20	25	2,75 + 25	od presežka nad 20 din
25	30	4,00 + 35	od presežka nad 25 din
30	40	5,75 + 45	od presežka nad 30 din
40		10,25 + 60	od presežka nad 40 din
3.	Za stavbna zemljišča izven območij, za katere veljajo urbanistični ali zazidalni načrti in znaša prometna vrednost po m1:
9 Tj	Do din	din	•/.		Znaša davek		
	10	15				
10	■15	1,50 + 25	od	presežka	nad	10 din
15	20	2,75 + 35	od	presežka	nad	15 din
20	25	4,50 + 45	od	presežka	nad	20 din
25	30	6,75 + 55	od	presežka	nad	25 din
30	40	9,50 + 60	od	presežka	nad	30 din
40		15,50 + 70	od	presežka	nad	40 din
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih v občini Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: spisi in dejanja), za katere je tako določeno v taksni tarifi, se plačujejo občinske upravne takse.
2.	člen
Z organi iz 1. člena tega odloka so mišljeni:
1.	občinski upravni in drugi organi,
2.	organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbene organizacije, društva in druge organizacije, kadar v okviru javnih pooblastil, ki so jim zaupane po zakonu ali na podlagi zakona o izdanem predpisu, odločajo o upravnih stvareh na zahtevo stranke.
3.	člen
Pri pobiranju občinskih upravnih taks se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah in taksne tarife kot njegovim sestavnim delom, če ni v tem odloku drugače določeno.
4.	člen
Zakon o upravnih taksah se neposredno uporablja tudi glede splošnih določb, taksnih oprostitev, olajšav ter izterjave.
.(
5.	člen
Pooblastilo za prodajo taksnih vrednotnic na območju občine Šentjur pri Celju daje Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju; to določi tudi način prodaje na drobno v skladu z zakonom o upravnih taksah in tem odlokom.
6.	člen
Za spise in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala pred uveljavitvijo tega odloka, se plača taksa po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega odloka.
7.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Istočasno neha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 10-166/72).
St. 423-11/77-3
Šentjur pri Celju, dne 29. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Vinko Jagodič 1. r.
1655.
Na podlagi četrtega odstavka 147. člena in 152. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 158. in 159. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. decembra 1977 in na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 sprejala
ODLOK
o dopolnitvi odloka o izgradnji in vzdrževanja zaklonišč v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
V odloku o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 29/75 in 2/77) se na koncu 20. člena doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Prispevka za zaklonišča ne plačujejo občani, ki posedujejo stanovanjske ali druge stavbe, od katerih ne plačujejo davka na posest stavb po določbah 6. točke 141. člena zakona o davkih občanov.«
2.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978.
St. 351-862/76-3
Šentjur pri Celju, dne 28. decembra 1977.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1656.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti v prvem trimesečju 1978 (Uradni list SRS, št. 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
28.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju 1978
1.	člen
Do sprejetja proračuna za leto 1978, najdalj pa do 31. marca 1978, se smejo dohodki občinskega proračuna izvrševati največ do višine 25 %> vseh dohodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
2.	člen
Odhodki po tem odloku so sestavni del občinskega proračuna za leto 1978 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1978.
3.	člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada do višine 800.000 din.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 010-37/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak ' *•
1657.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
1.,	4., 6. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 12/73, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77 in 20/77) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/73, 1/74, 23/75, 28/75, 6/76 in 19/76) se v opombi k tarifni številki 1 dodata nova 2. in 3. točka M se glasita:
»2. Davek od prometa blaga na drobno se plačuje tam, kjer bi bilo blago prodano naravnost potrošnikom, tudi v primeru, ko gre za prodajo proizvodov iz premičnih prodajaln na posebnih vozilih. Tako obračunavajo in plačujejo davek od prometa blaga na drobno premične prodajalne v času, ko se mudijo na območju občine Šmarje pri Jelšah, na način, ki velja za ostale prodajalne, katerih sedež je na območju občine.
3.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77).
Glede davčne osnove in davčnega zavezanca se uporabljajo določbe tarife posebnega republiškega prometnega davka.«
2.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
»1. Od alkoholnih pijač, izdelani z več kot 50°/« iz domačih sujovin, računano po vrednosti:
din
od litra
— od naravnega vina, vina tipa »biser« 1 2 3 4 5
in vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
»/e
—	od medice	15
—	od piva	30
—	od naravnega žganja	in vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih	pijač	45
2. Od alkoholnih pijač	vseh vrst, pro-
izvedenih z manj kot 50 %> iz domačih
surovin, računano po vrednosti	45
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz prve in druge alinee te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za ostale alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalca, uvoznika, prodajalca na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavijo te 'pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2°/o alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo predpisi o kakovosti teh pijač.
6.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plačuje davek, dokler traja vrenje, oziroma do 15. novembra. Po tem času se šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.«
3.	člen
V	tarifni številki 5 se v poglavju XII. črta besedilo »fotokopiranje, kopiranje in razmnoževanje«.
4.	člen
V	tarifni številki 6 se v opombah 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. Davek od vstopnic za prireditve iz te tarifne številke je treba obračunati najpozneje v dneh po končani prireditvi in plačati v 15 dneh po obračunu.«
5.	člen
. Izvršni svet občine Šmarje pri Jelšah se pooblasti, da določi prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
6.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1978.
St. 010-39/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
1658.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 1. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
28.	decembra 1977 sprejela
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
Davek na promet nepremičnin se na območju občine Šmarje pri Jelšah predpisuje, odmerja in pobira po določbah zakona o davku na promet nepremičnin, določbah tega odloka in predpisih izdanih na njuni podlagi.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča oziroma uporabne površine gradbenega objekta po naslednjih stopnjah:
1. Za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vred-
nost m$: Nad din	o a 2	Znaša davek din	•/. —	7	
2	4	0,14 + 11	od presežka nad din 2
4	6	0,36 + 15	od presežka nad din 4
6	8	0,66 + 20	od presežka nad din 6
8	10	1,06 + 25	od presežka nad din 8
10	13	1,56 + 30	od presežka nad din 10
13	16	2,46 + 35	od presežka nad din 13
16	20	3,51 + 40	od presežka nad din 16
nad	20	5,11 + 45	od presežka nad din 20
2.	Za nezazidana stavbna zemljišča, če leži zemljišče v območju, za katero velja urbanistični ali zazidalni načrt in če znaša prometna vrednost m1:
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o občinskem davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št.42/72 in 16/75).
C Znaša davek Nad din ^
Q din •/•
St. 010-40/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
	10	— 10		Predsednik
10	15	1,00 4- 15	od presežka nad din 10	Skupščine občine
15	20	1,75 + 20	od presežka nad din 15	Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
20	25	2,75 + 25	od presežka nad din 20	
25	30	4,00 + 35	od presežka nad din 25	
30	40	5,75 + 45	od presežka nad din 30	1659.
nad	40	10,25 + 60	od presežka nad din 40	Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi
3.	Za nezazidana stavbna zemljišča, če leži zemljišče izven območja, ki je določeno z urbanističnim ali zazidalnim načrtom in če znaša prometna vrednost m1:
drugega odstavka 55. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73 in 24/75) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na sejo zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
S Znaša davek
Nad din	9					
	Q	din	•/.				
	10	—	15				
10	15	1,50 + 25	od	presežka nad	din	10
15	20	2,75 + 35	od	presežka nad	din	15
20	25	4,50 -r 45	od	presežka nad	din	20
25	30	6,75 + 55	od	presežka nad	din	25
30	40	9.50 + 65	od	presežka nad	din	30
nad	40	16.00 + 70	od	presežka nad	din	40
4.	Za gradbene objekte, če znaša prometna vrednost m8:
-•	Znaša davek
Nad	Do din	din	•/.					
	4.000	- 10					
4000	5.000	400 + 12	od	presežka	nad	din	4.000
5000	7.000	520 + 15	od	presežka	nad	din	5.000
7000	10.000	820 + 18	od	presežka	nad	din	7.000
nad	10.000	1360 + 20	od	presežka	nad	din	10.000
3.	člen
Poleg oprostitev po zakonu o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plača še v naslednjih primerih:
1.	Pri prenosu pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču, če ga odda komunalna skupnost;
2.	Ce proda organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je zdravstveno zavarovan kot zavarovanec — kmet. Če kupec tako zemljo proda ali podari prej kot v petih letih po pridobitvi tega zemljišča, plača prometni davek tudi od nakupa. 4 * *
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki se ne bodo več uporabljale za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo
1.	člen
V odloku o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ki se ne bodo več uporabljale za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Uradni list SRS, št. 8/159-74), se drugi odstavek 3. člena spremeni in se glasi:
»Višina prispevka se določi po kvadratnem metru kmetijskega zemljišča in znaša:
—	15 din od njiv, vrtov, travnikov, gozdov in trajnih nasadov I. in II. katasterskega razreda,
—	7,20 din od njiv, vrtov, travnikov, gozdov in trajnih nasadov III. in IV. katasterskega razreda,
—	2,40 din od njiv, vrtov, travnikov, gozdov in trajnih nasadov od V. do VIII. katastrskega razreda ter vseh drugih kmetijskih zemljišč.
Če se na kmetijskem zemljišču VI. do VIII. kat. razreda gradijo šole, vrtci, zdravstvene ustanove, stanovanjski bloki in kmetijski ali gozdni proizvodni objekti, znaša prispevek 0,60 din po kvadratnem metru.«
2.	člen
Predpiše se »prispevek od izkopanega gramoza, kamenja, mivke in rečnih nanosov v znesku 50 dinarjev (petdeset din) od kvadratnega metra.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-36/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-
nem listu SRS.
1660.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi L, 4. in 31. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št 7/72) ter 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri organih občine Šmarje pri Jelšah se uvajajo občinske upravne takse.
2.	člen
Za plačevanje občinskih upravnih taks se uporabljajo določbe zakona o upravnih taksah.
Občinske upravne takse se plačujejo po taksni tarifi, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah
3.	člen
Taksne vrednotnice prodaja na drobno »Tobačna tovarna« Ljubljana v svojih poslovalnicah na območju občine Šmarje pri Jelšah in upravni organ skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
4.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1973.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlol o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 15/72)
St. 010-41/77-1
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
1661.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi prvega odstavka 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75 in 10/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 28. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o lestvicah katastrskega dohodka za katastrske okraje na območju občine Šmarje pri Jelšah
1. člen
Za katastrske okraje na območju občine Šmarje pri Jelšah se določijo naslednje lestvice katastrskega dohodka:
1. Katastrski okraj: Celje
Kultura	1	2	3	Razred 4	5		6	7	8
Njive	10.100	8.700	7.100	5.800	4250	2700	1820	1100
Travniki	4.800	4.300	3.800	3.400	2700	1900	1200	750
Sadovnjaki	7.200	6.250	5.400	4.400	3250	2000	800	—
Vinogradi	9.600	7.600	5.600	4.200	3400	2600	1800	1000
Vrtovi	28.000	23.000	16.300	11.600	—	—	—	—
Pašniki	1.250	900	700	500	300	200	— .	—
Gozdovi	1.200	900	650	500	350	200	100	—
Močvirje in trstičje	400	400	—	—	—	—	—	—
2. Katastrski Njive	okraj: Rogatec 5.200	4.300		3.600	2900	2200	1200	800	
Travniki	3.200	2.700	2.200	1700	1300	900	500	—
Sadovnjaki	5.100	3.400	2.700	2000	1100	. —	—	—
Vinogradi	9.400	7.400	5.000	3200	1600	—	—	—
Vrtovi	22.900	19.400	12.600	—	—	—	—	—
Pašniki	1.400	950	500	250	—	—	—	—
Gozdovi	850	500	400	250	200	150	—	—
Močvirje in trstičje	300	150	—	—	—	—	—	—
Stran 1916			URADNI	LIST SRS			St. 24 -	- 30. XII. 1977
3. Katastrski okraj: Brežice								
Kulti ,	1	2	3	Razred 4	5		6	7	8
Njive	7.900 ,	6.700	5.600	4500	3400	2300	1500	940
Travniki	4.600	4.000	3.400 .	2500	2300	1800	1350	900
Sadovnjaki	6.700	5.300	4.400	3350	2500	1800	—	—
Vinogradi	13.000	11.000	8.300	5900	4500	3550	2700	2100
Vrtovi	20.000	18.000	15.000	9700	—	—	—	—
Pašniki	1.300	1.000	750	500	350	200	—	—
Gozdovi	850	700	550	450	300	200	100	—
Močvirje								
in trstičje	600	—	—	—	—	—	—	—
4. Katastrski	okraj: Planina							
Njive	5.700	4.250	3.600	2900	2200	1600	1000	—
Travniki	4.200	3.400	2.700	2100	1300	750	—	—
Sadovnjaki	4.200	2.500	1.200	—-	—	—	—	—
Vinogradi	5.400	4.200	3.200	2100	1000	—	—	—
Vrtovi	13.500	11.400	6.850	6050	—	—	—	—
Pašniki	900	600	400	250	—	—	—	—
Gozdovi	850	600	350	250	200	100	—	—
Močvirje								
in trstičje	—		 ’	—	—	—	—	—	—
	2. člen			II.	Sredstva	rezerve:		
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-				—	prihodki			536.132,70
nem listu SRS.				—	odhodki			55,000,00
St. 010-42/77-1				—	presežek	prihodkov	nad odhodki	481.132,70
Šmarje pri Jelšah, dne 28. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Šmarje p"-' Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
3.	člen
Presežek prihodkov nad dohodki po zaključnem računu proračuna v višini 316.093,35 dinarjev se prenese kot dohodek proračuna za leto 1977.
VRHNIKA
1662.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 23. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na 23. seji zbora krajevnih' skupnosti dne 27. decembra 1977 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1976
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Vrhnika za leto 1976 katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv in posebni računi.
2.	člen
• Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1976 so naslednji:
1.	Proračun:	din
—	prihodki	18,251.281,35
—	odhodki	17,935.188,00
—	presežek prihodkov nad odhodki	316.093,35
4.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v višini 481.132.70 dinarjev se prenese v sredstva rezerv proračuna za leto 1977.
,	5. člen
Neporabljena sredstva na posebnih računih se prenesejo kot dohodek teh za leto 1977 in sicer:
1.	Druga sredstva s posebnim x	din
namenom DPS	690.421,60
2.	Sredstva za zatiranje živalskih
kužnih bolezni	46.976,40
3.	Premije za	zavarovanje	proti	požaru 33.299,70
4.	Sredstva borcev za	severno	mejo	4.897,85
5.	Sredstva solidarnosti za odpravljanje
posledic naravnih	nesreč	39.680,35
6.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/11-400-01/76
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1976
2.
3.
4.
I.	PRIHODKI
1.	Davki iz osebnega dohodka	5,366.513,00
Prometni davki	7,405.546,65
Davek od prometa	nepremičnin	1,038.245,40
Davki od premoženja in dohodka od premoženja	'	1,476.079,50
5.	Takse	711.410,75
6.	Drugi dohodki	776.185,90
7.	Dopol. sredstva za priznavalnine
borcem NOV	78.200,00
8.	Prenesena sredstva iz leta 1975	1,399.100,25
11.	ODHODKI
1.	Dejavnost državnih organov	10,485.387,30
2.	Ljudska obramba	1,268.743,85
3.	Dejavnost družbenopolitičnih
organizacij	,	1,187.700.00
4.	Negospodarske investicije	356.242.00
5.	Dejavnost izobraževanja in vzgoje 71.659,70
6.	Kulturnoprosvetna dejavnost	30.000,00
7.	Socialno skrbstvo	549.759,70
8.	Zdravstveno varstvo	32.913,25
9.	Komunalna dejavnost	1,502.469,80
10.	Dejavnost krajevnih skupnosti	1.214.220,00
H. Gospodarske investicije	40.256,20
12.	Intervencije v gospodarstvo	274.759,30
13.	Vezana in izločena sredstva	169.076,90
14.	Sredstva za solidarno prelivanje
med občinami	752.000,00
17,935.188.00
Skupaj
Presežek prihodkov nad odhodki 316.093,35*
1663.
Na podlagi 23. in 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74), je Skupščina občine Vrhnika na 23. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na 23. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1978
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1978 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna v I. trimesečju leta 1978 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1977. ‘
2.	člen
Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 V* vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1977.
3.	člen
Bilančni pregled prihodkov in razporeditev prihodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1978 in se morajo izkazati tudi v zaključnem računu za leto 1978.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega mesečnega dotoka proračunskih sredstev najame posojilo iz sred-.'tev rezerv proračuna Skupščine občine Vrhnika.
5.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 3/11-400-01/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1664.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73. 36/75. 58/75, 7/77) in na podlagi 153. člena statuta občine Vrhnika (Uradni l\st SRS, št. 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977, sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
Tarifna številka 1 tarife odloka o posebpem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 1/74, 15/74, 17/75, 5/76 in 19/76 se dopolni in glasi:
»Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od ^proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 3 %>.
Opomba:
1. Davek po tej tarifni številki se plačuje od motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče
oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po tej tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se posebni občinski prometni davek od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občinami, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občinami in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
3.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od umetnih brezalkoholnih pijač in sodavice.
Z umetnimi brezalkoholnimi pijačami iz te tarifne številke so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 25/77 in 47/77).
Davčna osnova za umetne brezalkoholne pijače in sodavico je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena;
—	za proizvajalce, uvoznike, prodajalce na debelo ali prodajalce na drobno, ki take pijače trošijo sami, ali jih prodajajo drugim končnim potrošnikom, prodajna cena brez prometnega davka.
Davčni zavezanci za umetne brezalkoholne pijače in sodavico so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki kupijo te pijače za nadaljnjo prodajo končnim potrošnikom oziroma za lastno končno porabo in enote ustanovljene izključno za gostinske storitve članom delovnih skupnosti in članom organizacij (gostinske enote negostinskih organizacij).«
S.	člen
Tarifna številka 2 se spremeni tako, da se glasi:
»Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/o iz doipdčih surovin, računano po vrednosti:
dinarjev od litra 1
—	od naravnega vina, vina tipa »Biser« in
vinsko sadnih pijač	2
—	od penečega vina	4
v odstotku
—	od piva	40
—	od naravnega žganja	in	vinjaka	40
—	od drugih alkoholnih	pijač	60
2. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 o/o iz domačih surovin, računano po vrednosti:	60
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev,. uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnikov in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2%> alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.
3.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
St. 4/1-010-018/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1665.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 7/72 in 23/77) in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na seji združenega dela dne 27. decembra 1977, zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o občinskih upravnih taksah
1.	člen
Na območju občine Vrhnika se za spise in dejanja v upravnih stvareh ter druge predmete in dejanja pri organih plačujejo občinske upravne takse.
2.	člen
Glede taksnih osnov in taksne tarife se neposredno uporabljajo taksna tarifp, ki je sestavni del zakona o republiških upravnih taksah.
3.	člen
Občinske upravne takse se plačujejo po veljavnih določbah zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS,' št. 7/72 in 23/77).
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 10/171-72).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 5/1-010-017/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1666.
Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 213. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 jn 18/77) je Skupščina občine Vrhnika na 23. seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na 23. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in na 23. seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic ha zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na področju zazidalnega načrta Dragomer
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev za področje zazidalnega načrta Dragomer (Uradni list SRS, št. 20/77).
2.	člen
Meja zemljiškega kompleksa		Dragomer poteka po	
sledečih parcelah v k. o. Log:			
A.			
pare. St.	kultura	Izmera v m,'	vi. St.
620/3	travnik	1.515	370
919/1	neplodno	842	370
919/1	travnik	2.848	370
919/12	neplodno	114	370
641/3	travnik	1.073	1041
B.			
pare. št.	kultura	Izmera v m'	vi. št.
918/1	travnik	18.818	124
		394	92
632/12	neplodno	172	92
632/12	travnik	524	92
920/25	travnik	4.017	96
644/8	travnik	6.818	96
604/1	travnik	921	750
604/3	njiva	688	750
604/2	njiva	732	750
604/5	pot	271	750
921/2	travnik	985	117
659/7	travnik	67	1152
659/8	travnik	422	1152
659/6	travnik	79	1152
659/3	travnik	44	1151
659/4	travnik	162	1151
659/2	travnik	580	1151
659/5	travnik	125	1151
658/5	travnik	510	1389
658/6	travnik	784	1398
658/9	travnik	166	1398
658/3	travnik	352	1398
658/1	travnik	988	1398
658/8	travnik	830	1398
658/4	travnik	568	1398
po južnem robu parcel št. 921/2, 918/1, 632/13, 920/25, 633/2, 632/12, 641/3, 644/1, 654/1, zavije proti jugu ob pare. 656/2 in se nadaljuje ob južnem robu parcele 657/2, teče proti jugu ob vzhodnem robu pare. št. 657/5, po vzhodni meji pare. št. 657/4, 659/5 in ob vzhodni meji pare. št. 659/2 na vzhod ob parceli 659/6. Meja se nadaljuje v smeri vzhod po cesti pare. št. 2022/1, poteka po vzhodni meji pare. št. 918/1 in zavije proti vzhodu po južni meji pare. št. 918/2, kjer se ob poteku po cesti 2220 združi z začeto mejo pri pare. št. 921/2.
Na vzhodni strani poteka ob pare. št. 602/1. teče po južnem in vzhodnem robu parcele 607/1, zavije na vzhod ob južni in vzhodni strani pare. št. 604/1 in pare. št. 620/3, se nadaljuje po severni in zahodni strani parcele 620/3, proti jugu ob parcelah 604/2. 604/5, 604/3 proti vzhodu po severnem robu pare. 607/7 in se zaključi na potoku ob pare, 602/1.
Po cesti pare. št. 711/9 ob južni meji pare. 670/1, vzhodni meji pare. št. 673/2, zavije proti zahodu po severni meji pare. 670/1 in se priključi na cesto pare. št. 711/9.
3.	člen
Znotraj opisanih mej ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiško-knjižnimi katastrskimi podatki iz k. o. Log:
dosedanji uporabnik
KZ Vrhnika KZ Vrhnika KZ Vrhnika KZ Vrhnika KZ Vrhnika
dosedanji lastnik
Čuden Jože, Dragomer 39 Seliškar Matija, Dragomer 10 Seliškar Matija, Dragomer 10 Seliškar Matija, Dragomer 10 Seliškar Ivan, Califomia Seliškar Ivan, Califomia Camernik Jernej, Dragomer 40 Camernik Jernej, Dragomer 40 Camemik Jernej, Dragomer 40 Camernik Jernej, Dragomer 40 Vrhovec Antonija, Dragomer 40 Kralj Slavka, Lj., Pri j ati jeva 1 in Peterlin Marta, Žlebnik Meta ter Tomaž, vsi iz Ljubljane Moškričeva 7
Camernik Lovrenc, Dragomer 44 Camemik Lovrenc, Dragomer 44 Camernik Lovrenc, Dragomer 44 Camernik Lovrenc, Dragomer 44 Vogel Danijel, Dragomer 75 Vogel Danijel, Dragomer 75 Vogel Danijel, Dragomer 75 Vogel Danijel, Dragomer 75 Vogel Danijel, Dragomer 75 Vogel Danijel, Dragomer 75 Vogel Danijel, Dragomer 75
pare. št.	kultura	Izmera v m*	vL št.	dosedanji lastnik
658/13	travnik	2	1398	Vogel Danijel, Dragomer 75
658/7	travnik	654	1398	Vogel Danijel, Dragomer 75
658/10	travnik	21	1398	Vogel Danijel, Dragomer 75
659/11	travnik	34	603	Vogel Ivana, Dragomer 7
658/2	travnik	232	603	Vogel Ivana, Dragomer 7
658/12	travnik	108	603	Vogel Ivana, Dragomer 7
658/14	travnik	18	603	Vogel Ivana, Dragomer 7
660/4	travnik	765	138	Vogel Ivana, Dragomer 7
660/5	travnik	99	138	Vogel Ivana, Dragomer 7
607/1	travnik	1.607	1059	Čuden Franc, Dragomer 10
673/2	travnik	705	26	Grbec Ana, Lukovica 36, Grbec Franc,
670/1	travnik	3.160	26	Dragomer 57, Grbec Miha, Dragomer n. h.
669/2	travnik	776	26	in Glubovič Anica, Postojna, Kidričevo naselje 8
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena ter pridobi na teh zemljiščih pravico uporabe občina Vrhnika.
1667.
Na podlagi 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi (Uradni list SRS, št. 18/77), je Skupščina občine Vrhnika na 23. skupni seji vseh zborov skupščine sprejela
ODLOK
o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane
1.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko dodeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, če imajo stalno bivališče na območju občine Vrhnika.
3.	člen
Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so:
1.	stalna priznavalnina
2.	občasna priznavalnina
3.	enkratna priznavalnina
4.	pomoč za šolanje otrok,
5.	pomoč za zdravljenje,
6.	zdravstveno varstvo,
7.	pomoč oskrbovancem v domovih za ostarele in
8.	sosedska pomoč.
4.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/10-010-020/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943,
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. '7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
3.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. 9. 1943 oziroma
13.	10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo,
5.	borci za severno mejo v letih 1918—1919.
5.	člen
Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilno vojne iz 1., 2. in 3. točke 4. člena tega odloka, če njihov mesečni dohodek na družinskega člana ne presega vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS.
Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz
4.	in 5. točke 4. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 80 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS.
Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki upravičenca in njegovih družinskih članov s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek (prejemki iz naslova odlikovanj in invalidnin razen invalidskega dodatka).
Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek iz kmetijske dejavnosti ne upošteva.
6.	člen
Višina priznavalnine je enaka razliki med dohodki na družinskega člana in mejnim zneskom iz 1. in
2.	odstavka 5. člena tega odloka, vendar ne more znašati manj kot 200 din mesečno. Ob upoštevanju okoliščin iz 2. odstavka tega člena se priznavalnina lahko poveča največ za 25 %>.
Pri odločanju o upravičenosti do priznavalnine in določanju njene višine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri kmetih samohranilcih pa zlasti tudi starost.
7.	člen ,
Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 4. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina.
Upravičenci iz 1. odstavka tega člena so do priznavalnine upravičeni, če njihov dohodek na družinskega člana ne dosega dohodka iz 5. člena tega odloka, zmanjšanega za 20°/o, višina priznavalnine pa je za 20 V« nižja kot je določeno v 6. členu tega odloka.
8.	čten
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati, če jih uživalec preživlja) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
9.	člen
Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša,, zniža ali ukine, priznavalnina iz 11. člena tega odloka pa zniža ali ukine.
Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta, upoštevajo pa se dohodki iz preteklega leta.
Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Vrhnika o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin.
Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali.
10.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem
narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 4. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin.
Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev SRS. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka.
Občasna priznavalnina se lahko dodeli največ za dobo enega leta.
11.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki po doslej veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč, jim ta ostane, dokler njihovi dohodki ne presežejo v tem odloku določenega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS oziroma 80 0/o tega zneska glede na čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni.
12.	člen
Pomoč udeležencem narodnoosvobodilne vojne, za šolanje otrok se lahko podeli v mesečnih zneskih, če otroci ne prejemajo štipendije ali druge pomoči za redno šolanje, razen vajeniške nagrade.
Pomoč za šolanje otrok se lahko upravičencu podeli, če njihov povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 120 o/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS in če se otroci uspešno šolajo.
Pomoč za šolanje se lahko podeli:
—	za učence osnovnih šol do višine 40%>,
—	za dijake srednjih in poklicnih šol do 60 %>,
—	za študente višjih ali visokih šol do 75 o/0 vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS.
Upravičencem, ki so samohranilci družine, se pomoč za šolanje otrok lahko zviša za 20 "/o nad merili iz prejšnjega odstavka.
13.	člen
Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2., 3. in 4. točke 4. člena tega odloka, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno in če kritja stroškov za takšno zdravljenje ne morejo uveljavljati po drugih predpisih.
Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencem narodnoosvobodilne vojne.
Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici:
—	upravičencem, ki se preživljajo samo z varstve-
no borčevsko pokojnino in upravičencem, katerim dohodek na družinskega člana ne presega 130 •/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS se lahko plača polni znesek računa za hotelske storitve,	,
—	upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju
delavcev v SRS, se lahko plača do 50 °/o računa za hotelske storitve,
— vsem drugim upravičencem se lahko plača znesek računa za hotelske storitve v. višini do 25 °/o, ne glede na dohodek.
14.	člen
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, staršem in vdovam padlih udeležencev narodnoosvobodilne vojne se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni.
Upravičencem, katerih povprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 130 %> vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS, se za stroške hotelskih storitev, zdravstvene preventive ali okrevanja plača ves znesek.
Upravičencem katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 150 %> vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS, se za stroške hotelskih storitev, zdravstvene preventive ali okrevanja plača 50 °/» zneska računa.
Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki se preživljajo samo z varstveno borčevsko pokojnino, se lahko za hotelske storitve, zdravstvene preventive ali okrevanje plača ves znesek.
Izjemne primere obravnava komisija individualno.
15.	člen
Če upravičencem do stalne priznavalnine, ki so oskrbovanci v domovih počitka, po poravnavi celotne domske oskrbnine ne ostane od dohodkov 25 o/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS se lahko podeli pomoč za osebno rabo v višini razlike med 25 “/o mejnega zneska in ostankom dohodka.
16.	člen
Krajevnim organizacijam zveze združenj borcev NOV se lahko podeli denarna pomoč za organizacijo sosedske pomoči za težje bolne in osamele borce do 30 "/o vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SRS na osebo. Način podelitve te pomoči se ureja po predhodnem dogovoru z občinsko in krajevno organizacijo zveze združenj borcev NOV.
17.	člen
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV Skupščine občine Vrhnika odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Vrhnika, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov z večino glasov.
Komisija lahko odloča tudi na lastno pobudo. Za pomoč iz'13. in 14. člena tega odloka določi komisija za vsako leto posebej podrobnejše pogoje glede na razpoložljiva sredstva.
Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve invalidov in borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Vrhnika, pristojen za varstvo vojaških invalidov in borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije.
19.	člen
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku, razen priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. člena se zagotavljajo v proračunu občine Vrhnika v okviru dogovorjene porabe.
Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 11. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. do 8. točke 3. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Vrhnika v svojem proračunu iz lastnih sredstev.
20.	člen
Ne glede na določbo 2. odst. 9. člena tega odloka se pri prevedbi priznavalnin za leto 1977 upoštevajo dohodki iz leta 1977.
Glede na sklep IS Skupščine SRS z dne 10. 3. 1977 o izvajanju družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn se določbe tega odloka izvajajo postopno tako, da se 100 °/o realizirajo s 1. 1. 1979. V tem prehodnem obdobju imajo do priznavalnine prednostno pravico udeleženci NOV z daljšim borčevskim stažem in z nižjimi dohodki oziroma se višine priznavalnine prilagajajo višini razpoložljivih sredstev.
21.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati odlok in pravilnik o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 17/75).
Priznavalnine ,in druge oblike družbene pomoči po odloku in pravilniku o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918—1919 ter vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 je treba uskladiti z določbami tega odloka najpozneje do 1. 1. 1978.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977 dalje.
št. 2/1-010-016/75-77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r
1668.
Na podlagi 54. člena zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS. št. 7-46/74), 151. člena in 152. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-286/74) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela dne 27. decembra 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika
(prečiščeno besedilo)
Prečiščeno besedilo odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika obsega odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-287/74), ter vse dosedanje spremembe in dopolnitve tega odloka, ki jih je bilo storiti zaradi tega, ker so te narekovale razmere in v praksi preizkušene nekatere norme, ki so se pokazale kot slabe:
I.	ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
1.	člen
Zbor združenega dela skupščine občine Vrhnika šteje 29 delegatov.
Delegacije temeljnih organizacij združenega dela, delovnih organizacij, delov temeljnih organizacij združenega dela oziroma konference delegacij, delegirajo izmed članov delegacij:
z gospodarskega področja:
16 delegatov delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
3	delegate, delovni ljudje, ki delajo v kmetijstvu z delovnimi sredstvi, na katerih imajo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v kmetijski zadrugi Vrhnika in drugi kmetje ter njihovi družinski člani, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let,
1 delegata delovni ljudje, ki delajo v obrtni dejavnosti ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih obstoji lastninska pravica, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva (ti delovni ljudje se združujejo v delovno skupnost),
1	delegata delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s področja obrti in obrti podobnih dejavnostih,
S prosvetno-kulturnega področja:
4	delegate, delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
5	socialno-zdravstvenega področja:
2	delegata delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
S področja driavnih organov in družbenopolitičnih organizacij in drugih skupnosti, ki niso organizirane
kot organizacije združenega dela (OZD): 1
1 delegata delovni ljudje delovnih skupnosti občinske uprave, sodišča, javnega tožilstva, milice, Ljubljanske banke, Službe družbenega knjigovodstva, Komiteja, SZDL, OSS, ZSMS, ZB, ZRVS, sodnika za prekrške, štaba TO, družbenega pravobranilca samoupravljanja, Avto-moto društva, Zavarovalnice Triglav, delavci KS Vrhnika in Borovnica in odvetniki.
S področja oboroženih sil SFRJ:
1 delegata aktivne vojaške osebe in civilne osebe v služfii v oboroženih silah SFRJ.
2.	člen
V skupino delovnih skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti ki niso organizirane kot OZD, oblikujejo skupno delegacijo. Tudi skupnost, ki jo sestavljajo delovni ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti, ima svojo skupno delegacijo.
3.	člen
Število delegatov, ki jih delegacije oziroma konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pošiljajo v zbor združenega dela, se določi takole:
v gospodarski skupini obrtnih in obrti podobnih dejavnosti se na 200 delovnih ljudi dodeli eno delegatsko mesto,
v kmetijski podskupini se na 400 delovnih ljudi, kmetov kooperantov in drugih kmetov ter njihovih družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, dodeli eno delegatsko mesto,
v prosvetno-kulturni skupini in socialno zdravstveni skupini se na 50 delovnih ljudi dodeli eno delegatsko mesto.
v skupini državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev se na 100 delovnih ljudi dodeli eno delegatsko mesto,
aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, imajo eno delegatsko mesto.
Skupščina občine lahko izjerpoma določi, da se zaradi zagotovitve zastopanosti delovnih ljudi določenih področij združenega dela oziroma območij dodeli delegatsko mesto v tem zboru oranizacij združenega dela, ki ne izpolnjuje pogojev glede števila zaposlenih (v takem primeru dovoljeno odstopanje glede števila zaposlenih plus ali minus do največ 40 ”/»).
4.	člen
Dve ali več temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v združenem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini, ki jim glede na merila iz 3. člena tega odloka ne pripada delegatsko mesto v zboru združenega dela. se združujejo v konferenco delegacij. Konferenca delegacij delegira v zbor združenega dela enega oziroma toliko delegatov, kolikor ji pripada delegatskih mest.
5.	člen
Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine se ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka določijo delegacije oziroma oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo naslednje število delegatov:
1.	Gospodarsko področje
Število delegatov ZZD
1.	TOZD Usnjarna Vrhnika — 5 delegatov
2.	TOZD Primarna predelava Verd — 1 delegata
3.	TOZD Tovarna stolov Verd — 2 delegata
4.	TOZD Tovarna vrat Borovnica — 1 delegata
5.	TOZD Fenolit Borovnica — 1 delegata
6.	TOZD Kovinarska Vrhnika — 1 delegata
7.	DO Igrad Vrhnika — 1 delegata
8.	Prva konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: Delovna skupnost DO LIKO Vrhnika
Sestavljajo pa jo:
1.	Delovna skupnost DO LIKO Vrhnika
2.	LIKO TOZD servisi energetika Borovnica
9.	Druga konferenca delegacij ima 1 delegata Nosilec: IUV Opekarne Sinja gorica Sestavljajo pa jo:
1.	IUV TOZD Opekarne Sinja gorica
2.	DE Sava Vrhnika
3.	DE Mineral Drenov grič
4.	DE Gradišče Vrhnika
5.	TOZD Kamnolom Verd
6.	SGP Slovenija ceste — DE gradbišče Vrhnika
10.	Tretja konferenca delegacij ima — 1 delegata Nosilec: TOZD Pekarna Vrhnika
Sestavljajo pa jo:
1.	TOZD Pekama z mlini in plastiko Vrhnika
2.	TOZD Mantova Vrhnika
3.	DE Mercator Vrhnika
4.	DE Droga Vrhnika
5.	DE Prodajalna Slovenija avto Vrhnika
6.	Prodajalne z enim, dvema ali tremi delavci so: — Sloven
— ABC Pomurka — Tobak — Planika — Peko — Borovo — Koteks-Tobus — Dom — Simca
— Viator — vse Vrhnika
11.	Četrta konferenca delegacij ima — 1 delegata Nosilec: TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika Sestavljajo pa jo:
1.	TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika
2.	TOZD Gozdarstvo Vrhnika
3.	TOZD Pošta Vrhnika
2.	Kmetijska dejavnost
12.	KZ Vrhnika, kooperanti in drugi kmetje — 3 delegate
3.	Obrt In obrti podobne dejavnosti
13.	Peta konferenca delegacij ima — 1 delegata
Nosilec: Komunalno podjetje Vrhnika Sestavljajo pa jo:
1.	DO Komunalno podjetje Vrhnika
2.	DO Obrtni center Vrhnika
3.	DO Obrtnik Borovnica
4.	DE Elektro Vrhnika
5.	TOZD Slovenija avto — servis Vrhnika
6.	DE Nadzorstvo Borovnica
7.	DE Gramex Vrhnika
8.	DE Petrol in Istra-Benz Vrhnika
9.	DE Ljubljanske mlekarne Verd
10.	Delovna skupnost strokovnih služb SIS za davan j ske in komunalne zadeve
11.	DE Postojna Verd in Borovnica
14.	Skupnost samostojnih obrtnikov ima za obrtnike in pri1 njih zaposlene delavce skupno delegacijo, ki delegira izmed sebe — 1 delegata
4.	Prosvetno-kulturna dejavnost
15.	DO Osnovna šola, J. Mrak Vrhnika ima — 1 delegata
16.	DO Osnovna šola I. Cankar Vrhnika ima — 1 delegata
17.	DO Osnovna šola Borovnica ima — 1 delegata
18.	Šesta konferenca delegacij ima — 1 delegata Nosilec: DO Vzgojnovarstveni zavod Vrhnika Sestavljajo pa jo:
1.	DO Vzgojnovarstveni zavod Vrhnika
2.	DO Cankarjeva knjižnica Vrhnika
3.	DO Glasbena šola Vrhnika
4.	Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti
5.	Strokovna služba OTKS
5.	Socialno zdravstvena dejavnost
19.	DO Notranjski zdravstveni dom Vrhnika ima — 1 delegata
20.	Sedma konferenca delegacij ima — 1 delegata Nosilec: DO Dom počitka Vrhnika Sestavljajo pa jo:
1.	DO Dom počitka Vrhnika
2.	DO Lekarna Vrhnika
3.	DO Veterinarski dom Vrhnika
4.	Strokovna služba regijske SIS za zaposlovanje izpostava Vrhnika
5.	Strokovna služba regijske zdravstvene skupnosti, izpostava Vrhnika
6.	Strokovna služba občinske SIS socialnega skrbstva
6.	Dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot TOZD (te delovne skupnosti so: občinski upravni organi, občinsko sodišče in JT, občin-
s ki sodnik za prekrške in družbeni pravobranilec samoupravljanja, Postaja milice, OK SZDL, OK ZKS, Občinski sindikalni svet, OK ZSMS, OO ZZB NOV, OO ZRVS, Avtomoto društvo. Zavarovalnica Triglav, štab TO, SDK, LB, odvetniki in pri njih zaposleni delavci itd.)
21.	Skupna delegacija ima — 1 delegata
7.	Oborožene sile:
22.	Skupna delegacija vojaških oseb in civilnih oseb v oboroženih silah SFRJ iz Vrhnike ima — 1 delegata.
6.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije in deli temeljnih organizacij združenega dela, ki se v tem odloku imenujejo delovne enote (DE), katerih delegacije se v skladu s 5. členom odloka, združujejo v konferenco delegacij, sklenejo sporazume o oblikovanju konferenc delegacij, s katerimi uredijo zlasti:
1.	način in postopek oblikovanja konference,
2.	po koliko svojih članov pošiljajo delegacije na konference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana,
3.	pravice in dolžnosti konference
4.	pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine,
5.	način sprejemanja stališč in smernic za delegate,
6.	razmerja med konferenco delegacij in delegacijami oziroma TOZD, DO ali deli TOZD, DE,
7.	materialni pogoji za delo konference,
8.	izvrševanje strokovnih in administrativno-teh-ničnih nalog za konference,
9.	sedež konference in
10.	druga vprašanja, pomembna za delo konference.
7.	člen
Če do 1. februarja 1978 ne bodo sklenjeni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij, bo občinska skupščina z odlokom, ki nadomešča sporazum iz 6. člena tega odloka, oblikovala konference delegacij.
II.	ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
8.	člen
V	zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, ki ima 16 delegatov, delegirajo delovni ljudje in občani delegate tako, da pripada vsaki krajevni skupnosti (vseh je 13) po eno delegatsko mesto, po dve delegatski mesti krajevni skupnosti Borovnica in tri delegatska mesta krajevni skupnosti Vrhnika.
Vsaka krajevna skupnost predstavlja OKOLIŠ v okviru katerega volilne komisije določijo volišča za ' volitve delegacij krajevne skupnosti.
III.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
9.	člen
V	družbenopolitični zbor skupščine občine Vrhnika, ki ima 16 delegatov* delegirajo svoje delegate de-
lavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v občinske družbenopolitične organizacije z dogovorom v okviru občinske organizacije Socialistične zveze (SZDL 5 delegatov, Sindikat 4 delegate, ZKS 3 delegate, ZZB NOV 2 delegata in ZSMS 2 delegata).
O izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno na podlagi liste kandidatov, ki jo določi občinska organizacija socialistične zveze.
Volitve v družbenopolitični zbor se izvajajo po okoliših iz 8. člena tega odloka s tem, da volišče določi občinska volilna komisija.
10.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov v občinsko skupščino Vrhnika, št. 1/1-013-01/69.
11.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, s tem dnem pa preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11-287/74) z dne 23. 3. 1974.
St. 1/1-013-02/77
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1669.
Na podlagi 152. in 256. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, 11/74 in 18/77) je Skupščina občine Vrhnika, na seji zbora združenega dela dne 27. 12. 1977, na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 27. 12. 1977 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 27. 12. 1977, sprejela
ODLOK
o spremembi 148. člena statuta občine Vrhnika
1.	člen
148. člen statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 11/74 in 18/77), se spremeni in glasi:
Zbor združenega dela šteje 29 delegatov.
Skupščina občine z odlokom določi število delegatskih mest s posameznih področij v skladu z zakonom.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 1/1-011-04/V7
Vrhnika, dne 27. decembra 1977.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika
Branko Stergar, dipl. inž. 1. r.
1670.
Svet krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in statuta krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje ter izida referenduma z dne 18. decembra 1977 na svoji seji dne 20. decembra 1977 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje asfatiranja ceste od Podčela do Podlipe (Kovtrov o vi-nek) to je 6,4 km
'	■ 1. člen
Za območje krajevne skupnosti Podlipa-Smrečje, ki obsega naselji Podlipa in Smrečje, se na podlagi odločitve občanov na referendumu dne 18, decembra 1977 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja ceste, od Podčeja do Podlipe (Kovtrov ovinek), to je 6,4 km.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 6 mesecev in sicer od 1. januarja 1978 do 30 junija 1978. Skupni znesek samoprispevka je določen v višini
700.000	din.
Samoprispevek se plačuje v denarju.
3.	člen
Samoprispevek plačujejo v enakih obrokih naslednji zavezanci:
1.	vsi zaposleni eno povprečno mesečno plačo v letu 1977,
2.	vsi zaposleni lastniki zemlje in gozda 60 din po hektarju,
3.	vsi nezaposleni kmetovalci od zemlje in gozda 120 din po hektarju,
4.	vsi osebni in družinski upokojenci polovico povprečne mesečne pokojnine v letu 1977,
5.	vsi obrtniki 7000 din.
4.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni do 50 °/o predvidenega samoprispevka vsi, kolikor so njihovi dohodki na družinskega člana manjši od 1000 din na mesec.
Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin. Invalidnin, štipendij, nagrad za učence v gospodarstvu, prejemkov iz naslova odlikovanj in priznanj in od otroškega dodatka.
5.	člen
Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka, so strogo namenska in se stekajo na zbirni račun 50110-780-15122 — krajevni skupnosti Podlipa-Smrečje.
6.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov ob-
čanov. Izterjavo bo vršila davčna služba pri Skupščini občine Vrhnika.
7.	člen
Svet krajevne skupnosti je dolžan o zbranih sredstvih na krajevno običajen način seznanjati občane.
8.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1978 dalje.
Podlipa-Smrečje, dne 22. decembra 1977.
Predsednik sveta KS Podlipa-Smrečje Srečko Leskovec J. r.
Zaleg
1671.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. člena zakona c urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16'67 in 27/72) in 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74, 17/74, 29/76 in 8/77) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. decembra 1977 sprejela
ODLOK
o urbanističnem programu občine Žalec
1.	člen
Sprejme se urbanistični program občine Žalec, k: ga je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v sodelovanju z Birojem 71 Domžale, inštitutom za regionalno ekonomike1 in socialni razvoj Ljubljana, inštitutom za sociologijo in filozofijo pri Univerzi Ljubljana ter ostalimi zunanjimi strokovnimi inštitucijami v avgustu 1977 — številka projekta 248.
2.	člen
Urbanistični program občine Žalec, ki je izdelan na podlagi smernic za izdelavo prostorskega plana občine Žalec (Uradni list SRS, št. 12/77) in dogovora o temeljih prostorskega plana občine Žalec za obdobje od leta 1977 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 20/77) vsebuje:
A. Tekstualpo-analitični del:
—	smernice prostorskega plana občine Žalec,
—	dogovor o temeljih prostorskega plana občine Žalec za obdobje od leta 1977 do leta 2000;
—	položaj občine v širšem prostoru;
globalne strategije dolgoročnega ekonomsko-socialncga razvoja občine Žalec,
—	kmetijstvo in gozdarstvo;
—	poselitvena struktura in razvoj naselij;
—	razporeditev naselij in dejavnosti v prostoru;
—	osnove za vodnogospodarske ureditve;
—	osnove prometnega omrežja;
—	osnove energetskega omrežja;
—	ostala infrastruktura,
—	spomeniškovarstvena izhodišča;
—	kategorizacija kmetijskih zemljišč in
—	rezultati ankete.
B.	Kartografski del — v merilu 1 :25.000
I.	Osnove za vodnogospodarske ureditve:
—	vodnogospodarske ureditve — preskrba z vodo;
—	varstvo pred škodljivim delovanjem voda;
—	klasifikacija vodotokov in sistem odvajanja in čiščenja odplak;
—	melioracije in zadrževalniki
II.	Osnove prometnega omrežja.
III.	Osnove energetskega omrežja
—	trase daljnovodov in varovalni koridorji.
IV.	Namenska porazdelitev površin s prikazom zavarovalnih območij:
—	zbirna karta prostorskih omejitev
—	kategorizacija zemljišč;
—	karta pedosekvenc;
—	karta gozdnih površin;
—	razvrstitev kmetijskih površin na območja;
—	karta spomeniškovarstvenih območij in rekreacije;
•— karta komunalne infrastrukture;
—	karta con zaklanjanja;
—	urbanistična dokumentacija — nivoji obdelave.
V.	Funkcionalna razporeditev naselij.
C.	Grafične priloge analitičnih prikazov — izbor
3.	člen
Urbanistična dokumentacija iz 2. člena tega odloka, kategorizacija kmetijskih zemljišč, ki jo je izdelal inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v maju 1977 v merilu 1 : 5000 in meje zazidljivosti za naselja, ki se urejujejo po urbanističnem redu z mejo zazidljivosti, katere je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v merilu 1 :2880 so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Urbanistična dokumentacija iz 2. in 3. člena tega odloka je stalno na vpogled pri upravnem organu skupščine občine Žalec, pristojnemu za urbanizem, geodetski upravi Skupščine občine Žalec in zavodu za načrtovanje Žalec.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja l urbanistični inšpektor skupščine občine.
Za uspešnejše in strokovno izvajanje urbanističnega programa, sprejme skupščina občine posebno navodilo za izvajanje.
6.	člen
Ta odlok Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/77-6
Žalec, dne 22. decembra 1977.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
Naziv predpisa objavljenega pod št. 1475 v Uradnem listu SRS, št. 23 z dne 23. decembra 1977 sc pravilno glasi:
»Začasni predmetnik in začasne učne načrte za poklic kemijski tehnik«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	pravilniku o označevanju vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list SRS, št. 18-1167/77) se izvrši naslednji popravek:
V	prvem odstavku 8. člena se v prvi vrsti črta beseda »obveznih«.
St. 320/C-03/77
Ljubljana, dne 26. decembra 1977.
Republiški sekretar \ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milovan Zidar, dipl. inž. 1. r.
POPRAVEK
V	skelpu o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Muljava (Uradni list SRS, št. 22-1421/77 z dne 17. XII. 1977) se zbirni račun sredstev samoprispevka pravilno glasi: 50130-780-17218.
Tajnik
krajevne skupnosti Muljava Anton Lampret 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
1505.	Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976 do 1980 v letu
1978	1697
1506.	Stališča, priporočila in sklepi o raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela	1721
1507.	fcakon o delovnih razmerjih	1725
1508.	Zakon o volitvah in delegiranju v	skupščine	1750
1509.	Zakon n dopolnitvi zakona o volitvah in odpoklicu
delegatov za Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike	Jugoslavije	1766
1610.	Zakon o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za Zbor združenega dela Skupščine Socialistične republike Slovenije 1766
1511.	Zakon o Narodni banki Slovenije	1769
1512.	Zakon o Službi družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji	1775
1513.	Zakon o komisiji Socialistične republike Slovenije
za odlikovanja	1781
1514.	Zakon o spremembi zakona o proračunu Socialistič-
ne republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1977	1782
1515.	Zakon o podaljšanem financiranju občinskih pro-
računov za leto 1977 z dopolnilnimi sredstvi iz republiškega proračuna	1782
1516.	Zakon o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olaj-
šav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1978	1782
1517.	Zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in
osnov davkov za leto 1978	1785
1518.	Zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije
za leto 1978	1785
1519.	Zakon o odložitvi obračunavanja amortizacije za
osnovna sredstva določenih uporabnikov družbenih sredstev za leti 1977 in 1978	1791
Stran
1520. Zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v
prvih štirih mesecih	1078	1791
1521.	Zakon o spremembah In dopolnitvah zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje -'ntnoupravnih inv. iv nth
skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975, 1976 in 1977	1792
1522.	Zakon o spremembi zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi	njihovih sredstev	1792
1523.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah	1793
1524.	Odlok o pooblastitvi' Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, da sklene dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980	1795
1525.	Odlok o določitvi in o- —delitvi skupnega zneska
deviz za notrebe repubiišitih organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za	leto 1978	1795
1526.	Odlok o razrešitvi sodnika Vrhovnega sodišča SR
Slovenije	1799
1527.	Odlok o imenovanju namestnika okrožnega javnega
tožilca v Celju	1799
1528.	Odlok o izvolitvi sodnika Okrožnega sodišča v Novi
Gorici	1799
1529.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani	1800
PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE
1530.	Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb	1807
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
1531.	Odločba o ugotovitvi, da zakon o prispevku za za-
gotovitev dela sredstev za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo in zakon o prispevku za zagotovitev dela sredstev za pokritje izpada t-ansportnih dohodkov v železniškem prometu v letu 1975, nista v n k' ' riju z ustavo	1807
1532.	Sklen o dnloči*vi roka. v ’-af^-em naj samoupravna
stanovanjska skupnost Ljubljana In samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin same odpravijo neustavnost In nezakonitost samoupravnih sporazumov o njihovi ustanovitvi	1808
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1533.	Družbeni dogovor o ukrepih za zagotavljanje socialne varnosti delavcev rudnika Idrija in nadaljnjega razvoja občine Idrija v obdobju 1977—1980	1809
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ZAVODI
1534.	Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem pod-
ročju strokovne službe skupnosti pokojninskega In invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	1813
1535.	Sklep o pristopu Zdravstvene skupnosti Slovenije
k posebnemu sodišču združenega dela s sedežem v Ljubljani	1814
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
1536.	Sklep za povišanje tarif vodnega prispevka za leto 1978 v višini 16 •/« na enotne tarife sprejete v letu
1977	s samoupravnim sporazumom o osnovah plana razvoja vodnega gospodarstva območne vodne skupnosti Dolenjska za obdobje 1976—1980 (Novo mesto) 1815
1537.	Sklep o uskladitvi tarif vodnega prispevka za leto
1978	(Mura)	1816
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1538.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o proračunu Skupščine mesta Ljubljane za leto 1977	1816
1539.	Odlok o začasnem financiranju proračuna mesta
Ljubljane v I. trimesečju 1978	1817
1540.	Odlok o nadomestilu za upbrabo stavbnega zemljišča na območju ljubljanskih občin	1818
Stran
1541. Odlok o prispevku uporabnikov za razširjeno reprodukcijo objektov in naprav individualne komunalne
porabe na območju ljubljanskih občin	1821
1542.	Sklep o potrditvi odmika od sprejetega general-
nega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane, za prizldavo k obstoječemu objektu upravne zgradbe v Ljubljani, Vilharjeva 33	1822
1543.	Sklep o najvišjih cenah za uporabo toplotne energije (Ljubljana)	1822
1544.	Sklep o prispevku za zamenjavo dotrajanega plino-
mera (Ljubljana)	1822
1545.	Sklep o pogojih nabave in namestitve plinomcrov
Plinarne Ljubljana	1823
1546.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu za leto 1977 (Brežice)	1823
1547 Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Brežice v prvem četrtletju	1978	1823
1548.	Odlok o posebnem občinskem davku na promet pro-
izvodov In od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Brežice)	1823
1549.	Odlok o občinskih upravnih taksah In prodaji upravnih in sodnih taksnih vrednotnic	(Brežice)	1824
1550.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom samoupravne interesne skupnosti v občini Brežice za leto
1978	1825
1551.	Odlok o lestvicah katastrskega	dohodka (Brežice) 1825
1552.	Odlok o proračunu občine Celje za	leto 1978	1825
1553.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje)	1828
1554.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve (Celje)	1828
1555.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Celje	1829
1556.	Odlok o prispevku za vzdrževanje In obnavljanje
komunalnih objektov in napravi ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma (Celje)	1832
1557.	Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Celje)	1832
1558.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Otok (Celje)	1832
1559.	Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja
upravljanja in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem v občini Celje	1833
1560.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Cerknica za čas od 1. januarja 1978 do 31. marca 1978	183$
1561.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Cerknica	183$
1562.	Odlok o obveznem prispevku za financiranje te-
meljnih nalog programa skupnosti za varstvo pred požarom občine Cerknica	183$
1563.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o določitvi
števila učnih ur pouka za obrambo in zaščito (Cerknica)	1836
1564.	Odlok o priznavalninah v občini	Cerknica	1836
1565.	Odlok o zunanjem Ilcu naselij	v	občini Cerknica 1837
1566.	Odlok o tržnem redu na tržnicah v občini Cerknica 1839
1567.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Cerknica	1841
1568.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka urbanističnega načrta Loška dolina (Cerknica)	1846
1569.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka — referenduma za sofinanciranje asfaltiranja cest In kanalizacije meteornih voda v vaseh Prevoje, Šentvid,
Vrba, Prevalja In Imovlca (Domžale)	1844
1570.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Grosuplje v I. trimesečju 1978	1845
Stran
1571.	Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Grosuplje)	1845
1572.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov In od plačil za storitve (Grosuplje)	1845
1573.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Grosuplje)	1848
1574.	Odlok o sprejetju lestvic katastrskega dohodka
(Grosuplje)	1848
1575 Odlok o hišnem redu (Grosuplje)	1849
1576.	Odlok o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Grosuplje	1853
1577.	Odlok o javnih pogrebnih svečanostih na območju
občine Grosuplje	1855
1578.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1977	’	1857
1579.	Odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1978	1858
1580.	Odlok o sp-emembi In dopolnitvi odloka o davkih
občanov (Kamnik)	1859
1581.	Odlok o podaljšanju veljavnosti ter o spremembi
odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik	1860
1582.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi pro-
meta z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč, prepovedi graditve in spremembe namembnosti zemljišč na zazidalnem območju	Smarce (Kamnik)	1860
1583.	Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim
zemljiščem (Kamnik)	1860
1584.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Kamnik)	1863
1585.	Odlok o občinskih blagovnih	rezervah (Kamnik)	1864
1586.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Laško v I.	trimesečju 1978	1865
1587.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Laško)	1866
Stran
1604.	Odlok o dopolnitvah odloka o davkih občanov (Litija)	1876
1605.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil za storitve na območju občine Litija	1876
1606.	Odlok o upravnih	taksah	v občini Litija	1877
1607.	Odlok o najvišji najemnini za poslovne stavbe in
poslovne prostore	v	občini	Litija	1877
1608.	Odlok o poprečni gradbeni ceni In poprečnih stroš-
kih komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Litija	7878
1609. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za razširjeno reprodukcijo, družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, kreditiranju graditve stanovanj, gradnjo dijaških in študentskih domov In
financiranje izgradnje komunalnih naprav v stanovanjskih naseljih Litija	1879
1610.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje
in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Litija za leto 1978	1879
1611.	Odlok o sprejetju lestvic katastrskega dohodka (Litija)	1880
1612.	Odlok o družbeni skrbi ža udeležence narodnoosvo-
bodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Litija)	ig82
1613.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Ljubljana Beži-
8rad)	1884
1614.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Ljubljana Center za leto 1977	1884
1615.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju
1818	1885
1616.	Odlok O spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem
občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Ljubljana	Center)	1886
1617.	Odlok o spremembi odloka o občinskih upravnih
taksah (Ljubljana Center)	1886
1588.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Laško)	1866
1589.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku na promet nepremičnin (Laško) 1867
1596.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Laško)	1867
1591.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi gasilskega sklada občine	Laško	1868
1592.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo
stanovanjskega bloka v stanovanjski soseski Debro (Laško)	1868
1593.	Odlok o dopolnitvi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1977	18"®
1594.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v občini Lenart v I. trimesečju 1978	1869
1595.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Lenart	1869
1596.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart 1869
1597.	Odlok o upravnih taksah v občini Lenart	1872
1598.	Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
v občini Lenart	1872
1599.	Odlok o spremembi odloka o priznavalninah za ude- ' ležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane v občini Lenart	1874
1618.	Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za rekon-
strukcijo Poljanske ceste na območju občine Ljubljana Center	igsd
1619.	Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o de-
lovnih razmerjih delavcev, ki delajo v gospodinjstvih občanov (Ljubljana Center)	1887
1620.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1977	1888
1621.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Ljubljana Moste-Polje v I. trimesečju 1978	1889
1622.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje)	1889
1623.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Ljubljana Moste-Polje)	1892
1624.	Odlok o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje	1892
1625.	Sklep o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega spo-
razuma o osnovah plana socialnega skrbstva v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980	1894
1626.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine
Ljubljana Šiška za leto 1977	1894
1627.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Ljubljana Šiška v I. trimesečju 1978	1895
1628.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Vlč-Kudnik za leto	1977	1895
1629.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
za leto 1978	1896
1600.	Odlok o ukinitvi sklada občine Lenart za financiranje potreb narodne obrambe	(Lenart)	1874
1601.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1977	1874
1602.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb občine Litija za I. trimesečje 1978	1875
1603.	Sklep o uporabi sredstev rezervnega sklada občine
Litija v letu 1977	1875
1630.	Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem
davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Vlč-Rudnlk)	1896
1631.	Odlok o občinskih upravnih taksah na območju občine Ljubljana Vič-Rudnlk	1897
1632.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo-
bodilne vojne In drugih vojn ter njihovih družinskih članov (Ljubljana Vič-Rudnik)	1898
-------------r-
Stran
1633.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Logatec za leto 1977	1900
1634.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Logatec za leto 1978	1901
1635.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil-za storitve (Logatec)	1901
1636.	Odlok o občinskih upravnih taksah na območju občine Logatec	1902
1637.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1977	1903
1638.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Sevnica v I. trimesečju leta 1978	1903
1639.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem
občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica	1904
1640.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na
promet nepremičnin v občini Sevnica	1904
1641.	Odlok o upravnih taksah (Sevnica)	1905
1642.	Odlok o podaljšanju veljavnosti prispevne stopnje
za financiranje temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Sevnica za leto 1978*	1905
1643.	Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za
razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč o stanovanjskem gospodarstvu v občini	Sevnica	1905
1644.	Odlok o uvedbi samoprispevka v občini	Sevnica 1906
1645.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 18.
decembra 1977 v občini Sevnica	1907
1616. Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti
Blanca dne 18. 12. 1977	1907
1647.	Odlok o začasnem financiranju splošnih potreb, v
občini Slovenske Konjice v letu 1978	1907
1648.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice)	1908
4
1649.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Slovenske Konjice)	1908
1650.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Slovenske Konjice)	1909
1651.	Odlok o začasnem financiranju potreb občine Šentjur pri Celju za prvo trimesečje 1978	1909
1652.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju)	1910
1653.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin (Šentjur pri Celju)	1911
Stran
1654.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Šentjur pri
Celju)	1911
1655.	Odlok o dopolnitvi odloka o izgradnji in vzdrževanju zaklonišč	v	občini	Šentjur	pri	Celju	1912
1656.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v I. trimesečju
1978	1912
1657.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in
od plačil	za	storitve	(Šmarje	pri	Jelšah)	1912
1658.	pdlok o davku na promet nepremičnin (Šmarje pri
Jelšah)	1913
1659.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku zaradi spremembe namembnosti kmetij-
skih ali gozdnih zemljišč, ki sc ne bodo več uporabljale za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo (Šmarje pri Jelšah)	1914
1660.	Odlok o občinskih upravnih taksah (Šmarje pri
Jelšah)	1915
1661.	Odlok o lestvicah katastrskega dohodka za katastrske okraje na območju občine	Šmarje	pri	Jelšah 1915
1662.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Vrhnika za leto 1976	1916
1663.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
v 1. trimesečju 1978 (Vrhnika)	1917
1664.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem
občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Vrhnika)	1917
1665.	Odlok o občinskih upravnih taksah	(Vrhnika)	1918
1666.	Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih
pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na področju zazidalnega načrta Dragomer	1919
1667.	Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvo-
bodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Vrhnika)	1920
1668.	Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine
občine Vrhnika (prečiščeno besedilo)	1922
1669.	Odlok o spremembi 148. člena statuta občine Vrhnika	1925
1670.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za so-
financiranje asfaltiranja ceste od Podčela do Podlipe (Kovtrov ovinek) to je 6,4 km (Vrhnika)	1926
1671.	Odlok o urbanističnem programu občino	Žalec	1926
—	Popravek naziva predpisa objavljenega v št. 23
Uradnega lista SRS	1927
—	Popravek pravilnika o označevanju vina in drugih
proizvodov iz grozdja in vina	1927
•— Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Muljava	1927
/
izdaja Crtsopism tu v 00 Uradni ust SRS - Direktor in odgovorni urednik Milan Blher - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vs’ v Ljubl.iam - Naročnina za leto 1977 240 din inozemstvo 450 din - Reklamacije se upofltevajo ,e mesec dnj po izidu vsake številke - Uredništvo in uprava Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379'VIl - Telefon dlrektoi uredništvo, uprava tn knjigovodstvo 20 701 prodala preklici tn naročnine 23 579 - Zlro račun 50100-603-40323 - Oproščeno prometnega davka do mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije 6t »21-1/72