POROČILO KRAJEVNE KONFERENCE SZDL KS PRULE
Delo štirih let
Za minulo obdobje j& značilna vslika politična razgibanost. široka druibena aktivnost organi-ziranih socialističnih siljo bila v tem usmarjena prodvsem v utrditov pomembnih novah vrednot samoupravne socialistične družbo na vseh nivo-jih.
KK SZDL Prule /e v tej aktivnosti odigrala po-mombno viogo. Učinkovito /e bila udolež&na v vsoh najpomombnojših družbenih dogovorih, odločitvah, roševanjih ključnih družbenopolitič-nih vprašanj in uresničovanju skupnih dogovo-rov in politiko.
Na področju družbenega dogovarjanja in samouprav-nega sporazumevanja so bile zastavljene mnoge naloge; bo-rili smo se za učinkovito pre-obrazbo v ustvarjanju in deli-tvi dohodka ter pri opredeli-tvi in izpeljavi družbenega na-črtovanja. SZDL je imela po-membno vlogo pri pripravah in izpeljavi referendumov za samoprispevek v Ljubljani. Zavedajoč se pomembnosti združevanja sredstev delov-nih ljudi in občanov s samo-prispevkom pri zagotavljanju in uresničevanju nadaljnega razvoja krajevne skupnosti, občine in mesta, se je KK SZDL, skupaj z vsemi dru-gimi družbenopolitičnimi or-ganizacijami, zavzela za real-no in pravilno sestavo progra-mov financiranja družbenega standarda ter za pravočasno in pravilno obveščanje kraja-nov o pomembnosti in nujno-sti samoprispevka.
Zavzeli smo se, da bi razvoj-ni plan KS uskladili z razvoj-nimi plani organizacij združe-nega dela in samoupravnih interesnih skupnosti ter z vse-mi drugimi organizacijami in skupnostmi, ki jih zadeva re-ševanje in uresničevanje živ-ljenjskih potreb.
V prizadevanjih za preob-razbo KS in družbenoeko-nomskih odnosov znotraj nje, smo dosegli začetne rezultate s samoupravnim oblikova-njem razvojnega plana KS in srednjeročnih planov občine Ljubljana Center ter mesta. Svoje težnje in delo smo usmerili predvsem na družbe-ni razvoj, s tem pa seveda ni-smo zanemarili postopnega ekonomskega razvoja. V pla-nu za obdobje 1976-1980 so prikazane realne razvojne možnosti KS in s tem nadaljni razvoj odnosov v KS in sicer v
razvoju komunalnih dejavno-sti, urbanistične ureditve, vzgojnoizobraževalne dejav-nosti, ljudske obrambe, kul-turne in telesne kulture, zdravstva in socialnega skrbstva ter družbene samo-zaščite.
V srednjeročnem programu razvoja smo posvetili veliko pozornosti samoupravnim odnosom in razvoju delegat-skega sistema. Storili smo ko-rak naprej in oživili delegat-ski sistem, predvsem v preob-razbo splošnih delegacij v po-sebne. Lahko rečemo, da smo delegatski sistem oživili, ven-dar pa še ni zaživelo tako, ka-kor bi moral. Predvsem pa je doživel tudi svoj razmah.
Naša nadaljna naloga je, da zagotavljamo usklajevanje in načrtovanje interesov upo-rabnikov in izvajalcev v KS, v manjših enotah, kjer bodo in-teresi neposredno prisotni in vidni, in kjer bodo ti interesi mnogo bolj živi. To pa bo omogočilo predvsem tesnejše sodelovanje med organizaci-jami združenega dela in KS, saj bodo delavci v OZD bolj začutili koristi in posledice samoupravnega dogovarjanja in zagotavljanja razvoja druž-benega, ekonomskega in so-cialnega razvoja, tako v OZD, kakor v KS, v kateri ta deluje in v kateri delavec zagotavlja dobrine družbenega standar-da, s tem pa zadovoljuje tudi svoje in življenjske potrebe drugih delovnih ljudi.
Čutiti pa je, da delovni lju-dje še vedno svojo družbeno, politično in samoupravljalsko aktivnost vse preveč vežejo na organizacijo združenega dela, v kateri združujejo delo. Ker je razvoj teh neposredno povezan z njihovim osebnim dohodkom in osebnim stan-dardom, so zanj veliko bolj
zainteresirani kot za nadaljnji razvoj KS, ki jim sicer zago-tavlja določen družbeni stan-dard, ki pa je sam po sebi um-ljiv in se njegovih prednosti ali pomanjkljivosti niti več ne zavedamo.
Nedvomno bi morala pri osveščanju občanov in goje-nju samoiniciativne in ustvar-jalne vloge občanov in delov-nih ljudi v KS najpomemb-nejšo vlogo odigrati SZDL. Njen frontni način delovanja, delegatski sistem oz. način vodenja sicer zagotavljajo so-delovanje širšega kroga obča-nov, ne zagotavljajo pa njiho-ve aktivne vloge pri oblikova-nju jasnih stališč in zahtev pri razreševanju krajevne proble-matike v sklopu širše proble-matike občine in mesta. Za zagotovitev tega bo potrebno še bolj kot doslej aktivirati druge družbenopolitične or-ganizacije KS, ZKS, ZZB NOV, ZSMS, poleg tega pa tu-di vsa društva in društvene organizacije KS.
Ko ocenjujemo delo ka-drovske komisije ne smemo prezreti, da je potrebno dose-či še večje in kvalitetnejše premike kadrovanja, s tem, da moramo kadravanje pre-nesti v širok krog delovnih ljudi in občanov, s pravoča-snim seznanjanjem občanov z nalogami in akcijami vseh de-javnikov, odgovornih za ka-drovska vprašanja in teren-skih odborov SZDL, pred-vsem pa z nalogami hišnih svetov in posvetiti večjo skrb kadrovanju hišnih svetov.
Volitve delegatov in delega-cij družbenopolitičnih skup-nosti ter SIS so eno najpo-membnejših področij družbe-nopolitičnega          delovanja
SZDL kot fronte organizira-nih socialističnih sil. Na tem področju smo bili vseskozi aktivni, posebej pa je bila ta aktivnost izkazana ob voli-tvah 1978. Izkazalo se je, da volitve niso več izolirana in vase zaprta dejavnost, ki je nekje oddaljena od človeka in njegovih interesov, temveč da gre za uresničevanje samou-pravljanja, dohodkovnih od-nosov, borbo za visoko delov-no produktivnost in ekonom-sko stabilizacijo ter trud za uspešnejše uresničevanje živ-ljenjskih problemov delovnih ljudi.
Ljudska obramba in druž-bena samozaščita delujeta v družbenopolitičnem delu na terenu in sicer v KS, družbe-nopolitičnih organizacijah, v
hišnih svetih ter posameznih hišah.
V   preteklem   mandatnem obdobju smo se trudili, da bi v  naši  KS  čimbolj  zaživela hišna samouprava.
Hišna samouprava sicer do-bro deluje, vendar pa v neka-terih hišah ni mogla povsem zaživeti. Ponekod so razlogi često objektivni, premajhna hiša, starostna struktura pre-bivalcev hiše itd. Največkrat pa je vzrok neurejen odnos med izvajalci stanovanjskih razmerij in uporabniki ali med samimi stanovalci.
V  naslednjem mandatnem obdobju bo treba posvetiti še precejšnjo   pozornost   samo-upravnemu organiziranju sta-novalcev KS, kjer njen zbor stanovalcev  KS,  kakor tudi zbori stanovalcev hiš s svoji-mi hišnimi sveti, odločajo o upravljanju   in   vzdrževanju stanovanjskega sklada, ter so obenem tudi dejavnik samou-pravnih odnosov in življenja v hišnih svetih v hiši. S tem je predvsem  mišljeno  vključe-vanje   stanovalcev   v  samo-upravne in druge družbene akcije   v  KS,   uresničevanje ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanje tovari-ških in dobrih sosedskih od-nosov, samopomoči in drugih oblik solidarnosti.
V zvezi s hišno samoupravo in odločanjem o zadovoljeva-nju potreb delovnih ljudi in občanov v kraju bivanja je treba omeniti dva sveta, ki de-lujeta v DS:
-  potrošniški   svet   v   KS Prule nima take veljave, ka-kor bi jo latiko imel. Vzrok temu  je  predvsem  oddalje-nost izvajalcev od uporabni-kov. Svet potrošnikov je izde-lal program svojega dela, ven-dar pa je bilo delo preveč oz-ko začrtano ter bo potrebno še veliko truda na tem po-dročju.
-  poravnalni svet v KS ima nalogo poravnavati spore, ki nastajajo med krajani. Prizna-ti je treba, da se krajani ali sodišča ne poslužujejo porav-nalnih svetov. V naši KS je bilo obravnavanih 11 sporov.
Naše delo, bodisi konkret-no - organizacijsko ali inicia-tivno - je dalo pozitivne sado-ve. Delo je začeto in je tudi zaživelo na vseh področjih. Naloga nas vseh pa je, da v prihodnjem mandatnem ob-dobju to delo nadaljujemo in da izpolnimo vrzeli ter popra-vimo napake, ki jih nismo uspeli odpraviti.