https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3095
2023. Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
IZVLEČEK 
Uvod: Vodenje je proces, ki se nanaša na zmožnost vplivati na zaposlene, jih usmerjati in motivirati. Namen 
članka je bil raziskati povezavo med kakovostjo zdravstvene nege z vodenjem in lastnostmi vodje tima 
zdravstvene nege. 
Metode: Uporabljena je bila opisna metoda dela, s katero je bil med 2018 in 2020 izveden sistematični pregled 
literature po bazah podatkov Medline, CINAHL, Cochrane Library in PubMed. Iskalna strategija je sledila 
protokolu PICO. Iskalni pojmi so bili: leader, leadership, leaders competencies, quality indicators, health care, 
nursing leadership, patient outcomes, personnel management, outcome assesment, patient satisfaction. 
Rezultati: Identificiranih je bilo 462 zadetkov, med katerimi je bilo za analizo izbranih 20 prispevkov, 
objavljenih med letoma 2010 in 2020. Deset raziskav je bilo sistematičnih pregledov literature, devet 
kvantitativno presečnih ter ena eksperimentalna raziskava. Prispevki so bili kritično ovrednoteni z orodji JBI. 
V analizi je bilo identificiranih 163 kod, ki so bile združene v šest kategorij: slogi vodenja v zdravstvu; lastnosti 
dobrega vodje v zdravstvu; učinkovitost zdravstvenega tima, dejavniki, ki vplivajo na kakovost zdravstvene 
nege; izidi zdravstvene nege; izidi negativnega delovnega okolja.
Diskusija in zaključek: V kliničnem okolju je najpogosteje omenjen in priporočen transformacijski slog 
vodenja, v katerem ima vodja posluh za zaposlene, vodenje je usmerjeno v odnose. Med zaposlenimi se 
ustvarja klima zaupanja, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in posledično pozitivno tudi na kakovost 
zdravstvene nege.
ABSTRACT 
Introduction: Leadership is a process that refers to the ability to influence employees, guide them and 
motivate them. The purpose of the article was to investigate the connection between the quality of nursing 
with leadership and leader characteristics of the nursing team.
Methods: A descriptive method of work that was applied to conduct a systematic review of the literature in the 
databases Medline, CINAHL, Cochrane Library, and PubMed between 2018 and 2020 was used. The search 
strategy followed the PICO protocol. The search terms were: leader, leadership, leaders' competencies, quality 
indicators, health care, nursing leadership, patient outcomes, personnel management, outcome assessment, 
patient satisfaction. 
Results: 462 search results were identified of which 20 papers published between 2010 and 2020 were 
analyzed - ten were systematic literature reviews, nine were quantitative cross-sectional studies and one 
was experimental. Contributions were critically evaluated using JBI tools. The analysis identified 163 codes 
that were grouped into six categories: leadership styles in health care, characteristics of good health care 
leadership, efficiency of the nursing team, factors influencing nursing quality, nursing outcomes, outcomes of 
a negative work environment.
Discussion and conclusion: In the clinical environment, the transformation leadership style is most frequently 
mentioned and recommended. In this style the leader focuses on employees and leadership is directed on 
relationships. A climate of trust is developed among employees, which affects employee satisfaction and, 
consequently, has a positive effect on the quality of nursing care. 
Ključne besede: medicinske 
sestre; izidi pacienta; napredna 
zdravstvena nega; slogi vodenja; 
storitve 
Key words: nurses; patient 
outcomes; advanced nursing; 
leadership styles; services
1 Zdravstveni dom Osnovno 
varstvo Nova Gorica, Rejčeva 
ulica 4, 5000 Nova Gorica, 
Slovenija
2 Univerza na Primorskem, 
Fakulteta za vede o zdravju, 
Enota Vipava, Trg Pavla Rušta 
6, 5271 Vipava, Slovenija
* Korespondenčni avtor/
Corresponding author:  
melita.persolja@fvz.upr.si
Članek je nastal na osnovi 
magistrskega dela Darjana 
Kodeleta Povezava lastnosti 
vodje in vodenja s kakovostjo 
storitev v bolnišnični zdravstveni 
negi (2021).
Pregledni znanstveni članek/Review article
Povezava lastnosti vodje in vodenja s kakovostjo storitev v zdravstveni negi: 
pregled literature
The connection between the qualities of a leader and leadership with the quality of 
nursing care: A literature review
Darjan Kodele1, Melita Peršolja2, *
Prejeto/Received: 26. 3. 2021 
Sprejeto/Accepted: 5. 2. 2023
© 2023 Avtorji/The Authors. Izdaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev 
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije./Published by Nurses and Midwives Association 
of Slovenia. To je članek z odprtim dostopom z licenco CC BY-NC-ND 4.0./This is an open access article 
under the CC BY-NC-ND 4.0 license.
54 Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Uvod
Začetne raziskave so uspešnost vodenja opisovale 
kot posledico osebnostnih lastnosti vodje. Ker pa se te 
podeduje ali se jih pridobi v prvih letih življenja, je veljalo 
prepričanje, da se nekdo kot vodja rodi. Sedaj je znano, 
da so potrebna še nekatera druga znanja, sposobnosti, 
predvsem pa ustrezno vedênje vodje, ki se ga je mogoče 
naučiti. Trdimo lahko, da se vodja »naredi« oziroma 
to postane (Rozman, Kovač, Filej, & Robida, 2019). 
Zor Šabič (2016) opisuje lastnosti, ki določajo vodjo, v 
treh točkah: 1.) kdo vodja je (njegove vrednote, motivi, 
osebnostne lastnosti, značaj in inteligenca); 2.) kaj vodja 
vé (sposobnosti, znanja in veščine); 3.) kaj vodja počne 
(vedênje, navade, slog vodenja in kompetence). Glavne 
značilnosti, s katerimi se lahko identificira vodjo, so: 
telesne (mlajši oziroma srednje starosti, vitalen, visok in 
prijetne zunanjosti), osebnostne (prilagodljiv, čustveno 
stabilen, samoobvladljiv, samozavesten), socialne 
(prijeten, olikan, priljubljen, pripravljen sodelovati, 
izobražen, naravnan k mobilnosti in napredovanju) 
in delovne (iniciativen, odgovoren, usmerjen k 
nadpovprečnim dosežkom). 
Kakovostna zdravstvena nega predstavlja nenehen 
napor vključenih v obravnavo, od načrtovalcev 
zdravstvene obravnave, plačnikov, zdravstvenih 
strokovnjakov do pacientov in svojcev. Je dinamičen 
proces, s katerim tudi medicinske sestre prevzamejo 
odgovornost za kakovost oskrbe, ki jo nudijo 
(Leskovic, 2022). Dejavniki, ki vplivajo na kakovost 
storitev v zdravstveni dejavnosti, so tako notranji kot 
zunanji ter posredni ali neposredni. Najpogostejše 
notranje dejavnike predstavljajo zaposleni in odnos 
do pacientov, kultura organizacije in vodenje. 
Zunanje dejavnike pa oblikujejo zdravstvena politika, 
organiziranost zdravstvene mreže, znanje in 
tehnološka opremljenost, krajevna dostopnost in 
financiranje zdravstvenega varstva (Šavora, 2013).
Zaradi sprememb zdravstvene obravnave, ki jih 
zahteva sodobno okolje, se od zdravstvenega varstva 
pričakuje vse večjo uspešnost in učinkovitost (Kvas 
& Seljak, 2013); izbrani kazalniki kakovosti se redno 
spremljajo. Kakovost zdravstvene obravnave se 
je v preteklih letih ocenjevala na podlagi stopnje 
umrljivosti in ozdravljivosti, a Galinec (2012) trdi, da 
to še zdaleč ni več dovolj. V ospredje moramo postaviti 
pacienta in njegovo zaznavanje kakovosti. Leskovic 
(2022) poudarja pomembnost vloge vodje zdravstvene 
nege pri tem. Vodja namreč s svojim zgledom, 
lastnostmi in motiviranjem vpliva na povezanost, 
zadovoljstvo ter produktivnost ljudi v organizaciji 
(Šega, 2019). Vodstvena podpora je tako ključnega 
pomena za izboljšanje kakovosti oskrbe pacientov 
ter zmanjšanje nezadovoljstva in izgorelosti med 
zaposlenimi (Poortagi et al., 2019). Vodje v zdravstveni 
negi imajo v današnjem času še dodatno pomemben 
izziv, saj se klinično okolje nenehno spreminja, večja 
je fluktuacija zaposlenih, razvijajo in nadgrajujejo se 
standardi ter kompetence. Prav izzivi v organizaciji 
– stresne situacije pa najbolj izrazijo kakovost vodje 
(Strel, 2021). Za funkcijo vodenja je tako potrebna 
oseba, ki ima široko znanje managementa, razvite 
komunikacijske, organizacijske in vodstvene veščine. 
Podrejeni bodo do takega vodje okrepili zaupanje in 
mu sledili, pacient pa bo prejel kakovostno in varno 
zdravstveno obravnavo (Laznik, 2020).
Namen in cilji
Namen raziskave je bil ugotoviti lastnosti vodenja 
in vodij, ki se povezujejo s kakovostjo zdravstvene 
nege. Cilji raziskave so bili opisati lastnosti vodenja 
v zdravstveni negi; lastnosti vodij v zdravstveni negi; 
opisati povezavo med vodjo, vodenjem in kakovostjo 
storitev v zdravstveni negi. Zastavili smo si sledeče 
raziskovalno vprašanje: Katere lastnosti vodij in 
vodenja se povezujejo s kakovostno zdravstveno nego?
Metode
Metode pregleda
Iskanje literature je potekalo od maja 2018 do 
oktobra 2020 po različnih bazah podatkov, ki so 
pomembne za področje zdravstvene nege: Medline, 
CINAHL, The Cochrane Library, PubMed. Dodatno 
smo literaturo iskali še v bazi Google Scholar, arhivu 
Obzornika zdravstvene nege in na spletu.
Pomagali smo si z iskalno strategijo PICO in s 
kombinacijo ključnih besed ter Boolovih operaterjev 
(AND, OR) oblikovali naslednjo iskalno strategijo: 
»vodja« OR »vodenje« OR »vodenje v zdravstveni 
negi« AND »izidi pri pacientu« AND »zadovoljstvo 
pacientov« (slovensko); »leader« OR »leadership« OR 
»nursing leadership« AND »patient outcomes« AND 
»patient satisfaction« (angleško).
Pri izbiri člankov smo upoštevali, da so bili objavljeni 
v slovenskem ali v angleškem jeziku, dostopni v 
celotnem besedilu, recenzirani, kategorizirani kot 
raziskovalni ali pregledni znanstveni članki in 
objavljeni v časovnem obdobju 2010–2020.
Rezultati pregleda
V podatkovnih bazah knjižnice Fakultete za vede o 
zdravju, Univerze na Primorskem, smo identificirali 
462 zadetkov. Začetna merila za vključitev v raziskavo 
je izpolnjevalo 24 zadetkov. Potek pregleda literature 
smo shematsko prikazali v diagramu PRISMA 
(Preferred Reporting Items for Systematic Review and 
Meta-Analyses) (Page et al., 2021) (Slika 1). 
Ocena kakovosti pregleda in opis obdelave podatkov
O uporabnosti, zanesljivosti in veljavnosti pregledanih 
prispevkov smo se odločali na osnovi kritičnega 
55Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
ovrednotenja z orodji JBI (Joanna Briggs, 2020). 
Kakovost prispevkov smo preverjali z vidika omejitev 
raziskave, zanesljivosti vira, strukture prispevka in 
skladnosti z namenom naše raziskave. Dokumente 
sta ocenila oba raziskovalca in jih razporedila v eno 
izmed štirih stopenj (slab, zadosten, dober, odličen), 
ki smo jih označili z zvezdicami (Tabela 1). V končni 
fazi analize smo identificirali 20 prispevkov, za katere 
smo ocenili, da ustrezajo zastavljenemu namenu in 
so ustrezne kakovosti (Tabela 2). Dobljene rezultate 
smo nato sintetizirali z analizo vsebine (Gantar & 
Vogrinc, 2008), identificirali smo proste kode in jih 
nato združili v vsebinske kategorije (Tabela 3).
Rezultati
Podrobnosti in značilnosti pregledanih raziskav, 
ki smo jih vključili v končno analizo, so prikazane v 
Tabeli 2. Deset raziskav je bilo sistematičnih pregledov 
literature, devet kvantitativno presečnih ter ena 
eksperimentalna. 
Z analizo literature smo identificirali 163 kod, ki 
smo jih glede na tematiko kakovosti zdravstvene nege 
v povezavi z lastnostmi vodje in vodenja združili v šest 
vsebinskih kategorij (Tabela 3): slog vodenja; lastnosti 
dobrega vodje; učinkovitost zdravstvenega tima; 
dejavniki, ki vplivajo na kakovost zdravstvene nege; 
izidi zdravstvene nege; izidi delovnega okolja.
Diskusija
S sistematičnim pregledom literature smo raziskali 
20 izbranih virov, ki opisujejo lastnosti vodenja in 
vodij v zdravstveni negi ali povezavo med vodjo, 
vodenjem in kakovostjo storitev v zdravstveni negi. 
Ugotovili smo, da so značilnosti vodje in vodenja 
povezane s kakovostjo storitev v zdravstveni negi.
Kakovostna zdravstvena nega mora biti varna, 
zanesljiva, usmerjena na pacienta, učinkovita in 
pravična (Sfantou et al., 2017; Verschueren et al., 2013). 
Njena kakovost je odvisna od osebnih dejavnikov 
pacienta in izvajalca zdravstvenih storitev ter 
dejavnikov zdravstvene organizacije in širšega okolja 
(Mosadeghrad, 2014). Organizacija, ki želi izboljšati ali 
ohraniti visoko kakovost zdravstvene obravnave, mora 
zato spodbuditi in podpirati vodje pri uporabi sloga, ki 
vključuje navdihujoče, obzirno in spodbudno vodenje 
ter skupno vizijo (Westerberg & Tafvelin, 2014). V 
zdravstvu in zdravstveni negi je najbolj razširjeno in 
s pozitivnimi izidi povezano transformacijsko vodenje 
(Thompson, 2012; Verschueren et al., 2013; Bahadori, 
2016). Transformacijsko vodenje predstavlja višjo 
obliko vodenja, ki se pogosto priporoča v dinamičnih 
in nestabilnih okoljih (Verschueren et al., 2013). Vodje 
s transformacijskem slogom vodenja so mogočne in 
karizmatične osebnosti ter so pogosto vzor sodelavcem; 
apelirajo na razum in srce sodelavcev; jih spodbujajo, 
da težave pri delu rešujejo z moralnimi vrednotami, 
Tabela 1: Prikaz razvrstitve virov glede na stopnjo dokazov 
Table 1: Classification of sources according to the level of evidence
Vir/ 
Source
Stopnja dokazov/ 
Level of evidence
Adams, Djukic, Gregas, & Fryer 2018, ZDA ****
Akbiyik, Akin Korhan, Kiray, & Kirsan 2020, ZDA ***
Alilyyani, Wong, & Cummings, 2017, Kanada ***
Bahadori, Peyrovi, Ashghali-Farahani, Hajibabaee, & Haghani, 2016, Iran **
García-Sierra et al., 2018, Španija **
Havens, Vasey, Gittell, & Lin, 2010, ZDA ***
Jenkins & Stewart, 2010, ZDA **
Kiwanuka, Nanyonga, Sak-Dankosky, Muwanguzi, & Kvist, 2020, Finska ***
Mitchell et al., 2014, ZDA **
Saleh et al., 2018, Savdska Arabija ***
Sfantou, 2017, Grčija ***
Spence et al., 2012, Kanada **
Stevanin et al., 2018, Finska **
Tanioka, Kataoka, Yasuhara, Miyagawa, & Ueta, 2011, Japonska ***
Thompson, 2012, Anglija **
Verschueren, Kips, & Euwema, 2013, Belgija ****
Westerberg, 2013, Švedska ***
Wong & Giallonardo, 2013, Velika Britanija ****
Wong, Cummings, & Ducharme, 2013, Velika Britanija ****
Wong et al., 2015, Velika Britanija ***
Legenda/Legend: * − slabo/poor; ** − zadostno/fair; *** − dobro/good; **** − odlično/excellent; ZDA – Združene države Amerike/
United States of America
56 Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
ter stopijo v ozadje in pozornost usmerjajo na cilje 
(Ivanko, 2019). V primerjavi z vodenjem, usmerjenim 
na naloge, je transformacijsko vodenje posredno ali 
neposredno povezano z izboljšanimi izidi pacientov 
in višjo kakovostjo zdravstvene nege (Akbiyik, et al., 
2020; Wong, et al., 2013). 
Odsev ustreznega vodenja sodelavcev v zdravstveni 
negi so dobri odnosi med zaposlenimi, ki se odražajo 
v kakovosti zdravstvene nege. Havens (2010) je na 
primer potrdil, da so zaposleni v zdravstveni negi 
poročali o zmanjšanju neželenih dogodkov, kot so 
okužbe, povezane z zdravstveno obravnavo in napake 
pri zdravljenju, kjer so bili medsebojni odnosi ocenjeni 
pozitivno. Verschueren et al., (2013) celo trdi, da so 
veščine medosebnih odnosov vodje pomembnejše od 
tradicionalnih vodstvenih veščin. Da je medsebojno 
sodelovanje zaposlenih v zdravstveni negi pomembno, 
ugotavlja tudi Sierra (2018), ki pravi, da sodelovanje 
izboljša zaznavanje in zmanjša možnost izgorelosti. 
Vodja, ki spodbuja in ceni mnenje osebja, ustvarja 
okolje, v katerem podpira odločanje (sodelovanje) 
(Kiwanuka et al., 2020). Poleg veščin v skrbi za dobre 
medosebne odnose in sodelovanje Saleh (2018) 
poudarja podpornost in navaja, da so podporni 
vodje, ki izpolnjujejo pričakovanja zaposlenih, 
ključni dejavnik varne, učinkovite in kakovostne 
zdravstvene nege. Podobno Jenkins (2010) in Saleh 
(2018) ugotavljata, da na oddelku, kjer medicinske 
sestre opisujejo odnos z vodjo kot podpornega, 
sodelujočega ali razumevajočega, poročajo o visoki 
stopnji zadovoljstva z delom, kar nadalje vpliva na 
kakovostno zdravstveno nego. Pomen zaupanja v timu 
Slika 1: Diagram poteka raziskave skozi faze pregleda literature (Page et al., 2021)
Figure 1: Diagram of research literature selection (Page et al., 2021)
 
  
Izključene enote literature po 
filtriranju z izključitvenimi kriteriji 
(n = 421)  
Pregled izvlečkov in naslovov
(n = 41)
 
  
Izključene enote literature
(n =17 )
 
 
Pridobljene enote literature
(n = 24)
 
  
Izključene enote literature
(n = 0)
 
  
Število enot, primernih 
za natančno analizo
(n = 24)
 
 
  
Izključene enote literature
(n = 4)
 
  
Število enot literature 
v končni analizi
(n = 20)
 
 
  
Id
en
tif
ik
ac
ija
 
Fi
ltr
ira
nj
e 
Vk
lju
či
te
v 
Elektronske enote literature 
v bazah podatkov
(n = 462)
57Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Ta
be
la
 2
: T
em
elj
ne
 u
go
to
vi
tv
e a
na
liz
ira
ni
h 
vi
ro
v
Ta
bl
e 
2:
 K
ey
 fi
nd
in
gs
 fr
om
 a
na
ly
se
d 
so
ur
ce
s 
Av
to
r, 
dr
ža
va
/
Au
th
or
, c
ou
nt
ry
Ra
zi
sk
ov
al
ni
 d
iz
aj
n/
Re
se
ar
ch
 d
es
ig
n
Ci
lji
/
O
bj
ec
tiv
es
M
et
od
e/
M
et
ho
ds
K
lju
čn
e u
go
to
vi
tv
e/
M
ai
n 
fin
di
ng
s
A
da
m
s e
t a
l.,
 2
01
8
ZD
A
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
Pr
id
ob
iti
 d
ok
az
e 
o 
po
ve
za
vi
 m
ed
 
sa
m
oe
va
lv
ac
ijo
 v
od
iln
ih
 m
ed
ic
in
sk
ih
 
se
st
er
 te
r i
zi
di
 p
ac
ie
nt
a,
 k
ot
 so
 p
ad
ci
 s 
po
šk
od
bo
, b
ol
ni
šn
ič
ne
 o
ku
žb
e, 
ra
zj
ed
e 
za
ra
di
 p
rit
isk
a,
 za
do
vo
ljs
tv
o.
V
kl
ju
če
ni
 so
 b
ili
 v
od
je
 m
ed
ic
in
sk
ih
 
se
st
er
 v
 3
5 
bo
ln
išn
ic
ah
 iz
 8
 d
rž
av
 
A
m
er
ik
e. 
O
dg
ov
ar
ja
li 
so
 n
a 
el
ek
tr
on
sk
e 
vp
ra
ša
ln
ik
e. 
Ko
nč
no
 št
ev
ilo
 so
de
lu
jo
či
h 
je
 b
ilo
 7
78
. 
Ra
zi
sk
av
a 
od
pi
ra
 n
ov
o 
ra
zi
sk
ov
al
no
 p
od
ro
čj
e 
s 
po
ja
sn
itv
ijo
 p
os
eb
ni
h 
m
eh
an
iz
m
ov
, s
 k
at
er
im
i 
vo
dj
e 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 n
ep
os
re
dn
o 
vp
liv
aj
o 
na
 
iz
id
e 
pr
i p
ac
ie
nt
ih
. 
A
kb
iy
ik
 e
t a
l.,
 2
02
0
ZD
A
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Pr
eu
či
ti 
uč
in
ke
 sl
og
a 
vo
de
nj
a 
al
i 
ve
de
nj
a 
na
 k
ak
ov
os
t z
dr
av
st
ve
ne
 n
eg
e 
in
 n
a 
iz
id
e 
pa
ci
en
to
v.
V
 ra
zi
sk
av
o 
so
 v
kl
ju
či
li 
13
 p
ris
pe
vk
ov
.
Vo
de
nj
e, 
us
m
er
je
no
 v
 o
dn
os
e, 
bo
lj 
po
zi
tiv
no
 
pr
isp
ev
a 
h 
ka
ko
vo
st
i z
dr
av
st
ve
ne
 n
eg
e 
in
 iz
id
om
 
pa
ci
en
to
v 
ko
t v
od
en
je
, u
sm
er
je
no
 n
a 
na
lo
ge
.
A
lil
yy
an
i e
t a
l.,
 
20
17
K
an
ad
a
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Pr
eu
či
ti 
pr
ed
ho
dn
e 
ra
zi
sk
av
e 
o 
iz
id
ih
, 
po
ve
za
ni
h 
z a
vt
en
tič
ni
m
 v
od
en
je
m
.
V
 ra
zi
sk
av
o 
je
 b
ilo
 v
kl
ju
če
ni
h 
21
 
pr
isp
ev
ko
v. 
Po
ve
za
ve
 m
ed
 av
te
nt
ič
ni
m
 
vo
de
nj
em
 in
 4
3 
iz
id
i s
o 
ra
zd
el
ili
 n
a 
dv
e 
sk
up
in
i: 
na
 iz
id
e 
zd
ra
vs
tv
en
eg
a 
os
eb
ja
 
in
 iz
id
e 
pr
i p
ac
ie
nt
u.
 
U
go
to
vi
tv
e 
te
 ra
zi
sk
av
e 
po
dp
ira
jo
 te
or
ijo
 
o 
av
te
nt
ič
ne
m
 v
od
en
ju
 in
 p
om
ag
aj
o 
pr
i 
ra
zu
m
ev
an
ju
 o
m
en
je
ne
ga
 sl
og
a 
vo
de
nj
a.
 
Ba
ha
do
ri 
et
 a
l.,
 
20
16
Ir
an
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
U
go
to
vi
ti 
po
ve
za
vo
 m
ed
 v
od
en
je
m
 
v 
zd
ra
vs
tv
en
i n
eg
i i
n 
za
do
vo
ljs
tv
om
 
pa
ci
en
to
v 
z z
dr
av
st
ve
no
 n
eg
o 
v 
un
iv
er
zi
te
tn
ih
 k
lin
ič
ni
h 
ce
nt
rih
 v
 Ir
an
u.
Ra
zi
sk
av
o 
so
 iz
pe
lja
li 
v 
5 
bo
ln
išn
ic
ah
, 
ka
r j
e 
vk
lju
če
va
lo
 3
4 
od
de
lk
ov
, 3
4 
vo
di
j z
dr
av
st
ve
ne
 n
eg
e, 
10
2 
m
ed
ic
in
sk
i 
se
st
ri 
in
 1
02
 p
ac
ie
nt
a.
 V
sa
ka
 sk
up
in
a 
je
 
pr
ej
el
a 
pr
ila
go
je
n 
vp
ra
ša
ln
ik
.
Sa
m
o 
10
 o
d 
34
 v
od
ij 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
 u
po
ra
bl
ja
 
tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ko
 v
od
en
je
. K
lju
b 
te
m
u 
so
 
za
zn
al
i l
e 
ra
hl
o 
vi
šje
 za
do
vo
ljs
tv
o 
pa
ci
en
to
v 
pr
i 
tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ke
m
 sl
og
u 
vo
de
nj
a 
v 
pr
im
er
ja
vi
 z 
dr
ug
im
i s
lo
gi
. 
G
ar
cí
a-
Si
er
ra
 e
t a
l.,
 
20
18
Šp
an
ija
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
A
na
liz
ira
ti 
po
ve
za
ve
 m
ed
 
op
ol
no
m
oč
en
je
m
, s
lo
gi
 v
od
en
ja
 in
 
so
de
lo
va
nj
em
 m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
.
So
de
lo
va
lo
 je
 1
31
 m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 iz
 
11
 ra
zl
ič
ni
h 
zd
ra
vs
tv
en
ih
 u
st
an
ov
.
Tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ko
 v
od
en
je
 p
oz
iti
vn
o 
vp
liv
a 
na
 so
de
lo
va
nj
e. 
M
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 z 
do
br
im
 
so
de
lo
va
nj
em
 iz
bo
ljš
aj
o 
za
zn
av
an
je
, z
m
an
jša
 
se
 m
ož
no
st
 iz
go
re
lo
st
i i
n 
iz
bo
ljš
aj
o 
se
 iz
id
i 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
.
H
av
en
s e
t a
l.,
 2
01
0
ZD
A
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
Ra
zi
sk
at
i o
dn
os
e 
m
ed
 m
ed
ic
in
sk
im
i 
se
st
ra
m
i i
n 
dr
ug
im
i z
dr
av
st
ve
ni
m
i 
de
la
vc
i t
er
 v
pl
iv
 o
dn
os
ov
 n
a 
ka
ko
vo
st
 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
. 
So
de
lo
va
lo
 je
 7
47
 m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
, 
ki
 so
 o
ce
ni
le
 o
dn
os
e 
m
ed
 p
et
im
i 
ra
zl
ič
ni
m
i p
ro
fil
i v
 zd
ra
vs
tv
en
i n
eg
i i
n 
še
st
im
i r
az
lič
ni
m
i o
dd
el
ki
. 
Kj
er
 so
 b
ili
 o
dn
os
i o
ce
nj
en
i k
ot
 p
oz
iti
vn
i, 
so
 m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 p
or
oč
al
e 
o 
zm
an
jša
nj
u 
ne
že
le
ni
h 
do
go
dk
ov
, k
ot
 so
 o
ku
žb
e, 
pr
id
ob
lje
ne
 
m
ed
 zd
ra
vl
je
nj
em
, i
n 
na
pa
ke
 p
ri 
zd
ra
vl
je
nj
u.
Je
nk
in
s &
 S
te
w
ar
t, 
20
10
ZD
A
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
U
go
to
vi
ti 
vp
liv
 v
od
en
ja
 n
a 
za
do
vo
ljs
tv
o 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
.
Ra
zi
sk
av
a 
je
 p
ot
ek
al
a 
na
 1
7 
od
de
lk
ih
 in
 
je
 za
je
m
al
a 
34
6 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
. 
St
at
ist
ič
ne
 u
go
to
vi
tv
e 
do
ka
zu
je
jo
, d
a 
na
či
n 
vo
de
nj
a 
in
 o
dn
os
i m
ed
 za
po
sle
ni
m
i v
pl
iv
aj
o 
na
 
za
do
vo
ljs
tv
o 
pr
i d
el
u.
K
iw
an
uk
a,
 2
02
0
Fi
ns
ka
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Ra
zi
sk
at
i v
pl
iv
 sl
og
ov
 v
od
en
ja
 n
a 
re
zu
lta
te
 k
ak
ov
os
ti 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
.
V
 ra
zi
sk
av
o 
so
 v
kl
ju
či
li 
25
3 
st
ro
ko
vn
ih
 
čl
an
ko
v, 
za
 k
on
čn
o 
an
al
iz
o 
jih
 je
 
us
tr
ez
al
o 
7.
Tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ke
, o
bz
irn
e 
pr
ak
se
 v
od
en
ja
 in
 
za
up
an
ja
 v
re
dn
i s
lo
gi
 v
od
en
ja
 za
go
ta
vl
ja
jo
 
ve
čj
o 
ka
ko
vo
st
 zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
 n
a 
od
de
lk
ih
 za
 
in
te
nz
iv
no
 n
eg
o.
M
itc
he
ll 
et
 a
l.,
 2
01
4
ZD
A
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Pr
eu
či
ti 
vp
liv
 u
rn
ih
 o
bh
od
ov
 n
a 
za
do
vo
ljs
tv
o 
pa
ci
en
to
v 
z z
dr
av
st
ve
no
 
ne
go
.
O
d 
12
79
 za
de
tk
ov
 v
 ra
zl
ič
ni
h 
ba
za
h 
po
da
tk
ov
 so
 o
br
av
na
va
li 
16
 čl
an
ko
v.
Z 
re
dn
im
i u
rn
im
i o
bh
od
i p
ac
ie
nt
i v
išj
e 
oc
en
ju
je
jo
 zd
ra
vs
tv
en
o 
ne
go
, m
an
j j
e 
pa
dc
ev
 in
 
zm
an
jša
 se
 u
po
ra
ba
 k
lic
ne
ga
 zv
on
ca
. 
Se
 n
ad
al
ju
je
/C
on
tin
ue
s
58 Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Av
to
r, 
dr
ža
va
/
Au
th
or
, c
ou
nt
ry
Ra
zi
sk
ov
al
ni
 d
iz
aj
n/
Re
se
ar
ch
 d
es
ig
n
Ci
lji
/
O
bj
ec
tiv
es
M
et
od
e/
M
et
ho
ds
K
lju
čn
e u
go
to
vi
tv
e/
M
ai
n 
fin
di
ng
s
Sa
le
h 
et
 a
l.,
 2
01
8
Sa
vd
sk
a 
A
ra
bi
ja
Kv
al
ita
tiv
na
 p
re
se
čn
a 
ra
zi
sk
av
a
Ra
zi
sk
at
i z
na
či
ln
os
ti 
slo
go
v 
vo
de
nj
a,
 
ki
 se
 ji
h 
po
slu
žu
je
jo
 v
od
je
 zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
, i
n 
ka
ko
 ji
h 
za
zn
av
aj
o 
m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
, k
i d
el
aj
o 
ob
 p
ac
ie
nt
u.
V
kl
ju
če
ni
h 
je
 b
ilo
 3
5 
m
ed
ic
in
sk
ih
 
se
st
er
 iz
 zd
ra
vs
tv
en
ih
 u
st
an
ov
 v
 S
av
ds
ki
 
A
ra
bi
ji.
 Z
bi
ra
nj
e 
po
da
tk
ov
 je
 p
ot
ek
al
o 
z 
de
ln
o 
st
ru
kt
ur
ira
ni
m
 in
te
rv
ju
je
m
.
Sl
og
 v
od
en
ja
, k
i g
a 
up
or
ab
lja
jo
 v
od
je
 zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
, m
oč
no
 v
pl
iv
a 
na
 za
do
vo
ljs
tv
o 
pr
i d
el
u,
 
flu
kt
ua
ci
jo
 m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 in
 k
ak
ov
os
t 
os
kr
be
 p
ac
ie
nt
ov
.
Sf
an
to
u,
 2
01
7
G
rč
ija
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
U
go
to
vi
ti,
 a
li 
ob
st
aj
a 
po
ve
za
va
 m
ed
 
ra
zl
ič
ni
m
i s
lo
gi
 v
od
en
ja
 in
 re
zu
lta
ti 
ka
ko
vo
st
i z
dr
av
st
ve
ne
 n
eg
e.
V
 ra
zi
sk
av
o 
so
 v
kl
ju
či
li 
18
 ra
zi
sk
av
 o
 
po
ve
za
vi
 m
ed
 v
od
en
je
m
 in
 k
ak
ov
os
tjo
 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
. 
Sl
og
i v
od
en
ja
 ig
ra
jo
 b
ist
ve
no
 v
lo
go
 p
ri 
iz
bo
ljš
ev
an
ju
 k
ak
ov
os
tn
ih
 u
kr
ep
ov
 v
 zd
ra
vs
tv
u 
in
 zd
ra
vs
tv
en
i n
eg
i. 
Sp
en
ce
 e
t a
l.,
 2
01
2
K
an
ad
a
Ek
sp
er
im
en
ta
ln
a 
ra
zi
sk
av
a
Pr
eu
či
ti 
vp
liv
 v
od
st
ve
ni
h 
pr
ak
s s
ta
re
jši
h 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 n
a 
m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 
m
an
ag
er
ke
, n
a 
nj
ih
ov
o 
za
zn
av
an
je
 
ka
ko
vo
st
i z
dr
av
st
ve
ne
 n
eg
e 
in
 n
a 
flu
kt
ua
ci
jo
.
Se
ku
nd
ar
na
 a
na
liz
a 
po
da
tk
ov
, 
pr
id
ob
lje
ni
h 
le
ta
 2
00
8.
 O
sr
ed
ot
oč
ili
 
so
 se
 n
a 
dv
a 
ni
vo
ja
 m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 
m
an
ag
er
k:
 sr
ed
nj
i m
an
ag
er
 (n
 =
 2
31
), 
ni
žj
i m
an
ag
er
 (n
 =
 7
88
).
Tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ke
 p
ra
ks
e 
vo
de
nj
a 
st
ar
ej
ših
 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 o
po
ln
om
oč
ijo
 v
od
je
, k
ar
 v
od
i 
do
 v
eč
je
ga
 o
bč
ut
en
ja
 o
rg
an
iz
ac
ijs
ke
 p
od
po
re
, 
ka
ko
vo
st
ne
 o
sk
rb
e 
in
 zm
an
jša
ne
 fl
uk
tu
ac
ije
.
St
ev
an
in
 e
t a
l.,
 2
01
8
Fi
ns
ka
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Po
isk
at
i d
ok
az
e 
o 
vp
liv
u 
ve
čg
en
er
ac
ijs
ke
 d
el
ov
ne
 si
le
 n
a 
zd
ra
vs
tv
en
o 
ne
go
 (o
dn
os
 d
o 
de
la
, 
za
zn
av
a 
de
la
 s 
ču
st
ve
ne
ga
 v
id
ik
a,
 v
id
ik
i, 
po
ve
za
ni
 s 
pr
ak
so
 in
 v
od
en
je
m
).
V
 ra
zi
sk
av
o 
je
 b
ilo
 v
kl
ju
če
ni
h 
33
 
ra
zi
sk
av
. 
Za
 iz
bo
ljš
an
je
 k
ak
ov
os
ti 
de
lo
vn
eg
a 
ok
ol
ja
 je
 
tr
eb
a 
re
sn
o 
ob
ra
vn
av
at
i g
en
er
ac
ijs
ke
 ra
zl
ik
e, 
od
no
s d
o 
po
kl
ic
a,
 č
us
tv
en
e 
in
 v
od
st
ve
ne
 
fa
kt
or
je
.
Ta
ni
ok
a 
et
 a
l.,
 2
01
1
Ja
po
ns
ka
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Pr
ed
st
av
iti
 v
lo
go
 v
od
ij 
zd
ra
vs
tv
en
e n
eg
e 
pr
i i
zb
ol
jša
nj
u 
zd
ra
vs
tv
en
ih
 st
or
ite
v 
v 
ps
ih
ia
tr
ič
ni
h 
us
ta
no
va
h.
A
na
liz
a 
st
ro
ko
vn
e 
lit
er
at
ur
e.
M
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 m
an
ag
er
ke
 so
 k
lju
čn
e 
pr
i 
iz
bo
ljš
an
ju
 k
ak
ov
os
ti 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
. L
ah
ko
 
id
en
tifi
ci
ra
jo
 p
ot
re
be
 p
o 
iz
bo
ljš
an
ju
, o
ce
nj
uj
ej
o 
in
 iz
bo
ljš
uj
ej
o 
st
or
itv
e.
Ve
rs
ch
ue
re
n 
et
 a
l.,
 
20
13
Be
lg
ija
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
Ra
zi
sk
at
i, 
ka
te
ri 
slo
gi
 v
od
en
ja
 in
 
ve
de
nj
a 
vo
dj
e 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
 
po
zi
tiv
no
 v
pl
iv
aj
o 
na
 v
ar
no
st
 p
ac
ie
nt
ov
 
in
 k
ak
ov
os
t s
to
rit
ev
.
V
 ra
zl
ič
ni
h 
ba
za
h 
po
da
tk
ov
 so
 n
aš
li 
10
 
čl
an
ko
v, 
ki
 so
 u
go
ta
vl
ja
li 
po
ve
za
ve
 m
ed
 
vo
dj
o 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
, v
ar
no
st
jo
 in
 
ka
ko
vo
st
jo
U
go
to
vi
li 
so
, d
a 
je
 tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ko
 v
od
en
je
 
na
jb
ol
j r
az
šir
je
no
 in
 v
pl
iv
a 
na
 p
oz
iti
vn
e 
iz
id
e. 
Po
ud
ar
ja
jo
 p
om
en
 za
up
an
ja
 m
ed
 g
la
vn
o 
m
ed
ic
in
sk
o 
se
st
ro
 in
 so
de
la
vc
i, 
ka
r m
oč
no
 
vp
liv
a 
na
 p
oz
iti
vn
e 
iz
id
e 
pr
i p
ac
ie
nt
u.
W
es
te
rb
er
g,
 2
01
3
Šv
ed
sk
a
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
Ra
zi
sk
at
i p
ov
ez
av
o 
m
ed
 
tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ki
m
 sl
og
om
 v
od
en
ja
 in
 
ka
ko
vo
st
jo
 o
sk
rb
e 
na
 d
om
u.
 
A
sis
te
nt
om
 v
 zd
ra
vs
tv
en
i n
eg
i j
e 
bi
lo
 
ra
zd
el
je
ni
h 
46
9 
vp
ra
ša
ln
ik
ov
. 
Tr
an
sf
or
m
ac
ijs
ki
 sl
og
 v
od
en
ja
 je
 b
il 
po
m
em
bn
o 
in
 p
oz
iti
vn
o 
po
ve
za
n 
s k
ak
ov
os
tjo
 o
sk
rb
e 
in
 v
se
m
i s
pr
em
en
lji
vk
am
i p
sih
os
oc
ia
ln
eg
a 
de
lo
vn
eg
a 
ok
ol
ja
, r
az
en
 d
el
ov
ne
 o
br
em
en
itv
e.
W
on
g 
et
 a
l.,
 2
01
3
Ve
lik
a 
Br
ita
ni
ja
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a 
Pr
ei
zk
us
iti
 m
od
el
, k
i a
na
liz
ira
 o
dn
os
e 
m
ed
 av
te
nt
ič
ne
m
 v
od
en
je
m
, z
au
pa
nj
em
 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
 v
 n
jih
ov
e 
m
an
ag
er
je
, 
de
lo
vn
im
 o
ko
lje
m
 in
 n
eg
at
iv
ni
m
i i
zi
di
 
pr
i p
ac
ie
nt
u.
Ra
zi
sk
av
a 
je
 d
ru
ga
 a
na
liz
a 
ra
zi
sk
av
e 
po
da
tk
ov
 iz
 le
ta
 2
00
8.
 O
br
av
na
va
li 
so
 
28
0 
m
ed
ic
in
sk
ih
 se
st
er
. 
Č
e 
m
ed
ic
in
sk
e 
se
st
re
 v
od
en
je
 m
an
ag
er
je
v 
vi
di
jo
 
ko
t a
vt
en
tič
no
, m
u 
po
po
ln
om
a 
za
up
aj
o 
in
 
ne
ga
tiv
ni
 iz
id
i z
dr
av
st
ve
ne
 n
eg
e 
pr
i p
ac
ie
nt
ih
 so
 
re
dk
ej
ši.
W
on
g 
et
 a
l.,
 2
01
3
Ve
lik
a 
Br
ita
ni
ja
Si
st
em
at
ič
ni
 p
re
gl
ed
 
lit
er
at
ur
e
O
pi
sa
ti 
re
zu
lta
te
 ra
zi
sk
av
 o
 p
ov
ez
av
i 
m
ed
 v
od
en
je
m
 v
 zd
ra
vs
tv
en
i n
eg
i i
n 
iz
id
i p
ac
ie
nt
ov
.
V
 a
na
liz
o 
so
 n
a 
po
dl
ag
i v
kl
ju
če
va
ln
ih
 
in
 iz
kl
ju
če
va
ln
ih
 k
rit
er
ije
v 
vk
lju
či
li 
20
 
ra
zi
sk
av
. 
Ra
zi
sk
av
e 
ka
že
jo
 p
oz
iti
vn
o 
po
ve
za
vo
 m
ed
 sl
og
i 
vo
de
nj
a,
 k
i s
o 
us
m
er
je
ni
 v
 o
dn
os
e, 
in
 v
eč
jim
 
za
do
vo
ljs
tv
om
 p
ac
ie
nt
a 
te
r n
iž
jo
 u
m
rlj
iv
os
tjo
, 
m
an
j n
ap
ak
 z 
zd
ra
vi
li 
in
 m
an
j o
ku
žb
, 
pr
id
ob
lje
ni
h 
m
ed
 zd
ra
vl
je
nj
em
.
W
on
g 
et
 a
l.,
 2
01
5
Ve
lik
a 
Br
ita
ni
ja
Kv
an
tit
at
iv
na
 
pr
es
eč
na
 ra
zi
sk
av
a
Pr
eu
či
ti 
vp
liv
 v
od
st
ve
ni
h 
iz
ku
še
nj
, 
sa
m
oe
va
lv
ac
ije
 in
 o
bs
eg
a 
na
dz
or
a 
na
 
re
zu
lta
te
 d
el
a 
in
 p
od
po
rn
os
t d
el
ov
ne
ga
 
ok
ol
ja
.
V
kl
ju
če
ni
h 
je
 b
ilo
 1
21
 v
od
ij 
zd
ra
vs
tv
en
e 
ne
ge
 iz
 1
4 
bo
ln
išn
ic
 
v 
O
nt
ar
iu
. R
az
isk
av
a 
je
 p
ot
ek
al
a 
s 
po
m
oč
jo
 el
ek
tr
on
sk
eg
a 
vp
ra
ša
ln
ik
a.
O
bs
eg
 n
ad
zo
ra
 in
 sa
m
oe
va
lv
ac
ije
 st
a 
na
po
ve
da
la
 
pr
eo
br
em
en
ite
v, 
na
dz
or
 n
ad
 d
el
om
 in
 
za
do
vo
ljs
tv
o 
pr
i d
el
u.
 
Le
ge
nd
a/
Le
ge
nd
: %
 –
 o
ds
to
te
k/
pe
rc
en
ta
ge
; n
 –
 št
ev
ilo
/n
um
be
r; 
ZD
A
 - 
Zd
ru
že
ne
 d
rž
av
e A
m
er
ik
e/
U
ni
te
d 
St
at
es
 o
f A
m
er
ica
59Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
glede na pozitivne izide pri pacientu opisujeta Wong 
(2010) in Verschueren et al., (2013), ki ugotavljata, da 
je zaupanje, ki temelji na vrednotah, kot sta pravičnost 
in integriteta, temelj odnosa med vodjo in zaposlenimi. 
Podobno so Adams et al. (2018), ki so prvi raziskovali 
vpliv karakternih značilnosti vodje na izide zdravstvene 
nege pri pacientu (padci, razjeda zaradi pritiska, okužba 
centralnega venskega katetra in okužba kot posledica 
namestitve stalnega urinskega katetra), ugotovili, da se 
pričakovanja vodje, avtoriteta vodje in dostop do virov, 
materiala ipd. povezujejo z izidi pacienta. Tudi Akbiyik 
et al. (2020) ter Wong et al. (2013) so poudarili ključno 
povezavo med vodenjem, usmerjenim v odnose, 
in zmanjšanjem neželenih dogodkov, zlasti napak 
pri aplikaciji zdravil, umrljivosti pacientov, okužb, 
povezanih z zdravstveno obravnavo, in razjed zaradi 
pritiska. Vodje zaposlenih v zdravstveni negi torej (ne)
posredno vplivajo na izide pacientov. 
Tabela 3: Razporeditev kod po kategorijah in avtorjih
Table 3: Codes sorted by categories and authors 
Kode/Codes (n = 163) Avtorji/Authors
Kategorija 1 – Slogi vodenja v zdravstvu:
transformacijsko vodenje, modeli vodenja, slogi vodenja, značilnosti 
vodenja, transakcijsko vodenje, pasivno-izogibajoči slog, praksa 
vodenja, avtentično vodenje, relacijsko vodenje, transakcijski slog 
vodenja, avtokratični slog vodenja, celostni slog vodenja, uslužnostno 
vodenje, čustveno vodenje, zaupljivo vodenje, situacijsko vodenje, 
efektivno vodenje, laissez-faire vodenje, usmerjeno v delo, usmerjeno v 
odnose, fleksibilno vodenje.
Havens et al., 2010; Jenkins & Stewart, 2010; Spence 
Laschinger et al., 2012; Thompson, 2012; Verschueren 
et al., 2013; Wong et al., 2013; Wong & Giallonardo, 
2013; Westerberg & Tafvelin, 2014; Bahadori et 
al., 2016; Sfantou et al., 2017; Adams et al., 2018; 
Alilyyani et al., 2018; García-Sierra & Fernández-
Castro, 2018; Saleh et al., 2018; Stevanin et al., 2018; 
Akbiyik et al., 2020; Kiwanuka et al., 2020. 
Kategorija 2 – Lastnosti dobrega vodje v zdravstvu:
opolnomočenje, vplivanje, vodenje, management, motivacija, planiranje 
razporeda, urejanje sprejema pacienta, reševanje, idealizirano 
vplivanje, nagrada, vedenje, kompetentnost, organizacijski cilji, osebne 
vrednote, zadovoljstvo, samoevalvacija, vloga vodje, osebne značilnosti, 
kolegialni pristop, strategija, avtoriteta, izkušnje, dobri izidi vodilnih 
medicinskih sester, odgovornost, odločanje, psihično stanje, razvoj 
strategij, samozavedanje, osebna identiteta, socialna identiteta, ustrezno 
kadrovanje, moč, soočanje z ovirami, zadrževanje zaposlenih, vzgojitelj, 
svetovalec, skrbnik, raziskovalec, podpora, supervizija, čustvena 
inteligenca, vzor, kontrola, vizija, odkritost, integriteta, NLP.
Havens et al., 2010; Jenkins & Stewart, 2010; 
Tanioka et al., 2011; Spence Laschinger et al., 
2012; Thompson, 2012; Wong et al., 2013; Wong 
& Giallonardo, 2013; Westerberg & Tafvelin, 2014; 
Wong et al., 2015; Bahadori et al., 2016; Sfantou et 
al., 2017; Adams et al., 2018; Alilyyani et al., 2018; 
García-Sierra & Fernández-Castro, 2018; Saleh et 
al., 2018; Akbiyik et al., 2020.
Kategorija 3 – Učinkovitost zdravstvenega tima:
sodelovanje, optimizem, spoštovanje, zaupanje, zadovoljstvo, doseženi 
cilji, merjenje, odprta komunikacija, odzivnost osebja, vidna vloga 
medicinske sestre, kakovost zdravstvene nege, z dokazi podprta praksa, 
podpora, zadovoljstvo z delom, pomoč ljudem, transparentni odnosi, 
predanost, vedenje osebja, navdih, razvoj kakovosti, timski duh, znanje, 
izurjeno osebje, kompetentno osebje, pozitivne interakcije, merjenje 
izidov, kontinuirana zdravstvena nega, promocija zdravstvene nege, 
poklicne kompetence, sočutna zdravstvena nega, obhodi, podpora 
organizacija, angažiranost, etika, avtonomija, vrednote, jasni cilji, 
produktivnost, poklicna rast, skupni cilji, 
Havens et al., 2010; Jenkins & Stewart, 2010; 
Tanioka et al., 2011; Spence Laschinger et al., 2012; 
Thompson, 2012; Verschueren et al., 2013; Wong 
et al., 2013; Wong & Giallonardo, 2013; Mitchell et 
al., 2014; Westerberg & Tafvelin, 2014; Bahadori et 
al., 2016; Sfantou et al., 2017; Adams et al., 2018; 
Alilyyani et al., 2018; García-Sierra & Fernández-
Castro, 2018; Saleh et al., 2018; Stevanin et al., 2018; 
Kiwanuka et al., 2020.
Kategorija 4 – Dejavniki, ki vplivajo na kakovost zdravstvene nege:
organizacijski faktorji, delovno okolje, pozitivno okolje, vsakodnevni 
problemi, delovni odnosi, vrednote organizacije, želja po izboljšanju, 
kultura, protokoli, smernice, klima, delovni pogoji, izobraževanje
Havens et al., 2010; Spence Laschinger et al., 2012; 
Wong & Giallonardo, 2013; Bahadori et al., 2016; 
Sfantou et al., 2017; Adams et al., 2018; Alilyyani et 
al., 2018; García-Sierra & Fernández-Castro, 2018; 
Stevanin et al., 2018. 
Kategorija 5 – Izidi zdravstvene nege:
napake, napačna zdravila, dolga ležalna doba, negativni učinek, večja 
umrljivost, razjede zaradi pritiska, padci s poškodbo, predolgo čakanje, 
bolnišnične okužbe, strokovne napake, neustrezno obvladovanje 
bolečine, vnetje sečil, slabe odločitve, neželeni dogodki, negativni izidi, 
varnost pacienta, zadovoljstvo pacientov, kazalci kakovosti zdravstvene 
nege, povečanje zaupanja, krajša ležalna doba, manjša umrljivost.
Havens, et al., 2010; Tanioka et al., 2011; Thompson, 
2012; Verschueren et al., 2013; Wong et al., 2013; 
Wong & Giallonardo, 2013; Mitchell et al., 2014; 
Wong et al., 2015; Bahadori et al., 2016; Sfantou et 
al., 2017; Adams et al., 2018; Alilyyani et al., 2018; 
García-Sierra & Fernández-Castro, 2018; Stevanin 
et al., 2018; Akbiyik et al., 2020; Kiwanuka et al., 
2020. 
Kategorija 6 – Izidi delovnega okolja:
izgorelost, opustitev poklica, zmanjšanje delovne produktivnosti, 
stres, fluktuacija, število pacientov, preobremenjenost, nizka podpora, 
negativni izidi zaposlenih, anksioznost, ustrahovanje, čustvena 
izčrpanost, praksa napredne zdravstvene nege, motivirano osebje, 
zadovoljstvo zaposlenih, zaupljiv odnos, timsko delo, sodelovanje, 
kakovost delovne sile, dobro načrtovanje, varno delovno okolje, 
zmanjšana fluktuacija osebja.
Jenkins & Stewart, 2010; Tanioka et al., 2011; 
Spence Laschinger et al., 2012; Thompson, 2012; 
Verschueren et al., 2013; Wong et al., 2013; Wong & 
Giallonardo, 2013; Mitchell et al., 2014; Westerberg 
& Tafvelin, 2014; Wong et al., 2015; Bahadori et 
al., 2016; Alilyyani et al., 2018; Sfantou et al., 2017; 
Saleh et al., 2018; Stevanin et al., 2018. 
60 Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Ugotovitve kažejo še, da je za izboljšanje kakovosti 
zdravstvene nege pomembno oboje, podporno 
vodenje in efektivno upravljanje z razpoložljivimi 
viri, zaposlenimi in procesi (Mosadeghrad, 2014; 
Usama Saleh et al., 2018). Mehanizmi, kot so ustrezno 
osebje, omejen obseg nadzora in dobro sodelovanje 
med osebjem, povečujejo učinke dobrega vodenja 
in izide pri pacientu (Verschueren, 2013). Med 
organizacijskimi dejavniki so najpogosteje omenjeni 
pomembnost števila medicinskih sester, njihova 
izobrazbena struktura, obremenjenost, organizacija 
dela, pozornost do pacientov in podobno (Aiken 
et al., 2018; Lake, Germack, & Viscardi, 2016; 
Peršolja, 2018). Kot so managerski prijemi potrebni 
za planiranje, organizacijo in kontrolo, tako so 
vodstvene sposobnosti potrebne za motivacijsko 
okolje, kjer sta navdih in podpora osebja ključna za 
izboljšanje kakovosti zdravstvene nege (Thompson, 
2012; Wong et al., 2013). Značilnosti vodenja, kot 
so hierarhična usmerjenost, nizka naravnanost k 
procesom izboljševanja, pomanjkljivo znanje iz 
managementa, slabo medpoklicno sodelovanje, 
ignoranca do celovitega spremljanja kakovosti in slaba 
izraba človeškega kapitala v organizaciji, so razlogi 
za slabe odnose med zaposlenimi in posledično 
manj kakovostno zdravstveno nego (Zor Šabič, 
2016). Zaposleni, ki delajo v takem okolju, vodjo 
pogosto občutijo kot nestrokovnega, nezaupljivega in 
ukazovalnega (Usama Saleh et al., 2018). 
Boljši izidi zdravstvene nege so prepoznani tam, kjer 
zaposleni vodjo opišejo kot strokovnega, poštenega 
in transparentnega, z močno etiko, integriteto, 
podpornega, razumevajočega, sposobnega reševanja 
problemov in učinkovitega komuniciranja (Wong & 
Giallonardo, 2013; Zor Šabič, 2016; Usama Saleh et al., 
2018). Na kakovost izvedbe storitev namreč vplivajo 
pogoji dela, strokovnost in motiviranost zaposlenih 
(Glažar, 2017) ter tudi značilnosti vodje in vodenja. 
Zaposleni v zdravstveni negi zato želijo usposobljene 
in kompetentne vodje, ki bi jih podpirali in pooblaščali 
za varno, učinkovito in kakovostno zdravstveno nego. 
Saleh et al., (2018) priporočajo, da se vodje zaposlenih v 
zdravstveni negi udeležijo usposabljanja za vodstvene 
kompetence, kot so učinkovita komunikacija, 
reševanje konfliktov in sposobnost gradnje dobrih 
odnosov z osebjem, saj menijo, da je to bistveno za 
izgradnjo zaupanja. Zaupanje med vodjo zdravstvene 
nege in sodelavci temelji na vrednotah, kot sta 
pravičnost in integriteta, in je gonilna sila za pozitivne 
izide pri pacientu (Wong, 2010; Verschueren, 2013). 
Iskali smo raziskave, katerih rezultati poročajo 
o povezavi med lastnostmi vodje in vodenja ter 
kakovostjo zdravstvene nege. Rezultate raziskav je 
bilo težko primerjati. V nekaterih so merili specifične 
klinične izide pri pacientu, kot so umrljivost, razjede 
zaradi pritiska, padci s poškodbo ipd., medtem ko so 
druge merile zadovoljstvo pacientov z zdravstveno 
nego nasploh. O podobnih ugotovitvah so poročali 
tudi nekateri drugi avtorji in izrazili potrebo po 
nadaljnjih raziskavah na tem področju.
Prihodnje raziskave bi morale biti vzročno-
posledične, lastnosti vodenja in vodij bi morale 
biti v ospredju. Tako vodenje kot kakovost sta 
zapletena koncepta, katerih značilnosti je težko 
določiti in izmeriti. Dopolnjeni standardizirani izidi 
kakovosti zdravstvene nege bi zelo pripomogli k lažji 
interpretaciji rezultatov in primerljivosti. V nadaljnjih 
raziskavah bi morale biti te različne vrste rezultatov 
povezane z različnimi vrstami vodenja. 
Zaključek
Prispevek predstavlja pregled literature o lastnostih 
vodenja in vodij ter povezavo s kakovostjo storitev v 
zdravstveni negi. Literatura kaže, da je v kliničnem 
okolju najpogosteje priporočen transformacijski 
slog vodenja, v katerem se vodja kaže kot nekdo, ki 
vodenje usmerja v odnose in ima posluh za zaposlene. 
S takšnim vodenjem med zaposlenimi ustvarja klimo 
zaupanja, kar vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in 
posledično na kakovost zdravstvene nege. 
Nasprotje interesov/Conflict of interest
Avtorja izjavljata, da ni nasprotja interesov./The 
authors declare that no conflicts of interest exist.
Financiranje/Funding
Raziskava ni bila finančno podprta./The study 
recieved no founding.
Etika raziskovanja/Ethical approval
Raziskava je pripravljena v skladu z načeli Helsinško-
tokijske deklaracije (World Medical Association, 
2016) in v skladu s Kodeksom etike v zdravstveni 
negi Slovenije (2014)./The study was conducted in 
accordance with the Helsinki-Tokyo Declaration 
(World Medical Association, 2016) and the Code of 
Ethics for Nurses and Nurse Assistants of Slovenia 
(2014).
Prispevek avtorjev/Author contributions
DK je opravil raziskavo in pripravil prvi osnutek 
prispevka. MP je vsebinsko zasnovala vse dele 
preglednega članka, definirala teoretična izhodišča, 
sodelovala pri oblikovanju razprave in zaključkov./DK 
conducted the research and prepared the first draft 
of the article. MP drew the content of all parts of the 
review article, defined the theoretical starting points, 
participated in the formation of the discussion and 
conclusions of the article. 
61Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Literatura
Adams, J., Djukic, M., Gregas, M., & Fryer, A. K. (2018). Influence 
of nurse leader practice characteristics on patient outcomes: 
Results from a multi-state study. Nursing Economics, 36, 259−267. 
Aiken, L. H., Sloane, D. M., Ball, J., Bruyneel, L., Rafferty, A. M., 
& Griffiths, P. (2018). Patient satisfaction with hospital care and 
nurses in England: An observational study. Bio Medical Journal 
Open, 8(1), Article e019189. 
https://doi.org/10.1136/bmjopen-2017-019189 
PMid:29326193; PMCid:PMC5781188
Akbiyik, A., Akin Korhan, E., Kiray, S., & Kirsan, M. (2020). The 
effect of nurses' leadership behavior on the quality of nursing 
care and patient outcomes. Creative Nursing, (1), e8−e18.
https://doi.org/10.1891/1078-4535.26.1.e8 
PMid:32024743 
Alilyyani, B., Wong, C. A., & Cummings, G. (2018). Antecedents, 
mediators, and outcomes of authentic leadership in healthcare: A 
systematic review. International Journal of Nursing Studies, 83, 34−64. 
https://doi.org/10.1016/j.ijnurstu.2018.04.001 
PMid:29684833
Bahadori, A., Peyrovi, H., Ashghali-Farahani, M., Hajibabaee, 
F., & Haghani, H. (2016). The relationship between nursing 
leadership and patient satisfaction. International Journal of 
Medical Research and Health Sciences, 5, 134−141. 
CKN. (2017). Finding the evidence-using PICO searching to 
support evidence-based nursing practice. Retrieved September 
9, 2020 from https://www.ckn.org.au/content/finding-evidence-
using-pico-searching-support-evidence-based-nursing-practice 
Drucker, P. (1996). Your leadership is unique. Good news: 
There is no one leadership personality. Christianity Today 
International/Leadership Journal, 17, 54−55. 
Evans, D. (2003). Hierarchy of evidence: A framework for 
ranking evidence evaluating healthcare interventions. Journal 
of Clinical Nursing, 12, 77–84.
https://doi.org/10.1046/j.1365-2702.2003.00662.x 
PMid:12519253
Galinec, N. (2012). Raziskava vpliva glavne medicinske sestre 
na zagotavljanje kakovosti v zdravstvu (magistrska naloga). 
Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj. 
Gantar, B. & Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na 
pedagoškem področju. Retrieved September 25, 2021 from 
http://pefprints.pef.uni-lj.si/179/.
García-Sierra, R., & Fernández-Castro, J. (2018). Relationships 
between leadership, structural empowerment, and engagement 
in nurses. Journal of Advanced Nursing, 74(12), 2809−2819. 
https://doi.org/10.1111/jan.13805 
PMid:30019477
Glažar, T. (2017). Prispevek managementa JZZ k učinkovitemu 
in uspešnemu zdravstvenemu sistemu. Novis, glasilo združenja 
zdravstvenih zavodov Slovenije, (1), 3−10. 
Havens, D. S., Vasey, J., Gittell, J. H., & Lin, W.-T. (2010). 
Relational coordination among nurses and other providers: 
Impact on the quality of patient care. Journal of Nursing 
Management, 18(8), 926–937. 
https://doi.org/10.1111/j.1365-2834.2010.01138.x 
PMid:21073566
Ivanko, Š. (2019). Vodenje v 21. stoletju. Revija za univerzalno 
odličnost, 8(4), 374−393. 
Jenkins, M., & Stewart, A. C. (2010). The importance of a 
servant leader orientation. Health Care Management Review, 
35(1), 46−54. 
https://doi.org/10.1097/HMR.0b013e3181c22bb8 
PMid:20010012
JBI (2020). Joanna Briggs Critical Appraisal Tools. Retreived 
December 22, 2020 from https://jbi.global/critical-appraisal-tools
Kiwanuka, F., Nanyonga, R., Sak-Dankosky, N., Muwanguzi, P., 
& Kvist, T. (2020). Nursing leadership styles and their impact 
on intensive care unit quality measures: An integrative review. 
Journal of Nursing Management, 29(2), 133–142. 
https://doi.org/10.1111/jonm.13151 
PMid:32881169 
Klemen, P. (2017). Vodenje s cilji. Novis, glasilo združenja 
zdravstvenih zavodov Slovenije, (1), 11−12. 
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike 
za babice Slovenije. (2014). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in 
babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih 
sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Kvas, A., & Seljak, J. (2013). Ocena vodstvenih kompetenc na 
področju etike za vodje v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene 
nege, 47(1), 8−17. Retrieved September 25, 2021 from https://
obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/
article/view/2907 
Kvas, A., & Seljak, J. (2016). A competency-based performance 
appraisal for nurse leaders. Obzornik zdravstvene nege, 50(1), 10–19. 
https://doi.org/10.14528/snr.2016.50.1.90
Lake, E. T., Germack, H. D., & Viscardi, M. K. (2016). Missed 
nursing care is linked to patient satisfaction: A cross-sectional 
study of US hospitals. BMJ Quality & Safety, 25(7), 535–543. 
https://doi.org/10.1136/bmjqs-2015-003961 
PMid:26376673; PMCid:PMC4794421
Laznik, G. (2017). Lastnosti dobrega vodje in stili vodenja v 
zdravstveni negi. Revija za ekonomske in poslovne vede, 5(1), 
78−99. Retrieved September 25, 2021 from https://www.dmszt-
nm.si/media/pdf/zbornik-dmt-2020.pdf
62 Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Laznik, G. (2020). Transformacijsko vodenje: prvi izbor vodenja 
v zdravstveni negi. In B. Nose & T. Radovan (Eds.), Menedžment: 
pomemben dejavnik učinkovitosti in uspešnosti v zdravstveni 
negi: zbornik prispevkov. Dolenjske Toplice, 17. januar 2020, 
pp. 28–38. Fakulteta za zdravstvene vede Novo Mesto.
https://www.dmszt-nm.si/media/pdf/zbornik-dmt-2020.pdf
Leskovic, L. (2022). Zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi: 
samoocena vpliva izobraževanja in delovne dobe. Revija za 
zdravstvene vede, 9(1), 30–40.
https://doi.org/10.55707/jhs.v9i1.124
Mitchell, M. D., Lavenberg, J. G., Trotta, R. L., & Umscheid, C. 
A. (2014). Hourly rounding to improve nursing responsiveness: 
A systematic review. Journal of Nursing Administration, 44(9), 
462−472. 
https://doi.org/10.1097/nna.0000000000000101
PMid:25148400; PMCid:PMC4547690 
Mosadeghrad, A. M. (2014). Factors influencing healthcare 
service quality. International Journal of Health Policy and 
Management, 3(2), 77−89.
https://doi.org/10.15171/ijhpm.2014.65
PMid:25114946 ;PMCid:PMC4122083 
NLHBI. (2020). National Heart, Lung, and Blood Institute 
quality assessment tool. Retreived December 22, 2020 from 
https://www.nhlbi.nih.gov/health-topics/study-quality-
assessment-tools
Page, M. J., McKenzie, J. E., Bossuyt, P. M., Boutron, I., 
Hoffmann, T. C., Mulrow, C. D. … Moher, D. (2021). The 
PRISMA 2020 statement: An updated guideline for reporting 
systematic reviews. BMJ, 372, Article n71. 
https://doi.org/10.1136/bmj.n71
PMid:33782057; PMCid:PMC8005924
Peršolja, M. (2018). The effect of nurse staffing patterns on 
patient satisfaction and needs: A cross-sectional study. Journal 
of Nursing Management, 26(7), 858–865
https://doi.org/10.1111/jonm.12616 
PMid:30171648
Poortaghi, S., Ebadi, A., Salsali, M., Raiesifar, A., Davoudi, N., & 
Pourgholamamiji, N. (2019). Significant influencing factors and 
practical solutions in improvement of clinical nursing services: A 
Delphi study. BMC Health Services Research, 20(1), 3–12.
https://doi.org/10.1186/s12913-019-4781-y
Rozman, R., Kovač, J., Filej, B., & Robida, A. (2019). 
Management v zdravstvenih organizacijah. Ljubljana: Lexpera, 
GV Založba. 
Saleh, U., O'Connor, T., Al-Subhi, H., Alkattan, R., Al-Harbi, S., 
& Patton, D. (2018). The impact of nurse managers' leadership 
styles on ward staff. British Journal of Nursing, 27(4), 197−203. 
https://doi.org/10.12968/bjon.2018.27.4.197
PMid:29457941 
Sfantou, D., Laliotis, A., Patelarou, A., Sifaki- Pistolla, D., 
Matalliotakis, M., & Patelarou, E. (2017). Importance of 
leadership style towards quality of care measures in healthcare 
settings: A Systematic review. Healthcare, 5(4), Article 73. 
https://doi.org/10.3390/healthcare5040073
PMid:29036901; PMCid:PMC5746707
Spence Laschinger, H. K., Wong, C. A., Grau, A. L., Read, E. 
A., & Pineau Stam, L. M. (2012). The influence of leadership 
practices and empowerment on Canadian nurse manager 
outcomes. Journal of Nursing Management, 20(7), 877–888. 
https://doi.org/10.1111/j.1365-2834.2011.01307.x 
PMid:23050621
Stevanin, S., Palese, A., Bressan, V., Vehviläinen-Julkunen, K., & 
Kvist, T. (2018). Workplace-related generational characteristics 
of nurses: A mixed-method systematic review. Journal of 
Advanced Nursing, 74(6), 1245−1263. 
https://doi.org/10.1111/jan.13538
PMid:29424038 
Strel, N. (2021). Sposobnosti motiviranja in osebnostne lastnosti 
vodij v zdravstveni negi (diplomsko delo). Fakulteta za zdravstvo 
Angele Boškin, Jesenice.
http://datoteke.fzab.si/diplomskadela/2021/Strel_Nina.pdf
Šavora, M. (2013). Klinične poti kot orodje nadzora in preverjanja 
kakovosti zdravstvenih storitev (magistrsko delo). Univerza v 
Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana.
Šega, M., (2019). Karakteristike vodij za spodbujanje 
ustvarjalnosti in inovativnosti v organizaciji. Revija za 
univerzalno odličnost, 8(1), 89–98.
https://www.fos-unm.si/media/pdf/RUO/2019-8-1/sEGA.pdf
Tanioka, T., Kataoka, M., Yasuhara, Y., Miyagawa, M., & Ueta, 
I. (2011). The role of nurse administrators and managers in 
quality psychiatric care. The Journal of Medical Investigation, 
58(1/2), 1−10. 
https://doi.org/10.2152/jmi.58.1 
PMid:21372481
Thompson, J. (2012). Transformational leadership can improve 
workforce competencies. Nursing Management, 18(10), 21−24.
https://doi.org/10.7748/nm2012.03.18.10.21.c8958 
PMid:22479828
Saleh, U., O´Connor, T., Al-Subhi, H., Alkattan, R., Al-Harbi, S., 
& Patton, D. (2018). The impact of nurse managers´ leadership 
styles on ward staff. British Journal of Nursing, 27(4), 197−203.
https://doi.org/10.12968/bjon.2018.27.4.197
Verschueren, M., Kips, J., & Euwema, M. (2013). A review on 
leadership of head nurses and patient safety and quality of 
care. Leading in Health Care Organizations: Improving Safety, 
Satisfaction and Financial Performance, 14, 3−34. 
https://doi.org/10.1108/S1474-8231(2013)0000014006
63Kodele, D., & Peršolja, M. (2023)/Obzornik zdravstvene nege, 57(1), pp. 53–63.
Westerberg, K., & Tafvelin, S. (2014). The importance of 
leadership style and psychosocial work environment to staff-
assessed quality of care: Implications for home help services. 
Health and Social Care in the Community, 22(5), 461−468.
https://doi.org/10.1111/hsc.12084 
PMid:24313819
Wong, C. A., Cummings, G. G., & Ducharme, L. (2013). The 
relationship between nursing leadership and patient outcomes: 
A systematic review update. Journal of Nursing Management, 
21(5), 709−724. 
https://doi.org/10.1111/jonm.12116 
PMid:23865924
Wong, C. A., Elliott-Miller, P., Laschinger, H., Cuddihy, M., 
Meyer, R. M., Keatings, M., Burnett, C., & Szudy, N. (2015). 
Examining the relationships between span of control and 
manager job and unit performance outcomes. Journal of 
Nursing Management, 23(2), 156−168. 
https://doi.org/10.1111/jonm.12107
PMid:23826762
Wong, C. A., & Giallonardo, L. M. (2013). Authentic leadership 
and nurse-assessed adverse patient outcomes. Journal of 
Nursing Management, 21(5), 740−752.
https://doi.org/10.1111/jonm.12075 
PMid:23865927
World Medical Association. (2013). World Medical Association 
Declaration of Helsinki: Ethical principles for medical research 
involving human subjects. Journal of the American Medical 
Association, 310(20), 2191–2194.
https://doi.org/10.1001/jama.2013.281053
PMid:2414171
Wong, C. A., Spence Laschinger, H. K., & Cummings, G. G. (2010). 
Authentic leadership and nurses' voice behaviour and perceptions 
of care quality. Journal of Nursing Management, 18(8), 889−900. 
https://doi.org/10.1111/j.1365-2834.2010.01113.x 
PMid:21073563
Zor Šabič, L. (2016). Značilnosti in lastnosti vodje tima 
zdravstvene nege (magistrsko delo). Fakulteta za organizacijske 
vede, Univerza v Mariboru, Maribor.
Citirajte kot/Cite as: 
Kodele, D., & Peršolja, M. (2023). Povezava lastnosti vodje in vodenja s kakovostjo storitev v zdravstveni negi: pregled literature. 
Obzornik zdravstvene nege, 57(1), 53–63. https://doi.org/10.14528/snr.2023.57.1.3095