Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 315759 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOV.ENIA LIBRE 99 Ano (Leto) IX (4) BUENOS AIRES, 15 FEBRUARJA (FEBRERO) 1951 No. (štev.) 7 Komu koristi podpora? Listi od časa do časa radi prinašajo številke o miljenih, ki jih dobiva mar¬ šal Tito v Beogradu. Največ milijonov prihaja iz USA, nekaj pa tudi iz An¬ glije. Ameriški finančniki sicer včasih pravijo, da se jim studi dajati denar za Titove komuniste, angleški sociali¬ sti pa izjavljajo, da so zadovoljni, da lahko podpro od časa do časa “progre¬ sivne sile’’ v Jugoslaviji, ki da na svoj način grade socializem v eni izmed bal¬ kanskih držav. Pri tem 1 da je na tehtni¬ ci celo dokaz, ali se res more izven so¬ vjetske zveze kje na zemlji ustvarjati “socialistična; država’’, ki pa se ne pod¬ reja kar tje v en dan sovjetskim ko¬ misarjem v Moskvi. Ta Titov pogum in ta idealizem je po mnenju nekaterih zapadnih piscev tolikšnega pomena, da se splača dati nekaj milijonov podpore— poleg tega je tol še denar ameriških ka¬ pitalistov — maršalu Titu in njegove¬ mu komunističnemu režimu. In komunističen je ta režim na vsej črti. V Beogradu se celo oglašajo ideo¬ logi, ki trde, da so Titovi komunisti edini uravoverni tolmači Marksa in Lje- nina; Stalin, “veliki ideolog in dedič ljeninizma” in “oče narodov” pa je pro¬ glašen za izdajalca marksizma, ali “de- viaeionista”, kakor se to naziva, v ko¬ munistični terminologiji. Toda ta gonja proti Stalinu samemu je dovolj mila in skoraj da neopazna, pogosto to govore tako bolj mimogrede. Zakaj, ne bo tež¬ ko ugotoviti. i Ker je režim v Jugoslaviji na gospo¬ darskem polju najšibkejši, v vojaškem pogledu komaj pomeni kaj več, kakor pa je bivša jugoslovanska vojska, se delo titovcev uveljavlja predvsem na kulturnem polju. In to delo je vse po¬ svečeno ohranitvi komunizma med tisti¬ mi, ki objavljena dela bero in si na njih grade temelje za svoje spoznanje o svetu. Seveda izhajajo V vsej Jugosla¬ viji samo listi in revije, ki so režimske, toda vse pisanje je usmerjeno v smer prevzgoje mladine v komunističnem smislu. Vsa poročila o izišlih knjigah, o kulturnih stvaritvah v umetnosti, vse kronike o gledaliških in koncertnih pri¬ reditvah morajo biti napisane tako, da odgovarjajo komunističnim nazorom o družbenem razvoju. Kritike o knjigah in ostalih stvaritvah niso objektivna poročila o vrednosti posameznih del, ampak pravi vzgojni članki o tem, ka¬ ko mora sedanja generacija ustvarjati vse v komunističnem smislu. Objektiv¬ no vrednost ima zanje samo tisto delo, ki služi razširjanju in ustalitvi komu¬ nistične ideologije in režima v deželi. V gospodarstvu pa je prva doba bor¬ be komunizma za uveljavljenje dosegla lansko leto prvi polom. Toda spor s Stalinom in pa vloga, ki jo zaradi tega spora skušajo igrati Titovi oblastniki v svetu, jim je ravno v tem polomu pri¬ nesla tolikšno pomoč iz USA in Angli¬ je, da se bodo komunistični oblikovalci jugoslovanskega gospodarstva s precejš¬ njimi izgledi uspeha mogli vreči v no¬ vo petletko — to je v uveljavljenje ko¬ munistične ureditve vsega svojega go¬ spodarskega ustroja. Do izbruha spora s Stalinom niso imeli toliko sredstev, da bi kmeta prisilili v kolhoze in delav¬ cu odvzeli sile odpora in kritike. Sedaj jim bo finančna pomoč zapada prinesla vse, kar rabijo, da bodo zlomili i odpor kmeta i nevero ter sovraštvo delavstva. Na vojaškem polju je bil njih režim najšibkejši. Sovjeti so oboroževali samo se be, niso imeli toliko, da bi dali tudi kaj Titovi vojski. Dali so učbenike in svetovalce, dejansko pa gradiva in orož- zja bore malo, opreme pa nič. To vse bo sedaj prišlo iz USA, odkoder bodo Titu navozili orožja, gradiva in opreme zato — da se bo po ev. spopadu s so¬ vjeti lahko umaknil v bosanske hribe ali pa na oporišča na dalmat. otokih. Za seboj bo Tito v Jugoslaviji pustil nekaj letnikov, ki so bili iz kom. učbe¬ nikov dovolj poučeni, kako se obnašati v vrstah sovjetske vojske. Sam se bo pa umaknil s svojimi ljudmi v hribe, da bo tam ohranil svoj komunizem, tisti komunizem, ki ga sedaj uči v šolah in knjigah, uvaja v gospodarstvu in v vo¬ jaških edinicah. In ako se zgodi, da bi zahodni zavezniki potisnili sovjete iz Evrope in ev. celo strli komunistično oblast v Moskvi, 'bo Titov komunizem tisti, ki se bo ohranil v zaledju zavez¬ niških vojska; še več — kot zaveznik bo terjal celo, da se njegov komunistič¬ ni režim vrne na svoje mesto v sprem¬ stvu ostalih zaveznikov, ako bi ti zma¬ gali v enakih oblakih zatemnelosti, ka kor jih sedaj spremljajo, ko dajejo pod¬ poro Titu. Ves Titov napor danes ne velja več temu, da bi vzdržal v boju s kominfor- mom, ampak izrabiti hoče razmere in se utrditi n a oblasti, s tem pa tudi u- staliti komunizem v vseh jugoslovan- jo, da podpirajo upornika proti Moskvi. Ustalitev komunizma v svetu je naj¬ večja karta i Moskve i Tita. Titov od¬ por proti Moskvi pa je danes Stalinu komaj enakovreden sedmici v igri, ko lovijo duraka. Trocki je bil Stalinu ne¬ varen in zato ga je dohitel v Mehiki, da ga je ubil. Krivicki je bil Moskvi resnično nevaren, zato ga nobena stra¬ ža ni mogla obvarovati pred moskov¬ skimi morilci. Kravčenko potuje po sve¬ tu zastražen bolj ko kak srednjeveški vladar, pa še ni popolnoma varen. Ako bi roka Moskve hotela, bi segla po tistih, ki so na Balkanu krenili na svo¬ ja pota. Tako pa se je Djilas pred dne¬ vi brez posebnega spremstva ali varstva sprehajal po Londonu in Parizu. Podpora Titu v njegovem uporu je prav taka usluga komunizmu, kakor je Titov spor s Stalinom preračunan kot posebna usluga svetovemu komunizmu. skih deželah. V tem oziru Tito ni po- Le da ta igra Moskve ne stane nič, za¬ pustil niti za las, n a zahodu pa misli- | hodne zaveznike pa težke in lepe miljone. Japonska in obramba v Pacifiku Republikanski svetovalec ameriškega državnega tajništva John Foster Dulles biva dalj časa n a Japonskem. Ves ta čas se si predstavniki japonske vlade in s sodelavci generala Mac Arthurja po¬ svetuje o mirovni pogodbi, ki jo naj za¬ vezniki sklenejo z Japonsko. Ako bi kdo zaveznikov (Rusija ali pa kaka članica angleškega imperija) ne hotel podpisati tako pripravljene mirovne pogodbe, te¬ daj bo ameriška vlada verjetno šla sa¬ ma tako daleč in podpisala ločeno mi¬ rovno pogodbo z Japonsko. USA ŽELE V PACIFIKU PLOŠNO OBRAMBNO ZVEZO Mirovno pogodbo z Japonsko so za¬ čeli pripravljati že pred nekaj meseci. Ko so čete generala Mac Arthurja lan¬ sko leto tako zmagovito podile komuni¬ ste proti mandžurski meji, je imel Dul¬ les več razgovorov z Malikom, sovjet¬ skim zastopnikom pri ZN. Že. tedaj je ameriški zastopnik sovjetom predložil načrt mirovne pogodbe z Japonsko. To¬ da pogajanja z Malikom so se kmalu ustavila in koncem novembra je začela splošna kitajska ofenziva v Korejo. Ako bi morale sile USA iz Koreje, tedaj bi ostali samo Filipini in Formoza vami ameriški oporišči v jugovzhodnem delu Pacifika. Po umiku, s Koreje bi postal položaj Japonske še mnogo bolj drago¬ cen za ameriško obrambo v Pacifiku. Zato je Foster Dulles pospešil svoj od¬ hod v Tokio. Oporišča na Japonskem bi bila edina, ki bi po> izgubil Koreje mogla nadzirati sovjetsko obalo od Vladivosto¬ ka do Dairena. Japonsko javno mnenje, ki lahko stal¬ no uvideva koristi ameriške okupacij¬ ske politike na Japonskem, je Dullesove napore pozdravilo. Govoriti se je zače¬ lo tudi že o bližnji ustanovitvi japon¬ ske oborožene sile in o obnovitvi japon¬ ske vojne industrije. Ko bi bila podpi¬ sana mirovna pogodba med Japonsko in USA, bi ameriška vojska ostala na Ja¬ ponskem toliko časa, da bi bila domača japonska vojna sila sposobna ohranjati mir in red v deželi. Sovjeti so na Japonskem prav tako proti nazorom zaveznikov o mirovni po¬ godbi, kakor so to tudi v Nemčiji. Ka¬ kor pa je v Evropi Francija od časa do časa potegnila s sovjeti v raznih vprašanjih nemške obnove, tako se tu¬ di v Pacifiku ob stran sovjetov postav¬ ljajo tisti, ki Japoncem ne verujejo in se njih oborožitve in gospodarskega dviga boje. Poleg Filipinov so bile žrtve japonske napadalnosti v preteklosti še Kitajska, Nova Zelandija in Avstralija. Vse te države se sedaj izrekajo proti prehitremu sklepu mirovne pogodbe z Japonsko in pozivajo k nezaupanju v japonsko oboroženo silo. Kakor v Evropi ureditev razmer z Nemčijo preprečuje enoten nastop ev¬ ropskih držav proti sovjetskemu priti¬ sku, tako se nezaupanje nasproti Japon¬ cem v Aziji nujno vključuje v okvir ti¬ ste politike, ki sovjetsko prodiranje v Aziji samo podpira. Obeh ovir pa nekateri komentatorji ne jemljejo pretragično. Pospešeno obo¬ roževanje tira svet k odločitvi. Ko se bo to zgodilo, bodo razmere same prisi¬ lile i emške i japonske sile k odlo¬ čitvi, da s0 ali priključijo zavezniškemu bloku ali pa se podrede sovjetskemu na¬ padalcu. Ker bo stiska v tistem trenot- ku precejšnja, bo pristanek Francije v Evropi ali pa britanske skupine v Azi¬ ji mnogo lažji, kakor pa je to danes. VLOGA ITALIJE V EVROPI Francoski predsednik vlade Pleven m njegov zunanji minister Schuman sta odpotovala v Margarito ob italijanski obali na posvete z De Gasperijem in grofom Sforzom. Tako se posvetujejo zastopniki dveh držav, ki sta obenem vodilni evropski velesili, ker je Angli¬ ja vsa v delu za ohranitev britskega imperija, Nemčija pa še vedno ni zdru¬ žena in tako nemškega naroda v med¬ narodnih posvetih nikdo ne more zasto¬ pati. Skandinavske države se v ostale evropske zadeve nikdar niso vmešava¬ le, v evropskem zboru bi mogle s pre¬ cejšno vlogo nastopati le države Sred¬ nje in Južne Evrope. Ker se sedaj na konferencah med Francijo in Italijo naj¬ več govori o Sredozemlju, bi imela rav¬ no Južna Evropa pri tem, lahko več be¬ sede, kakor pa na pr. Italija. Toda komunistična revolucija v Jugo¬ slaviji in ostalih balkanskih državah, guerila v Grčiji in izoliranost Turčije so pospešila, da je danes Italija v Ev¬ ropi med vodilnimi velesilami na dru¬ gem mestu. Francoski in italijanski državniki v Margariti izjavljajo, da bo¬ do delali samo za Evropo in da je “zdru¬ ženje Evrope’ 'njih edina skrb. Notranji gosp. polom režima v Jugoslaviji in pa komunistični temelji njene zunanje po¬ litike so Jugoslaviji odvzeli vse tiste strateške prednosti, ki bi jih ta država v sedanjem položaju mogla zavzemati v Evropi in pri obrambi Sredozemlja. V tistem. zboru, ki bo Evropo branil pred sovjetskim vdorom, bodo tako ita¬ lijanski zastopniki že dolgo dobo vna¬ prej čvrsto odločali o vsem in šele za njimi bodo mogli sodelovati ali odlo¬ čati tisti, ki v Srednji Evropi in na njenem jugu dejansko največ trpe za¬ radi svoje opozicije proti komunizmu. En una emoliva ceremonia despidieron el Gral. Peron y su Esposa a la mision cienfifica que va a la Antartida El lunes pasado partio para la Antartida la primera mision cientifica Ar¬ gentina, a la cual despidio en nombre de la Nacion el Presidente de la Republica GENERAL JUAN D. PERON con una emotiva alocucion. lomando uso de la palabra el Primer Magistrado dijo tambien lo siguiente: Seiiores: lo he querido personalmente venir a despedir a la comision cien- tifica que parte hoy a la Antartida. Al hacerlo me he inspirado en los deseos de darles a čada uno de esos hombres emprendedores, una cordial despedida en for¬ ma personal, ya que se alejan hacia una ignota region de nuestra tierra para arrancarle muchos secretos que, en el orden cientifico permanecen aun descono- cidos para nosotros. Quiero hacer presente que esta comision se ha organizado por iniciativa del propio seiior coronel Pujato que la preside. En segundo lugar, siento una inmensa satisfaccion, como presidente de la Nacion, en hacer de čada uno de estos muchachos un hombre que parte para una empresa a la que voluntariamente dediča su vida y sus conocimientos. Hago tambien presente la inmensa satisfaccion que experimento al ver que entre tantos que piden para ir a Europa y a los Estados Unidos, hay algunos que lo hacen para sacrificarse por el pais. Les hago presente a estos muchachos que a! hacerlo, recuerden que las paginas de nuestra historia futura estan ahiertas para los nuevos heroes que quieren ofrendar su vida en el altar de la patria... Por esa razon es que, al despedirlos los felicito y tengo la absoluta segu- ridad de que han de salir triunfantes en la empresa que emprenden. Estoy tam¬ bien seguro, seiiores, porque conozco el temple de los argentinos que ellos han de cumplir no solamente la mision que se les ha encomendado, sino que haran mucho mas para satisfacer nuestros deseos de conocer y de tomar posesion efec- tiva de esos territorios que algunos nos disputan. Estas empresas son las que iran asegurando la posicion real de un territorio y como el tiempo es la mejor justicia que el mundo ofrece a los hombres, debe- mos esperar tranquilos, porque si ahora no nos recenocen lo que justicieramen- te nos pertenece, el poder progresivo de la Nacion y el tiempo iran fijando esas bases incontrovertibles de nuestro derecho. Nosotros tenemos acuerdos para no ocupar todavia con fuerzas estas regio- nes de la Antartida. Las expediciones cientificas argentinas que iran sucesiva y progresivamente ocupandola, seran la mayor fuerza que hemos de poner por ahora en nuestro territorio antartico. Esta expedicion ha de realizar el estudio necesario para llegar hasta el Polo Sur mismo, en forma progresiva y la Nacion ha de ir preparando los medios para que se pueda cumplir en forma efectiva esta dificil mision. Seiiores: Partan sabiendo que el corazon de los argentinos los acompana y los acompanara permanentemente en su mision. Nosotros cumpliremos estrictamente nuestros compromisos. No sabemos si los que se han comprometido tambien lo haran, pero seiiores, lo que si sabemos es que tenemos la permanente y absoluta decision de obrar en esa region , de acuerdo con nuestros derechos y con nuestras posibilidades. Eso lo haremos con toda la energia de la Nacion, en este y en cualquier otro momento, en defensa de la soberania de su territorio y de sus derechos. La palabra del Presidente de la Nacion fue interrumpida frecuentemente por los aplausos que le tributaron los presentes. La banda del Regimiento Motirizado Buenos Aires, ejecuto el Himno Nacio¬ nal, que fue coreado por las asistentes a la ceremonia y acalladas las notas de la cancion patria el jefe del Estado y su esposa se despidieron del coronel Pujato y de inmediato se traslado a la darsena en espera de la partida del buque. Koledar Svobodna Slovenija za leto 1951 lahko kupite na sledečih krajih: 1. Pisarna Društva Slovencev, c. Victor Martinez 50; 2. Časa Boyu, Olazabal 2336; 3. Santeria y Papeleria "Santa Julija", Victor Martinez 39; 4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al- varado 350, Ramos Mejia; 5. Slovenska hiša na Blanco En- calada 149, Villa Martelli; 6. Ivan Žnidar, brivski mojster, "Los Alpes" - Drysdale 5614, Carapachay. 7. Janez Lužovec, Brovvn 423, Quilmes. 8- Homan Pavle, Temple 2147, Munro, FCNGB. CENA KOLEDARJU 32 PESOV. Vzpodbudne besede predsednika generala Perona članom prve argentinske znanstvene ekspedicije na pot v Antarfido V ponedeljek je odpotovala iz Buenos Airesa v Antartido prva argentinska znanstvena ekspedicija. V pristanišču se je od nje poslovil sam predsednik re¬ publike GENERAL PERON z GOSPO SOPROGO ter je imel nanjo vzpodbuden nagovor, v katerem je med drugim naglašal: “Gospodje! Hotel sem osebno priti k Vam po slovo. Prišel sem z željo, da vsakemu posameznemu članu ekspedicije izrečem prisrčno besedo v slovo, kakor tudi vsem skupaj, ki sedaj odhajate v daljnja še neznana področja naše zemlje, da odkrijete še velike tajnosti, ki bodo služile znanosti. Iniciativo za to znanstve¬ no ekspedicijo je sprožil polkovnik Pujato, ki jo tudi vodi. Kot predsednik naroda čutim tudi brezmejno zadoščenje ko vidim, da vsak od teh mladeničev postavlja zrelega moža, ki za ta veliki podvig prostovoljno daje na razpolago svoje življenje. Prav tako imam neizmerno zadoščenje ob dejstvu, da so v času, ko marsikdo hoče potovati v Evropo ali pa USA, marsikateri, ki se žrtvujejo za domovino. Vsem prvim postavljam za vzgled te idealne mladeniče, ki izpričujejo, da so strani naše bodoče zgodovine še odprte za nove junake, ki žele svoje življenje položiti na oltar domovine. Ob slovesu zato vsem čestitam na tej odločitvi in sem popolnoma prepričan v uspeh te naloge. Vem, da sleherni ne bo samo izpolnil svoje naloge, temveč mnogo več, da bomo spoznali in prevzeli v dejansko posest ta področja, katera nam nekateri osporavajo. S takim delom si bomo zagotovili realno pozicijo go¬ tovega področja, čas je najboljša pravičnost, ki jo svet nudi lahko človeku. Mirno moramo čakati. Če nam danes ne priznavajo, kar po vsej pravici pripada nam, bosta napredujoča sila naroda in čas utrdila te nepremakljive osnove na¬ ših pravic. Imamo dogovore, da s silo še ne zasedemo področij Antartide. Argentinske znanstvene ekspedicije, ki bodo postopomo odhajale tja, jo bodo zasedale in bodo zaenkrat najmočnejša sila, ki jo bomo postavili na našem antartičnem področju. Ta ekspedicija mora preučiti načrt kako priti do samega Južnega pola. država pa mora pripraviti sredstva, da se bo lahko izvršila ta težka naloga. Gospodje, potujte z zavestjo, da vas spremlja in vas bodo vedno spremljala argentinska srca na vaši poti. Točno bomo izpolnili svoje obveze. Ne vemo, če bodo isto storili tudi ostali, ki so to obljubili. Toda, gospodje, to kar vemo, je, da moramo delovati stalno in s popolno odločnostjo v tem področju, v skladu z našimi pravicami in našimi možnostmi. To bomo naredili z vso odločnostjo naro¬ da in države v tem, kakor v kakršnemkoli drugem trenutku v obrambo suvere¬ nosti svojega ozemlja in svojih pravic. Besede predsednika generala Perona so vsi navzoči prekinjali z odobrava¬ njem in vzklikanjem. Takoj nato pa je godba motoriziranega polka Buenos Aires zaigrala narodno himno. Vsi navzoči pa so jo peli. General Peron in njegova go¬ spa soproga sta se poslovila od polkovnika Pujata, ladja pa je nato začela za¬ puščati pristanišče. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. II. 1951 Poziv in prošnja IZ TEDNA V TEDEN Redko se še spomnimo na čase, ki smo jih preživljali v begunskih taboriščih v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Težka so bila tista leta zaradi sploš¬ nega pomanjkanja vsega, kar je člove¬ ku potrebno za vsakdanje življenje, tež¬ ka zaradi stradanja, ki je vladalo v neka¬ terih taboriščih, težka zlasti zaradi po¬ polne negotovosti, v kateri smo se na¬ hajali. Nihče od nas ni vedel, kaj bo z nami; ali se nam bodo še kdaj odprla vrata v svet in v novo življenje. Slutili smo in tudi upali smo, da bomo nekam le šli, nismo pa vedeli, ne kdaj, ne kam bomo šli. Zato je bil naš reden in vsak¬ danji delež žalost in zaskrbljenost. V takih razmerah nas je silno razve¬ selila vsaka sočutna in tolažilna bese¬ da, vsako pismo, ki so nam ga pisali sorodniki, znanci, poznani in nepozna¬ ni prijatelji iz Amerike, Švice in dru¬ god. In kakšno veselje nas je prevzelo, ko smo od Lige iz USA, ali od drugih dobrotnikov iz Amerike in Švice dobili paket z obleko, s perilom, z živežem in mnogimi drugimi dobrotami! Tak do¬ godek je bil praznik za družino, ob tem se je razgibala vsa baraka, “še so do¬ bri ljudje na svetu, ki na nas niso po¬ zabili”, tako smo govorili, n a tihem pa smo si želeli, da bi se na nas še in še spomnili. Pa vse to je minilo. Dvignili so ta¬ boriščno rampo in nas spustili v svet- da zopet začnemo novo življenje. Na vse strani sveta smol odšli in, hvala Bo¬ gu, povsod smo se dobro znašli. Ni nam slabo in zato smo že pozabili na tabo¬ riščna leta, kakor da so z našim odho¬ dom v svet taborišča sploh pfenehala obstojati. In vendar še vedno čaka v tabori¬ ščih v Italiji nad 4000 naših rojakov, še vedno stoji leseno mesto Spittal na Ko¬ roškem, kjer goji okrog 500 slovenskih beguncev upanje, da bodo vendar šli za nami, še vedno trpe pomajkanje na¬ ši begunci v Nemčiji. Tistim, ki so še razmeroma mladi, zdravi in delazmožni ) bo preje ali malo pozneje uspelo, da se bodo preselili pre¬ ko morja in si ustvarili nove domove. Toda v slovenski begunski množici v Evropi pa je tudi zelo, zelo veliko ta¬ kih, ki ne morejo imeti in tudi, nimajo prav nobenega upanja, da bi mogli odi¬ ti preko morja. Nobena država jih ne sprejme. V tej nesrečni množici so zla¬ sti stari in onemogli, so vojni invalidi, slepci, pohabljenci, neozdravljivi tuber¬ kulozni bolniki itd. Pomanjkanje trpe. Zapuščeni so in pomoči nujno potrebni. Liga v Severni Ameriki je sicer neutnudno na delu. Izredno mnogo skrbi posveča tem revežem, zlasti onim, ki še imajo možnost emigracije. Posamez¬ ni slovenski duhovniki, ki so še ostali v Nemčiji, Italiji in Avstriji, se trudijo zlasti n a karitativnem polju, da poma¬ gajo tem revežem. Mi v Argentini ne smemo stati ob strani. Poslanstvo naše emigracije nam narekuje, da niti za trenutek ne sme¬ mo pozabiti na dolžnosti, ki jih ima¬ mo. Ena teh dolžnosti je, da storimo Iz svobodnega sveta USA: Herbert Hoover, edini še živeči biv. predsednik USA se je pred dnevi v svojem govoru predvsem zavzemal za še večjo ameriško oborožitev v zraku in. na morju, za obrambo Formoze, Fi¬ lipinov in Japonske z vsem razpoložlji¬ vim ameriškim orožjem, za vzpostavi¬ tev druge letalske obrambne črte na Atlantiku, Pacifiku, Indijskem in Sre¬ dozemskem morju. Hoover je proti te¬ mu, da bi Amerika kar na veliko poši¬ ljala svojo vojsko v Evropo, dokler ev¬ ropske države same ne bodo začele ma¬ lo odločneje in uspešneje organizirati svoje obrambe in se ne bodo samo za¬ našale n a ameriško vojsko, če bi pa ZSSR Evropo napadla, mora USA pro¬ ti njej uporabiti vse svoje orožje. Konč¬ no se Hoover zavzema tudi za podelitev popolne neodvisnosti Japonski in Zahod¬ ni Nemčiji. USA in Japonsko sta se sporazumeli za sklenitev medsebojne obrambne zve¬ ze. Ameriška vojska bo na Japonskem lahko tudi v bodoče imela svoja opo¬ rišča. Tudi razgovori za sklenitev mi- rcvne pogodbe z Japonsko so po izjavi Johna Fosterja Dullesa ugodno potekali. Ameriška vlada je sovjetski vladi po¬ slala novo noto z vrnitev 672 ladij, ki jih je ZSSR prejelal od USA med drugo svetovno vojno. Med USA in Španijo se vedno bolj utrjujejo prijateljske zveze. Novi am. veleposlanik Stanton Griffis bo po pri¬ hodu v Madrid takoj začel s špansko vlado razgovore za sklenitev nove trgo¬ vinske pogodbe med Španijo in USA. Tej bo sledila prijateljska pogodba med obema državama, kar bo predstavljajo prvo osnovo za vključitev Španije v blok atlantskih držav. Finletter, drž. tajnik za letalstvo je odpotoval na Bližnji Vzhod. Njegovo potovanje je v zvezi z vzpostavitvijo ve¬ rige ameriških letalskih oporišč v drža- vse, kar moremo, da pomagamo našim sobratom v Evropi. Društvo Slovencev v Buenos Airesu Vas je že nekajkrat pozvalo, da bi do¬ prinesli svoj delež pri pomoči sloven¬ skim beguncem v Evropi. Doslej po¬ sebnega odziva ni bilo. Na podlagi po¬ ročil, ki jih je društvo prejelo iz Ev¬ rope, se je odločilo, da znova z vso res¬ nostjo podvzame to akcijo. Poročila zla¬ sti o tistih, ki radi starosti, onemoglo¬ sti ali bolezni ne bodo mogli emigrira- ti, so nadvse žalostna. Njihov položaj je tak, da ne smemo oklevati. Zato odbor Društva Slovencev prosi in poziva vse Slovence v Argentini: Darujte staro, pa vendar dobro ohra¬ njeno obleko, darujte perilo in obutev! Prispevajte zlasti v denarju. Še tako majhem doprinos bo dobrodošel. Vsak pa, ki zmore kaj več, naj stori svojo dolžnost! Vse darove v obleki ali denarju spre¬ jema pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50 v Buenos Airesu. Slovenski tisk v Argentini ‘‘Svobodna Slovenija” bo v bodoče objavljala pregled slov. tiska v Argen¬ tini. Zato prosimo vsa uredništva in za¬ ložbe, da pošiljajo upravi našega lista po 1 izvod vsake publikacije. “Duhovno življenje” februar 1951, XIX. letnik: postna številka je to in kot pravijo uredniki, “dejansko skoro vsa govori, pod raznimi vidiki in na razne načine, o vrednosti življenjskega duhov¬ nega boja’’. Prinaša pa globok članek našega škofa dr. Rožmana “Z Marijo skoz življenje” ter njegovo postno mi¬ sel “Glejte, v Jeruzalem gremo”, član¬ ke so prispevali šeM. R. “Pomagal mu je nesti njegov križ”, dr. F. Gnidovec “Po- men zakramentov” ter “Jagnje božje”, ki odjemlješ grehe sveta”, dr. Odar “Borba v življenju”, dr. Ahčin “Prvi za¬ četki socialnega katolicizma”, dr. T. De¬ beljak prevod odlomka iz Galvezovega romana “Miercoles santo” ter “Versko kulturni pomen škofijeloškega okraja”. Prozo je napisal N. Zemlak, s pesmimi pa sodelujejo Gregor Mali, B. Budnik ter Janko. Posebno zaglavje je posve¬ čeno Očetom in materam (dr. Hanželi- čev članek Strogost pri vzgoji) ter Fantom in dekletom. Izčrpen je Pre¬ gled po katoliškem svetu, prav tako je tudi mnogo novic iz domovine in iz živ¬ ljenja med slov. emigranti. Številki je priključen tudi posebni del Katoliški misijoni, obravnavajoč predvsem slov. mis. postajanke v Indiji ter pomen in veličino svetniškega škofa Barage. Kot priloga je izšla 2. številka “Božjih ste¬ zic”, lista za naše malčke. Slovenska beseda, december 1950, I. letnik: s to številko, ki smo je prejeli začetkom februarja zaključuje revija svoj prvi letnik, čemur je posvečen zla¬ sti uvodni članek “Ob koncu leta”. S članki sodelujejo K. Škulj “Božična prošnja, ” Šepčev “Domače šege in na¬ vade", s prozo Andrej Nikolajev, Ivo Zaleški, Lojze Novak, K. Š., s pesmimi pa D. Jošt, F. Kolarič, Mirko Kunčič, Mirko Geratič. članek o zdravstvu je napisal dr. A. B. Družabna pravda, januar 1951, štev. 41, IV. letnik: uvodni članek ‘Naše le¬ to” (France Žužek) poudarja obletnico dveh velikih okrožnic Rerum novarum in Quadragesimo anno ter vlogo in de¬ lež ‘‘Družabne pravde” pri delu v bo¬ dočnosti. Iz knjige msgr. dr. J. Jagodi¬ ca o nadškofu Jegliču je ponatisnjen od¬ lomek z naslovom “Slovenski Ketteler — Nadškof Jeglič in Rerum novarum” Posvečevanju nedelj in praznikov je na¬ menjen članek “Cesarju, kar je cesarje¬ vega, in Bogu, kar je božjega...” Vsebi no izpopolnjuje Pismo Franceta Divjaka uredništvu, obravnavajoče vse pereče probleme neposredne bodočnosti, ter re¬ portaža o Učiteljih in učencih na štu¬ dijskem tečaju Družabne pravde v Ra- mos Mejia. vah Bližnjega vzhoda in v Afriki proti ZSSR in njenim satelitom. S temi nalo¬ gami je odpotovala v Maroko že skupi¬ na ameriških let. strokovnjakov. Glavna skupščina ZN je z 48 glasovi zavrnila sovjetski predlog, naj bi ZN proglasile USA kot napadalko n a kom. Kitajsko. * KANADA: Vlada je objavila triletni načrt za oborožitev Kanade. Stroški za obožitev so preračunani na 5 miljard dolarjev. Kanada bo priskočila Evropi na po¬ moč v primeru sovjetskega napada s 7.000 ( letalci. BRAZILIJA: Zavod za ugotavljanje javnega mnenja sporoča, da se je 55.8% Brazilcev, katere je ta zavod vprašal za mnenje, izjavilo za nevtralnost v bodo¬ či svetovni vojni, 35% jih je za sodelo¬ vanje z zavezniki, 0,003 za sodelova¬ nje s Sovjeti in 0.02 za izpolnitev vseh obveznosti ZN. 7.7% se pa ni hotelo izja¬ viti. tinsko vlado za nadaljevanje pogajanj za obnovo uvoza mesa iz Argentine v Anglijo. Zadnja gripa je v Angliji zahtevala nad 7.000 smrtnih žrtev. ITALIJA: Odstopu poslancev Cucchi ja in Magnanija slede dan za dnem no¬ vi komunisti, ki se ne strinjajo z mo¬ skovsko linijo KP Italije. Tako so pri¬ čeli v glavnem odstopati vodilni borci iz okupacijske dobe ter nekateri javni delavci. Govori se o pripravah ustano¬ vitve samostojne ital. KP. Komunist Secchia, eden od vodilnih sodelavcev Togliattija, je preko Brennerja odpoto¬ val v Moskvo na poročanje. ŠPANIJA: S ponovno odobritvijo UNO glede obnove diplomatskih zvez s Špa¬ nijo, so se odnosi med Anglijo m Špa¬ nijo precej ohladili, kot javlja Reuter, kajti Franco je takoj .uvodoma zahte¬ val vrnitev Gibraltarja. NOVI KRVAVI BOJI NA KOREJI ANGLIJA; Velika stavka londonskih pristaniških delavcev je bila te dni kon¬ čana, ko se je 1400 delavcev vrnilo na delo, nato pa še ostali. V stavki so bili tudi delavci v Manchesttru in Liver¬ poolu. Tako vlada kakor tudi predstav¬ ništvo pristaniškega sindikata sta štrajk proglasila za delo komunističnih rovar¬ jev, od katerih jih sedem že sedi v za¬ poru. Deakin, gen. tajnik sindikata transpornih delavcev, je izjavil, da so na neki ladji, ki je prišla iz Neaplja, dobili original navodil delavcem, kako izvajati sabotažo in nadaljevati s štraj- kem. Maurice Webb, angl. prehranbeni mi¬ nister, je bil prejšnji teden predmet naj¬ hujših napadov združene opozicije v parlamentu zaradi silnega pomanjkanja mesa. Konservativci in liberalci so v svojih kritikah zavožene prehranbene akcije sed. soicalistične vlade navajali, da dobivajo Angleži sedaj tako neznat¬ ne količine mesa, kakor se to ni zgo¬ dilo še nikdar v angleški zgodovini. Webb se je v parlamentu sicer rešil z 8 glasovi večine, toda pod pritiskom celokupnega angleškega javnega mne¬ nja je moral kloniti in zaprositi* argen- Na Koreji so se boji v zadnjih dneh raztegnili skoro na vse boji¬ šče. Napredovanje zavezniških ar¬ mad se je radi nenadne komuni¬ stične protiofenzive na srednjem delu bojišča ustavilo. Komuniste podpira pri njihovih srditih napa¬ dih močno topništvo ter številne oklepne enote. Zavezniki so se ra¬ di tega umaknili za nekaj kilomet¬ rov na svoje prejšnje položaje. Južno korejski oddelki so se pa nepričakovano izkrcali pri Wonso- nu na sev. korejskem področju. Ameriška letala, topništvo in ok¬ lepni oddelki so neprestano v akci¬ ji in povzročajo komunistom stra¬ hotne izgube. Vrhovni poveljnik zavezniških vojska na Koreji general Mac Ar¬ thur je te dni znova obiskal boji¬ šče. Po vrnitvi je dejal, da še dol¬ go ni misliti na ustalitev bojišča. Glavna naloga zavezniških vojska je sedaj samo ta, da sovražniku z vsem razpoložljivim orožjem povz¬ ročajo čim več izgub, tako, da bo¬ do oslabili moč njegove napadal¬ nosti. t ,r Ali se politika podpiranja brez profiuslug sploh še da zagovarjati!" SE SPRAŠUJE “L E ' M O N D E” “Z BOGOM NAJ SE NA NOVO RODI SVOBODA SVETU” Abraham Lincoln II. Podobno kot ameriški listi so tudi ne¬ kateri francoski prinesli obširne član¬ ke. Tako pravi vodilni list ‘Le Monde” med drugim: ‘‘Ali je res, kar trdi Tito, da namreč ameriška pomoč Jugoslaviji ne bo ve¬ zana na nobene pogoje? Ali se takšna politika podpiranja brez protiuslug sploh še da zagovarjati?... Kar se ti¬ če suše, na katero se režim neprestano sklicuje, ko hoče pojasniti nevarnost splošne lakote, je treba priznati, da je bila res izvanredna.. . Vendar pa je Jugoslavija pred vojno pridelala dosti za svojo uporabo in če tega danes ne more, ni temu kriva samo blokada vzhodnih držav. Ali ni sedaj nastopila priložnost, da se pokaže na nekatere zablode v režimu, ki so hude narave, tako n- pr. odstranitev strokovno izo¬ bražene plasti ljudi, ki so nekaj razu¬ meli o kmetijstva, tehniki in trgovini? Pomoč, ki jo dajejo sedaj Jugoslaviji, naj ne postane lažnjiva igra, s katero bodo drug drugega varali. Ne sme se namreč ponoviti škandal, ko je po za¬ slugi UNRRA ravnatelja, ki je bil ko¬ munist, UNRRA pomoč postala orožje, s katerim si je Ljudska fronta marša¬ la Tita utrdila oblast.” . “Za to pomoč se Tito leta 1945. ni zahvalil”, ugotavlja “L’Epoque”, pač pa se je sedaj znašel — sicer pozno — in povedal nekaj besed. “Kako čudovi¬ ta je vendar prikazen Tita, ko se nizko klanja USA in zahvaljuje za 430 mili¬ jonov dolarjev podpore preko UNRRA! Takrat ni našel niti ene besede, pač pa je poslal svoje letalce, da so sestre¬ ljevali ameriška civilna letala,” pribija ‘‘L’Epoque”, in nadaljuje: “Takrat je poslal svoje agente, da so zapečatili amer. inf. pisarno v Beogradu, o kate¬ ri je on sam dejal, da “je za varnost državne nevarna”. Balkanski dopisnik ‘Le Monde” M. Marceau pa pravi: Da bi ga na zapadu sprejeli (Tita namreč), je “sklenil sto¬ riti nekaj, kar bi ustvarilo ugodno raz¬ položenje, njega bi pa čim manj stalo. Režim bi ostal to, kar je, le v nekaj manjših stvareh bi popustil in tako na¬ metal peska v zapadne oči.” “Basler Nachrichten” pa ugotavlja¬ joč vzroke gospodarske krize v FLRJ in sprašujoč Amerikance, kakšen je njih cilj pri tako velikodušni pomoči, trdijo: “Na podlagi dosedanjih slabih izkušenj smemo namreč trditi, da se lahko zgodi, da bo amer. pomoč šla v prid zloglasne tajne policije, višjih drž. in strankinih uradnikov ter oficirjev, medtem ko bodo malomeščani in kmetje še naprej gladovali in bodo tudi ječe in konc. taborišča še naprej polna”. Za¬ ključujejo pa svoj članek “B. Nach¬ richten” takole: ‘‘Ni prav trditi, da je v Jugoslaviji izbira samo med Titom in Moskvo. Alternativa se glasi: Ali Tito ali svoboda potlačenih jugoslovanskih narodov!” Dopisniku dunajske “Die Presse”, ki je prepotoval vso Jugoslavijo, pa je vi¬ sok funkcionar CK KPJ dejal med dru¬ gim: “Nikar ne mislite, da je eksperi¬ ment, ki ga sedaj delamo z zahodom, morda uspeh zahodnega vpliva na nas. Mi nimamo prav nobenih utvar glede iskrenosti sočutja zapadnjakov z nami. Nikoli pa nismo prikrivali želja,, da na¬ vežemo gospodarske stike tudi s kapi¬ talisti. Ljenin sam nas je tako učil in tudi tako delal. Navzlic vsemu, kar vi¬ dite in čujete, ostane Jugoslavija komu¬ nistična država”. Tudi nemški list “Die \Velt am Sonn- tag” je poslal dopisnika na ogled Jugo¬ slavije. Lakota grozi kmetu, ne delav¬ cu in tudi n e uradniku, pravi ta dopis¬ nik. Podrobno opisuje številne komisi- ARGENTINA Na letališču v Buenos Airesu so prejš¬ nji četrtek preizkusili prvo letalo na raketni pogon “Pulqui II”, ki ga je v celoti izdelala argentinska letalska in¬ dustrija v Cordobi. K poizkusnim va¬ jam so prišle ugledne argentinske vo¬ jaške in civilne osebnosti. Navzoč je bil- tudi sam predsednik republike general Juan D. Peron. Po njegovem prihodu na letališče je znani nemški letalski strokovnjak, ki je izdelal načrte za le¬ talo na raketni pogon, dr. Kurt Tank, psjasnil predsedniku generalu Peronu vse značilnosti novega letala, nato je pa oblekal posebni letalski dres in se¬ del v letalo. Dr. Kurt Tank je z leta- ! lom izvedel vrsto najdrznejših poletov nad samim letališčem in nad Buenos , Airesom, tako je n. pr. letel s hitrostjo j 1.000 km na uro samo 25 metrov nad ' častno tribuno, na kateri je stal gene¬ ral Peron z ostalimi odličnimi osebnost¬ mi ,zatem se je pognal v višino več ti¬ soč metrov ter tam izvajal najdrznejše vaje, med poletom zvečeval in zmanjše¬ val brzino ter končno lepo pristal na le¬ tališču in letalo ob burnem ploskanju in vzklikanju množice mirno pripeljal pred predsedniško tribuno. K drznemu letalcu in letalskiemu strokovnjaku dr. Kurtu Tanku je prvi pristopil general Peron ter mu čestital, nato pa v govo¬ ru poudarjal vse njegove sposobnosti, ki jih je stavil v službo svoji novi do¬ movini Argentini. General Peron je na¬ dalje omenjal, da je argentinsko letal¬ stvo dosedaj izvršilo vse naloge, ki si jih je postavilo ter se bo sedaj lotilo ; reševanja novih problemov za še večji ; napredek argentinskega zračnega bro- dovja. Naglašal je tudi, da je bilo to le¬ talo zgrajeno izključno z argentinskimi i močmi in brez vsake tuje pomoči. Za predsednikom je govoril tudi le¬ talski minister. Dr. Kurt Tank je izdelano letalo na raketni pogon “Pulqui II’ izročil argen¬ tinskemu vojaškemu letalstvu. Banco Central de la Republica Argen¬ tina je te dni prejela 9.002 kg zlata, s katerim je Romunija delno plačala raz¬ no blago, ki ga dobiva iz Argenitne. Notranji minister Angel G. Borlenghi je pred dnevi časnikarjem izjavil, da se bodo pri volitvah leta 1952 argentinske j žene lahko prvič poslužile svojih j državljanskih pravic, ki so jih dobile 1 pod sedanjo vlado in volile, žene bodo postavljene tudi kot kandidatinje. V Buenos Aires bo 19. t. m. prispela angleška križarka “Superb”. V argen- 1 tinskih vodah bo ostala na prijatelj- a skem obisku do 26. t. m. V Martinezu pri Bs. Airesu je prejš- j nji četrtek umrl znanj nemški industrij- ; ski magnat Fritz Thyssen. Na Floridi v Bs. Airesu so polic, or¬ gani aretirali dve ženski, komunistični j agita torki, ki sta začeli trositi med promenadnike letake v zvezi z zadnjo železničarsko stavbo, katero so, kakor Jj znano, organizirali komunisti. Argentinska in brazilska vlada sta se dogovorili, da bo Brazilija vsak teden izvozila iz Argentine 2.500 ton mesa po /< ceni 7 cruzeirov za en kg. Ramon Franco, Julio Ruiz Alda, Juan 1 Manuel Duran in Pablo Roda so leta 1926 uspešno preleteli Ocean z letalom “Plus Ultra”. Polet so začeli v Španiji 1 :n ga zaključili v Buenos Airesu. Petin- j dvajsetletnico tega drznega letalskega podviga so prejšnjo soboto slovesno pro¬ slavile letalske oblasti v Buenos Airesu. je, ki hodijo od hiše do hiše in pobira¬ jo zadnje ostanke zaloge. Tako komu¬ nistični valpet pobira ljudem še tisto I malenkost, kar je po suši ostalo. Svoje poročilo zaključuje takole: ”Ko sem se nekje v globini Bosne poslavljal od se¬ stradanih kmetskih družin in so mi s solzami v očeh segali v roke, mi je eden izmed njih dejal z votlim glasom: Pri¬ dite spet, o le pridite, v štirih mesecih pridite pa boste videli, kako naše ljud¬ stvo umira od lakote...” K tej ameriški pomoči je podala svo¬ jo besedo tudi ‘Ljudska pravica 1 : ‘‘Na¬ šli pa so se tudi sovražniki neodvisno¬ sti naše domovine, ki so mislili, da je sedaj napočil njihov čas, ko lahko prič- no z izsiljevanjem... Tudi v Ameriki so nekateri listi poskušali s takšnimi praznimi nadami, čes sedaj se bo mo¬ rala Jugoslavija odločiti, na čigavi stra- ni je: ali na strani zahoda ali na stra- 'A ni vzhoda. Toda temeljito se motijo v svojih nadah. Kupovali bomo in pro¬ dajali, toda ne za ceno naše neodvisno- 1 sti, namreč zgolj blago za blago. Naj hočejo ali ne, tudi ti prenapeteži na za¬ padu, ki jim to še ne gre v glavo, se bodo morali prijazniti s tem.” Buenos Aires, 15. II. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz SOmenije^ “Vzorna" komunistična uprava. V Na- zarju v Savinjski dolini so bile v prejš¬ njih “reakcionarnih” časih velike ško¬ fijske žage, ki so rezale les iz gozdov verskega zaklada. Kakor ostalo cerkve¬ no premoženje, je tudi to veliko lesno podjetje zaplenila komunistična uprava in je vodstvo obrata zaupala seveda svojim ljudem. Obrat ima tudi svojo “ekonomijo”. Komunisti jo pa vodijo tako, kakor to delajo povsod, ker ne ču¬ tijo nobene odgovornosti za upravo s tujim premoženjem. In to so lepo poka¬ zali tudi komunistični strokovnjaki v tej ekonomiji. V ljubljanskem režimskem listu nam¬ reč beremo, da je uprava lesnega podje¬ tja v Nazarju lansko leto v mesecu juliju dobila iz Hrvaške 70 prašičev v zameno za rezani les. Ko so prašiči pri¬ speli v Nazarje si je enega pridržal ra¬ čunovodja podjetja, 10 bi jih pa mo¬ rala prevzeti ekonomija. Za ostale so bili mnenja, da bi jih bilo najbolje raz¬ deliti med delavstvo. Ravnatelj podjetja Tugomir Canjko se s tem ni strinjal in je odredil, da bo tudi’ ostale prašiče re¬ dila naprej uprava sama, po zakolu bo¬ do pa mast in meso razdelili med de¬ lavce. Pametna in dobra misel. Delavci so bili veseli, ker so bili prepričani, da bodo spet enkrat lahko ’’delili‘‘. Možje pa niso nič pomislili, da nimajo na raz¬ polago svinjakov. Prodno so jih našli se je 10 pujskov že naveličalo življenja in je poginilo. Vsaj tako so objavili. Med prevozom ostalih prašičev na biv¬ še Petkovo posestvo v Podvolovje nad Lučani jih je zopet nekaj poginilo. Še več pa v neprimernih svinjakih, v ka¬ terih so morale živali stati in spati na mokri stelji. (Kar 37!). Uprava lesne¬ ga podjetja se je zato odločila, da bo še preostale svinje prepeljala nazaj v Nazarje in je to tudi storila. Med pre¬ vozom je radi podhranjenosti in bolez¬ ni poginilo zopet nekaj prašičev in se je tako zgodilo, da je uprava imela de¬ cembra meseca od 70 prašičev samo še 11, ki so pa bili slabši, kakor julija me¬ seca, ko so jih dobili iz Hrvaške. Ljubljanski kom. tisk se sedaj vpra¬ šuje kdo bo odgovarjal za nastalo ško¬ do radi izgube najmanj 2.000 kg masti in 4.000 kg mesa, ki jo je utrpela za¬ gotovljena preskrba” in kje je bila te¬ daj ‘ljudska inšpekcija”. Velenjski in šoštanjski rudarji, ki imajo vsi “zagotovljeno” preskrbo so bili ves december brez mesa. Po “pla¬ nu” bi moral šoštanjski okraj sam pre¬ skrbeti zadostno količino mesa, je pa po časopisnih poročilih izpolnil svojo nalogo samo 36 odstotno. Ogorčeni ru¬ darji so se spravili na krajevnega ko¬ munističnega funkcionarja, ta pa je va¬ lil vso odgovornost na “višje” v Lju¬ bljani, od katerih da je zahteval manj¬ kajoče količine mesa, pa ga ni dobil. Med tem, ko so se komunistične veliči¬ ne prepirale med sabo radi odgovor¬ nosti za pomanjkanje mesa, so bile ru¬ darske družine in z njimi vsi ostali lju¬ dje brez njega. Še o birokraciji ali: Živali v Ljublja¬ ni imajo boljšo kri, kakor pa v Kam¬ niku. Okrajno podjetje MESO v Kam¬ niku v zadnjem času ni dostavljalo ko¬ ristnikom nobene krvi več. Pri klanju živali krvi niso več prestrezali v poso¬ de, ampak so pustili, da se je razliva¬ la po tleh. Ljudje, ki trpe pomanjkanje vseh mogočih živil, so protestirali. Upravnik se je izgovarjal, da nima za to primerne posode in da je že napra¬ vil dopis zanjo, posode pa še ni dobil. Škoda, ki tako nastaja, podjetje opra¬ vičuje z izgovorom, da prejema njihov prešnji odjemalec krvi, t. j. tovarna v Duplici, zdaj kri naravnost iz Ljubljane, za katero tudi pravi, dai je “boljša, ka¬ kor pa od živali, ki jih zakoljejo v Kam¬ niku.” “Zboljšanje” gostinstva v Grosupljem. Tudi v Grosupljem so se zganili, da bi dvignili turizem in nudili malo več u- dobja gostom in raznim potnikom. Za¬ to je krajevni “ljudski” odbor sredi Grosuplja dvignil gostilniško podjetje za eno nadstropje in v njem uredil dve sobi za tujce. Posrečilo se mu je dobi¬ ti za sobi celo pohištvo. Ko sta bili sobi popolnoma opremljeni, se je pa vanjo vselil član kom. krajevnega odbora. Potniki pa še nadalje lahko posedajo na klopi pred gostilno in na njej lahko prenočujejo, dokler jih ne pobere milič¬ nik in povabi n a "prenočišče” na svojo postajo. “Vse blagoslove Tebi, Ljubljana” je zapisal Ivan Cankar, ko mu je srce pol¬ nilo hrepenenje po njej. Pa je bila Lju¬ bljana tedaj tudi res lepa. Znana je bi¬ la povsod po svoji snagi in po svojih cvetličnih nasadih po. javnih parkih in hišah. Tako je bilo nekdaj. Tedaj, ko so bili na ljubljanskem magistratu “reakcionarni” liberalni, klerikalni ali socialistični župani, ki so imeli "pod sabo” svobodne in zadovoljne mešča¬ ne. Danes pa ni več tako. Tega ne trdi¬ mo kar tako brez osnove, ampak vse to je zapisano v ljubljanskih listih v prvi polovici januarja t. 1., kjer na vpra¬ šanje “Kakšne so ljubljanske ceste in ulice — nekdo popisuje sedanjo Ljublja¬ no takole in na postovljeno vprašanje odgovarja: “Ob suhem prah in smeti, ob dežju blato in brozga. Prebivalci Rožne doline pravijo, da bi ob dežju preko Tivolija moral voziti splav. Gra- blovičevo cesto so posuli z napačnim gramozom in je sedaj skoro neprehod¬ na. Kolodvorska ulica je ob dežju blatna brozga itd. Okrog šišenskih novih sta¬ novanjskih blokov je po cestah obilo slame, premogovega prahu, papirja in vsega, kar pada iz avtomobilov. Smeti se le radko kdaj usmili metla. Ni čuda, da se ob nalivih zamašijo kanali in celi predeli zajezijo z vodo. Tudi stanoval¬ ci odmetujejo vse n a cesto. In ko je za¬ padel prvi sneg, si dobil vode na glavo iz žlebov, če si že prej nisi zajel čevljev. Ni ulice v Ljubljani, v kateri bi bili žle¬ bovi celi, zato potnika osveži z nepri¬ jetno prho skoro vsaka druga hiša. Več kot polovica ulic nima imen, nikjer ni tablic in v bližini Evrope se še vedno blesti napis "Franc Stupica, zaloga že¬ leznine,” n a Tyrševi cesti pa z veliki¬ mi črkami “Karel Prelog” itd. V Lju¬ bljani je 6 javnih ur. Pravijo, da česar' ne zmeša tramvaj, zmešajo pa ure”. Tako je po ljubljanskih ulicah sedaj pod komunističnim mestnim “ljudskim” odborom. V goriških hribih je v zadnjem času zapadlo toliko snega kot ne že v zad¬ njih sto letih. Zato je bilo letos sploš¬ no v Alpah toliko žrtev plazov. G. Ciril Drekonja, bivši župnik v Prvačini, je hudo zbolel. V slovenskem Alojzijevišču v Gorici je letos 39 gojencev. Za več dijakov ni prostora, ker je poslopje delno zasedla it. vojaška oblast. Slovenski otroški vrtec sel je preselil v ulico Croce. V Gorici je izšla v ofarskem duhu pi¬ sana 150 strani obsegajoča knjiga "Be¬ neška Slovenija”. Lanska suša se je na Primorskem končala z zaporednim dvomesečnim de¬ ževjem. Dr. Avgust Sfiligoj je bil pred beneš¬ kim prizivnim sodiščem popolnoma o- proščen kazni 30. letnega zapora, v koliko ga ni že prestal, na katerega ga je meseca decembra 1941. leta obsodilo v Trstu izredno fašistično sodišče pot pretvezo, da je deloval proti koristim BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE Prihod novih Slovencev. V ponedeljek, 12. februarja t. 1. je prispel iz Londona v Buenos Aires g. Ivan Oblak, ki ima tu svojo nevesto Francko Božnar v Ra- mos Mejia. Družinska sreča. V soboto, 10. februar¬ ja t. 1. je bil krščen v! San Martinu An¬ drej ček, sin Franja Hrovata in njegove gospe Marte, roj. Langus. Jože Žirovnik in Julka Fajdiga v Ramos Mejia sta prav tako dobila sina Blaža. Čestitamo! FLORIDA Naša farna cerkev bo znotraj kmalu končana. Vsa dela trajajo že 7 mese¬ cev. Do Velike noči bodo odre že lahko odstranili in nova hiša božja bo zable¬ stela v vsej lepoti. V srednji ladji pri¬ jazno zre na vernike naša Brezjanska Marija z Jezuščkom v naročju, umetno vdelana v steklo v barvah, z nasprotne¬ ga okna pa prosi za nas nad svojim oltarjem vodja sv. begunske družine v Egipt sv. Jožef. Obe okni smo napra¬ vili Slovenci in je dela izvršil umetnik A. Estruch v Buenos Airesu. Obe po¬ dobi sta bili blagoslovjeni pri zadnji sv. uri dne 1. februarja- zvečer ob šte¬ vilni udeležbi Slovencev. To bo trajen spomin prihoda in bivanja naših roja¬ kov v Argentini. Na Svečnico sta v naši cerkvi skleni¬ la zakonsko zvezo g. Lojze Dragaln, do¬ ma iz Mirne peči na Dolejskem in gdč. Darinka Jereb iz Krtine pri Dobu. Na¬ slednjega dne pa je bila srebrna poroka g. Rudolfa Kovača in njegove gospe Neže. Po kratkem nagovoru g. kaplana Avguština sta ponovila zvestobo do zla¬ te in demantne poroke, če Bog da. Na¬ if. države, ko je branil naravne pravi¬ ce slovenske manjšine v Italiji. Umrli so: Helena Umberger, roj. Pe¬ tek v Ljb., Terezija Urbančič v Ljb., Ivan Senger, miz. pom. v p. v Ljb., Stan¬ ko Pečnik v Kočevju, Marija Vučak v Vitanju, Danica Natek, roj. Senica v Šoštanju. Ignacij Trampuš, avtotaksi na Jesenicah, Josip Mahnič v Povirju pri Sežani, Janko Tušek, stud. vet. v Radovljici, Jože Poljšak, gost. pri “Vrh¬ ničanu” v Ljb., Janez Jeran v Beri- čevem, Ivan Fajdiga v Ljb., Pavla Ma¬ ček, roj. Smrekar, vdova po mesarju in gostilničarju v Šmartnem pri Litiji, Amalija Kronovšek v Braslovčah, Ana Trampuš, roj. Kopač v Preski, Ing. Vik¬ tor Novak v Ljb.,, Mai-ija Arnes, učit. v p. v Slovenj, gradcu, Anton Šmitek, ravnatelj tovarne Plamen v p. in biv. predsednik konzumne zadruge v Kropi, Franc Šerdoner, jetniški paznik v p. v Celju, Ana Vipotnik, roj. šilujanova v Celju, Ivan (jresnovec, gradbeni delo¬ vodja v Ljb., Frartc Lasnik v Žalcu, Ra- divoj Korene, upokojeni tisk. srojnik v Brežicah, Ivan Cencelj v Ljb., Ludvik Keše, rudar v Krmelju, Jože Debevec, vrvar v Borovnici, Jože Elsnik, pos. pri Sv. Petru pri Mariboru, Albina Čufar na Jesenicah, Franc Majželj, pos. v Bi¬ strici pri Rušah, Franc Knez v Tržišču na Dol. in Francja Kos, roj. Lodes v Ljb. ša dekleta so pod vodstvom ge Ašičeve kar lepo pela pri maši. Zvečer pa je bila po lepi naši navadi prava “ohcet” pod trtami na vrtu jubilantov, kjer se je zbralo okoli 70 gostov, prijateljev in rojakov, da se družno povesele skupno s slavljencema, ki že 24 let živita v Ar¬ gentini. Na slavnost sta bila povabljena tudi oba slovenska duhovnika v Floridi g. svetnik Košmerlj in g. kapelan Avguš¬ tin. Bog živi slavljenca še na mnogo let. BARILOCHE SKUPINSKI IZLET NA CERRO CAPILLA Za pustne dni (4 in 5 februarja), je skupina slovenskih fantov iz Bariloč napravila dvodnevni izlet na Cerro Ca- pilla (2.200 m). Ta koničasta gora se iz našega mesteca prav lepo vidi in z Lopezom vred sestavlja značilno ozadje bariloških fotografij. Vendar je malo obiskana ,ker se razprostira med dve¬ ma jezerskima rokavoma in je za dostop potreben čoln. čeprav Capilla za alpi¬ nista ni nekaj izrednega, je vendar v turističnem smislu tura težje vrste. Ker ni nobenih nadelanih poti, pred¬ stavlja grmovje, pomešano z bambu¬ som jako nerodno oviro, tako da se mo¬ ra človek zlepa ali zgrda preriti skozi goščavo do goličav pod grebenom. Ni nikake planinske koče, torej moraš ta¬ boriti. Skoke, ki padajo v zadnjo kmi- no, je treba preplezati in pot na vrh vodi skozi strm snežni ozebnik. Zadnjo špico je treba spet plezati (II. težav¬ nostna stopnja). Vrh še ni imel svoje knjige, zato smo jo preskrbeli mi, ji pripravili primer¬ no skrinjico in ji napisali v španščini sledeče uvodne besede: “To knjigo so položili na vrh Cerro Capilla nekateri Jubilej preč. M. Terezije Hanželič V ponedeljek, dne 19. februarja slavi preč. mati M. Terezija Hanželič 75. dan svojega rojstva. S tem njenim življenj¬ skim jubilejem je zvezana dolga pot dela in uspehov na polju slovenskega šolstva in verskega življenja. Ko je po opravljenih šolah in redov¬ nih obljubah začela s svojim delom v redu šolskih sestra, je materina hiša njenega reda v Mariboru branila posto¬ janke slovenstva v tem delu Slovenije. Kot izvrstna šolska vzgojiteljica je v letih prve svetovne vojne kot prednica Marijanišča vodila zavodovo ljudsko šolo, obenem pa oskrbo za ves zavod, ki je imel tudi svoj srednješolski konvikt. Ob pokojnem prelatu A. Kalanu je z njenim sodelovanjem v Marijanišču našlo zatočišče mnogo tistih osebnosti in de¬ lavcev, ki so tedaj pripravljali novo do- do za Slovence po prvi vojni. V novi državi se je Marijanišče še bolj raz¬ mahnilo in delo v redu slovenskih šol¬ skih sestra se je razširilo po celi drža¬ vi. Iz Ljubljane je m. Terezija krenila v Zemun, kjer je postavila trdne teme¬ lje zavodom šolskih sestra v Zemunu in v Beogradu. Okoli hiš, kjer so bile šolske sestre so se zbirali Slovenci, po¬ kojni dr. Korošec se je pod streho za¬ voda v Zemunu počutil prav tako dobro, kakor v! Marijanišču v Ljubljani. Druga svetovna vojna je najprej za¬ trlo redovno delo v 'severnem delu Slo¬ venije, ki je prišel) pod Nemce. Delo ve¬ like modrosti je bilo, da je m. Terezija prenesla sedež vsega dela za red v Rim. Komunistični režim je v Sloveniji zatrl še preostale zavode, delo slovenskih šolskih sestra se je preneslo v tujino. Danes vodi m. Terezija redovne hiše v Italiji, Egiptu, Združenih državah in v Južni Ameriki. To je delo, ki zahteva ogromnih sil in požrtvovalnosti, zlasti v časih takih pretresov, kakor so šli ravno mimo nas. Iz skromne hišice v Rimu je znala m. Terezija organizirati in voditi to delo v tistih letih življenja, ko je že mnogim mlajšim dovoljen po¬ čitek. Ko se te dni spominjamo njenega ju¬ bileja, se kot bivši begunci v Italiji hva¬ ležno spominjamo pomoč i in gostoljub¬ ja, ki nam ga je nudila vsa leta begun¬ stva v svoji hiši, tako v kapeli, kakor tudi s svojo gostoljubnostjo. Med dru¬ go svetovno vojno je prav tako z vse¬ mi sredstvi podpirala naše visokošolce in pod njeno streho je našlo zatočišče mnogo dijakinj. Ko pregledujemo vse, to, kar je storila, moremo ugotoviti le, da je božji blagoslov v obilni meri ved¬ no nagrajal delo in napore m. Terezije. In to ji iz srca želimo tudi za bodoče! člani bariloškega planinskega društva, Slovenci po narodnosti, ki so se izognili vladi nasilja in samodržtva, ki danes tlači jugoslovanske narode in si našli nov dom v tem krasnem kotičku go¬ stoljubne in velike argentinske zemlje.” Izleta so se udeležili sledeči fantje: France Jerman, Davorin Jereb, Janez Duhovnik, Tonček Pangerc, Vojko Arko, Blaž Razinger, Slavko Adamič, Rudi Arko, Ciril Jereb in Miha Robinik. VA. Slovenci v Argentini HUGO WAST 58 6 /^ / «> D D DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. Resnična domovina Hindov ni zemlja, temveč — kasta. Čeprav je zemljepisno vzeto eno samo nedeljivo ozemlje, ni enotna pokrajina, temveč je zveza mno¬ go si nasprotujočih pokrajin, ki se med sabo bore in slabe. Predsodek o kastah je bil vedno glav¬ na opora tujcem pri vzdrževanju svoje oblasti v Indiji. Sredi XIX. stoletja je vstala krvava revolucija “cipajev”. Bilo je to milijon domačinov, vključenih v angleške vo¬ jaške enote, da bi varovali — brez dru¬ ge ^odškodnine kot mizerno plačo in košček uniforme — varnost dežele. Ime¬ novali so se v domačem ježiku “umei- dwards , kar je pomenilo: ljudje upa¬ nja toda njihovo upanje je šlo samo upa- ko daleč, da bi postali “feldvebel”, stop¬ nja, ki so jo dosegali po štiridesetih le¬ tih zveste službe . Čeprav so Hindi prezirali ‘cipaje”, ka¬ tere so smatrali za izdajalce zaradi za¬ služka, so bili vendar le prav ti leta 1857 že skoraj na tem, da svobode narod in ga napravijo neodvisnega. že nekaj časa prej so po vsem Hin- dustanu skriti agenti pripravljali okolje za nacionalizem, razdeljujoč med narod sveto rožo — sinji cvet, — sveto zname¬ nje za revolucijo, ki naj izbruhne ob naj¬ bolj pripravnem času. Priložnost se je nudila — leta 1857 —, ko je bila Zveza Vzhodne Indije raz¬ delila med ‘cipaje” nove modele pušk Enfield. Naboji za te puške so prihajali potopljeni v svinjsko mast, kakor so trdili nekateri, drugi pa v govejo. To je služilo za povod. Po budistični veri je krava sveta ži¬ val in pravi Hindu bo častil tudi njem pepel. Po drugi strani pa je — kot uči mohamedanska vera — prešič nečista žival. "Cipaji” budistične vere so se uprli, da ne bodo uporabljali teh pušk, kate¬ rih patroni so bili vloženi v kravjo mast; muslimani pa prav tako, ker — da je to' mast prešičja, — in se je ne bodo dotikali. Dva fanatizma sta se tako združila za eno revolucijo, častniki so ju hoteli pomiriti, toda cipaji so jih pobili, od¬ vrgli te puške, zažgali kasarne, se po¬ lastili obljudenih mest; toda z zločini najbolj divje vrste, po katerih je n. pr. postal zloglasen Nana Saib, so umazali sicer svetost zadeve. Revolucija je bila že na tem, da zma¬ ga. Da je propadla, imajo krivdo ne¬ kateri hinduški prvaki, ki so pomagali tujcem uničiti tiste, ki jih je zgodovi¬ na, katero 1 pišejo beli, imenovala “upor¬ nike”, ki pa se v zgodovini domačinov imenujejo vzvišeno “mučeniki”. Še vedno se spominja svet strahotne kazni, ki so jo Angleži prisodili “cipa- jem”: privezali so jih na odprtino svo¬ jih topov in jih izstreljevali ter so iz¬ trebili do zadnjega potomce Velikega Mongola. Ko je tako poginil zadnji potomec Ta- merlanov, ni bilo nikogar, ki bi imel pravico na indijski prestol. Toda ne za¬ radi tega je ostala Indija mirna. Osta¬ la pa je pomirjena prav do leta 1950, ko so Rusotatarji iz Samarkanda vdrli v Indijo in jo osvojili za Satanijo, ki je vedno koprnela po vladanju nad njo. Stiskani v svoji revščini in v vezeh zaradi svojih kast, so Indijci nenehno prosili svoje bogove, naj jim pošlje osvo¬ boditelja. V zadnjem desetletju XX. stoletja je nanovo vstalo upanje, kajti zvedelo se je, da v birmanski deželi živi neka pra¬ nečakinja Abu Bekra, sina Velikega Mongola. Bila je najlepša, najbogatejša in najpogumnejša princesa, kar jih je rodila Azija. ■ Ona je nanovo vzdignila zastavo upo¬ ra; z rdečim trakom čez čelo je pre¬ letela vso deželo od Himalajskih gora do rta Comorina, in od obale Indusa do stotih izlivov Gangesa, med zanjkami ruskotatarske policije. Zelo malo jih je bilo, ki so jo videli in še manj jih je vedelo o njej kaj do¬ ločnejšega kot to, kar se je prenašalo o njej skrivnostnega iz ust v usta; to¬ da 400 milijonov njenih sonarodnjakov jo je takoj priznalo, kakor hitro je ozna¬ nila o sebi: ‘‘Jaz sem tista, ki je bila oznanjena že šest stoletij: zadnja potomka Tamer- lana Džingiskana.” “Jaz vas bom osvobodila in moje ime je Mahta Baj!” Nekega dne pa se je razširila žalost¬ na novica, da je Mahta Baj ljubljenka Čira Dana, tujega vladarja, pozabila na svoje poslanstvo in svoj narod. Ne moremo popisati žalosti indijskega naroda, ko je videl, da je propadlo zad¬ nje njegovo upanje. Toda čisto nepričakovano so tajni agentje prestrašili ruskotatarsko polici¬ jo s tem, da so po vsem Indostanu za¬ čeli trositi “sveti cvet”. In na isti na¬ čin je bilo tisoč in tisoč Hindustanov pozvanih na en sam prostor in sicer v starodavno in zapuščeno mesto Sirsa. Indija je dežela izginolih mest: nekaj izmed njih je bilo nekoč tako velikih, kot so zdaj največja evropska mesta, pa so jih pokončale vojske in druge bi¬ blične nadloge, o katerih hrani Azija strahotno skrivnost: lakota, kuga, suša vsakih deset let, v katerih neizmerne reke spremne svoj tek, obsojajoč s tem na propast neizmerne cvetoče pokrajine. Sirsa je bilo tako mesto, iz katerega se je izselilo v množicah vse njeno pre¬ bivalstvo. Njihove marmornate palače, prepuščene zdaj živalim, opicam in ka¬ čam, so se rušile pod koreninami dre¬ ves, ki so se vjedale v skalnate temelje ali od raznih rastlin plezalk, ki so se ovijale okoli stebrov in jih razbijale, pa tudi od kapljic vode, ki se je stekala v njih mozaike in. jih razkrajala. Zadaj za ogromnimi zapuščenimi raxvaljenimi stenami, ki so delale vtis stare mogoč¬ nosti, so se zlatile še pozlačene kupole, v katerih so zdaj gnezdili seri, črne ro¬ parske ptice s plešastimi glavami. Morda je med temi stenami živel kakšen fakir, preživljajoč se od opoj¬ nih cvetov “mhova”, skrit pod kakšnim poveznjenim krovom. Nekega dne pa so te razvaline ožive¬ le, kakor polje kosti, o katerem govori prerok Ezekijel in se spremenile v o- gromno taborišče in v kovačnico, kjer n a j bi se skovala nova indijska svoboda. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. II. 1951 SLOVENCI Brazilija Zadnjo nedeljo v januarju smo doži¬ veli Slovenci 1 v Sao Paolo v Braziliji ve¬ sel in pomemben dogodek, ki nam bo ostal še dolgo v najlepšem spominu. Po treh letih ,odkar smo tu, smo imeli prvič slovensko mašo s slovensko pri¬ digo. Iz daljnje centralne Brazilije je pri¬ šel med nas g. prof. p. Luis Zver. Ško¬ da samo, da je prihitel tako nenadno, da se nismo mogli vsi zbrati in tudi vseh nismo mogli obvestiti o njegovem prihodu. G. profesor pa je bil 1 ravno na potovanju na službeno mesto in je pri¬ šel iz Ria de Janeiro. Na hitro nas je obvestil, da se bo za nekaj dni ustavil v Sao Paolo in nam naročil naj obve¬ stimo in zberemo razkropljene Sloven¬ ce. Ker je v Campinasu največ sloven¬ skih družin, smo sklenili, da bomo imeli tam sv. mašo. Kolikor nas je za to ve¬ delo, smo se odpeljali tja. Prevozili smo pot 100 km. V mestu je lep, velik sa¬ lezijanski zavod. Stoji že na rob« me¬ sta. V njem smo se zbrali vsi, kar nas je utegnilo priti. Sv. mašo smo imeli ob desetih in med njo smo prepevali slovenske nabožne pesmi. Nič nismo imeli vaje poprej in smo brez izšolanih pevcev kar dobro zapeli. Bilo je lepo in vse tako domače. Pravo doživetje je bi¬ lo, ko smo po treh letih zopet slišali slovensko . besedo, ki nam je zato še bolj segla do srca, čeprav se je g. p. Zver bal, da nam ne bo mogel dovolj razumljivo vsega povedati, ker že 19 let ni pridigal slovenskim vernikom. Pa je zelo lepo povedal vse. Po maši smo se malo pomenili. Kar precej nas je bilo. Strmeli smo, kako so zrastli ti fantje. Iz taborišča so od- Friierski salon "Vena" PRVI SLOVENSKI V BS. AIRES se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Trajna in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in oku¬ su. Cene solidne. Obiščite nas v Calle ERCILLA 6120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI - VENA POTOČNIK PO SVETU šli kakor otroci, sedaj pa so že tako postavni fantje. Res je škoda, da smo tako razkropljeni ' in si zato mladina bolj sama izbira poti. Zbrali smo se pri slovenski družini. G. Zver je nato obiskal še osebno Slo¬ vence v mestu in v okolici. Z družino Rožičevo, ki je več km oddaljena od me¬ sta in do tja ni prometnih zvez, smo se pa kar po telefonu pogovarjali. Popoldan je hitro minil in kmalu smo se začeli razhajati, zlasti tisti, ki smo imeli pred sabo še dolgo pot. G. Zver je odpotoval naslednjega dne ter se je z letalom odpeljal v 2.000 km oddaljeni Goiaz. G. Zveru smo za njegovo misijonsko delo med nami zelo hvaležni. Upamo tudi, da bomo Slovenci v Braziliji dobili vsaj enega slovenskega duhovnika v svojo bližino, saj jih tukaj misijonsko deluje osem. Vsaj radi mladih ljudi, ki rastejo in žive po sili razmer, v tovarnah in mestih, dostikrat v moralno nezdra¬ vem okolju. Slovencem v Argentini in po svetu pozdrav slovenskih družin iz Brazilije. V. M. Avstrija TABORIŠČE V SPITTALU SE PRAZNI Iz špitalskega taborišča je v zadnjih mesecih odšlo več transportov beguncev v razne države. Največ jih je odšlo v USA. Transporti so odhajali tako — le: V USA Dne 16. avgusta 1950: Viktor, Terezi¬ ja, Viktor ml., Marija, Greta in Milan Domines; Dne: 23. avgusta: Franc, Jožefa, Ana, Ivana, Marija, Jožefa, Franc, Martin in Kristina Krulic ter Frančiška Cerar; Dn e 30. avgusta 1950: Jožefa in Valt- raut Zimmerl; Dne 6. septembra 1950: Ludovika, Ol¬ ga, Marija, Judita in Elizabeta Anžič, Mimi Govše, Florjan, Marija, Cveta in Silvester Sekne, Franc, Marija in Franc Virant; Dn e 13. septembra 1950: Adolf, Slav¬ ka in Marija Kranjc, Marija Peterlin, Franc, Jožefa, Franc in Terezija Tominc ter Terezija Vavpot; Dne 3. oktobra 1950: Jože Kristanc, Franc, Ivanka in Jože Miklavčič, Jože, Frančiška, Frančiška ml. in Nikolaj Peč¬ nik, Rajko, Ana in Marija Safočnik; Dne 18. oktobra 1950: Peter, Helena, Peter Ing. Rozman, Franc Grdadolnik, Anton in Rozika Meglič; Dne 8. novembra 1950: Ivanka m Ma¬ rija Drobec, Frančiška, Albert, Ida in Srečko Mavec; Dne 23. novembra 1950: Josip, Ivana, Zalka in Andrej Hirschegger, Ivana in Anton Peternel; Dne 29. novembra 1950: Avguštin Ko¬ vač in Ivanka Remškar; Dne 6. decembra 1950: Tomaž Ma¬ lovrh. Dne 17. decembra 1950: Roman st., Roman ml., Hermina, Jurij in Marjeta Švajger, Franc, Ivana, Frančiška Cen- kar, Alojzij Jarem, Franc Jereb, Ana in Edvard Draksler, Alojzij, Olga in Alojz Lovšin; Dne 24. januarja 1951: Marjan Jako¬ pič. V KANADO: Dne 1. oktobra 1950: Ivan Šebenik; Dne 18. oktobra 1950: Bogomir Ma¬ lenšek; Dne 27. novembra 1950: Franc, Mari¬ ja ml., Božidar, Mirko, Tončka in Ani¬ ca Cerar. Smrt v taborišču. Dne 19. januarja t. I. je umrl od kapi zadet Alojzij Kle¬ men, posestnik iz Brezovice. Stanje v taborišču dne 31. jan. t. 1. Tega dne je bilo v taborišku še vedno 1095 beguncev. Najmočnejša skupina med njimi so še vedno Slovenci. V tabo¬ rišču jih je še vedno 446, za njimi pri¬ hajajo po vrsti Modžari, Hrvatje, K«si, Ukrajinci, Balti, Romuni in Srbi. POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI Bogata izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES ČASA B0YU OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) Za železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: Zah. Nem čija je dobavila FLRJ v smislu navo¬ dil iz Amerike 67.000 t moke. Iz Londona se je vrnil iz “zasebnega obiska” Milovan Djilas, propagandni mi¬ nister FLRJ. Vlada je uradno objavila, da ni njej nič znanega o tem, da bi se bivši češko¬ slovaški zun. min. Vladimir Clementis zatekel kot politični begunec na jug. ozemlje. Na. osnovi ankete, izvedene v Ame¬ riki, javljajo časopisne agencije, da je trenutno — po ameriškem javnem mne¬ nju — najbolj nevarna točka bodočega zapleta FLRJ. Korejska ponovitev na jug. ozemlju predstavlja vsekakor za¬ četek sovražnosti velikega obsega, ako že ne nove svetovne vojne. Kljub temu pa so povprečni Amerikanci mnenja, da ZSSR spopada ne bo riskirala niti letos in verjetno tudi prihodnje leto še ne. FLRJ pa je treba, nuditi vso potreb¬ no pomoč, da bo v tej borbi vzdržala, ako do nje pride. V Beograd je prispel podtajnik amer. zun. min. Perkins. Obiskal je Tita in Kardelja. Sreten Žujevič, leta 1948.. obtožen so¬ delovanja z Moskvo, pred nekaj mese¬ ci pa izpuščen kot skesan grešnik na svobodo, je postal ravnatelj institutta za gospodarska raziskavanja. SEDEJ ALOJZIJ čevljarstvo V Santos Lugares, Fr. Neiro 2371 se je preselil v Villa Libertad, Calle Castro 800 (Esquina Castro - Nueva) Colectiv No. 3 iz San Martina ali od “Las cinco esquinas”.. V Villa Liber¬ tad izstopiti 2 kvadra pred radijsko anteno. Društveni Oglasnik SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE KNJIŽNICE (Nadaljevanje.) 3. Ivan Zorec: Domačija ob Temenici. France Bevk: Stražni ognji. — Povest. Ivan Zorec: Beli menihi. — Povest iz prve polovice XII. stoletja. Prva knjiga: ustanovitev samostana. Matija Malešič: Izobčenci. — Povest. Ivan Zorec: Stiski svobodnjak. — Povest iz druge polovice XV. stoletja. “Be¬ lih menihov” druga knjiga: samo¬ stan ob kmečkih uporih. Jan Plestenjak: Lovrač. Ivan Zorec: Izganani menihi.—-Povest iz druge polovice XVIII. stoletja. Be¬ lih menihov” četrta knjiga: samo¬ stan ob razpustu. Metod Jenko in Viktor Hassl: Izum. France Bevk: Pravica do življenja. Jules Verne: (Anton Anžič) Južna zvez¬ da. — Dežela demantov. Stanko Cajnkar: Po vrnitvi. 21 KNJIG MOHORJEVE KNJIŽNICE: Fr. Pengov in dr. A. Ratajec: Poljudna kemija. Ivan Pregelj: Božji mejniki. — Povest iz Istre. Dickens Charles (— J. Vidmar): Božič¬ na pesem v prozi. — Božična prav¬ ljica o strahovih. Andre Lichtenberger (— Jožef Ovca): Moj mali Hlaček. Leopold Turšič: Tiho veselje. Slavko Savinšek: Grče. — Post. Bogomir Magajna: Primorske novele. Janez Rožencvet: Pravljice. Peter Doerfler (— Janez Pucelj): Mu¬ tasti greh. — Povest. Bogomir Magajna: Graničarji. D. J. IVeiser (— Janez (Franc) Pucelj): Vatomika. — Zadnji poglavar De- lavarov. S. K. podobirski: Iz svetovne vojske. •Tan Plestenjak: Bajtarji. Jakob Grčar: Preko morij v domovino. Marija Ahačič: čuda narave. Fr. Kotnik: Misijonar Jernej Možgan. 39 KOLEDARJEV DRUŽBE SV. MOHORJA, IN SICER: od leta 1896 do 1905, 1908—1912, 1934— 1916, 1918, 1920—1922, 1924—1933, 1936, 1937—1939, 1949—1951. (Bo sledilo.) Te dni bo razposlano vsem novona- seljenim rojakom v Argentini vabilo na vpis deležev za nakup Pristave v Moro- nu in za nakup hiše v Buenos Airesu, v kateri bodo prostori za vsa naša društ va. Pristava v Moronu bo služila vsem slovenskim novonaseljencem zlasti za družabne, športne, kulturne in druge skupinske prireditve. Kdor želi kupiti deleže in tako pri¬ stopiti k družbi, ki bo lastnica tega pre- j moženja, lahko to stori v pisarni Društ¬ va Slovencev v Buenos Airesu na Vic- j tor Martinez 50, in pa pri g. Alojziju Erjavec, Alvarado 350, Ramos Mejia, v slovenski hiši na Ayacucho 125 v San 1 Martinu, v frizerskem salonu “Los Al-j pes”, Drysdale 5614, Carapachay, pri g. Ivanu Kralj, Cisneros 652, San Anto¬ nio de Padua in pri gdč. Pavli Lovše, Julio Acosta 3866, Lanus Oeste. Tudi pri odbornikih naših društev se ! lahko prijavite za vpis in vplačate delež.] Od 12. novembra 1950, t. j. od društve-j nega občnega zbora pa do 3. februarja) 1951 je v Društvo Slovencev pristopilo] 38 novih članov. POIZVEDBA Pred več leti je prišel v Argentino! moj stric Robert Perzel, po poklicu ste-|| klarski brusač iz Hrastnika. V Argen¬ tini se mu je rodil tudi sin Robert, ki mora biti sedaj star 35 do 37 let. Prav lepo prosim vse tiste Slovence, stare in nove naseljence v Argentini, ki vedo za njegovo sedanje bivališče za naklonje¬ nost, da mi sporoče naslov ali mojega strica ali pa njegovega sina na naslov 3 Herman Perzel, San Juan 1513 Santa Fe. DARILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in drage dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. P AN ET H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102 - Bs. Aires! Trgovina z nabožnimi predmeti in papirjem "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške POTREBŠČINE, DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE, RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta Buenos Airesa, ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE, KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE efc., KADIL O- in SVEČE Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb- . nega Vetrn nudimo po zmernih in nizkih cenah. POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence. Priporoča se Vaši naklonjenosti Santeria y Papeleria "SANTA JULIA" Victor Martinez 39 99 E. 34-9185 CANGALLO 439, ©fic-iiia 602 TRANSITO ENCOMIENDAS IHIEUHACEONALES za Montevideo: calle andes 1202 URADNE URE: OD 9 . DO 18 . NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRo" POSTAL No. 1.$ 40.— 2,25 kg riža 2,25 kg sladkorja N °. 2.$ 40.— 4,5 kg riža No - 3 .$ 40,— 4.5 kg sladkorja No - 7 .$ 49,— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No - 8 . $ 55,— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10 - /.S 58.— 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 12.$ 58.— 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka Ta cenik razveljavlja vse dosedanje cenike. No. 13.. .. $ 65,— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14.$ 65.— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto čebelnega medu No. 15.§ 65.— 10 konserv govejega mesa No. 16.$ 67,— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17.S 70.— 1 kg Santos kave v zrnju 3 kg neto svinjske masti No. 18.$ 72.— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 19.$ 72 .— 9 kg riža No. 20.§ 72.— 9 kg sladkorja No. 22.$ go.— 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža No. 23. § 95.— 3 kg moke 3 kg sladkorja 2 kg čebelnega medu 400 g dišav No. 26.§ 105,— 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.$ 115.— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja % kg kakaa No. 30.$ 180,- 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 :g marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja