6 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 7Devetdeset let revije Proteus • JubilejJubilej • Devetdeset let revije Proteus Devetdeset let revije Proteus Matija Gogala Naravoslovna revija Proteus letos slavi že devetdeset let izhajanja, saj je prva številka izšla leta 1933. Prav je, da ob tem jubileju na kratko napišemo, kaj je namen in vsebina te revije, kako se je naklada spreminjala z leti in kdo vse je bil urednik in kakšen je bil sestav uredniškega odbora. Naj omenim, da opuščam vse strokovne in znanstvene nazive, čeprav jih pri taki reviji ni malo. Dolgoletni urednik Lavo Čermelj je v svojem prikazu ob tridesetletnici in šestdesetletnici napisal, da so med pripravljalci bili Alija Košir, Ljudevit Kuščer, Božo Škerlj in Lavo Čermelj. Po pritegnitvi Pavla Grošlja v pripravljalni odbor je prevladalo spoznanje, da je najprimernejše ime naravoslovne revije Proteus, imenovan po rodu človeške ribice Proteus anguinus. Vsebino revije lahko razdelimo na biologijo – splošno biologijo, antropologijo (v smislu biološke véde, ne v današnjem sociološkem pomenu te besede), zoologijo, botaniko, mikologijo, mikrobiologijo, f iziologijo in genetiko, v zadnjem času tudi molekularno biologijo. Sledijo področja medicine, ma- tematike, f izike, kemije, astronomije, me- teorologije, geologije s paleontologijo, nato področja geografije, speleologije in tehnike, astronavtike, varstva narave, biografije pri- znanih osebnosti, od desetega letnika do danes tudi Nobelovih nagrajencev z opisom njihovih dosežkov. K tem področjem sodijo prikazi novih knjig z naravoslovno tematiko, rubrike Mladi pri- rodoslovec, Društvene vesti, Pogovori z bralci, Za bistre glave, in tudi astronomske priloge (od desetega do enaintridesetega letnika kot področje efemerid za Ljubljano). Zanimivo je tudi spreminjanje naklade, od začetnih 2.000 izvodov do absolutnega rekorda v le- tnikih trinajst in štirinajst 15.000 izvodov! S tridesetim letnikom se je naklada znižala na okroglo 8.000 primerkov. Nato se je na- klada z leti zniževala do sedanjih 1.200 iz- vodov. Prvi urednik je bil biolog Pavel Gro- šelj, ki je urejeval revijo od začetka prvega letnika do sedmega zvezka šestega letnika. Takrat ga je dohitela prezgodnja smrt. Znal je zelo lepo in poljudno pisati, kar je pri- znalo veliko število kasnejših ocenjevalcev in urednikov. Poznalo se mu je, da je bil poleg biologa tudi pesnik, zato je pisal dovršeno in zgledno. Naj navedem vsaj nekaj prime- rov njegovih člankov: v prvi številki prvega letnika in ponovno v prvi številki osemdese- tega letnika je objavil članek Kako so odkrili človeško ribico? ali v drugem zvezku prvega letnika članek, ki je posvečen začetniku bio- akustike Ivanu Regnu Človek, ki je muziciral z žuželko. Imel pa je zelo široko zanimanje za vse veje naravoslovja, tako je med dru- gim pisal o astronomiji, o meteorskem roju, pa tudi o valjenju jajc pri ptičih in podob- no. Krmilo revije je po Grošljovem odho- du prevzel fizik Lavo Čermelj, ki je Proteus urejal do prvega zvezka osmega letnika in po presledku zaradi kulturnega molka med drugo svetovno vojno zopet po krajšem po- vojnem obdobju, ko ga je zamenjal za dve številki osmega letnika zdravnik Alija Ko- šir, nekaj dlje pa je bil urednik fizik Anton Peterlin, od četrte do desete številke osmega do vključno devetega letnika. V teh zvez- kih je našlo prostor tudi nekaj prispevkov o letalstvu, skupaj s takrat aktualno temo o nadzvočni hitrosti. Od desetega do ena- intri- desetega letnika, torej uglednih dva- indvajset naslednjih letnikov, je spet urejal Lavo Čermelj. Od devetindvajsetega letnika do prve in tretje številke enaintridesetega letnika mu je kot tehnični urednik poma- gal Marko Aljančič, v zadnjih dveh letnikih (tridesetem in enaintridesetem) pa tudi bo- tanik Tone Wraber. Tudi urednik Čermelj je imel zelo raznovrstno zanimanje, kar se je kazalo v izboru raznolikih naravoslovnih tem, od zoologije in botanike preko me- dicine, kemije in f izike do astronomije. V uredniškem odboru so takrat (na primer pri sedemindvajsetem letniku) poleg urednika Čermelja sedeli tudi Jovan Hadži, Miroslav Kališnik, Alija Košir, Anton Kuhelj, Janez Matjašič, Črtomir Nučič, Hubert Pehani, Anton Ramovš in Aleš Strojnik. Potem je naslednjih šest let urejal revijo ge- olog in paleontolog Anton Ra- movš. Zato se je pod njegovim uredništvom povečalo število geoloških in paleontoloških prispev- kov. Stane Peterlin je v Kazalu šestdesetih le- tnikov Proteusa v prispevku In še naslednjih trideset Proteusovih let navedel, da je z dva- intridesetem letnikom dobila revija Proteus šestnajst barvnih strani, ki jih je ta- krat tiskala nova tiskarna Mladinske knjige, črno-bele strani pa še vedno vsaj nekaj let tiskarna Tone Tomšič iz Ljubljane. Ramo- všu je sledil agronom France Adamič, ki je urejeval od osemintridesetega do enain- štiridesetega letnika, torej štiri leta. Nasle- dnji urednik je bil biolog in botanik Tone Wraber. Že prej je bil tehnični urednik pri Lavu Čermelju in je uredil dvojno, deveto do deseto številko devetindvajsetega letnika. V času rednega uredništva je revijo urejeval od dvainštiridesetega do devetinštiridesetega letnika. Od petdesetega do sedeminpetde- setega letnike revije Proteus sem urejevanje nato prevzel jaz, zoofiziolog in entomolog Matija Gogala. V obdobju svojega uredni- štva sem v petinpetdesetem letniku uvedel angleške povzetke glavnih člankov. Od pet- inpetdesetega letnika naprej je revijo zopet prevzelo Prirodoslovno društvo. Tehnični urednik je bil od pete številke devetintride- setega letnika, torej od januarja leta 1977 in tudi med mojim uredništvom, Andrej Za- jec, ki se je zaradi težke bolezni poslovil od nas leta 1995. Kljub razmeroma kratkemu sodelovanju pri reviji je pustil pri Proteusu značilni pečat. Naslednji v vrsti urednikov je bil biolog in naravovarstvenik Stane Pe- terlin, ki je poleg dveh posebnih zvezkov revije (ob tednu varstva narave leta 1967 in Triglavski narodni park leta 1972) uredil oseminpetdeseti do enainšestdeseti letnik. Z dvainšestdesetim letnikom je glavni urednik postal Ivan Kreft, odgovorni urednik pa je ostal Stane Peterlin, ki je to nalogo opravljal tudi še v štiriinšestdesetem letniku, ko je za eno leto uredništvo prevzel Samo Ribarič. S štiriinšestdesetim letnikom je Prirodoslovno društvo Slovenije prekinilo pogodbo s Ti- skarno Mladinska knjiga in tisk revije zau- palo Tiskarni Delo, d. d. Za prve tri zvez- ke petinšestdesetega letnika sem nato kot odgovorni urednik prevzel jaz, od vključno četrte številke tega letnika pa do danes je to breme prevzel mikrobiolog in molekularni biolog Radovan Komelj. Petinšestdeseti le- tnik je kot v. d. urednika urejala Janja Be- nedik, v tistem času tudi direktorica pisarne Prirodoslovnega društva Slovenije. Večjo tehtnost je dosegla revija Proteus ponovno v šestinšestdesetem in sedeminšestdesetem le- tniku, ko je funkcijo urednika prevzel Ma- tjaž Mastnak. Naslednje kritično obdobje je bilo ob prvih dveh zvezkih oseminšestdese- tega letnika, ko je novi urednik postal fizik Sašo Dolenc, ki pa je radikalno spremenil sestavo uredniškega odbora. Zato in zaradi spremenjenih ciljev revije Proteus so nato v tekočem, oseminšestdesetem letniku soure- dnikovali Tomaž Sajovic, Janja Benedik in Matjaž Mastnak. Od šeste do zadnje dvojne številke istega letnika (oseminšestdesetega) revije do današnjih dni, torej skupaj vsaj 18 let, je ostal glavni urednik slavist in dolgole- tni lektor Tomaž Sajovic, ki je v revijo uve- del daljše uvodnike in v zadnjem času tudi tematske številke, kot so na primer zvezki, posvečeni Muri (78, 6-8), Parku Škocjanske jame (79, 7-9), Karavankam - Globalnemu Geoparku UNESCO (80, 7-9), Pohorju (83, 2-5), Halozam (84, 4-7) in Dravi (85, 6-9). Seveda je pa vprašanje, ali tak način ure- janja revije ne uspava bralcev, čeprav dobijo potem zelo bogato vsebino po treh ali štirih mesecih. Druga posebnost, ki jo je potreb- no omeniti, so razmeroma dolgi komentarji 6 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 7Devetdeset let revije Proteus • JubilejJubilej • Devetdeset let revije Proteus Devetdeset let revije Proteus Matija Gogala Naravoslovna revija Proteus letos slavi že devetdeset let izhajanja, saj je prva številka izšla leta 1933. Prav je, da ob tem jubileju na kratko napišemo, kaj je namen in vsebina te revije, kako se je naklada spreminjala z leti in kdo vse je bil urednik in kakšen je bil sestav uredniškega odbora. Naj omenim, da opuščam vse strokovne in znanstvene nazive, čeprav jih pri taki reviji ni malo. Dolgoletni urednik Lavo Čermelj je v svojem prikazu ob tridesetletnici in šestdesetletnici napisal, da so med pripravljalci bili Alija Košir, Ljudevit Kuščer, Božo Škerlj in Lavo Čermelj. Po pritegnitvi Pavla Grošlja v pripravljalni odbor je prevladalo spoznanje, da je najprimernejše ime naravoslovne revije Proteus, imenovan po rodu človeške ribice Proteus anguinus. Vsebino revije lahko razdelimo na biologijo – splošno biologijo, antropologijo (v smislu biološke véde, ne v današnjem sociološkem pomenu te besede), zoologijo, botaniko, mikologijo, mikrobiologijo, f iziologijo in genetiko, v zadnjem času tudi molekularno biologijo. Sledijo področja medicine, ma- tematike, f izike, kemije, astronomije, me- teorologije, geologije s paleontologijo, nato področja geografije, speleologije in tehnike, astronavtike, varstva narave, biografije pri- znanih osebnosti, od desetega letnika do danes tudi Nobelovih nagrajencev z opisom njihovih dosežkov. K tem področjem sodijo prikazi novih knjig z naravoslovno tematiko, rubrike Mladi pri- rodoslovec, Društvene vesti, Pogovori z bralci, Za bistre glave, in tudi astronomske priloge (od desetega do enaintridesetega letnika kot področje efemerid za Ljubljano). Zanimivo je tudi spreminjanje naklade, od začetnih 2.000 izvodov do absolutnega rekorda v le- tnikih trinajst in štirinajst 15.000 izvodov! S tridesetim letnikom se je naklada znižala na okroglo 8.000 primerkov. Nato se je na- klada z leti zniževala do sedanjih 1.200 iz- vodov. Prvi urednik je bil biolog Pavel Gro- šelj, ki je urejeval revijo od začetka prvega letnika do sedmega zvezka šestega letnika. Takrat ga je dohitela prezgodnja smrt. Znal je zelo lepo in poljudno pisati, kar je pri- znalo veliko število kasnejših ocenjevalcev in urednikov. Poznalo se mu je, da je bil poleg biologa tudi pesnik, zato je pisal dovršeno in zgledno. Naj navedem vsaj nekaj prime- rov njegovih člankov: v prvi številki prvega letnika in ponovno v prvi številki osemdese- tega letnika je objavil članek Kako so odkrili človeško ribico? ali v drugem zvezku prvega letnika članek, ki je posvečen začetniku bio- akustike Ivanu Regnu Človek, ki je muziciral z žuželko. Imel pa je zelo široko zanimanje za vse veje naravoslovja, tako je med dru- gim pisal o astronomiji, o meteorskem roju, pa tudi o valjenju jajc pri ptičih in podob- no. Krmilo revije je po Grošljovem odho- du prevzel fizik Lavo Čermelj, ki je Proteus urejal do prvega zvezka osmega letnika in po presledku zaradi kulturnega molka med drugo svetovno vojno zopet po krajšem po- vojnem obdobju, ko ga je zamenjal za dve številki osmega letnika zdravnik Alija Ko- šir, nekaj dlje pa je bil urednik fizik Anton Peterlin, od četrte do desete številke osmega do vključno devetega letnika. V teh zvez- kih je našlo prostor tudi nekaj prispevkov o letalstvu, skupaj s takrat aktualno temo o nadzvočni hitrosti. Od desetega do ena- intri- desetega letnika, torej uglednih dva- indvajset naslednjih letnikov, je spet urejal Lavo Čermelj. Od devetindvajsetega letnika do prve in tretje številke enaintridesetega letnika mu je kot tehnični urednik poma- gal Marko Aljančič, v zadnjih dveh letnikih (tridesetem in enaintridesetem) pa tudi bo- tanik Tone Wraber. Tudi urednik Čermelj je imel zelo raznovrstno zanimanje, kar se je kazalo v izboru raznolikih naravoslovnih tem, od zoologije in botanike preko me- dicine, kemije in f izike do astronomije. V uredniškem odboru so takrat (na primer pri sedemindvajsetem letniku) poleg urednika Čermelja sedeli tudi Jovan Hadži, Miroslav Kališnik, Alija Košir, Anton Kuhelj, Janez Matjašič, Črtomir Nučič, Hubert Pehani, Anton Ramovš in Aleš Strojnik. Potem je naslednjih šest let urejal revijo ge- olog in paleontolog Anton Ra- movš. Zato se je pod njegovim uredništvom povečalo število geoloških in paleontoloških prispev- kov. Stane Peterlin je v Kazalu šestdesetih le- tnikov Proteusa v prispevku In še naslednjih trideset Proteusovih let navedel, da je z dva- intridesetem letnikom dobila revija Proteus šestnajst barvnih strani, ki jih je ta- krat tiskala nova tiskarna Mladinske knjige, črno-bele strani pa še vedno vsaj nekaj let tiskarna Tone Tomšič iz Ljubljane. Ramo- všu je sledil agronom France Adamič, ki je urejeval od osemintridesetega do enain- štiridesetega letnika, torej štiri leta. Nasle- dnji urednik je bil biolog in botanik Tone Wraber. Že prej je bil tehnični urednik pri Lavu Čermelju in je uredil dvojno, deveto do deseto številko devetindvajsetega letnika. V času rednega uredništva je revijo urejeval od dvainštiridesetega do devetinštiridesetega letnika. Od petdesetega do sedeminpetde- setega letnike revije Proteus sem urejevanje nato prevzel jaz, zoofiziolog in entomolog Matija Gogala. V obdobju svojega uredni- štva sem v petinpetdesetem letniku uvedel angleške povzetke glavnih člankov. Od pet- inpetdesetega letnika naprej je revijo zopet prevzelo Prirodoslovno društvo. Tehnični urednik je bil od pete številke devetintride- setega letnika, torej od januarja leta 1977 in tudi med mojim uredništvom, Andrej Za- jec, ki se je zaradi težke bolezni poslovil od nas leta 1995. Kljub razmeroma kratkemu sodelovanju pri reviji je pustil pri Proteusu značilni pečat. Naslednji v vrsti urednikov je bil biolog in naravovarstvenik Stane Pe- terlin, ki je poleg dveh posebnih zvezkov revije (ob tednu varstva narave leta 1967 in Triglavski narodni park leta 1972) uredil oseminpetdeseti do enainšestdeseti letnik. Z dvainšestdesetim letnikom je glavni urednik postal Ivan Kreft, odgovorni urednik pa je ostal Stane Peterlin, ki je to nalogo opravljal tudi še v štiriinšestdesetem letniku, ko je za eno leto uredništvo prevzel Samo Ribarič. S štiriinšestdesetim letnikom je Prirodoslovno društvo Slovenije prekinilo pogodbo s Ti- skarno Mladinska knjiga in tisk revije zau- palo Tiskarni Delo, d. d. Za prve tri zvez- ke petinšestdesetega letnika sem nato kot odgovorni urednik prevzel jaz, od vključno četrte številke tega letnika pa do danes je to breme prevzel mikrobiolog in molekularni biolog Radovan Komelj. Petinšestdeseti le- tnik je kot v. d. urednika urejala Janja Be- nedik, v tistem času tudi direktorica pisarne Prirodoslovnega društva Slovenije. Večjo tehtnost je dosegla revija Proteus ponovno v šestinšestdesetem in sedeminšestdesetem le- tniku, ko je funkcijo urednika prevzel Ma- tjaž Mastnak. Naslednje kritično obdobje je bilo ob prvih dveh zvezkih oseminšestdese- tega letnika, ko je novi urednik postal fizik Sašo Dolenc, ki pa je radikalno spremenil sestavo uredniškega odbora. Zato in zaradi spremenjenih ciljev revije Proteus so nato v tekočem, oseminšestdesetem letniku soure- dnikovali Tomaž Sajovic, Janja Benedik in Matjaž Mastnak. Od šeste do zadnje dvojne številke istega letnika (oseminšestdesetega) revije do današnjih dni, torej skupaj vsaj 18 let, je ostal glavni urednik slavist in dolgole- tni lektor Tomaž Sajovic, ki je v revijo uve- del daljše uvodnike in v zadnjem času tudi tematske številke, kot so na primer zvezki, posvečeni Muri (78, 6-8), Parku Škocjanske jame (79, 7-9), Karavankam - Globalnemu Geoparku UNESCO (80, 7-9), Pohorju (83, 2-5), Halozam (84, 4-7) in Dravi (85, 6-9). Seveda je pa vprašanje, ali tak način ure- janja revije ne uspava bralcev, čeprav dobijo potem zelo bogato vsebino po treh ali štirih mesecih. Druga posebnost, ki jo je potreb- no omeniti, so razmeroma dolgi komentarji 8 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 9Jubilej • Devetdeset let revije Proteus Odlikovanje revije Proteus z redom za zasluge v uvodih posameznih številk Proteusa, ki pa so zelo čitljivi in smiselno odsevajo vsebine vodilnih člankov. Izdajatelj in založnik naključno izbranega dvainosemdesetega letnika je bilo Prirodo- slovno društvo Slovenije, odgovorni urednik Radovan Komel, glavni urednik Tomaž Sa- jovic, v uredniškem odboru pa so bili Janja Benedik, Milan Brumen, Igor Dakskobler, Andrej Godec, Matija Gogala, Matevž No- vak, Gorazd Planinšič, Mihael Jože Toman, Zvonka Zupanič Slavec in Petra Draškovič Pelc. Lektor je bil Tomaž Sajovic, za obli- kovanje revije je skrbela Eda Pavletič, za angleške prevode je bila odgovorna Andreja Šalamon Verbič, slikovno gradivo je pripra- vljal Marjan Richter, revijo tiskalo podjetje Trajanus d.o.o., v svetu revije pa so bili Ni- na Gunde Cimerman, Lučka Kajfež Boga- taj, Tamara Lah Turnšek, Tomaž Pisanski, Peter Skoberne in Kazimir Tarman. Tehnični urednik je bil od devetindvajsete- ga letnika Primož Schauer in leto kasneje tudi Tone Wraber. Tehnična urednica je bila od dvaintridesetega do vključno četrte številke devetintridesetega letnika Emilija Medveš. Joža Meze je besedila lektorirala od tretje številke štiriintridesetega letnika do vključno enainštiridesetega letnika, za- menjala pa sta jo lektorica Erika Kržišnik (od dvainštiridesetega do sedeminpetde- setega letnika) in lektor Tomaž Sajovic, ki od oseminpetdesetega letnika sam skrbi za čistejši jezik. Kasneje, po oseminšestdesetem letniku do danes, pa je tako in tako prevzel tudi glavno uredništvo revije Proteus. Naj omenim, da sta kazalo za prvih trideset letnikov Proteusa sestavila Marko Aljančič in Primož Schauer, za šestdeset letnikov pa, tudi v digitalni obliki, kar jaz, Matija Go- gala. Danes je revija Proteus na razpolago v digitalni knjižnici dLib.si od štiriinsedem- desetega letnika (leta 2011/2012) do danes. Na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije, ki izdaja revijo, je v celoti dosto- pen le prvi letnik, ostali letniki so dostopni v arhivu revije www.proteus.si/arhiv/. In kaj naj navedem za konec tega prispev- ka? Sklenem ga naj kar s citatom prvega urednika Pavla Grošlja v prvem članku pr- ve številke prvega letnika: »Koliko zdrave opazovalne sile spi v našem ljudstvu! Bilo bi dobri stvari v korist, da jo pritegnemo k razreševanju čudes svoje lepe domovine.« Po tem lepem zaključku nas je prijetno presenetilo vabilo na svečanost 21. decem- bra leta 2023 v kompleksu Brdo, kjer je predsednica države doktorica Nataša Pirc Musar podelila reviji Proteus državno odli- kovanje red za zasluge. O tem si oglejte dokumente na naslednjih straneh! 8 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 9Jubilej • Devetdeset let revije Proteus Odlikovanje revije Proteus z redom za zasluge v uvodih posameznih številk Proteusa, ki pa so zelo čitljivi in smiselno odsevajo vsebine vodilnih člankov. Izdajatelj in založnik naključno izbranega dvainosemdesetega letnika je bilo Prirodo- slovno društvo Slovenije, odgovorni urednik Radovan Komel, glavni urednik Tomaž Sa- jovic, v uredniškem odboru pa so bili Janja Benedik, Milan Brumen, Igor Dakskobler, Andrej Godec, Matija Gogala, Matevž No- vak, Gorazd Planinšič, Mihael Jože Toman, Zvonka Zupanič Slavec in Petra Draškovič Pelc. Lektor je bil Tomaž Sajovic, za obli- kovanje revije je skrbela Eda Pavletič, za angleške prevode je bila odgovorna Andreja Šalamon Verbič, slikovno gradivo je pripra- vljal Marjan Richter, revijo tiskalo podjetje Trajanus d.o.o., v svetu revije pa so bili Ni- na Gunde Cimerman, Lučka Kajfež Boga- taj, Tamara Lah Turnšek, Tomaž Pisanski, Peter Skoberne in Kazimir Tarman. Tehnični urednik je bil od devetindvajsete- ga letnika Primož Schauer in leto kasneje tudi Tone Wraber. Tehnična urednica je bila od dvaintridesetega do vključno četrte številke devetintridesetega letnika Emilija Medveš. Joža Meze je besedila lektorirala od tretje številke štiriintridesetega letnika do vključno enainštiridesetega letnika, za- menjala pa sta jo lektorica Erika Kržišnik (od dvainštiridesetega do sedeminpetde- setega letnika) in lektor Tomaž Sajovic, ki od oseminpetdesetega letnika sam skrbi za čistejši jezik. Kasneje, po oseminšestdesetem letniku do danes, pa je tako in tako prevzel tudi glavno uredništvo revije Proteus. Naj omenim, da sta kazalo za prvih trideset letnikov Proteusa sestavila Marko Aljančič in Primož Schauer, za šestdeset letnikov pa, tudi v digitalni obliki, kar jaz, Matija Go- gala. Danes je revija Proteus na razpolago v digitalni knjižnici dLib.si od štiriinsedem- desetega letnika (leta 2011/2012) do danes. Na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije, ki izdaja revijo, je v celoti dosto- pen le prvi letnik, ostali letniki so dostopni v arhivu revije www.proteus.si/arhiv/. In kaj naj navedem za konec tega prispev- ka? Sklenem ga naj kar s citatom prvega urednika Pavla Grošlja v prvem članku pr- ve številke prvega letnika: »Koliko zdrave opazovalne sile spi v našem ljudstvu! Bilo bi dobri stvari v korist, da jo pritegnemo k razreševanju čudes svoje lepe domovine.« Po tem lepem zaključku nas je prijetno presenetilo vabilo na svečanost 21. decem- bra leta 2023 v kompleksu Brdo, kjer je predsednica države doktorica Nataša Pirc Musar podelila reviji Proteus državno odli- kovanje red za zasluge. O tem si oglejte dokumente na naslednjih straneh! 10 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 11Odlikovanje revije Proteus z redom za zaslugeOdlikovanje revije Proteus z redom za zasluge 10 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 11Odlikovanje revije Proteus z redom za zaslugeOdlikovanje revije Proteus z redom za zasluge 12 ■ Proteus 86/1, 2 • September, oktober 2023 13Odlikovanje revije Proteus z redom za zasluge V službi življenja • V slovo V službi življenja Luka Pintar (28. aprila 1929 – 20. septembra 2023) Tomaž Sajovic Dr. Luka Pintar je bil eden od vodilnih otroških zdravnikov pri nas. »Ob njegovem strokovnem delu pa mu je bila druga veli- ka ljubezen botanika, ki jo je nadgradil še s fotografiranjem rastlin in narave. Njegove tehnično brezhibne posnetke preveva najprej spoštovanje in občudovanje narave, nato botanično poznavanje upodobljene rastline in njenega življenjskega okolja, vselej pa je prisotno tudi estetsko merilo tako v izrezu posnetka, barvah in kontrastu ter načelo: ra- je manj kot preveč. Ko sta se leta 1972 pod okriljem Prirodoslovnega društva Sloveni- je ter njegovega Proteusa začela vsakoletni natečaj in razstava Naravoslovna fotografija, najdemo med sodelujočimi tudi Luko Pin- tarja. Na tej in skoraj vsaki naslednji razsta- vi je bil nagrajen z visokimi priznanji. Nekaj let je vodil društveno sekcijo za naravoslov- no fotografijo. Za to in za številne članke v reviji Proteus mu je Prirodoslovno društvo Slovenije leta 2009 podelilo naslov častnega člana društva«, je zapisal Stane Peterlin v knjigi Pintarjevih fotografij Cvetje slovenske