Solski red. (Iz Istre.) (Dslje.) Šolski red zahteva, da ima priti otrok o pravem času v šolo, na svoje določeno mesto, da mora biti pri pouku miren itd. To je težko doseči s pravim poukom iu zgledom učitelja, ker otrok prej ni bil temu privajen. Že pri starših se nam kaže, bodo li imeli njihovi otroci red ali ne. Koliko ljudi je, ki silijo svoje otroke v kako določeno delo ali službo že prej nego so odrasli šolski dobi. Posebno pri bogatih družinah se veliko greši s tem, da otroke z lastnim zgledom spravljajo v nevarnost, da potem uvidevajo, kako slab vpliv so imeli na njega. Stanu, določbe otroku se ne more nikakor izsiliti, ker to ni prirojeno. V veliko slučajih se staršem posreči spraviti v sklad z drugim svetom, v še več slučajih pa ne. Ko zapazi tak otrok nesoglasje, izgubi celo ljubezen do staršev, in tako tudi starše prevzame nekako nezaupanje do svojega otroka. Oba — starši in otrok — sta se morala ukloniti nekemu drugemu redu, ki je v nasprotju s slabostjo človeka. Blagor onemu, ki je kos tudi tej nalogi! Vendar se v veliko slučajih opazi ravno narobe; s takimi primeri moramo posili nazadovati. Iu odkod vse to? Outa za red ni se imelo. Eed je vir sreSe.nered pa pogube. Le po strogein redu se privadiš bogoslovnemu delu, ki daje splošno korist. K vsakemu delu kakor tudi v šolo pojdi o pravem času, ne skrbi za drugo iiego za to, kar ti je tisti čas treba in izpoluiš natančno svoje naloge. Ukloni svojo vcljo drugim, posebno pa učitelju. Ne gledaj zaradi radovednosti, temveč imej oči vedno pred seboj in drži se pokonci, pa ne ošabno. Hodi v določeni vrsti, ki ti je odmerjena. Na snago bi se moralo gledati pri nas posebno v zimskem času. V zimskem času smo manj razpoloženi klimatiškim izpremembam nego poleti. Navezanj smo bolj na poslopje nego na prostost. Oe gremo v šolo, ni potrebno, da se dragoceno obla.imo. To je potrata denarja in poželjenje oči, človek pa pri tem škodo trpi. Bodimo primerno oblečeni, gledajmo, da obleka ne bo umazana in raztrgana kakor se žalibog opaža med delom, na prostem, v hiši, medtem ko se toliko izdaja za nepotrebni okras. Oistost je najlepši dar, ker pospešuje zdravje in blaži človeka. Iz cele obleke, obuvala, drugih predmetov in čistosti vašega telesa se spozna, da imate skrb za sebe. Poudarili smo, da le v zdravem telesu biva zdrava duša; zato je zdravje neprecenljiv dar, ki moramo nanje skrbno paziti. Marsikdo že v ljubi mladosti izgubi zaklad zdravja. Nepremišljenost sili otroke, posebno večje, k bahatosti, da se poizkušajo v moči; pri tem se vsakokrat prigodi, da se eden ali drugi ponesreči. Bavno tako si kdo pri poljskem delu za šalo naprti toliko, da ima po tem za vse življenje dovolj. Prigodilo se je, da je kamen, v šali vržen, zadel tovariša ter mu izbil oko; žigiee pri delu, pri igri ali v šali so izpremenile v pepel že mnogo reči, ki jih je človek z velikim trudom postavil. Eoliko nesre. se je pripetilo, da so prišli otroci do raznesil, gorljivih tvarin, kakor n. pr. do kamenega olja, vinskega cveta, bencina ali gazolina. Tudi jne mine dosti časa, da se ne sliši, da se je otrok poškodoval z ognjem. Posebno skrb moramo inieti na stvari, ki se hitro premikajo, kakor na vozove, vlake, bicikle in avtomobile. Že več nesreč bi se bilo odvrnilo, da ne bi hodili tako brez pomisleka, kar po sredi eest in se celo stavljati za šalo na pot. Kdor ljubi nevarnost, se pogubi. Vsaka taka šala, ki je nevarna, naj se opusti. Prigodi se večkrat, da pade kdo tako nesrečno, da se roko ali nogo poškoduje, da se rani na kakem drugem delu telesa, ker ni pazil, kako hodi. Po poti, na hndnikih ali stopnicah ter podu je zdrsnil, padel in se poškodoval. Ne delaj nesnage po tleh 1 Tudi pozimi hodimo po takih krajih, kjer ni nevarno in ne drsajmo se po cestah, ulicah ali poteh ter ne mečimo sueženih kep. Ako hočemo gojiti drsalni š port in poleti plavanje, imamo zato dovolj varnih krajev. Ako starši dovolijo in ako ni za zdravje opasno, je priporočljivo tako nedolžno veselje. Preveč pa se pri nas greši z nezmernostjo bodisi v delu, jedi, pijači in drugih nerednostih. Dogodilo se je, da je mladina, ki ni še končala ljudske šole, uživala v veliki množini strup v opojnih pijačah kakor tudi v kajenju. Pri takih slučajib se rnore človek res poživiniti. Takemu ravnanju naj se vendar konec stori s primernim zakonom, ki bi prisilil prodajalničarje alkohola in nikotina in sploh vse take, ki bi mladino okuževali, to opustiti. Še pri odraslih se krog abstinentov čedalje bolj širi. Eoliko bolezni pa prihaja na človeštvo s tem, da se družijo zdravi z onimi, ki imajo kako nalezljivo bolezen: tuberkulozo, davico, škrlatico itd. Pa tudi prostorov, kjer stanujemo, ne smemo pustiti onesnaženih, zato jih je skrbno čistiti. Pregovor pravi, da je snaga pol zdravja. Ne pljuvaj tedaj nikamor nego v pljuvalnik in še tam ne brez potrebe. Tako se varujmo tudi obleke, knjig, igrač in sploh vseh reči, ki so jih imeli Ijudje z nalezljivo boleznijo. Tudi h pogrebom teh nesrečnežev ne hcdimo; kakor želimo sebi zdravja, tako moramo paziti, da tudi mi drugim z lastno boleznijo ne škodujemo. Eavnati se pa moramo vedno po zdravstvenih navodilih, ki jih slišimo v šoli ali od zdravnika. Marsikdo si je nakopal bolezen ali celo smrt, ker je ravnal drugače, nego se mu je naročilo. Posebno priporočljivo je proti osepnicam cepljenje od strani zdravnikov. Ouvajmo pa tudi zdravje svojih bližnjih, ker bi bili nesrečni, ako bi mi bili krivi, da je kdo izgubil največji dar — zdravje. Da se ohrani zdravje, pripomore tudi primerno delo. Le v delu je zadovoljnost; brez dela ni jela. Iz dela se rodi sreča in blaginja človekova. Ear je dobrega in koristnega, je prišlo iz dela. Tudi otroci imajo svoje delo v šoli, in to je uk; za primerno delo bodi preskrbljeno tudi doma. Edor se marljivo u.i, ta 8e naobrazi, postane pošten, kar je potrebno vsakemu občanu, ki hoče pomagati svojemu narodu. Eoliko lepih naukov bi zamudil oni, ki bi brez sile in važne potrebe zamudil le eno u.no uro. Doma pa moramo biti umni. Ne smemo prijeti za delo, ki ni za nas. Skrbno pazimo, da ne bomo starejšim v nadlego in da bomo svojim staršem pomagali. Težka poljska dela niso za otroke. Le primerno telesno delo jači in krepi. Eer hočemo, da se popolnoma izobrazimo, moramo upoštevati bolj duševno delo sploh. (Konec.)