Poštnina plačana v gotovinL Leto IX., št. 33 („jutro«4 XIX., št ìes a) Ljubljana, torek 16. avgusta 1938 Cena 2 Din UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, gelen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-eartnerja. BZBBSBBnn Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon Št. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutrac izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ANGLIJA SE BOJI PRESENEČENJ Bojazen Londona zaradi vojaških priprav Nemčije — Skupna Sran-eosko-angleška demarša v Berlinu — Tudi Mussolini za zmernost London, 15. avgusta, h. Z naraščajočo skrbjo zasledujejo angleški krogi razvoj položaja v Srednji Evropi. Posebno so vznemirjeni zaradi izrednih vojaških ukrepov v Nemčiji. Po dolgem času je snoči zastopnik zunanjega ministrstva sprejel angleške novinarje in jim dal izjavo, v kateri je izrazil bojazen angleške vlade, da bi moglo priti v Srednji Evropi do kakih presenečenj. Zaradi tega angleška vlada kljub parlamentarnim počitnicam in v tem času običajnemu odmoru s povečano pozornostjo zasleduje priprave v Nemčiji in pogajanja v Pragi. Zunanje ministrstvo skrbno zbira vse informacije iz Nemčije, Češkoslovaške, Poljske in Madžarske in ne opu-iča ničesar, kar bi moglo vplivati pomirjevalno. Za enkrat sicer ni še nobenega razloga za kak alarm, vendar pa je potrebno biti pripravljen na vse. Zaradi tega tudi ministrski predsednik Chamberlain ni odšel na običajni tedenski odmor, marveč je ostal v Lon* donu. Prav tako je tudi zunanji minister Halifax v stalnem stiku z ministrstvom in se bo proti prvotnemu načrtu že v torek zjutraj vrnil v London na posvetovanja s predsednikom vlade Chamberlainom in srednjeevropskimi referenti zunanjega ministrstva. Končno je zastopnik zunanjega ministrstva poudaril, da je skrb angleške vlade osredotočena na Češkoslovaško, ker se angleška vlada boji, da bi moglo priti do sicer nepričakovanih presenečenj. V zvezi s tem je novinarjem tudi potrdil, da je vlada v sporazumu s francosko vlado dala poslaniku v Berlinu nalog, naj zahteva od nemške vlade pojasnil o namenih in ciljih sedanjih vojaških ukrepov v Nemčiji. Fr&ncosko-angleški Berlin, 15. avg. h. Angleški in francoski poslanik sta danes dopoldne skupno obiskala nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in v imenu svojih vlad zahtevala pojasnila o pravih namenih in ciljih vojaških ukrepov, ki jih v službenih nemških krogih označujejo za običajne manevre. Nemška vlada je na demaršo Anglije in Francije odgovorila, da gre izključno za manevre, ki pa se vrše tokrat v več; jem obsegu kakor običajno, zaradi česar so potrebne tudi obsežnejše priprave. Angleški in francoski poslanik sta glede na to opozorila nemško vlado, da bi bilo glede na sedanjo mednarodno napetost priporočljivo, da Nemčija te manevre ali omeji ali pa časovno in krajevno razdeli tako, da ne bodo dajali povoda za vznemirjen ie n jenih sosedov. V angleških krogih prevladuje mnenje, da hoče Nemčija izvesti demonstracijo in razviti vso svojo vojaško silo, da bi na ta način vplivala na razvoj mednarodnega položaja. Vsekakor pa smatrajo v angleških krogih tako demonstracijo v sedanjem trenutku za nevarno, ker bi utegnila izzvati nezaželjeno reakcijo. Sklicanje nemškega tajnega London, 15. avgusta, o. V tukajšnjih diplomatskih krogih potrjujejo vesti, da je za prihodnji teden sklicano zasedanje nemškega taineßa kabinetnega sveta. Kancelar Hitler želi dobiti od guvernerja Državne banke dr. Schach-ta in maršala Görinöa kot poverjenika gospodarske štiriletke točna poročila o gospodarskem in finančnem položaju in o ukrepih, ki so potrebni za premostitev pojavljajočih se težkoč. Italija svetuje Nemčiji zmernost Berlin, 15. avg. d. Maršal Balbo, ki se je več dni mudil v Nemčiji, je bil včeraj v Berchtesgadenu sprej:t pri kancelarju Hitlerju. P0 tem sestanku se je z avtomobilom vrnil v Italijo. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je im 1 maršal Balbo posebno misijo, ki je obstojala v tem, da izve za prave vojaške cilje in namene Nemčije in da istočasno odgovorne čini-telje Nemčije opozori na to, da v seda- njem trenutku ne kaže podvzemati kakšnih akcij, marveč, da je najbolje, če ostane Nemčija zaenkrat še nadalje rezervirana. V razgovoru z maršalom Göringom in Hitlerjevim namestnikom Hessom je maršal Balbo naglasil, da je Italija popolnoma desinteresirana na vsakem konfliktu, ki bi utegnil nastati v srednji Evropi. Sklicanje vrh. sveta čsl. narodne obrambe Praga, 15. avgusta, r. Za jutri je sklicana seja češkoslovaškega vrhovnega sveta narodne obrambe. Predsedoval bo prezident republike dr. Beneš oseb- no. Razpravljali bodo o perečih vpra* šanjih narodne obrambe. V javnosti pripisujejo temu zasedanju veliko važnost. Hitler na vojaških vajah Jütenborg. 15. avgusta. AA. (DNB). Danes ie v Jütentorgu pri Berlinu Hitler pri* sostvoval vojaškim vajam na tamkajšnjem vežbališču. Runciman ne gre v Berlin Praga. 15. avgusta. AA. (DNB). Zaradi vesti nekaterih angleških časopisov, da lord Runciman namerava potovati v Berlin na obisk kaiicelarja Hitlerja, sporoča tajništvo lorda Runcimana, da mu o tem ničesar ni znanega. ci so morali lopolnoma kapitulirati Zapustiti se morali strategično najvažnejše položaje na čaiigktsfengu in izprazniti vse sporno ozemlje Tokio, 15. avg. d. Vojno ministrstvo je danes popoldne izdalo uradno poročilo, da so se japonske čete umaknile s svojih postojank na vrhovih Čangkufenga in se umaknile nazaj do obale reke Tumen. To sporočilo je izzvalo v japonski javnosti veliko presenečenje. V tem vidijo popolno kapitulacijo Japonske pred Rusijo, ker so morali Japonci na ta način zapustiti strategično najvažnejše postojanke ob čang kufengu, tako da so Rusi na celi črti v veliki prednosti, šele sedaj se je doznalo, da je sporazum o premirju določal, da se morajo Japonci s spornega ozemlja popolnoma umakniti, dočim ostanejo ruske čete na zavzetih položajih. Japonci so skušali ta umik prikrivati, toda moskovska vlada je odločno pritisnila in zahtevala strogo izvršitev sklenjenega sporazuma o premirju. Litvinov je včeraj po obvestilu ruskega poveljstva, da se japonske čete še niso umaknile, opozoril japonskega poslanika v Moskvi na to, da bo Rusija prekinila premirje, če Japonci ne bodo izpolnili vseh stavljenih pogojev. Japonci so bili na ta način prisiljeni umakniti svoje čete. Vest o tem je napravila v japonski javnosti porazen vtis. Japonski uradni krogi nagla-šajo, da je hotela Japonska s tem dati dokaza, da se želi za vsako ceno izogniti ponovnemu spopadu. Tokio, 15. avgusta. AA. (Reuter). Japonsko vojno ministrstvo poroča, da je bilo pri spopadu na madžursko-sovjetski meji ubitih 158 japonskih vojakov, vseh žrtev skupaj pa je bilo 898. Padlo je tudi 8 častnikov, 17 pa je bilo ranjenih. London, 15. avgusta. AA. (Reuter). Uradno poročajo, da je bilo pri spopadih na sov. jetsko-mandžurski meji ubitih 236 sovjetskih vojakov, 611 pa ranjenih. kin vatli Huncimana Runciman je vabilo odklonil in sporočil, da mu je na razpolago za razgovore v Pragi Praga, 15. avg. h. Lord Runciman je prebil cba praznika na veleposestvu grofa Kinskega. Tam se je zbralo ob tej priliki več bivših nemških plemičev, vendar pa ta sestanek ni imel nikakega političnega značaja. Lord Runciman si je ogledal bogata lovišča grofa Kinskega, v katerih je tudi večje število gamzov iz Slovenije in muflonov s Korzike. Danes popoldne je napravil lord Runciman daljši izlet z avtomobilom, zvečer pa se vrne v Prago, kjer b0 jutri nadaljeval svoje razprave s predstavniki narodnih manjšin. Mnogo komentirajo v političnih krOgih najnovejše potovanje Henkina v Berlin, odkoder se je vrnil včeraj popoldne v AS. Takoj po svojem povratku je poslal JOrdu Runcimanu pismo, v katerem ga valji, naj ga obišče v Ašu. Lord Runciman je povabilo odklonil in dal Henleinu sporočiti, da je pripravljen sprejeti ga v Pragi kot predstavnika sudetskij, Nemcev. V ostalem gleda češkoslovaška javnost popolnoma mirno na razvoj položaja, čeravno dosedanja prizadevanja lorda Runcimana še niso dovedla do nikakih konkretnih uspehov, prevladuje prepričanje, da njegova prizadevanja ne bodo ostala zaman ter da bo slej ali prej prišlo do pametnega in koristnega sporazuma. V 10 urah iz New Yorka v Berlin Rekorden polet nemškega letala „Condor" Berlin, 15. avg. d. Nemško letalo »Condor« je včeraj dopoldne na povratku iz New Yorka srečno prispelo v Berlin in pristalo na tempelhcfskem letališču. Za pot iz New Yorka v Berlin je potrebovalo samo 19 ur in 54 minut ter je s tem postavilo wo v rekord. iFiosadki je bil v Berlinu prirejen navdušen sprejem. Kan- celar Hitler je junaškim pilotom brzojavno čestital. Državni podtajnik letalskega ministrstva general Milch je izjavil, da namerava Nemčija urediti stalno letalsko zvezo med Berlinom in New Yorkom. V to svrho bodo zgradili posebna letala v katerih bo prostora za 30 potnikov in za dve toni poštnih pošiljk. Aretacije v Splitu Split, 15. avgusta, o. Uprava policije v Splitu objavlja službeno: Osebe, ki so bile aretirane ob priliki demonstracij dne 27. julija t. 1., so bile danes izročene v zapore okrožnega sodišč? v Splitu in stavljene na razpoloženje državnemu tožilcu sodišča za zaščito države. Policija je preiskavo zaključila. V zaporu je 57 oseb, skupno pa je prijavljenih sodišču okoli 100 oseb. Iz državne službe Beograd, 15. avg. e. Premeščeni so višji veterinarski svetnik Josip Stupar iz Celja v Mursko Soboto, višji veterinarski svetnik Josip Kolter€r z banske uprave v Ljubljani v Celje, upravni uradnik državnih železnic Dimitrij Kaškarov z generalne direkcije v prcmetno-komercialni oddelek železniške direkcije v Ljubljani in upravni uradnik prometno-komercialne-ga oddelka železnišk» direkcije v Ljubljani černosov h generalni direkciji v Beograd. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Spomenik Napoleonu na Korziki Pariz, 15: avg. h. V prestolnici Korzike je bil danes na svečan način odkrit spomenik Napoleonu. Svečanosti je prisostvovala velika množica. V spomenik so vzidali zemljo z vseh bojišč večjih bitk Napoleonove vojske. Med drugimi je posebna deputacija prinesla tudi zemljo iz Slat. kova na Moravskem. V imenu vlade je odkril spomenik mornariški minister Cam-pinchi. Nemiri v Palestini Jeruzalem. 15. avgusta. AA. (DNB). V Tulkaremu je nekaj upornikov vdrlo v zgradbo okrajnega načelstva. Ukradli 60 arabski pisalni stroj, nato pa pobegnili z avtomobilom. V zvezi s tem je bilo aretiranih več ljudi. Severno od Tulkarema se je tovorni vlak zaletel v lokomotivo. 11 vagonov se ie iztirilo. Materialna škoda ie zelo velika. Ker 6o tudi tračnice razdrte, je promet ustavljen. Danes so teroristi ob cesti, ki vodi iz Hebrona proti Bersuebu, podrli 40 brzojavnih drogov. Na palestinski meji so ujeli 15 ljudi, ki so hoteli tiho-tipriti orožje. Pri tem spopadu je bil ubit en tihotapec, nekaterim pa se je posrečilo pobegniti. Dr. Maček v v nedeljo in ponedeljek je imel konference z vodstvom združene srbijanske opozicije — Danes se vrne v Zagreb radii Beograd, 15. avgusta, r. Včeraj je prispel v Beograd na svoj že tako dolgo napovedovani obisk dr. VLadko Maček. Iz Zagreba je odpotoval z dopoldanskim rednim brzovlakom. V Zagrebu ni bilo posebnih svečanosti. Na kolodvoru se je zbralo par sto omladincev. ki so mu želeli srečno pot. slučajno navzoča seljaška godba iz Varaž-dina pa je zasvi'ala par koračnic. Na vožnji v Beograd so priredili dr. Mačku in njegovemu spremstvu na vseh večjih postajah sprejeme. Odposlanci združene opozicije so se odpeljali dr. Mačku do Mitrovice nasproti. V Beograd se je pripeljal dr. Maček z malo zamudo ob 15.35. Je to njegov prvi obisk v Beogradu po sklenitvi oktobrskega sporazuma združene opozicije. Beograjski prvaki združene opozicije in navzoče občinstvo mu je priredilo zato svečan sprejem. Poleg policije so skrbeli za red tudi posebni reditelji. K sprejemu so se zbrali na peronu prvaki združene opozicije Aca Stanojevič. Ljuba Davidovič, Joca Jovano-vič, Miša Trifunovič in drugi. Dr. Maček je izstopil iz vlaka v spremstvu profesorja Šuteja, Večeslava Vilderja, inž. Košutiča, Save Kosanovica in še nekaterih drugih svojih ožjih političnih prijateljev. Veselo razpoložen se jc pozdravil s prvaki beograjske opozicije. Pri stranskem izhodu poleg pošte je dr. Maček z ostalim spremstvom zapustil peron. Ko se je pojavil na trgu pred kolodvorom, ga je zbrano občinstvo pozdravilo s klicanjem, dr. Maček pa je odgovarjal z mahanjem roke. S šefi združene opozicije je nato vstopil v pripravljeni avtomobil ter se odpeljal v Svetosavsko ulico št. 10. kjer je bilo zanj rezervirano stanovanje. Ob vsej poti mu je množica vzklikala. Pred hišo se je kmalu zbralo mnogo ljudi, ki so prirejali ovacije dr. Mačku in ostalim prvakom združene opozicije. V spremstvu I.iube Davidoviča, Ace Stanojeviča in Miše Trifunoviča in Joče Jovanoviča se je dr. Maček kmalu nato pojavil na balkonu. Od tu je imel tudi kratek govor na množico. V povorki je nato občinstvo defiliraio mirno balkona, vzklikalo dr. Mačku in sporazumu ter sc polagoma razšlo. Ob 18. se je dr. Maček s svojim spremstvom odpeljal na stanovanje Ljube Davidoviča, kjer je bila nato prva konferenca združene opo/icije. ki je traia'a do 20. Na njej so razpravljali o političnem položaju in o vseh vprašanjih, ki se tičejo bloka sporazuma. Po konferenci je bila pri Miši Tri-funoviču skupna večerja, po večerji pa je bila še kratka konferenca. Danes ob 9. dopoldne so se posvetovanja nadaljevala v stanovanju Joče Jovanoviča. Poleg voditeljev združene opozicije je konferenci prisostvovalo še 38 delegatov bivše demokratske, bivše radikalne, bivše samostalne demokratske in bivše zcmljo-.«idniške stranke. Tudi na tej konferenci je imel dr. Maček daljši govor, v katerem je tolmačil oktobrski sporazum * ». * * '-i m . > ■ . « .* . , , L — . __ . . ^t * . « .» > s tem s0 bj]a posveto- vanja v glavnem končana. Dr Maček se jutri dopoldan zopet vrne v Zagreb. Kaj zahtevata dr, Maček in združena opozicija Beograd, 15. avg. AA. O priliki prihoda dr. vladka Ma<"ka v Beograd so imeli predstavniki združ ne opozicije in kmečke demokratske koalicije 14. t. m. sestanek, po katerem so izdali poročilo, ki je navadna parafraza Sporazuma od 8. oktobra 1937- To poročilo kritizira deiJo vlade in se zavz ma za ukinjenje ustave ter volitve v kon^tituanto. Francu še ni uspelo zlomiti odpora republikancev Valencija in Madrid se ogorčeno branita — Zopet napadi na tuje ladje Pariz, 15. avg. d. Že 14 dni si general Franco prizadeva, da bi stri odpor republikancev. Po prodoru na vzhodno obalo je usmeril vso svojo akcijo na to, da bi popolnoma izoliral Valencijo in Madrid. Kljub nekaterim lokalnim uspehom pa Se mu to do sedaj ni posrečilo. Snoči je general Miaja sprejel tuje novinarje in jim o položaju na vzhodni fronti izjavil med drugim: Sovražnik si prizadeva navaliti na Valencijo prav tako kakor svoječasno na Madrid. Toda kakor tam, je tudi tu našel na tej poti armado, ki se dobr0 zaveda svoje zgodovinske misije. Tudi glede Valencije ponavljam to, kar sem dejal glede Madrida, da bodo sovražniki stopili na te ulice le kot premaganci. Republikanska poročila Barcelona, 15. avg. h. Pri Gandesu je prišlo danes do velike letalske bitke. Na obeh straneh je sodelovalo v tej bitki blizu sto letal. Tokrat se je Dokazala premoč republikanskega letalstva. Republikanci so sestrelili 11 frankovskih letal, dočim so sami izgubili samo tri. Eno so frankovci sestrelili, dve pa sta v zraku trčila s sovražnimi letali in treščili ra zemljo. Nacionalistične čete so ponovile srdit napad na republikanska postojanke jugovzhodno od Gandese dosiere de Bandols. Pri Casa de Tronco na zahodnem odseku Sierre tudi divjajo ogorčeni boji. Republikanske čete so najprej izgubile nato pa spet ponovno zavzele neko važno višinsko postojanko na vzhodnem delu bojišča pri Sierre Pandols, ki gospoduje nad cesto Gandesa-Tortosa. Nacionalistične čete so šestkrat napadle republikanske postojanke na bojišču Segre, vendar niso mogle doseči svojega namena, namreč da bi osvojile neko važno točko pri Balagueri. Saint Jean de Luz, 15. avg. AA. (DNB) Uradno poročilo rdečega vrhovnega poveljstva pravi, da so republikanske čete na bojišču pri Ebru odbile šest nacionalističnih napadov na postojanke rdeče vojske pri Balaguerskem mostu. Poročilo vrhovnega poveljstva republikanske vojske pa priznava svoje neuspehe na estre-madurskem bojišču. Francova poročila Salamanca, 14. avg. AA. (DNB). Urad. no poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete z velikim uspehom nadaljevalo svoje vojaške operacije na bojišču pri Ebru. Nacionalisti so ponovno popolnoma zagospodovali nad Pandonsk-imi gorami, s katerih so potisnile sovražnika ter mu prizadejale težke izgube. Na estremadur-skem bojišču so nacionalistični oddelki zavzeli važne sovražne postojanke na odseku Val de Caballerosa. Sovražnik je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Nacionalisti Sq ujeli kakih 50 sovražnih vojakov. Na odseku pri Cavase nacionalisti še dalje napredujejo vzdolž proge, ki vodi za Ciudat Real. Nacionalistična letala so sestrelila tri sovražna letala ter izvršila ne« kaj uspelih poletov. Bombardiranje Valencije Valencija, 15. avg. AA. (Reuter) Pri današnjem bombardiranju valencijskega pristanišča je bil ubit radiotelegrafist z angleške ladje Healfern. Je to neki Arne-ry. Prav tako je bil na neki finski ladji ranjen nek angleški častnik, član komisije, ki je bila sestavljena po sklepu odbora za nevmešavanje. Nobena teh dveh ladij niti angleška niti finska ni bila poškodovana. Pri letalskem napadu na Alicante je bila zadeta angleška ladja »Julia«, ki se potaplja. Vsi člani posadke so ostali nepoškodovani. Letal, ki so sodelovala pri tem bombardiranju, je bilo pet. Izmenjava ujetnikov London. 15. avgusta. AA. (Reuter). Uradno poročajo, da sta oba vojaéka tabora v Š;»niji pristala na to, da ee sestavi odlor trojice članov ki jih je izbrala angleška vlada z namenom, da bi rešila vprašanje zamenjave ujetnikov. kakor tudi drugih vprašanj, ki 6e nanašajo na to zamenjavo. Tej komisiji bo načeloval sir Philiph Cheta wood. Komisija bo imela svoj sedež v Tou-lousu. Mislijo, da bosta nacionalistična in republikanska vlada imeli svoje zastopnike v tem odboru. Hlinka v agoniji Praga, 15. avg. h. Kakor poročajo ia Ružomberka. se je stanje obolelega voditelja slovaških avtonomistov, predsednika slovaške ljudske stranke patra Hlin. ke zelo poslabšalo. Telesno je zelo osja-b'l in vedno češče izgublja zavest. Zdravniki nimajo nobenega upanja več, da ga ohranijo pri življenju. Srce naglo popušča in mu morajo neprestano dajati injekcije. Danes so bile po cerkvah na Slovaškem molitve za Hlinko. Poplave in kolera v Indiji Bombay, 15. avgusta. AA. (DNB). Katastrofalna povodenj ob Gangesu je naredila ogromno škodo. Voda je odnesla nad 100 vasi. Utonilo je tudi okoli 100 ljudi, na stotisoče Pa jih je ostalo brez strehe. V nekem taborišču teh beguncev se je poj a* vila kolera. Norec streljal na pogrebce New York, 15. avgusta. AA. Za časa po* grebnih svečanosti za umrlimi ameriškimi policisti je neznanec, ki se mu je zmešalo, začel streljati na množico. Tsžko so bili ranjeni trije stražniki in trije drugi meščani. Napadalec je imel na prsih in na hrbtu težke kov inaste plošče. Po kratkem boju ga je zadek krogla v glavo 'n je obležal na mestu mrtev. BENETKE - LIDO 1938 XXL MEDNARODNA UMETNOSTNA RAZSTAVA »BIENNALE« (Jtiiiij—september). V palači Rezzonico »Mostra del Settecento«. Posebna razstava benečanskih redkosti v laku (April—oktober). VL MEDNARODNA RAZSTAVA FILMSKE UMETNOSTI (Avgust). MEDNARODNI FESTIVAL ZA SODOBNO GLASBO. — SIMFONIČNI KONCERTI (September). — Tradicionalne in karakteristične svečanosti. NA LIDU: kopalno, mondeno in športno življenje. — Kazino je odprt celo leto. POPUSTI NA ŽELEZNICAH. Obvestila in prospekti: EN1T, Petra Kočiča br. 6. Beograd; ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO DI VENEZIA (S. Marco, Ascensione 1300), UFFICIO COMUNALE PER IL TURISMO kakor tucfi vse potovalne in prometne pisarne. Tudi žiri so neomajna sokolska trdnjava Proslava 30letnice žirovskega Sokolskega doma In razvitje naraščajskega prapora Žfri. 15. avgusta. Za lepo uspelo sokolsko svečanostjo prejšnjo nedeljo v Dolenjem Logatcu je bila včeraj v Žireh proslava 30-letnice sokolskega doma z razvitjem naraščajskega prapora m hkratu 20-letnica Jugoslavije. Prireditev je potekla zelo slovesno in ob velikem številu udeležencev, čeprav smo zelo oddaljeni od železnice, kar povzroča udeležencem znatne stroške. Četudi vreme ni kazalo na lepo, so vendar že dopoldne začeli prihajati posamezni gostje in tudi večje skupine, da si pred slovesnostjo šc ogledajo naš lepi kraj. Kmalu popoldne se se začeli vrstiti gostje v nabito polnih avto-busih in tovornih avtomobilih. Prišli so Sokoli iz Logatca, z Rakeka, Planine, iz Poljanske doline, škofje Loke, Kranja in StražiŠča, z Vrhnike, iz Ljubljane in drugih krajev. Častno so bili zastopani gg. oficirji in drugo vojaštvo. Skoro vse hiše. posebno koder ie potem šel sprevod, so bile okrašene z državnimi zastavami in okna s cvetjem in zastavicami. Popoldne ob pol 14. so se začele izkušnje na lepem telovadišču poleg doma, ki je bil ves v zastavah. Izkušnje ie spremljala godba Sokola Tabora iz Ljubljane, ki je igrala tudi potem na vsej prireditvi. za vlaganje sočivja znamKe lig »Viacet«, priznano dober, i ts&Xhìt. v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo s o č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja "amo Drogerija KANC, židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka 33. je bil 7. največjim navdušenjem pozdrav-Ijan in obsipan s cvetjem od občinstva, stoječega na obeh straneh ceste, in 'n oken posameznih hiš. Po sprevodu je sledil telovadni nastop. Četudi so bila tla na telovadišču mokra, se je vendar ves nastop izvršil vzorno, kar velja za proste vaje kakor za telovadbo na orodju. Vs: nastopajoči so bili deležni od izredno vefifce množice gtedriteev šenega pohvalnega ploskanja. Po telovadbi je prikorakalo še enkrat vse članstvo v krojih na telovadišče io ee razvrstilo pred tribuno, kjer so bili bim, ku-mica. trije višji oficirji in sokolski funkcionarji z župnim pr os ve ta r j cm na čelu. Prosvetar je z izpodbudnimi besedami nagovoril navzočne in očrtal pomen sokolstva za telesno in duševno vzgojo naroda. Nazadnje pa je čestital žirovskemu Sokolu v imenu župe k lepemu jubileju. Godba je zaigrala slovansko himno »Hej Slovani«, ki jo je pela vsa množica. Nato je državna zastava zdrknila z droga in sokolske čete so odkorakale prepevajoč »Pesem sokolskih legij«. Po telovadbi se je m/v ita prijetna zabava na telovadišču rn v domu, ki je trajata pozno v noč ob najboljšem razpoloženju. Naj še omenimo, da je šentjakobski župnik g. Janko Barle poslal žirovskemu Sokolu pismene čestitke kot vestnemu čuvarju državne meje. Čestitke so bile sprejete z velikim navdušenjem. Uspeli žirovski sokolski praznik je pokazal, dai sokolska misel neomajno napreduje v Žireh po sokolskem geslu: Le naprej, brez miru. Obiščite kopališče Ilirije ! Stalno topla in kristalnočista voda! Sodoben komfort! Višek higijene! P O Z O B ! Uvedli smo znižane opoldanske vstopnice, ki veljajo od 12—15 ure. Podrobnosti pri blagajni! ;rtev vabljivih alpskih rož Na kraju, kjer se fe latti ponesrečil Rozman, je strmoglavil z odkrhnjeno skalo v gmlad planinec Semeja — Hudo, a ne smrtno poškodovanega so prepeljali v bolnišnico Po izkušnjah bi se moral razviti nara-ščajski prapor na prostem, a se je vlil dež, ki je nagnal udeležence v dom Komaj so se dobro razvrstile sokolske vrste v domu, je dež prenehal in vsi so spet odkorakali na prosto. Razvitje se je nato izvršilo z vso slovesnostjo. Po uvodni himni in počastit- Kamnik, 15. avgusta K dar se v poletni pratiki znajdeta dva zaporedna praznika, takrat je v planinah dosežen rekorden obisk. To je prav za prav samo dvakrat v letu: o binkoštih in v sredini avgusta, kadar pade Veliki šmaren na soboto ali ponedeljek. Kamničani se takih praznikov vedno bojijo, ker le redkokdaj minejo bre smrtne nesreče v planinah. Upali smo, da bo letos zaradi slabega vremena vsaka bojazen odveč, toda upanje nas je prevaralo. Včeraj popoldne je prispela v Kamnik vest o hudi nesreči kamniškega športnika Franca Semeje, ki se je ponesrečil pri trganju planik na Veliki planini. Že v soboto je bilo na kamniškem vlaku pravo preseljevanje planincev iz Ljubljane v Kamniške planine. Dvomljive vremenske prilike zadnjega tedna niso nikogar zadržale doma. Planinec vedno z vedrim upanjem hiti v planine in se ne zmeni zf. plohice. Na vse avtobuse, ki vozijo od kamniškega kolodvora v Stahovico in na Ko- i državne zastave je br. Oblak podal krat- | piše. je bil pravi naval. V dveh zaporednih ko zgodovino nastanka in pomena sokol- j praznikih se nudi turistom možnost, da j----o_ _- _----- ' •• mpravijo dolgo turo čez vse Kamniške planine, kar jim je drugače nemogoče. Največ se jih odloči za pot z Veiike planine čez Koroško in Planjavo na Kamniško sedlo, potem pa naprej čez Skuto in Grinto-vec na Kokrško sedlo in še dalje čez Greben na Krvavec. Veliko število turistov pa napravi to pot v nasprotni smeri: s Krvavca ali pa samo s Koroškega sedla. Računajo, da je že v noči od sobote na nedeljo prenočevalo v Kamniških planinah nad 500 turistov. Vse planinske koče so bile zasedene do zadnjega kotička, na Krvavcu in Veliki planini pa tudi vse pastirske koče, ki jih je nad 150. V nedeljo dopoldne je pod lepimi vremenskimi prognozami navalila na planine nova vojska nedeljskih izletnikov. ki so si po nočnem nalivu obetali lep solnčni dan. Vedro nebo in osvežujoča sapa s planin sta res obetala vse najboljše. Med planinci, ki so že v soboto zvečer pohiteli na Veliko planino, da prihodnje jutro nadaljujejo pot na Korošico, je bila tudi družba kamniških turistov iz Duplice. Prenočili so v lastni pastirski koči, ki je lepo opremljena in oskrbljena, da more sprejeti pod svoj krov večje število planincev. V tej družbi je bil tudi 23-Ietni Franc Semeja. navdušen športnik in plani- skih domov. Svoj govor je zaključil s pozdravom sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petra II. Nato je kum po izpodbudnem govoru razvu prapor, a kumica je pripela rarj z nekaj posvetiinimi besedami dragocen trak ter prapor izročila starešini br. Vinku Demšarju, ta pa z opominom, naj ga čuva neomadeževanega, naraščajskemu praporščaku, ki ga je prevzel z obljubo, da ga bo enkrat izročil svojemu nasledniku neomadeževanega. Sledilo je pobratimstvo z drugimi prajpori. Zatem se je razvil veličasten sprevod. Spredaj je jahalo 9 konjenikov Sokolov, za njimi pa so se razvrstili godba. 7 praporov z novim praporom na čelu, oficirji, člani, članice, naraščaj in deca v krojih, a za temi članstvo v civiiu z znaki. Vseh skupaj ie bilo 558. od teh 399 v krojih. Sprevod Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarji*, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. __Oel res S br 48' ** nec. V nogometni enajstorici SK Kamr.*-ka je bil več let golman. Pred kratkim se je vrnil od vojakov in je zdaj z veseljem pohitel v planine. V nedeljo zjutraj je Semeja krenil proti Njivicam po planike. Vesela družba planincev mora imeti tudi sveže planike, ki so zdaj v najlepšem razcvetu. Tam pod Njivicami na strmih skalnih stenah, ki padajo proti globokemu udoru hudournika Konjščice, rasejo najlepše alpske rože. Ni težaven dostop do njih, zato jih turisti tudi sproti potrgajo- Le na strmih policah in težko dostopnih stenah ostanejo in iz daljave i®zivajo drzne in nepremišljene planince, da se vzpenjajo po skalah in silijo v opasnost. Kaj hočemo, družba bi rada planike in mladi fant ne pomisli na nevarnosti, j »ebrso če ga gledajo dekleta. Tako budi Semeja ni pomislil, da se jc prcvA leti prav na tistih skalah ponesrečil Kamničah Jože Kos, niti mu ni stopila pred oči tragična smrt njegovega športnega tovariša Antona Rozmana, ki je lani pri trganju planik padel s skalne stene in ostal z razbito giavo na mestu mrtev. Ser-.eja se je znašel na istem mestu, kjer je lani strmoglavil Rozman. Usodno naključje je hotelo. da je bilo tudi letos tako vreme. Od velikih ploh in nalivov razmočene skalne razpoke so skrivale v sebi smrtno nevarnost in čakale samo dotika, ki bi sprožil sOtalo in jo pognal v dolino. Gladka planinska trava na poševnih policah, zbita pod udarci debelih kapelj dežja in spolzka kot ledena ploskev, je čakala samo neprevidno stopinjo, da bi izpodmaknila trdno oporo planincu in ga pahnila po strmem bregu. Semeja se je vzpenjal po Rozmanovih stopinjah. Pazil je, da mu na gladki travi ne spodrsne, in iskal planike. Pri težkem prehodu se je z obema rokama oklenH skale, ki se je naenkrat odkrhniLa od stene in ga potegnila v globino. Padci je in se valil s skalo, dokler se ta ni zagozdila na strmini in mu rešila življenje. Semeja pa je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi in po telesu ter si dvakrat zlomil nogo. Ko so na krik prihiteli turisti, da mu pomagajo, so mislili, da je že v poslednjih vzdihih. Prinesli so nosila in ga skušali spraviti po zelo strmi in naporni poti do kamnoloma inž. Dedeka v dolino Kamniške Bistrice. Eden je odhitel naprej v Stranje po reševalno ekspedicijo in alarmiral Na rasvallisafi stare Salone In ©b Bulicevem sarkofagu Solin v avgustu Ni dneva, da ne ti imel Solin kopice po-setnikov, ki ogledujejo ostanke nekdanje staroilavne Salone. Dolga stoietja so bile razvaline veličastnega mesta skrite pod des belo plastjo zemlje, šele sivolasi don Frane Bulic je začel smotrno raziskav an je in odkrivanje Salone. Zdaj sniva mož svetovnega slovesa že Stiri leta v kamenitem domu na robu stare Salone. V začetku le+os šnjega avgusta je bila četrta obletnica, odkar so ga položili v sarkofag, ki si ga je bil izbral sam za svoje poslednje počivališče. Pobožno smo sklonili glave pod vejami cipres, ki mečejo senco na njegov grob in poslušali hvalnico zgovornega cicerorta, Bu-ličevega učenca, ki nam je razkladal zgos dorino stare Salone, ki je nekaj stoletij po zgradbi doživela svoj konec, ki so jo z meči in ognjem obiskali najprej Gotje in potem Avari. Prebivalstvo Salone so deloma pobili. a ostali eo se izselili. Mogočna Salona pod strmim in gozdnatim Kozjakom je ostala brez življenja. Pozabi pa so jo izro_ čili šele Benečani, ki so hodili semkaj po les. Vse (X>gor3e eo izsekali, da sta imela potem burja in dež lahko delo, ko sta valila navzdol zemljo in zasula razvaline na nekaterih mestih tudi do štiri metre na debelo z rodovitno zemljo. 0 Saloni ni tilo potem nobenega sledu. V novejšem času so kmetje naleteli pri obdelovanju vinogradov na razne prečudne najdbe: na orožje, kipe mozaike, stebričje in drugo, kar je napotilo marljivega don Bulica, da je začel raziskovati okolico, iin danes imamo pred seboj izkopanine, ki so po pomenu enake onim v Pompejih. Prvi dokazi o Saloni segajo v leto 117. pred Kristusom. Rimski imperator Diokle-cian je bil že tukajšnjih gor list; rodil se je v siromašnem naselju blizu Salone pod Moisorjem. Fantička je vleklo k vojakom, kjer se je spenjal od časti do časti. Napo« sled je dosegel celo cesarsko čast. 0 vladarju z našega Jadrana pišejo najrazličnejše razprave. Eni ga prikazujejo, da je bil velik nasprotnik kristjanov, drugi pa mu pripisujejo ljudomil značaj. Na stara leta je obolel in si zaželel prijetnega doma in zdravilnega podnebja. Razposlal je svoje sle po vsem svojem imperiju, da mu najdejo kraj, kjer si bo postavil koti_ č&k. Naposled se je odločil za košček zem* lje blizu rojstnega kraja. Dal je postaviti tam, kjer stoji danes Split, obsežno palačo. Obsegala je okrog 30.000 kvadratnih metrov. Danes je za njenim obzidjem nad 200 hiš. Solnce je močno pripekalo in mi smo si poiskali hlad pod raztegnjenimi listi adoj in opazovali razvaline starega ainfiteatra na robu Salone. Pritličje je docela dobro ohranjeno: lahko najdeš glavni vhod, skozi katerega so se valile množice in iskale naslade v spopadih in rekordih. Dobro so tudi vidne kletke, kjer eo varovali prestrada* ne zveri, da so se besne zaganjale v kristjane, ki so jih aranžerji izbrali za udeležence v krvavih spopadih. Okrog elipsaste arene pa so se dvigali stateri ßedezi in na njih je drgetaje pričakovala množica krvavih dogodivščin. Najlepši prostor Je bil cesarska loža, kamor eo se obračali gladie* torji im vzklikali: »Ave, caesar, morituri te salutanti< i Dobrih dvatisoč let je že minilo od tistega časa. a kaže, da so morah v teh krajih domovati iznajdljivi ljudje. Na vse eo mislili. Izpod Moeorja so napeljali vodovod naravnost v amfiteater, da so lahko brž. ko eo zapustile množice gledalcev svoje prostore, očistili vse krvave madeže. Kdor je pogumen, se lahko spusti v kanal, ki ima odprtino tik pod cesarsko ložo in drži prav do morja: tam skozi so spravljali razkosane žrtve do moria m jäh spuščali v globino morja. Ena talcih žrtev je bil tudi pobožni mož Dujo, današnji zaščitnik Splita, ki so ga vrgli v globino Jadranskega morja. Neka pobožna žena iz tamkajšnje okolice je na^ jela množico ribičev, ld eo pretaknili potem vso globino in so res izvlekli njegovo truplo na površje. Devet let je skrivala žena truplo pobožnega moža v svoji kleti. Naposled pa so škofa Duja izkhcali za svetnika. Dalmatinci pa še danes pojo: sO. sveti Dujo, spasi me!... « O stari Saloni so napisali Bulic in drugi raziskovalci debele knjige. Vsem drugim je bilo lahko graditi na temeljih, ki jih je razkril in preiskal popularni don Frane Buli6. Sam se ie naselil na roh« krščanske Salone, kjer je odkril temelje vedščastne katedrale in množico starih grobišč in sar« kofagov. Hodili smo mimo teb mrtvih prič nekdanjega življenja in najbolj nas je zajela tragedija, kd jo izpričuje majhen sarkofag z napisom, da počiva v njem dekletce Evzebija, ki jc bila do svojega drugega leta solnce očeta in matere, v tretjem letu pa je zbolela in umrla. Takole se končuje napis: >0. Evzebija! Nisi okusila zJobe lju= dd, zato pa bo našla tvoja d issa sedež med dušami blaženih« ... Raraežne so poljane sarkofagom. Po večini imajo razbite pokrove. Kdo neki je oskrunil zadnja počrvaJ*Sča mrtvecev? Od- ■ nosnega vodjo g. Pnooetu Ezjtnfta, U ima I edaj gostilno v Stahovici. Ta je koj odhitel z nosači po ponesrečenca, ki so ga že požrtvovalni ljubljanski turisti prinesli do kamnoloma, kjer pa v tistem trenutku m brio na razpolago nobenega avtomobila. Ponesrečenca so zato spravili v Peregrino* avtobus, ki vodržuje zvezo med Kamnikom in Kopišami in ga odpeljali v Kamnik. Ker čudi v Kamniku ni bik) nobenega avtomobila, je av+opodjetnik g. Rode zapeljal ponesrečenega Seme jo kar z avtobusom v Ljubljano v bolnišnico, kjer so ma nuditi prvo pomoč. Stanje ponesrečenega planinca k sreči ni tako obupno, kakor je kaza-lo v prvem trenutku. Kakor zaenkrat kaže, nima smrtno nevarnih poškodb. Sokolska četa na Laverei je otvorila letno telovadišče Laverca, 15. avgusta Marljiva in požrtvovalna sokolska četa na Laverei je imela včeraj v nedeljo lep sokolski praznik. Po zaslugi agilnega staroste br. Ogrina je otvorila novo letno telovadišče. K slavju se je zbralo Sokolstvo in občinstvo v velikem številu. Po prihodu obeh vlakov je šel s postaje velik sprevod z vojaško godbo in prapori na čelu. V sprevodu je bilo nad 300 sokolskih pripadnikov, toplo pozdravljanih od številnega občinstva. Na telovadišču je bü najprej pozdrav državni zastavi, nato pa je starosta br. Ogrin pozdravil zastopnike župe in bratskih društev. V svojem govoru je omenil pomen letnega telovadišča, ki naj zbira mladino na njem, da si krepi svoje tek) in voljo. Po pozdravu br. staroste sta čestitala četi še župni starosta br. dr. Pipenbacher in narodni poslanec br. Albin Koman, a načelnik br. Jože Rotar se je zahvalil vsem dobrotnikom čete. Pri javni telovadbi, ki je pokazala, da četa krepko deluje v telovadnici, je nastopilo 48 naraščajnikov, 44 naraščajnic, 22 dečkov, 12 starejših bratov iz štepanje vasi, 26 deklic. 56 članov in 40 članic, pri orodni telovadbi pa 7 vrst članstva in naraščaja, ki so bili za svoje dobro izvedene vaje deležni navdušene pohvale. S snetjem državne zastave med petjem »Hej Slovani« je bila zaključena telovadba. Zatem je vsa množica navdušeno zapela »Le naprej brez miru ... « Prijetna zabava, ki je bila po javni telovadbi, je lepo uspela Proslava ZOletnice Jugoslavije v Ljubljani V sporazumu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili 20-1 etnico obstoja Jugoslavije v Ljubi iani z - istop-nima prireditvama: 29. oktobra, na dan 20-letnice zgodovinskega sklepa Narodnega veča v Zagrebu o odcepitvi jugoslo „nskih pokrajin od av- zahteva pri pravilni negi lepote tudi istočasno uporabo Mouson-kreme. Zato prilaga Mouson vsaki veliki škatli Mo .son-pudra tubo Monson-kreme, Novi Creme Mouson-puder — puder odlične dame — se dobi v deset modernih tonih. Mala škatla din 11.—, srednja 18.—, velika 28.—, stroogrske monarhije in proklamacije suverenosti jugoslovenskega naroda na tem področju, bo kulturno-prosvetna akademija; 30. nove ;nbra na večer pred 20. obletnico proklamacije narodnega in državnega uedi-njenja bosta telovadna akademija in javna manifestacija. Obe prireditvi sta zamišljeni na najširši podlagi in s sodelovanjem celotne narodne javnosti in njenih organizacij. Vabimo vse, da brez pridržka sodelujejo pri teh proslavah. V sporazumu z narodnimi org.inizacija-mi objavljamo, da bomo proslavili letošnji kraljevi rojstni dan v Ljubljani s skupno manifestacijo ob sodelovanju celotne narodne javnosti in njenih organizacij. O podrobnostih bomo razpravljali na prvem delovnem sestanku za proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Ljubljani. Vabila na prvi delovni sestanek, ki bo v četrtek 18. t. m. ob 20. v mali dvorani sokolskega doma na Taboru, smo med tem razposlali, če kakšno društvo pomotno ni prejelo vabila, naj nam to oprosti in kljiri? temu pošlje na ta sestanek svojo odposlance. Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društe* M so bolj za to držalo kakor otti ki Jih ©brekttfefo" fe Izjavil zagrebški nadškof Cr. Stepmze na evharlstič- nem kongresu v Petrmji Petrinja, 15. avgusta Na evharistični kongres, ki se je vršil včeraj in danes v Petrinji, je prispel zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac že v soboto in bil prav svečano sprejet. Njemu v čast je bila v soboto zvečer prirejena velika baklada. Po pozdravnih govorih se je g. nadškof zahvalil za lep sprejem in naglasil med drugim, da se Hrvatom po krivici očita, da so proti državi. Hrvati da so bolj za to državo kakor oni, ki ph ob reku jejo. Pirgi de! njegovega govora se je nanašal na verske razmere in na pomen evharističnega kongresa. Poslušalci so navdušeno ploskali njegovim izvajanjem. Gangstrski napad sredi Zagreba Zagreb, 15. avgusta V petek popoldne so Zagrebčani doživeli pravcat gangsterski napad. Nameščenka d. d. ^/Obnove« Ružica Radnikovičeva se je kmalu po 12. uni vračala iz poštnegf čekovnega zavoda, kjer je dvignila za podjetje znesek 24.810 din, po Magazinski cesti pro« ti pisarni. Nenadno pa je ekooil proti njej mlad moški in ji botel vzeti torbico z denarjem. Nameščenka pa je torbico čvrsto držala, zaradi česar ji je ni mogel izpuliti iz rok. V trenutku ee je zabliekal v roparjevi roki nož. Ah je hotel z nožem prerezati držalo tort ice ali zabosti napadenko. še ni pojasnjeno. Med obema je prisilo do ruvanja. Toda na glasne klice na pomoč so prihiteli pasans ti. Ko jih je razbojnik opazil, se je pognal v beg proti samoborski postaji, ljudje pa za njim Bilo je čedalje več ijudii. ki so se pridružili preganjalcem. Razbojnik je med begom držal nož v roki, češ Hk »cet Franoisooe Bulic peocator et indigni» preebyterc Več ko dvajset let je čakal sarkofag aa svojega lastnika. Ko mu je bik» 88 let, je izdihnil Bulič svojo rodoljubno dušo in » ga ob vročem solneu avgusta prenesli ped ciprese poleg njegovega doma. Od tam je prekrasen pogled na izkopanine stare Salone. Ob vznožju ee svetlika Jadram in kmj obdajajo Kozjak, Mosor, staroslavni Kfc in Split. V mraku smo se spuščali navzdol na novo jadransko cesto. Jate ptičkov se je veselila Prijetnega večera in se .je sptre-letavala po vejah nad poslednjim počivališčem velikega zgodovinarja. Tisoče zahval prejema »MORANA« Lasje presta- NFjO TAKOJ IZPADAT! -—— INZPASTEJO NA PLEŠASTEM ME S TU— ODSTRANI PRHLJAJ ;TJ JACA IN HRANI LASNE KORENINE* POŠILJAMO PO POVZETJ'J.STEK^ TIN 5C- »JÖTBO«, puueAOafci Wsjb 3 TbreÉ, H THL SR, Ljubelj v znamenju jubileja MK Ilirije Nov rekord v kategoriji prikolic je dosegel znani evropski vozač Abarth, najboljši Ju-gosloven pa je Ml Ilirijan Janez Šiška — Ogromna udeležba gledalcev Sv. Ana, 15. avgusta. Demes so se vršile na Ljubelju Vin. mednarodne gorske motociklistične dirke, ki bo veljale obenem za gorsko državno prvenstvo in se jih je udeležilo rekordno število tekmovalcev meu njimi zeio mnogo inozemcev, Nemcev in Italijanov. Od znanih domačih prvakov, ki so že prijavili svojo udeležbo, pa ni bilo »letečega Kranjca« Stariča in znanega rekorderja Uroiča iz Zagreba. Konkurenca pa zato ni bila nič manj huda, ker je v vrstah prireditelja MK Ilirije in sosednih klubov v zadnjih letih zraslo toliko sposobnih moči, da so danes najresneje ogrožali prva mesta znanim favoritom Prvenstvo države in obenem kluba Ilirije si je osvojil znani dirkač Janez Šiška, ki si je priboril razen srebrnega pokala krasno darilo pokrovitelja prireditve Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Od inozemskih tekmovalcev je vzbujal posebno pozornost drznd in vratolomni evropski prvak Italijan Abarth, ki je vozil s svojo prikolico res za razred boljše od ostalih. Za prireditev je vladalo izredno zanimanje, kar kaže tudi nadpovprečen obisk gledalcev, saj se jih je nabralo nad 5000 vzdolž tekmovalne poti po vseh pobočjih od starta do cilja. Na vso srečo je bilo prirediteljem po dolgem času naklonjeno tudi vreme, saj je skoro vse prireditve zadnjih let delno ah v celoti motil dež, danes pa je vladalo za tekmovanje zelo ugodno razpoloženje v vsakem pogledu. Prireditev je bila dobro pripravljena in glede na njen obseg tudi zelo dobro izvedena. Da bi prireditelji nudili gledalcem čim več športnega užitka, so prireditev prenašali v njenem prvem delu tudi preko radija, med tekmovanjem samim pa so ~'es čas ojačevalci obveščali gledalce o poteku borb. Na cilju samem so zasledovali sila zanimivo in napeto borbo skoro vsi zastopniki visokega pokrovitelja tn častnega predsedstva, ki so se po končanem tekmovanju udeleži H tudi razdelitve nagrad pri Ankeletu. Med odličnimi gosti, ki so prireditev osebno posetili, smo opazili gg. podpolkovnika Pavlica kot zastopnika pokrovitelja Nj. Vis. kneza Pavla, kapetana Hrena v zastopstvu g. divizionarja gen. Lukica, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, zastopnika bana in sreskega podnačelnika iz Kranja, gradbenega nadzornika ing. Em-ìerja, žand. majorja Cvijanoviča, upravnika ljubljanske carinarnice Pirca, ki je poleg carinske^ja komisr.rja Schmidta iz Borovelj ter g. barona Borna največ pri-pomog, 1 Iliriji do tolikšnega uspeha z vso potrebno podporo glede ureditve parkiranja na vrhu in vseh ostalih ugodnosti na nemških tleh. Touring-klub je zastopal g Jerman, Motosa vez pa predsednik Firn k z gg. Parka vi no m Boškovičem. V teku tekmovanja je prispel na Ljubelj tudi naš generalni konzul iz Celovca g. Jovanovic. Skupino italijanskih izletnikov, ki so včeraj šli skozi Ljubljano in se tudi udeležili prireditve prvega dne. ciljne vožnje na vrh, je na današnjem tekmovanju zastopal predsednik tržaškega Motokluba g. Apo-lonis. Tekmovanje se je pričelo točno ob napovedanem času in je tudi točno potekalo, vendar je glede na veliko število tekmovalcev7 bilo končano šele ob 14. uri popoldne, pa so vsi gledalci vendarle z zanimanjem vzdržali do konca. Športna komisija je svoj težaven posel izračunavanja rezultatov in točk ter razdelitev poklonjenih nagrad izvedla v najkrajšem času. nakar se je pri Ankeletu še v teku popoldneva izvršila predaja nagrad, združena s skromno. a prisrčno športno proslave 2£letnice prireditelja MK Ilirije, v katere imenu je pozdravit vse odlične goste in številne športnike predsednik g. Borštnar, na katerega ramenih je ležalo glavno breme organizacije tekmovanja. Ob pregledu 251et-nega delovanja MK Ilirije je z zadovoljstvom ugotovil, da požrtvovalno prizadevanje pionirjev naše motoristike ni ostalo brez uspehov, kar pričajo vedno lepši rezultati na važnih mednarodnih tekmovanjih in rastoče število za motorje navdušenih športnikov. Spomnil se je lani tragično preminulega in zaslužnega predsednika g. Zalokarja, kateremu so prejšnji dan na vrhu Ljubelja odkrili Ilirijani in športni tovariši iz ostalih klubov spominski s Leber. Jaki Gorjancu, nestorju našega rroto-sporta in enako jubilantu, ki je tudi za letošnjo jubilejno prireditev sodeloval z vsem svojim bogatim izkustvom, pa so navzoči z navdušenjem čestitali k njegovi mladeniški čilosti in delavnosti Svečani del prireditve je zaključil s primernim nagovorom g. Jaka Gorjanc sam, ki se je zahvalil vsem inozemskim gostom za ponovno in številno sodelovanje, domače tekmovalce pa je z mladostno bodrilnimi besedami pozval k vztrajnemu delu, da se bodo v svojem športnem udejstvovanju vzgojili tudi v dobre in zavedne državljane. Zatem je vodstvo tekmovanja z g. Borštnar jem na čelu razdelilo med tekmovalce poklonjene številne pokale in razglasilo izide. Tehnični rezultati so bih naslednji: Kategorija torni motorji: 250 ccm turni 1. Pollak Zan MK Ilirija, Ljubljana 6 min. 19 sek. 3 petinke sekunde, 2. Knitel Erich NSKK Wien 7:25, 3 pet., 3. Megušar Maks MK Ilirija, Ljubljana, Kranj 8:59 1 petin. 350 ccm turni 1 Waska Hans NSKK Graz Puch 350 5:51 2 potmki, 2. Scholz Albert NSKK Graz DKW 6:26, 3. Grašič Janko MK Ilirija Ljubljana, DKW 6:26 2 petinki 500 ccm turni 1. Waska Hans NSKK Graz Puch 5:56 2 petinki, 2. Pogantsch Sepp NSKK Klagenfurt Puch 6:04 I petinka, 3. Ing. Mario Luckmann MK Ilirija, Ljubljana Puch 6:24 3 petinke. 1000 em torni 1 Vidmar Stane MK Ilirija Ljubljana BMW 5:37 1 pet., 2. Stransky Edmund, MK Ilirija, Kranj Zündapp 6:01 1 petinka. Prikolic* turne do 600 ccm 1. Vidmar Stane MK Ilirija Ljubljana BMW 6.82 2 petinki. Kategorija športni motorji: 250 ccm 1. SikJhabel Anton IHMK Zagreb DKW 5:35. 2. Drnovšek Slavko IHMK Zagreto DKW 6:41 4 petinke. 350 ccm 1. Hubmann Hubert NSKK Graz Vellocette 5:33 1 petinka. 2. Sildhabel Anton IHMK Zagreb DKW 5:38 2 petinki. 3. Wolf v. Millenkovitsch NSKK Graz DKW 5:38 3 petinke. 500 ccm 1. Šiška Janko MK Ilirija Ljubljana BMW 5:18 1 petinka. 2. Hubmann Hubert NSKK Graz Vellocette 5:20. 3. Kohi Mirko MK Ilirija, Kranj, Norton 5:25 3 petinke. 1000 ccm 1. Hecker Josip NSKK Nürnberg Zündapp 5:10 (najboljši čas dneva). 2. Šiška Janko MK Ilirija Ljubljana BMW 5:18 3 petinke 3. Kobi Mirko MK Ilirija Kranj Norton 5:31. Prikolice sport do 600 ccm 1. Šušter Vlado IHMK Zagreb BMW 6:42. 2 Mittereger Franc NSKK Graz BSA 6:43 3 petinke. 3. Kern Josef DDAC Kia-genfurt BMW 6:54 4 petinke. PrfkoHee sport nad 600 ccm 1. Abarth Karl RFMI Italia Jap 5:21 (rekord izboljšan za 8 sek.). 2. Bernhart Franz NSKK Wien Sarolea 6:10. 3. Schrimpf Leopold NSKK Wien BMW 6:29 1 petinka. Inozemski in domači gostje so odnesli z letošnjih ljubeljskih dirk najlepše vtise, kar je v nemalem poleg prireditelja zasluga tudi vseh oblastev, Id so MK Iliriji šla s vso uvidevnostjo na roko, tako obmejne carinske na naši, predvsem pa na nemški strani in vsi številni darovalci lepih daril Drugo kolo v ligi Prvi dve točki je dobila Ljubljana v igri proti Hajduku in se povzpela na VII. mesto v tabeli — Vodstvo je prevzela Jugoslavija Ljubljana, 15. avgusta Drugo kolo v tekmah za drž. nogometno prvenstvo v ligi je prav za prav samo še potrdilo močnejši formo nekaterih glavnih predstavnikov našega nogometa, čeprav je tndi minulo nedeljo prišlo skoraj povsod do izraza, da naša nogmetna društva še davno niso v formi kakor bi bilo treba. Nedeljska srečanja so se v ostalem končala skoraj pretežno z zmagami favoritov. To velja predvsem za BSK, ki je zabil Jedin-stvu štiri gole in mu povečal količnik v negativno smer na 0:9, dalje za Gra-d lanskega. ki je čeprav ne brez težav, v Taraždinu spravil obe točki pri Slaviji, in za silo za Haška, ki je na domačih tleh obračunal s sarajevsko Slavijo za gol razlike ter slednjič še za beograjsko Jugoslavijo, ki je tesno odpravila svojega lokalnega tekmeca Baska, enajstorico, ki ji letos zaradi znatnih ojačenj obetajo še uspešnejšo pot po tabeli. Nova kandidata — Gradjanski iz Skoplja in zemunska Sparta ata v Skopljn delila točke, čeprav je moral domačin svoj gol zabiti iz dvomljive enajstmetrovke. Ljubljana je imela v gostih splitskega Hajduka, ki je po dolgih letih in sploh prvič, odkar se tekmuje v ligi, pustil obe točki v Ljubljani. Hajduk ni več stari »mojster z morja«, Ljubljana pa včasi le prejme kakšno nagrado za svoj elan in svojo požrtvovalnost. Do prihodnje nedelje »sedi« zato skoraj na sredi tabele, nekaj tolažbe za morebitne slabše čase pozneje. Dne 21. L m. pa bo na sporedu že naslednje kolo, v katerem čaka na Ljubljano sam BSK, razen tega pa bodo še igrali: v Beogradu Jedinstvo in Gradjanski (S) ter Bask in Gradjanski (Z), v Sarajevu Slavija in Jugoslavija, v Zemunu Sparta in državni prvak Hašk ter v Varaždinu Slavija in Hajduk Do tedaj bo prvenstvena tablica naslednja: Jugoslavija BSK Gradjanski (Z) Hašk Hajduk Bask Ljnbljana Sparta Gradjanski (S) Slavija (V) Slavija (S) Jedinstvo 2 2 0 0 3:04 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0 0 0 o o 0 1 1 o o o 0 8:1 0 9:2 4 5 1 2 1 : 2 : 3 : 2 : 0 : : 2 : 3 : 1 : 3 : 2 : 5 : 6 G 9 V naslednjem naša poročila: Ljubljana : Hajduk 2 s 1 (z : 1) še nikoli ni bilo pred bitko razpoloženje tako samozavestno in tako v znamenju dveh sigurnih točk. Za las je manjkalo, pa bi bili tudi najbolj goreči optimisti postavljeni na hladno. Toda konec vseh koncev je ostalo ob poslednjem sodnikovem žvižgu pri 2:1 za Ljubljano in s tem je bila bitka dobljena. Zgodilo se je, da je Hajduk prvič pustil na ljubljanskih tleh obe točki, in to je skromno število gledalcev še posebej navdušilo. Teh je bile na terenu le nekaj več kakor 1500. še enkrat se je potrdilo, da je začetek ligaškega tekmovanja, vsaj za Ljubljano, prezgoden, razen tega pa je dvojni praznik odvzel še nekaj stotin sicer sigurnih navzočnikov! Tako je prva večja prireditev brez državnih taks ostala brez koristi za klubovo blagajno; in tako je bil klußski Blagajnik nemara najmanj navdušen kljub vsem okolnostim, ki so sicer našo nogometno publiko v vsakem oziru zadovoljile. Ob določenem času sta se postavili enaj-storici v naslednji razvrstitvi: Ljubljana: Pogačnik; Žitnik, Bertoncelj I.; Vodišek, Pupo, Boncelj; Janežič, Bertoncelj H., Rataj, Vovk Erber. Hajduk: čulič; Milutin, Matošič I; Ma-rušič, Rafanelli, Bakotič; Muljačič, Leme-šič, Kragič, Matošič n, Alujevič. O Hajdukovcih je prišel v Ljubljano še pred njimi glas, da so ta čas v šibkejši formi, kar se je očitno pokazalo v njihovi prvi bitki proti Gradjanskemu iz Skoplja. Sicer so ga odpravili iz Splita z zadovoljivim rezultatom, toda vse je govorilo za to, da bodo morali s tako igro in s tako formo Hajduci v Ljubljani brez drugega kloniti. V teku dogodkov na terenu pa je postalo očitno, da zadeva s Spličani le ne bo tako lahka. Narobe, čimbolj se je igra in borba razvijala, tembolj so se morali vsi prepričati, da nudijo Hajdukovci partijo, kakor je že dolgo niso zaigrali na ljubljanskih tleh. In res so se stvari na igrišču tako zasukale, da je visel še tik pred poslednjim sodnikovim žvižgom rezultat v zraku ter je šele končni pisk potrdil dotedanji rezultat 2:1 za belozelene kot dokončni obenem kot prvo zmago nad Hajdukom v li-gaški borbi. Koristna igra belo-zelenih je prisilila samozavestne borce iz Splita h kapitulaciji. Naše moštvo je tokrat zaigralo manj lepo na oko, zato pa tembolj efektno. V tipični prvenstveni borbi, požrtvovalni in ostri, pa le ne surovi, so naši fantje dali vse, kar so premogli. Zaigrali so taktično previdno in razumno, zlasti je bilo obrambno delo na višini položaja. Dobro funkcionirajoči kombinatorni mašineriji nasprotnika niso dali možnosti za realizacij« in so s tem partijo dobili. Po poteku dogodkov bi se bil morda rezultat izoblikoval še bolj v korist domačega moštva, če bi bilo imelo v napadnem sistemu igre bolj ustrezajoče moči. V sredini napada pa je ves čas zevala tako strahotna prazn-'na, da so ostali vsi Se tako natančno izvedeni napadalni zamisleki brez pravega učinka, brez posredne odločilne poteze, ki naj bi z uspehom zaključila vsa prejšnja prizadevanja. Napadalna vrsta je sicer delala dobro. Nekaj lepih stvari sta izvedli obe krili zlasti Je bil Janežič po daljšem odmoru dobro razpoložen in mu je skoro vse, kar je počel, šlo gladko od rok. Zanesljivo je prevzemal mnogo lepih predložkov, točno pripeljal akcije pred nasprotnikov gol in krasno centri- ral. Tako je sijajno pripravil prvi zgodi tek, tako je enkrat prisilil Culiča, da je pokazal vso svojo umetnost. A marsikatero pripravljeno delo je ostalo brez haska, ker ni bilo v sredini nikogar, ki bi uspešno zaključil pripravljeno situacijo. Tudi Erber je bil razveseljivo uspešen, posebne v prvem delu igre je dal nasprotnikovi obrambi precej dela. Zvezi sta igrah v diktiranem W-sistemu in sta se v svoji vlog1" uspešno trudili, Vovk bolj vidno, Pepček pa po svojih močeh vztrajno in požrtvovalno. V srednji vrsti je odlično zaigral Pupo, ki je dal partijo podobno svojim najboljšim. Ni čuda, če sta ostala oba stranska krilca nekoliko v senci te igre, büa pa sta oba, dasi ne na posebni višini, vsaj v obrambnem delu zanesljiva, žilava in vztrajna. Obrambni trio je delal požrtvovalno in v razdiralnem pogledu uspešno. Pogačnik je moral parkrat posredovati z vso odločnostjo in je dokazal, da je našel pot v svojo nekdanjo dobro formo, Stane je bil med branilcema agilnejši, zato pa žitnik robatejši in si je s svojo taktiko olajšal posel. Hajduk igra lepo to je pokazal tudi v tej borbi. Ce bi bü imel v napadu tako odlične moči, kakor v srednji vrsti in v obrambi, hi bilo to moštvo velikega formata. V kombinacijah, v startu, v smiselni graditvi igre Je moštvo precej nadkriljevalo Ljubljančane, le v poslednjih potezah, v odločilnih akcijah pred golom so napadalci sproti morali kapitulirati pred dobro razpoloženo in previdno ter preudarno delujočo obrambno akcijo domačega moštva. V napadu je bü na višini edino mlajši Matošič, ki je poslal nekaj ostrih strelov na gol, od katerih pa je le eden obsedel v mreži. Kragič se kot vodja napada ni obnesel, niti ne pozneje, ko Je zamenjal mesto z mladim Matošičem. Po krilih moštvo ni moglo uspešno zaigrati, ker ne razpolaga na teh mestih z ustre-zajočimi močmi. Zato so vse napadalne akcije izhajale od notranje napadalne trojke, ki je bila v napadu vsekakor boljši del. Izbrana pa je bila ožja obramba s čuličem na čelu. Ta je sicer samo enkrat odločujoče posegel v dogodke, takrat pa odločilno, ko je prestregel krasen Janežičev strel. Matošič. »končnica« nacionalne obrambe, je bil v startu in sicer v vsem delu neprekosljiv, vendar je pokazal, da nima nekdanjega čistega odbojnega udarca. Skupaj z Miluti-nom pa je dal dober branilski par. Od lično je zaigrala tudi Hajdukova srednja vrsta, v kateri je bü Rafanelli krasen igralec skoro tia do konca igre. ko je vidno padel. Marušič, stari internacionalec, si je uspešno pomagal s svojim dolgoletnim izkustvom ter je bil zlasti v startu odličen. V celoti je Haidukovo moštvo moralo ugajati. ker je dalo dobro partijo, kot je na ilubljanskih tleh že celo vrsto let ni pred-vedlo. Potek dogodkov na terenu Tja do 8. min. se je razvijala odprta igra, v kateri je Lj. dosegla samo kot s kota. Takrat prevzame Jaweriö predložek in ga dovede do kotove črte, od koder sijajno pošlje pred gol: Erber nastavi glavo ln žoga se znajde v mreži. 1:0 za Lj. Hajduk sedaj odlično pritisne ln ljubljanski gol je ponovno v nevarnosti, toda obramba LJ. ne dela napak. V delni Ha jdukovi terenski premoči potekajo dogodki in ves ta čas visi izenačenje v zraku. Naposled, v 31. mhi. dozorijo dogodki tako daleč. Hajduk Je v I stalni ofenzivi, žoga se mota z noge na no- ' go, m trenete* je Mktufl» n*. n in to je dovolj, da njegov krasen strel obse«, 1:L Takoj zatem mora Pogačnik ponovni Matošičev strel obupno braniti, žoga roma v kot, ali brez nevarnosti. V 37. min. pade odločitev. Erber in Vovk se krasno prebijeta skozi obrambo, Erber je na strelu in ga v tem Milutin robato ovira, da pade, kar da sodniku povod za enajstko. Izvede jo Pupo natančno v spodnji levi kot, s čimer je postavljen rezultat 2:1 za Ljubljano. V drugem polčasu je igra do končnega piska napeta, borbena in poteka v forsirane m tempu. Obe obrambi sta zmerom na mestu, in čeprav nastajajo zrele situacije pred obema goloma, ne moreta napadalni vrsti prisiliti nasprotnikove obrambe, da bi klonila. Sodil je g. Višnjič iz Zagreba namestu delegiranega Mlinariča, ki mu nemara ne pri ja jo ljubljanska tla. G. Višnjič je sodil v glavnem dobro ln točno: hujša pa je bila napaka v 17. min. drugega polčasa, ko ni izključil Culiča zaradi dejanskega napada na Rataja. V predtekmi je rezerva Ljubljane zmar gala nad Grafiko s 5 : 0 (3:0). BSK : Jedinstvo 4:0 (2 s o) Beograd. 15. avg. Na igrišču Jugoslavije sta bili včeraj pred približno 8000 gledalci dve ligaški tekmi, ki sta prinesli zasluženi zmagi favoritoma BSK in Jugoslaviji. V prvi tekmi je BSK pokazal, da se polagoma vrača v nekdanjo formo in je svojega domačega tekmeca kljub precejšnjemu odporu odpravil z razliko štirih golov. Jedinstvo pa v tej igri tudi ni imelo nobene sreče. Do odmora sta bila strelca Glišovic in Vujadinovič, po pavzi pa še Božovič in Ze- čevič. . Tekmo je sodil g. Vasa Stefanovic — v redu. Jugoslavija : Bask 1 : o (oso) Drugi beograjsk par — Jugoslavija in Bask — je dal ostro in nezanimivo borbo, v kateri je nazadnje zmagalo boljše moštvo rdečih. Ce bi bil napad bolj priseben, bi bila razlika lahko večja. Bask očitno še ni v formi, ki bi mu v teh tekmah obetala kaj prida uspehov. Edini gol te tekme je padel v 37. min. drugega polčasa po Petroviču, v edinem delu igre. ko je bilo nekaj nevarnih s.tua-cij ir» tudi precej razburjenja. Tekmo je sodil g. Gligorijevič — zadovoljivo. Hašk : Slavija (S) 2s1 (2 s o) Zagreb, 15. avg. Brez posebnega zanimanja nogometne publike je bila včeraj tukaj odigrana tekma za točke v ligi med državnim prvakom Haškom in sarajevsko Slavijo. Hašku se je poznalo, da še ni v polnem zaletu in je to tekmo odločil zase bolj po naključju kakor po zaslugi. Sicer pa velja enako tudi za Slavijo, ki je imela prav tako nekatera mesta zasedena prav slabo. Hašk si je že do odmora zasigural naskok dveh golov po Kocióu (v 24. min.) in Kacijanu (v 40. min.), po odmoru pa je nato Rajlié zabil častni gol za Sarajevčane. Tekmo je sodil g. Bilač iz Splita — pod kritiko. Gradjanski (Z) : Slavija (V) 4:2 (2:o) Varaždin, 15. avg. Tudi za drugo tekmo domačega ligaša na lastnih tleh je vladalo veliko zanimanje. Gradjanski je nastopil kompleten in je najlepše zaigral njegov napad, pa tudi Ci-mermančič med krilci je bil v veliki formi. Slavija ni bila slab nasprotnik in je v prvi polovici drugega polčasa celo izravnala rezultat. Pozneje so se »purgerji« zagnali še enkrat in res jim ie uspelo, zvišati razliko spet za dva gola. Po igri v celoti so zmago zaslužili. Gole sta zabila do polovice igre Lešnik in Wölfl, pozneje pa spet Lešnik. ja bü g. RsftS te — v (S) 1:1 (1so) Skopi je, IS. aemg. Izid včerajSnje Egaške tekme med domačim Gradjanskim jo Sparto iz Zemrnsa je bil velik neuspeh za domače. Vse njihove vrste so bile izven forme, najbolj pa napad, ki ni znal realizirati nobene Se tako dobre pozicije. Značilno je, da je Gradjanski svojo točko s te tekme rešil z enajstmetrovko, ki jo je precej problematično prisodil slabi sodnik g. Nenadovič. v Ljubljani Korotan : Grün-Wefss 3:0 Ct : 0) Beljačand so gostovali prvi dan proti Ko-rotanoem z Dolenjske ceste m zasluženo podlecli gostiteljem. V preslabotni igni niso mogli prodi boljše razpoloženim Korotan-cem zabhii niti častnega zgoditka. Sodil je g. Mehle dobro. Jadran : Grfin-Weiss 5:3 (1:1) V igri drugega dne gostje tudi niso mogli pokazati nič posebnega. Do polčasa so dali še v enolični igri nekaj odpora, potom pa so se sair.o še branili, tako da je Jadran mogel izkoristiti vsako priliko, ki se mu je nudila za realizacijo. Tako je nastal končni rezultat, ki dovolj točno prikazuje potek tekme. Sodil je g. Vrhovnik dobro. Mars : Jugoslavija 11 : 3 (6 : 1) Celjani niso mogli prenesti trajni Mar_ sov pritisk in so morali dopustiti igro mač« ke z miško. Videti je. da se Marsovci temeljito pripravljajo n« prvenstveno borbo, uspeh te priprave je gornji rezultat, ki je po poteku igre popolnoma realen. Zelo dobro je lila razpoložena napadalna vrsta, ki je v Dobrletu našla zelo agilno moč. Sam je dal štiri gole, ostale so zabili: Zi. gon dva, Drobež dva, Podgajšek dva, Pie-ško enega. Sodil je g Dorčec precej po» vršno. Sarajevska Slavija v Celju Slavija (S) : SK Celje 5:0 (0:0) Celje. 15. avgusta. Danes je na tukajšnji Glaziji gostovalo ligaško moštvo sarajevske Slavije v prijateljski tekmi proti domačemu SK Celju. Obisk prireditve je bil zelo velik in je bik» na igrišču nad 1000 gledalcev. Sarajevski ligaši so zmagali zasluženo, vendar je rezultat izražen nekoliko previsoko. Gostje so nastopili z izenačeno enajstorico, ki je pokazala veliko tehnično znanje in pred-vedla prav lep nogomet. Celjani so tokrat prijetno presenetili ter zaigrali smiselno in z veliko voljo in elanom. Do odmora je bila igra izenačena, toda nobeno moštvo po zaslugi obeh obramb ni moglo do zgoditka. V tekmi se je odlično izkazal mladi celjski vratar Bernard. Po odmoru je ostala slika približno 25 minut nespremenjena, potem pa so Celjani močno popustili in sedaj šele je Slaviji uspelo, da je zabila svojih pet golov. Prvi gol je zabil Djurovič iz kota v 27. min., pet minut nato pa Je Djajič povišal na 2 : 0. V 37 min. je Šalipur iz soloakcije dosegel 3 : 0. V 40. min. je sodnik prisodU enajstmetrovko, ki pa jo je celjski vratar držal, toda tri minute pozneje je Celjane zadela enaka kazen in topot je Marjanovič povišal na 4 : 0. V predzadnji minuti je Škerl poslal žogo v lastno mrežo in postavil končni rezultat 5 : 0. Igra je bila zelo živahna in je nudila res lep športni užitek. Tekmo je sodü g. Veble objektivno, bil pa je za Celjane prestrog, za goste pa preveč prizanesljiv. V predtekmi je mladina Celja premagala mladino Olimpa s 6 : 3 (3 : 1). ★ še ena Slavija v Mariboru Slavija (O) : Železničar 4 ti (3*1)' Konec tridnevne dirke " Včeraj se je v Zagrebu končala dirka okoG Hrvatske in Slovenije, v kateri je v skupni oceni zmagal Da vido vie — Vsi Slovenci so odstopili je protest zavrnila in tako je šlo ira zadnjo progo samo 11 voza če v, 9 abstinentov pa je odpeljalo 100 m za njimi izven konkurence. Na cilj v Zagreb, kjer se je zbralo okoli 7000 ljudi, so prvi prispeli abstinenti, med njimi Ljubljančan Abulnar, precej za njimi pa šele vozači v konkurenci z Davi-dovičem kot prvim. Končni placement za dirk» j8 bfl naslednji: L Da vidovič (Železničar, Zagreb) 19:26:49, 2. Penčev (Orao, Zagreb) 19:46:36, 3. Mihelčič (Karlovac) 20:02:15. Tone Cerer — Maribor, 14. avgusta Včerajšnja druga etapa kolesarske dirke okoli Hrvatske in Slovenije je vodila iz Ljubljane preko Celja (z vmesnim ciljem) do Maribora, kjer je bil drugi vmesni cilj, in odtod do Varaždina. Dirka od Ljubljane do Celja je potekala brez posebnih dogodkov in eo se dirkači šele na trojanskem klancu razcepili v več skupin, izmed katerih je prva s 6 dirkači s Prosenikom na čelu m našima udeležencema Zerjakwn in PodmUščakom vodila skoraj do cilja. V Celju je bil nazadnje prvi Pokupec iz Zagre« ba. V drogi poletapi včerajšnjega dneva iz Celja do Maribora je nesreča zadela sigurnega favorita in državnega prvaka Prose-nika, ki se je blizu Slovenske Bistrice zadel v avtobus in precej nevarno padel, tako da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico, od koder ga bodo jutri odpremili v Zagreb. Tudi v Maribor je prispela na cilj skupina 14 vozačev in je bil tudi tam« kaj Zagrebčan Pokupec najboljši v finisbu. Tretja pol etapa tega dneva je vodila od Maribora do Vanaždina in je potekla včeraj od 15. do 17. ure. Na cilj v Varaždinu je v krasnem fini&hu pri vozila skupina treh: Pokupca, Davidoviča in Lavrrha, tiik za njimi pa še pet naslednjih, med katerimi je bil tudi naš Zerjal. V skupnem placementu je po odstopu Prosenika do Varaždina dosegel najboljša čas član Bat'e iz Borova Erdelji z 12:57:55, naslednja mesta na so zavzeli: Penčev 13:01:02, Lavrih 13:01:06. Zerjal 13:03:«. Do desetega mesta med 23 dirkači, ki so še prispeli v Varaždin, ni bilo nobenega Slovenca več. Zagreb, 15. avgusta Danes se je končala z etapo od Varaždi-na do Zagreba z vmesnim ciljem v Bjelo-varu tridnevna kolesarska dirka. Na cilju v Bjelovaru, kamor je odSlo na progo še 20 dirkačev, je bil prvi vozač Železničarja Davidovič, ki je daleč pustil za seboj we ostale tekmovalce. Naslednja me. sta so zasedli Lavrih, Gärtner (LJubljani- J ca), Zerjal (Edinstvo) L L d. V Bjelovaru je bü start za zadnjo pol etapo danes ob 13. Na startu se ni javil' 9 dirkačev, med njimi vsi Slovenci, dalj' Lavrih in Pokupec in Se nekateri, ker sc vložili protest, češ da je Davidoviča na , prejšnji progi vlekel avtomobil Komisija > tretji v Evropi V soboto se je končalo tekmovanje za plavalno prvenstvo Evrope. Kot zaključne točke so bili na sporedu še finali na 1500 m prosto in na 200 m prsno, razen tega. pa so izvedli zadnje skoke še skakalci a stolpa. V finalu na 1500 m prosto je bü vrstni red na cüju: 1. Borg (Švedska) X&3&6, 2. Leivers ( AngL) 19:57.7, Arendt (Nem.) 20:12.6, 4. Grof (Madž.) 2006.2. V finalu na 200 m prsno ao se pfeasnatt: 1. Balke (Nem.) 2:45.6, 2. Sietas fNfem.) 2:45.9, S. Cerer Tone (Jugoslavija) 2:47.6! 4. Angyel (Madž.) 2:51.6. V skokih s stolpa je bU končni piaaman naslednji: 1. Weiss (Nem.) 124.67, 2. Ki-tzig (Nem.) 121.53, 3. Hidvegy (Madž.); 107.72, 4. Cozzi (Ital.) 105.80 točke. V waterpolu so bili doseženi še naafednjl izidi: Holandska : Francija 2:2, Madžarska : Anglija 8:1. Darilo madžarskega regenta Horthyja as najboljše evropsko iuu9lvu v waterpolu ja prejela Madžarska. Evropski potai Je osvojila Nemčija, poseben pokal za najboljše* dam sko ekipo je dobila Holandska. V plavanju se je zvrstilo prvih Sest držav po naslednjem redu: 1. Nemčija 145C Madžarska 59. Anglija 44. Holandska ^ švedska 26 in Francija 22 točk. Vse ostat» države so mogle zbrati le pod 20 točk. Poljska s Jugoslavija 6to Avstralija : Japonska 3:2 Angleški gostje v Sloveniji Navdušeni nad lepoto naših planin Ljubljana. 15. avgrusta. Nekako pred desetimi leti je taborila v Jugoslaviji 2ngleška skupina Camping Club of Great Britain. Taborili so v C ti. nju in Dubrovniku ter zaključili svoj obisk v naši državi s tridnevnim izletom v Bohinj. Bilo pa je prezgodaj, kajti v času okrog prvega junija so biLe planine še globoko zasnežene in prišli so lahko samo do kcče pri Sedmerih jzerih in na Črno prst. Vendar jim je že takrat zelo ugajalo pri nas, in ko so se letos udeležili mednarodnega taborj:nja v Stresi ob Lagu Maggioru, so se spet domislili Sloveni;«. Kljub hudi vročini so šli na pot in dospeli 6. t. m. čisto izčrpani v Bohinj, kjer jim je Slovensko planinsko društvo priskrbelo taborišče pol:g hotela »Zlato-roga«. Vzlic utrujenosti po potovanju pa se je že naslednjega dne povzpela skupina petindvajsetih turistov do kočo pri Sedmerih jezerih. štirinajst se jih je pod vodstvom vn.ete propagatorice naših planin, zaslužne gospe Cop landove odpravilo na naskok na Triglav, med tem ko se je druga skupina odpravila k Savici in na Dem na Komni. Triglavska skupina je prespala noč v Aleksandrovem domu, nato pa so krenili preko vrha po Tominško. vi poti mimo Aljaž vega doma v Mojstrano in cdtod nazaj v Bohinj. Dvajset minut pred Aljaževim demom jih je sicer namočilo, kar pa jim ni kvarilo dobre volje. Dež jim je podvejil tek in spoznali so, kako urne in pripravne so naš= oskrbnice, kadar je treba posušiti do kože premočenega turista. V torek so šli taborit pod Stol, in sicer eo se U'stav;li nad Žirovnico poleg M žkovega kopališča. Tu so se seznanili tudi z našimi skavti, ki so taborili v bližini. Kajpak so potrdili svoje prijateljstvo z obiskom ob tabornem ognju, kjer so se glasile vesele slovenske in angleške pesmi. Sredo so odmerili Bledu, ki so ga obiskali delno peš delno z vlakom, avtobusom in taksijem. Pešci so se na poti pod vodstvom prijaznega domačina ustav ljali v slovenskih vaseh, kjer s0 se dobro okrepčah v naših skromnih, toda dobrih gostilnah. Dva sta splezala na Stol in se rajši razgledala fco KaravanKah. Ostala skupina je na Bledu zavila v kavarno Toplice in si ogledala tamkajšnje meOa-rodno vrvenje; seveda je obiskala ludi otok in se ckopala v jezeru. Zelo žal jim je bilo, da je čas tako naglo minil in da so morali zapustiti prijazno Žirovnico. V Ljubljani so obedovali pri Slamiču in nato odpotovali v Kamniško Bistrico, kjer so bih gostje SPD. Večina je estala okrog doma pri izviru Bistrice. Profesorica gdč. Warrenova pa se je z dvema tovarišema odpravila na Grintovec. Ona j« edina premagala v petih dneh vse tri najvišje slovenske vrhove: Triglav, Stol in Grintavec. Kljub nestalnemu vremenu so vedno prišli ob pravem času pod streho. Samo Triglava-ni so bih, kakor smo že omenili, deležni deževnega blagoslova. Majhna skupina se je pod vodstvom g "spe Copelandove že napotila na Kamniško sedlo, da si vsaj površno ogleda Kamniški gorski masiv. V petek so se angleški turisti vrnili v Ljubljano, kjer so poslednje ure prijetno prebili pri Slamiču in v nebotičniku, dokler se niso preko Trsta odpeljali v domovino. Svojo zahvalo izrekajo predvsem Slovenskemu planinskemu društvu, ki jih je tako gostoljubno sprejelo in skrbelo zanje, oskrbnikom in oskrbnicam v Kočah in hotelirjem v »Zlatorogu« in Žirovnici. Iz Slovenije s0 odšli navdušeni nad lepoto naših krajev in sklenili so, da bodo ves prihodnji dopust prebili v naših prekrasnih planinah. ROBI EOKBA TROTI DIKTATORJEM AMERIŠKEGA PODZEMLJA Zločini in kazen v velikem napetem filmu Premiera — Kino Matica Ob 16., 19.15 in 21.15 uri ! Med neviht© je strela zažgala velik kozolec — Zaradi sieasrja v stedeSJ© se je tombola izvršila včeraj ^ Kamnik, 15. avgusta. Za nedeljo popoldne je agiln0 kamniško Obrtno društvo crganiziralo veliko tombolo z dragocenimi dobitki. Za glavno tombolo je bilo 4500 din vredno motorno kolo. pot-em moško in žensko kolo, kuhinjska oprava, več parov čevljev in nad 100 1 pih dobitkov za kvaterne in činkvi-ne. V kamniški mestni park se je zgrnila velika množica lovcev na srečo, ki so nestrpno pričakovali začetka tombole, že pred pričetkern pa s? je iz samotnega oblaka, ki j-e priplaval izza Starega gradu, vlila velika ploha. K sreči je trajala samo nekaj .minut, tako da so ljudje z veliko vero v svojo srečno zvezdo ostali kar v parku in čakali na prvo številko. Prav ko je predsednik Obrtnega društva g. Ernest škof hotel povzdigniti svoj glas in naznaniti pričetek. se je vlila nova ploha, ki se je polagoma izpr^mJiiila v pravo neurje z bliskom in gromom. Tri tisoč ljudi je naenkrat stalo do gležnjev v vodi, ki je kar drla čez mestni park. Ljudje so se razb žali na vse strani in čakali konca neurja, ki je bilo omejeno samo na ozek pas nad Kamnikom in Pod-gorjami. Nad Tuhinjsko dolino in nad Tu. njicami je bilo v tem času vedro nebo, n-:d Kamnikom pa j? treskalo in pokalo. Kaj takega človek ne doživi zlepa, tudi v takem poletju ne, kakor je letošnje, ko so plohe kar r,a dnevnfm redu. Seveda je bilo tombole in razpoloženja za, njo takoj konec in ljudje so se morali danes še tn-krat zbrati okrog kolesa sreče. Dan: s je šlo vse po sreči in vreme to pot Kamni-čanov ni pustilo na cedilu. Med včerajšnjim nalivom je naenkrat med Kamničani počil glas: »V Podgorju gori!« Ogenj je bil res precej velik, vendar pa požar ni bil nevaren. Strela je udarila v kozolec posestnika Franca Vi-dica. Vsa sreča, da so iz kozolca pred nekaj dnevi odpeljali žito v mlatilnico. Tako je pogorelo sam0 1 seno ogrodje. Niti naliv ni mogel pogasiti ognja, pač pa je preprečil nevarnost, da bi se rdeči petelin preselil v sosednje kozolce, ki so še založeni z žitom, štiri okna kozolca so pogorela do tal. škoda je krita z zavarovalnino. Posestnik France Vidic še leži v Leonišču, ker je, kakor znano dobil po znani avtomobilski nesreči na Brezjah hude poškodbe po glavi. Njegovo stanje se je že precej izboljšalo in bo kmalu popolnoma okreval. Mariborska kronika Maribor, 15. avgusta. Maribor je bil :f~ ^ , \ < ves v prazničnem razpoloženju in živahnem vrvenju. Po ulicah je bilo videti polno tujcev, ki so prispeli k zaključku Mariborskega tedna. Avtobusi so bili vsi zasedeni. Po Mari, barskem tfdnu je valovala nepregledna množica, skozi katero n: bilo lahko utreti si pot. Razen tega pa so bile razne druge prireditve, med drugim sestanek naprednega starešinstva, proslava zlatega jubileja Združ nja brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru in slavje zlatega jubileja organizacije naših mesarjev in prekajevalcev, združ n z današnjo skupščino mesarjev iz vse dravske banovine. Posebnih drugih dogodkov ni bilo, če izvzamemo snočnje manifestacije po mestu. Pcvorka je krenila skozi središče mesta in vzklikala Jugoslaviji Zlati jubilej mariborskih brivcev Včeraj so proslavljali mariborski brivci, združeni v Združenju brivcev, frizerjev in sorodnih strok, zlati jubilej -svoje stanovske organizacije, ki se mnogo briga za interese svojega članstva. Jubilejni občni zbor je vodil zaslužni predsednik g. Novak, ki je v uvodu prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti posamezne delegate iz Ljubljane in Celja. Mestni svet je zasto- pal na jubilejnem zboru mestni evstnik Sluga, obrtno oblast pa mestni obrtni referent dr Senkovič. 75 čianov združenja, ki s0 že 10 let disciplinirani člani, je prejelo ob tej priliki čedne diplome. Izčrpno poročilo Združenja brivcev, frizerjev in sorodnih strok je podala tajnica Fettic-hova. Iz poročila povzemamo: Lieta 188?. je bilo pri Tscheligiju prvo ustanovitveno zborovanje mariborskih brivcev. Vseh brivcev je bilo tedaj v Mariboru, ki je štel 16.000 prebivalcev, 11. Prvi damski frizer je bil Dunajčan Kar€l Dumler. Leta 1897 je bila ustanovljena strokovna šola v spodnjih prostorih muzeja. Dne 6. julija 1. 1920. je bil izvoljen na občnem zboru za načelnika Boštjan Ul-čar, ki je 22. avgusta 1. 1921. odložil častno mesto. Dne 22. avgusta 1. 1921 je bil nanovo izvoljen za načelnika Karel Kožuh, ki je zavzemal to funkcijo do 15. septembra 1. 1932. Do leta 1921. ni bilo v Mariboru rednih damskofrizerskih va-jenk, ampak so se sprejemale tečajnice proti visoki učni nagradi. Po izvolitvi g. Frana Novaka za predsednika 3. aprila l. 1933. se je pričelo obnovljeno delovanje, uredile so se poslovne knjige, opremila se j= pisarna. Dne 6. maja 1. 1935. se ie na željo Celjanov izvršila izločitev Celjanov iz mariborskega združenja. Združenje šteje danes 155 članov, in sicer v Mari-b:ru 68, v okolici 18. v ostalih krajih 69. Ta kronika od 1. 1888. do 1. 1932 kaže, da je združenje polagoma in stalno napredovalo v prid članstvu. Na jubilejnem občnem zboru, ki je vršil pri Meranu, so sklenili, da se zbriše zaostala članarina do vštetega 1. 1937, j skupno okoli 30.000 din. Jubilejni zbor so pozdravili g. Sluga za mestno občino, dr. Senkovič in ljubljanski zastopnik. Gospod Boštjan Ulčar je izročil predsedniku šopek rož. SO letnica mesarske organizacije V proslavitev 501etnice obstoja in delovanja mariborske organizacije mesarjev in klobasičarskih mojstrov je bila snoči pri Gambrinu jubilejna skupščina združenja. Slavnostni zbor je vodil predsednik g. J rnej Fidler, ki je pozdravil vse navzočne, zlasti pa podžupana žebota, mestnega obrtnega ref renta ir. Senko. v"'ča, zastopnika hrvatske organizacije dr. Deaka, zv znega predsednika Jakoba Dimnica in zadružnega revizorja Kastel-ca iz Ljubljane. Sledilo je čitanje izčrpne kronike o plodnem delovanju stanovske organizacije mariborskih mesarjev in prekajevalcev. Nato je bila svečana izvolitev zveznega predsednika Jakoba Dimnika za častnega člana mariborskega združenja, kar so vsi navzečni sprejeli s toplim aplavzom. Na dntvnem redu jubilejnega zbora je bila tudi razdelitev diplom 20 zaslužnim članom. Diplome so dobili: Oton Polegeg, Josip Kirbiš, Franc Hohnec, Roman Brez-očnik, Anton Tavčar, Jernej Fidler, Blaž G« e Iman, Blaž Serdinä. k, Štefan Pave-šič, Rudolf Solak, Franc Filipič, Jurij Schrott, Ivan Merkl, Matija Hole, Vinko Pernat, Josip Draž, Ivan Bombak, Friderik Wutte in Jakob Dimnik. straže. Navzočnfh je bilo okoli 8.000 ljudi, ki so željno čakaii. komu se bo nasmehni; la sreča. Glavni dobitek, lep avtomobil, znamke Opel-Cadet, je ereča naklonila delavki Rozaliji Sterovi, zaposljeni pri ope_ karni v Racah. Motorno kolo je zadela Kris *ta Satlerjeva iz Maribora, moderno spalnico bo odpeljal Rihard Miler v Ponikve, Hiricevni ladijski aparat je dobil železničar Franc Širca iz Maribora, lepo klavirsko harmoniko je zadel Stanislav Benko, delavec iz Maribora, na moških kolesih sta se odiieljala Ivan YTidovič iz Radvanja in Jos sip Matjaž iz Studencev, žensko kolo je dobila Ana Pešlova iz Kale, lep servis Fran Bednarček iz Počehove balo platna pa Fran J i ček iz Li m buša. Razen tega je bilo razdeljenih še več sto drugih manjèih dobitkov. Rekord v zaporih Naš staroslavnj »hotel Graf« že dolgo ne pomni tako izdatne frekvenc* kakor v noči od nedelje na ponedeljek ko se j® znašlo v Grafovih apartmanih nič manj kakor 37 čvrsto raslih mladeničev. Specialisti na ure V zadnjem času so se pojavili v Mariboru posebni specialisti v tatvini ur, o čemer smo že poročali. Zdaj so postali žitev takšnih specialis tov upokojeni železničar Franc Ferk, stanujoč v Kejžarjevi ulici 6. ki tipi radi tega škodo 6000 din. Zmanjkala mu je namreč zlata ura z zlato verižico. Pekovskemu pomočniku Franca Anlsesv. ju pa je zmanjkala ura iz stanovanja T Taborski ulici 16. Krojaški pomočnik Martin Bošnjak je našel ž;nskG zapestno uro, ki jo je izročil policiji. Neki doslej neznani tat pa je izmaknil posestniku Mihaelu Ivamiši ia šalovcev denarnico z okoli 500 din gotovine. Albanija omejuje srednješolski pouk Novi albanski prosvetni minister Abdt>-rahman D'bra jc odredil obsez.no reorganizacijo srednješolskega pouka. Po tej odredbi bodo imeli z novim šolskim letom v Albaniji samo tri srednje šole. in sicer v Tirani, v Skadru in Korči. Štipendije za štu-diranje v inozemstvu jc minister radikalno omejil. V srednje šole bodo sprejeli le učence, ki bodo prej položili sprejemni izpit in ki morejo placati precej visoko uč-nino. Do teh ukrepov je prišlo zavoljo tega. ker je brezposelnost inteligence čedalje bolj naraščala. Namesto običajnih srednjih šol bodo v Albaniji za strokovno izobrazbo mladine osnovali nove poljedelske, obrtne in trgovske šole. K A - L E - F L U I D (fiziološki ekstrakt iz životvorne žleze krepke in zdrave živali) — Prodaja se v vseh lekarnah. — Podrobnejšo literaturo brezplačno zahtevati: Beograd, Masarykova 9. Miloš Markovič. — Reg. br. 5300/32 Beseda 1 Din. davek 3 Din: za šifro ali daja nie naslova 5 Ola Naj manjši znesek 17 D.n Letoviščarski kraj Vuhred leži ob Dravi pod lepo iz->'no točko Pohorta. Dnevna oskrba d:n 50. 19205-38 Sluzbodobi Kontoristin ji za srbohrvatsko m nemško korespondenco, išče tovarna v Mariboru z nastopom tako» ali 1. septembra. Zahteva se večletna praksa v pisarni, perfektno znanie srbohrvat jez.ka in nemške ter po možnosti tudi sr-bohrvatske stenografie. — Ročno pisane ponudbe z zahtevo plače, po možnosti s prilogo slike poslati pod šifro »Sposobna sila 1958« na Publicitas, Zagreb. Ilica 9. 18988-1 Zbor mesarjev dravske banovine V Gambrinovi dvorani je bil danes jubilejni občni zbor Zveze združenj mesarskih obrtnikov za dravsko banovino. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano. Navzočni so bili delegati iz vse banovine, prišli pa so na zborovanje tudi zastoPn'ki sorodnih or5 ganizacij iz drugih pokrajin. Zbornico za TOI je zastopal podpredsednik g. Ogrin. Tudi Zveza hrvatskih mesarskih obrtnikov je poslala svojega delegata. Poročilo o delovanju zveze je podal g. Ivan Žan iz Ljubljane. Po tajniškem poročilu se je razvila živahna debata, v kateri pa so vsi odborniki odobravali delo zveze in vzpodbujali k nadaljnjemu složnemu deiu za zaščito stanovskih koristi. Po poročilu, ki ga je podal v imenu nadzornega odbora g. Miroslav Urbas iz Ljubljane, je lila odboru soglasno izrečena razrešnica. Članari_ na je bila na novo določena na 10 din. Pri nadomestnih volitvah so bili izvolje« ni za podpredsednika g. Matevž Hafner iz Škofje Loke. za odbornika g. Vinko Grčar iz Maribora, za člana nadzornega odbora gg. Miroslav Urbas iz Ljubljane, Štefan Babičič iz Celja in Fran Keber iz Maribora. Občni zbor je nato obravnaval razna pereča stanovska vprašanja, o katerih bo sestavljena obširna spomenica in izročena pristojnim činiteljem. Tombola Jadranske straže Ob ogromnem zanimanju občinstva je bila danes popoldne na Trgu svobode dobrodelna tombola mariborske Jadranske C ite se pozabljene l o venske Kočevske! Naše časopisje, na čelu mu »Jutro«, je že nekajkrat vabilo slovenske turiste, da napravijo izlet v pozabljeno slovensko Kočevsko, ki s svojimi skritimi krasotami prav nič ne zaostaja za ostalimi predeli naše ožje slovenske domovine. Premnogo je bilo vzrokov, da se do zadnjih let nismo posebno zanimali za ta skriti kos naše zemlje, ter smo ga vse preveč puščali v ne-mar, tako da je tuji rod, ki je v manjšini naseljen na tem predelu, polagoma postajal gospodovalnejši. Vsa leta po svetovni voini smo pozabljali, da živijo tam doli onkraj Rinže in Fridrihštajna tudi naš rod, naša beseda, naša pesem. Vedeli smo. da živijo tam naši ljudje, a ko je zašel kakšen naš človek kot bela vrana na Kočevsko, ni slišal naše besede, le tuja govorica mu je udarila v uho. Tako je bilo še nedavno. Ko pa je pred leti naša oblast dala našemu trpečemu rodu svojega učitelja, odprla slovenske šole, sta naša beseda in pesem, ki sta bili ves čas svobodne Jugoslavije zaničevani od tujega rodu, svobodno zadoneli. Naš rod vstaja in se dviga zavestno v novo svobodno življenje. Doba narodnih čitalnic se je že začela in številna narodna, prosvetna in narodno-obram'ona društva pridno zbirajo naš rod ter ga vzgajajo v jugosloven-skem državnem duhu. Zlasti sta marljivo na delu Družba sv. Cirila in Metoda s svojimi številnimi podružnicami in Sokol, ki ima tudi po raznih krajih slovenske Kočevske svoja žarišča narodne in nacionalne jugoslovenske vzgoje. Obema pa so priskočile na pomoč tudi naše nacionalne dijaške organizacije v Ljubljani, na čelu jim »Jugoslavija«, ki so vse čule naš poziv, klic budeče se slovenske Kočevske, ter začele delovati med slovenskimi Kočevarji z besedo, pesmijo, filmom in našo knjigo. S številnimi izleti in taborjenji je naša slovenska omladina prva pokazala pot in kako je treba ljubiti svoj rod, ki živi na zemlji v suženjstvu duha pod vplivom tuje manjšine. Mnogo pa je tu še dela, da bo tudi naia slovenska Kočevska postala znana slehernemu rojaku. »Jutro« je že večkrat opisalo našo Kočevsko ter očrtalo našim turistom primerne izlete, na katerih bi spoznali življenje našega rodu in vse skrite krasote. Zdaj, ko vozi prav iz Ljubljane skozi Kočevje proti Sušaku dnevno celo dvakrat avtobus »Jadran« in do Kočevja vlak, ni ovire, da se ne bi dalo priti onkraj Fridrihštajna v našo Kočevsko, ki nudi našim turistom še neznane krasote in izlete. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Ribnici je sicer že začela delati markacije. Vzgojiteljico — učiteljico z perfektnim znanjem nemškega, eventuelno francoskega jezika, muzikalično z dobrim obr.ašaniem za popoldan iščem. Pon. na ogl. odd. Jutra pod šifro : »Nastop 1. septembra«. 18721-1 Več čevljarskih pomočnikov sprejmem takoj za zbita dela. Jager Anton, Celie, Ostrožno 79. 19191-1 Službe išče Absolventka trg. tečaja z malo maturo stara 19 let želi primerne zapo slitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mariji va 13« 18818 2 Trgovski pomočnik z večletno prakso v manu-fakturi, špeceriji, galanteriji, perilu, išče takoi službo. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Dobra spričevala«. 19200-2 Prodam Peresno kladivi št. 1 (Ajaks, Blattfeder-hammer) ter en plato voz na vzmeteh, ugodno naprodaj. A. Petkovšek, Dol. Logatec. 18987-6 Piscu teh vrstic je dobro znana propaganda, ki so jo v večji meri vršili in jo še vrše Kočevarji med tujci za poset teh krajev v Jugoslaviji. Sam je imel v roki v tujem jeziku tiskan prospekt, v katerem vabijo tujce na poset njihovih krajev v Jugoslaviji, dasi so ti kraji slovenski. In niso bili zastonj vsi ti izdatki. Tujci so prihajali na obisk vsako leto in še prihajajo. V avgustu in septembru je še dovolj časa, da prihitite v te kraje za nekaj dni. Na kratko nekaj načrtov: Iz Ribnice peš skozi Dolenjo vas, Grča-rice, Gotenico, Kočevsko Reko. Borovec, Brigo in Banjoloko (tura za dober dan), odtod pa zvečer z avtobusom proti Kočevju in Ljubljani. Nad Borovcem se vzpnete na Krempo in Krokarja, odkoder imate krasen razgled po Kočevski in na drugo stran proti Kolpi in Brodu. Priporočljiva je tudi tale pot: z avtobusom do Štalcarjev, ali bolje do Banjaloke, odtod skok v Kostel nad Kolpo (star grad z zanimivo okolico in kraškimi kapniškimi jamami) in potem nazaj proti Brigi, na Borovec, vzpon na Krempo in Krokarja in naprej skozi Kočevsko Reko v Štalcar-je, kjer sedete na večerni sušaški avtobus. Lepi so pa tudi izleti iz Kočevja proti Staremu logu, na Koprivnik, Črni potok, Mo-zelj, Zdihovo. Vsi ti izleti so ali poldnevni ali celodnevni. V nedeljo 21. t. m. bo v Kočevju veliko sokolsko slavje: 30 letnica Sokola. Obiščite to slovesnost, potem pa jo mahnite za nekaj dni preko Fridrihštajna v Kočevsko Švico in v naš Kostel. Zadovoljni boste z izletom v te lepe kraje slovenske Kočevske. — ar. Avto, moto Avtomobile tovorne, osebne ln av tob ase dobro ohranje ne, vseh jakostl kupite najceneje pri O. Žužek — Krupp zaßtopstvo. Ljubljana. Tavčarjeva 11 19057-10 Kolesa Kolesa Pri nakupu novega ko-!esa si oglejte našo zalogo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nirke cene. 18747-11 Spalnico in psiho za eno osebo in kuhimsko kredenco, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19121-12 Beseda 1 Din. davek 3 Din: za Šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Gostilna Narodni dom v Celju se odda v naiem. Prošnje n: Ceisko posojilnico d. d. v Celju do 30. avgusta 1938 18779-17 'K m Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Dia. Osamljena nepokvarjena lepa go spodlčna 40 let. z kras nim značajem, se želi dopisovati radi ženitve Pon. na ogl. odd Jutra pod »Idealna soproga« Ì8758 24 Avtoprevozniku oddam vožnio večie količine drv. Ponudbe tv. Ce-bin. I.iubljam, Vi'olfova ulica 3-1. 19028-37 Od Vas je odvisno, da iuiate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aii barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana PoljansKJ nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikainica 60.— znaša mesečno odplačevanje za znamerdti orig. j-ARDA« otroški voziček. - Brezplačen katalog z največjo izbero v državi in zajamčeno najnižjimi cenami, ker jih kupite naravnost od izdelovalca. — Prevoz do vas plačamo mi. »ARDA« - Beograd, Palmotičeva 12. ID zur Vsakovrstno zlato •cupuje po najvišjih ce naß CERNE — juvelir, .Ju bi Jana. Wolfova ul •ll|l'»IIIIWIIIIIII!l!IIMIIIIill'!l!lillllll'':.ilfl'lllllll!l!!ll' Vajenci (ke)