LISTEK. S^anuš Golec. Pred peklenskimi wrati. v'1 Mislite, da .so me doma kaj vprašali: HoSeš li fladirati? Kaj še! Zvedel sem še le dokaj pozneje, da m nasvetovali že davno rajna stara mati ofietu: Fant anora z doma kam drugam v šolo, sicer se bo .čisto iapridil med sedlarskimi stepuhi. Pri naši hiši pa je bil vedno babičen nasvet — »V3ii uk.iz. Komoj i-tir dopolnil 8 iet, so mo naiužili ®6e na lojterce, peljala sva se skoz v Celje, da bi poartal enkrat gospod in ne, — sedlarski stepuh. ffuda, bridka in solzno grenka je bila .ločitev «5emletnega otroka od sicer samotnoga doma in materfc. Siii mi bila nje.slo in želoznica nekaj čisb novepa; a no uteha za OMiavljeni clom in liublieno m-ator, Bolgo, dolgo sem zaviral neusuhljivi vrelfiek otroškiH solz, predno sem se enkrat obrisal požteno objokana •ži in začel za kraetskega otroka novo življenje v mestu — šolanje za gospoda na hribu sv. Miklavža, kjcr sem stanoval s svojim starejšim sestričem pri stalri lcaro ohroraelfim babletu. ,' • Ta hrib sv. Miklavža je objemal v onih časih, ko sem miij tekal jaz po njegovom hrbtu neko posebDost. kar so t^o hi5 in njenib tedanjih prebiv.-.lcov. Kočure in bajte na tem hri.bu, ki so jih žo pa davno zaraenjali in nadomestili z novimi stavbami, so bile aa mojega likanja v srednji šoli vse starodavne lesone, razdrapane, umazano zakajene in že v starostnern razsuhi. Bivali so v njih sami staro bolehavi in krehavi ljudje, po največ skljufcane starke, ki so se prijn-avljale pod pastirskim vodstvom očetov kapuci»ov m\ prostop praga veftnosti. Toliko se M spominjain, da je bilo, teh sključono bogomolnih stark dokaj jpo onili bajtah in dilaii na liribu sv. Miklavža. Jaz jsem se bal ne — plašil teh babur, ker so vedno tako .iokavo govorile, ko so stopale navkreber proti kapucinom, štorkljajoč s palicaini, na katere so se opipale pri hoji. Edina mogofino lepa siavba na hribu sv.: Mik!;užr. jo bila za mojih študentovskih časov takozvam ..KaiioineriiSi". Pjobivala jo v njcm gospoila nomško govorice. Odkrito priznano: s svojimi soscdi na iribu sv. Miklavža nisem bil nic kaj zadovoljen. Bili so vse prestari iu preresni za otroka, ki je moral ou l]ubl.iencga doma iz bojazni starišev, da bi se jim otrok no izpridil med domafcimi, otročaji. Baš ni trpo.o dolgo, pa sern ^tpbnnknil tudi kot celjski študentok v tolmun vsoh oivo^kilj, slepuškili lantalinov, ki so si ¦iteli v dom in stan| desni breg Savinje. Ko tujcu \z deželo, ki jo bil skraja dokaj neroden v pretepavem pobalinstvu, so mi msgajali, mt uapadali, mi inotali karaenje in me podili, dokler nisem stal na zame pravoraočgo ščitnih tleh hriba sv. Miklavža. To režbanje otroškoga rekvula iz dcžele v vseh sprcinostih predmestne fantalinske nagajivosti tudi pri meni n\ trpelo dolgo. Ne da bi se hvalisal, ,pa je t;5alo v moni žo prav od rojstva dokaj talentov za prslep. Te moje prikrito in nevzbujene zmožnosti so mi otroško mladostni sovražniki vzbudili in jih razdražili, da sem bil v kratkem na hribu sv. Miklavža vpftji pretepac, nagijivoa in nepridiprav kot kedaj doma med sedlarškimi slepuhi, iz katorih sredine som mo.ai pod pretvezo, dfi sc ne bi izpr.idil in nebi btl nikdar za gospoda. Kot otroški junak hriba sv. Miklavža se nlsem oboroževal liki Goljat z mečem in sulico, ampak l>j'j po mu.štjii mladostnega Davida z dolgirn !n viikiin ravnilom. To leseno orožje sem znal s.iknii tako nrno in iispešuo. da me ni rad srefial nobedo'1 mc;!i nasprotiiikov sam brez varnostno družbe ?.!i starostnega spromstva. Pa tudi jaz scm se itioral sknvati na poliodih v in.iz šole po samotnih stezah, k- so vodile do mojega stana, sicer bi mi bila moja koža že izza Oiiiii ol'o^kih dni še bolj ustrojena od udarcev in sunk<iv kot šicor. Skrival sem se pred gručami nasprotnikov, napadal in maščeval sem so le nod posamczniki. Do kacega sklepa pravega miru med nami lan- talini sploh ni prišlo, živeli smo t vedni vojni; jaz pa še v osamljenem prognanstvu na hribu sv. Miklavža, kjer so me plašile kreliljave starke, njiti pačasno starostno drsanje po hribu in redna jokajoči glas ppinešan z dolgimi izdihi, ki so ponienjevali bogzna k;ij . . , Ni lokrat mo.j naraen, da bi predocil bralcen* celo sliko mojega otroSkega bivanja in pohajkovanja po hribu sv. Miklavža, ampak dotaknil bi se rad s par stavki onega za me še danes čudnega doživljaja, ki sem ga tud> zgoraj naslovil ,,Pred peklenskimi vrati.". ' Za boljše umevanje in pravi presodek teh tu kaj opisanih Mpeklenskih vrat" še moram omeniti dvo posebnosti, s katerimi sera se sestal 'kot otrok na hribu sv. Miklavža. Edino odraslo žensko bitje, katerega so nisem bal in ne ogibal na Miklavževem hribu, bila je pod tem imenom vsem znana mesarjeva teta. Bila vam je to orjaško velika, na širokosti obsežna ženska, vedno zabuhlo rdečega obraza. Stanovala je dalje od merve v zidani hiši. Njen mož je imel mesnico v mestu. Teta je pobirala in zapisovala v mesnici denar, hodila je vsaki dan poj vcčkrat s hriba v raesto. Stopala jo navzdol in navkreber vsikdar pofijsnih, dostojanstvono odmerjenih korakov kot se je to že spodobilo in je kaj Ibpo pristojalo debelo veliki mesarjevi toti. Med potjo je ,leta večkrat postala, so podprla z mes^rsko samozaves jo z obema rokama v bok in se pruujno smchljalu sama zase in brez vsacega vidnega vzroka. Babure na šmiklavškem hribu, slišal sem vt6Jaat na lastna ušesa, so javno govoričile: mesarjeva tcta so pijanka, vlečejo prav vsaki dan encga pkroglega iz raesta na hrib, radi tega pa stopicajo tako poftasno oprozno, smejf se sami zase v tajnoslno radostnem pogovoru z vinskimi duliovi. Jaz kot o'rok \>HG nisem n\ogel nikoliko soditi o tetmi troznosti all vinski bpalovSP-ini-, kev zapotokala se ni, vedno snioh^ Uajofti obraz pa mi ni bil dokaz: mesarjeva tota bi so Tdinjali pijanosti, __ Pae nisera verjel govorioara babur, katerih sera ¦e plašil. Mesarjeva teta je bila v mojih očeb pošteno dobra ženska, katere se nisem bal, ki me ja večkrat peljala za roko in mi podarila neštetokrat groš. Groš, to je bil v onih časih za otroka celo premoženje. Groš pa sem prejel od smehljajo6e s« mesarjcve tete vsikdar, kadar sva šla skupaj od kapucinskcga raosta na hrib sv. Miklavža prav do tetinih vežnili vrat, kjer mi je stisnila v nagrado^za spremstvo groš. Prosila me je velikokrat, da sem Jo spremljal do Uoma, kadar se je vračala iz mesta po dn©TU. Med poijo nisva sploh nič govorila, ali pa malo, ker teta ine jo lo držala za roko in se smehljala sama zas«. & mesarjevo teto sva bila toraj prijatelja, jaa hi jo bil spremljal tudi brez groša vsaki dan do doma, da bi mi bila rekla. Najunega prijateljstva nama ni zar.idal a\\ kršil nikdo, vsaj jaz tega nisem; opazil nik.Oa^c fltoliko mi jo znanega od mesarjeve tete, toliko se sporn-njam še danes s hvaležnostjo na že davno Fajiio teto, ki me je vodila tolikokrat po materinsko za roišo in mi podarjala za otroško spremstvo groS. Uruga posebnost Šentmiklavškega hriba, kal«r«ga sem se pa bal in izogibal kot saraega ta rogatega bogha-svaruj, jft bil moj sosed, Šafer Tin6«k. Som že omenii ono v mojili Casih edino lepo in jveliko hišo na našein hribu imenovano ,,Kapein«rl!Of*. Krog tega Kapeinerhoia je btlo preooj veliko posestvo. katorega je oskrboval šafer Tin6ek. Bival je Tinček y razklopotani kočuri, ki jo čepala na ravni dober streljaj navzgor od Kapeinerhofa. Družbo sta delatt iKnčeku v bajti dve starikavi baburi, katcrih imen uisem čul. nikdar, zatorej jih tudi ne morem zaupati Javnosti. Pa ta Tinfiek je bil po svoji rasti preklasto dolga surovina v dobesednem pomenu., Bil je grd šnopsar, ki se je nalival in vpijanjal z žgano pijačo pc telo dneve in noči. O Tinfiekovi pijanosti pa niso govorifiilo sarrio šentmiklavške babure, p.mnak spo/nal in obfiiiil sem io premnogokrot tinii jaz kot otrok. Kadar sa ,je vračal šnopsar Tinček iz žganjanie na bnb, nalirulil je vsacega katerega je srečal, Nam paglavcem pa je navijal ušesa brez vsacega vzroka, samo, jSe ]e le ujel in zagrabil kacega. Bal in og>bal S3m se ga jaz, ker sem večkrat med solzami rn krikorn okiišal njegovo pest, bali so se ga pa tudi moji bREUtnifi. Najvedja pokora pa je bil Tindek za svoji stari sostanovaJki. \ sikdar, kadar je med kletvijo pripolovratil doraov, se je *ul iz sosedne kočure kreg, vpitjo, trušč in pretep, ki je končal s pobegom obeh Hlark. Ko ste utekli ubogi starki vsaka po svoji ste^ zi, j« ra/bijal in robantil Tinček sam po bajti, dokler ga ni premagal zaspanec vsled jeze in pijanosli. iz treznjen in prespan je Tina zopet delal, starki ste se rrnili v kočuro, zavladal je mir na hribu sv. Miklavža. Z ysakim je bil Tinček osoren, ali pa sploh ni ogorarja! nikogar, le z mesarjevo teto sta kramljala preko plota vselej prijazno ter Liubezniivo. Sentaiiklavdanke so govorile ter raznašale, da mu plača teta večkrat kak frakol( za njogovo pijansko grlo, radi tega je z njo prijazen, ker sta si brat in sestra v nbjemu žgauega alkohola. Se oelo mene je pusliL pri miru, kadar sem, stopal ob tetini roki, tedaj sem mu ludi slobodno pogledal v njegov surovi, pijansko zahruhli (<braz in njegove krvavo obrobljene oči. Vem, da razun mesarjeve tete ni; raaral ni'.<do za pijanega Saferja Tinčeka, ki je bil v pijanosti surov pretopač, ki se je zaletaval v vsacega, ki je bil treznejši in slabejši od njega. Naenkrat pa je pijanec Tinčok nekam izginil, nj^em ga videl in niisem ga več.slišal razsajati, kleti in robaniti krog Kapeinerhofa. Vsi SentmiklavCn,ni smo se oddahnili po skrivnostnem izginu surovme -Tinčeka. Na hribu sv. Miklavža sta zakrilatila raic in zastopnost brez krika in pretepa med soscdi. Le mi paglavci smo se ravsali ob vznožju hriba, pa brez slrahu, da plano po nas odkod iz zasede bognasva^ ruj pijani Tinček in r.as razpodi iz odločilne bitke brez ozira, kdo je napadaiec ali napadonec. O Tineekoveip nenadnem izginu ni znal sporočiti nikdo kaj gotovega. Govoričili in ugibalo se je marsikaj, pa prave rtsnice ni znal nikdo, še Tinčekova prijateljica, mesorjeva teta ne, katefo sem tudi vprašal, kam bi se bil pogreznil strah vseb pag.avoev — preklasti šaier Tinček. Pohujšanje, katerega je nganjal na hribu svetoga Miklavža pijanec Tinček se je pozabilo nekaj tednov, ko ni nikdo več videl in ne slišal pretopača in rogovileža. Minula sta celo leto in dan. Na Kapeinerholu se je> pojavil kot strela iz jasnega šafer Tinček. Lotil se jo dela, kosil je seno ob plotu, ko je priSla raimo mesnrjeva tela. Pozdravila bla se, si segla na dolgo in prijazno v rolce, teta se je zakrohotala na ves iilfis, ši3 stresla enkrat Tinčeku roko in ga vprašala:. ;,Tinček, -Tinček, kje pa si se klatil celo leto?" Tinček si .jo obrisal potno čelo in se odrezal prav na kratko: ,.Celo kalendro-so mi prisodili, ker sein prelepal Slnvenco." Toliko sem siišal in razumel: Tinc-eka so vtaknili porJ kljuft, ker je bil udeležen pri oucm natalu celjskih nemškutarjov na sokolske izlotiiike, ki so obiskali iz Ceške prijazno Celje. Teta in Tinčck sla se §9 rokovala dolgo v prijate].jskc;Ti razgovoru, dokler se ni okrenila tela na ociijod z vpcašanjem: ,,Tin6ek, kedaj se pa vidiva -Ok pol?" Tinček je odgovoril črnogledo in rezko: *OH, mesarica, če se ne sreGava :>oprej, gotovo pa pred poklenf-kimi vratii" Tela je stopila navzdol, Tinček je.nabrusil koso ia kosil, meni io pa donclo po ušesih: Ce so ne srečava poprej,i gotovo pa1 pred poklenskimi vrati!: .Tiuček ni niti slutil, koliko groze, strahu in razmigljevanja je nagnal v otroško dugo, ko je izblobotal ono sročanje teto ra njega prod samimi peklenskimi \rali. Nisem razumel, še mani pa som mogel verjoti ono strašno srečanje blago smehljajoSe se tote s pijanim pretepačem pred peklenskimi vraii! Konec prihodnj.