SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE 1959 - 1960 Ob zaključku sezone Telefoni: 20-42, 20-81, 20-82 Brzojavni naslov: Cinkarna Celje Železniška postaja: Celje — Industrijski tiri Cinkarne Teleprinter 03327 Naši proizvodi: Surovi cink — min. 97,80% Zn Ginkov prah — 97,0% Zn total Rafinirani cink — min. 98,70% Zn Fini cink — min. 99,75% Zn Cinkova pločevina raznih dimenzij in formatov Cinkovi protektorji za kotle Cinkove pralnice valovite Cinkova žica Cinkovi strešniki Avtotipijske plošče Offset plošče Žveplena kislina 60° Be Cinkovo belilo — zlati pečat beli pečat zeleni pečat rdeči pečat Kromov galun Natrijev hidrosulfit Natrijev sulfid — surovi Natrijev sulfid — čisti Cinksulfat Natrijev silikofluorid Barijev sulfid Zelena galica Litopon Ultramarin Svinčeni minij 30% Svinčeni minij 32% Svinčena glajenka čista Superfosfat Modra galica Metalit V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in srebro GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sezona 1959 60 - Številka 4 Ob zaključku sezone Pred zaključkom desete sezone poklicnega gledališča P.red pričetkom letošnje sezone, ko je naše gledališče prevzelo novo vodstvo, smo se znašli v težki situaciji. Vsi se še dokro spominjamo, koliko je bilo med sezono razpravljanja o repertoarni politiki takratnega umetniškega vodje SLG, ki je končno bila tudi eden izmed glavnih vzrokov težke krize, v katero je gledališče zašlo in ki jo je bilo mogoče rešiti samo na najradikalnejši način s popolno reorganizacijo vsega notranjega aparata naše ustanove. Zavedali smo se, da le taka reorganizacija lahko garantira obstoj in nadaljni razvoj celjskega gledališča, ki mu je tik pred desetletnico njegovega poklicnega delovanja grozil razpust. V zadnjem trenutku so situacijo rešili merodajni činitelji s tem, da so zahtevali popolno preusmeritev gledališkega vodstva in repertoarne politike SLG. Iz repertoarne zapuščine bivšega umetniškega vodje smo mogli upoštevati samo troje del, in sicer »Krajnske komedijante«, »Kastelko« in Prebrisano vdovo« — vse drugo je bilo treba najti in sestaviti repertoar, ki bo upošteval specifični položaj celjskega gledališča in njegove publike. Novo, kolektivno umetniško vodstvo je po temeljiti analizi položaja prišlo do naslednje ugotovitve: Repertoar celjskega gledališča mora biti sestavljen tako, da bo upošteval ne samo mestno publiko, temveč tudi — in to v prvi vrsti — občinstvo vsega okraja. Kot pokrajinsko in ne samo mestno gledališče mora biti naša repertoarna politika takšna, da bo upoštevala strukturo našega občinstva ne samo v Celju, temveč v vseh raznolikih krajih svojega delovnega območja. Mi imamo v našem okraju tri različne sloje publike in tem trem različnim publ ikam mora biti prikrojen naš repertoar. Specifično meščanska publika mesta Celja ima druge zahteve kot n. pr. izrazito delavsko občinstvo v Štorah, Zrečah ali v Vojniku, pretežno kmečki obiskovalci naših predstav v krajih kot so Vojnik, Petrovče, Ponikva, Socka, Ljubno itd. zopet druge. Kako sestaviti repertoar, ki bo zadovoljil te tri različne sloje naših obiskovalcev? To gotovo ni lahka naloga — tega se vsi prav dobro zavedamo. Pri vsem tem pa je še nekaj, na kar je treba pri sestavljanju repertoarja posebno paziti. Na svojem delovnem območju namreč nimamo samo treh različnih slojev občinstva, temveč imamo na terenu tudi troje vrste odrov in dvoran. Razen matične hiše v Celju, ki je opremljena z vsemi sodobnimi tehničnimi sredstvi, imamo na podeželju dvorane s kolikor toliko primernimi odri, večinoma pa so v krajih, kamor zahajamo, odri v takem stanju, da komaj zaslužijo to oznako. Vendar imamo prav v teh krajih najhvaležnejše obiskovalce svojih predstav. Repertoar mora biti torej sestavljen tako, da zadovoljimo tudi tiste kraje, ki imajo' male odre in male dvorane ali pa celo samo šolsko- sobo brez vsakega odra. To vprašanje skušamo reševati prvenstveno s svojim »Malim odrom«, ki smo ga ustanovili v letošnji sezoni. Z ustanovitvijo »Malega odra« smo pridobili novo institucijo, ki najidealneje rešuje naše delovanje v tistih krajih, ki imajo majhne ali pa sploh nobenih odrov. Letos je naš »Mali oder« s svojima dvema deloma »Korczak in otroci« in »Brez tretjega« gostoval z največjim uspehom v takih krajih in na takih odrih, ki doslej še sploh niso imeli priložnosti videti predstavo poklicnega igledaliišča. In prav tu, v teh krajih, o katerih se je trdilo, da si žele samo najprimitivnejših, tako imenovanih ljudskih iger, smo bili priča, da so gledalci s tako prizadetostjo spremljali in sprejemali razmeroma težko' problematiko obeh del. kot to le redkokdaj doživljamo v mestu. S tem je neizpodbitno dokaazno, da je bila ustanovitev »Malega odra« nujna potreba za uresničenje našega kulturnega poslanstva. Ker objavljamo na drugem mestu točne statistične podatke o številu predstav posameznih v letošnji sezoni uprizorjenih del doma in na gostovanjih, o obisku teh predstav v primerjavi z obiskom v prejšnji sezoni itd., hočem ugotoviti samo to, da je vodstvo gledališča v letošnji sezoni storilo vse, kar je bilo mogoče, da si pridobi novo publiko, da razširi svoje kulturno poslanstvo v čim razlionejše kraje celjskega zaledja in da pripravi za sezono 1960/61 tak repertoar, ki bo v vsakem pogledu s svojo problematiko zajel in izainteresiral še večji krog občinstva kot letos. Vsa doslej odigrana dela letošnje sezone od »Kranjskih komedijantov« do »Čajnice« so tako pri občinstvu kot pri strokovni kritiki doživela pozitivno, nekatera izmed njih pa naravnost navdušeno oceno. Niti eno v letošnji sezoni uprizorjeno delo ni doživelo neuspeha. O izredno toplem sprejemu moremo govoriti pri »Kastelki«, »Dvanajstih porotnikih«, »Beneškem trgovcu«, »Čajnici«, pri obeh delih, uprizorjenih na Malem odru ter seveda pri mladinski igri »Sneguljčica«. Edino delo letošnje sezone, ki je bilo nekoliko hladneje sprejeto kakor ostala, je bila »Prebrisana vdova«. To pa je povsem razumljivo, saj je bila uprizoritev tega Goldonijevega dela v stilu commedie del’ arte za našo publiko nekaj novega in, zlasti na podeželju, kljub komentarju pred predstavami o bistvu Goldonijevih komedij, občinstva zaradi svoje specifičnosti »Prebrisane vdove« ni mogla tako ogreti kot ostala dela. Za uspehe, ki so jih vsa v letošnji sezoni uprizorjena dela dosegla, imajo prvenstveno zaslugo naši režiserji ter celotni, tako umetniški kot tehnični kolektiv našega gledališča. Pri tolikem fizičnem naporu, ko je bilo treba večinoma vso sezono študirati dnevno od jutra do pozno v noč vzporedno po dvoje, spočetka celo troje del, mimo tega pa dnevno nastopati doma ali na gostovanjih — to je pri našem komaj asemnajstčlanskem igralskem in skrajno maloštevilnem tehničnem otseb-ju resnično občudovanja vredna požrtvovalnost. Na podlagi izkušenj, ki smo jih dobili v pretekli sezoni doma in na terenu, se bomo' pri sestavi repertoarja za sezono 1960/61 ravnali v prvi vrsti po teh treh kriterijih: 1. upoštevati trojno vrsto publike; 2. ravnati se po zmogljivosti odrov v krajili, v katerih bomo gostovali; 3. računati na fizično zmogljivost umetniškega in tehničnega osebja. Gledališki kolegij je na svojih zadnjih sejah temeljito razpravljal o tem najvažnejšem vprašanju in je padlo glede sestave ustreznega repertoarja več predlogov tako iz vrst članov gledališkega kolegija, članstva našega umetniškega osebja in članov Gledališkega sveta. Fiksno določenega repertoarja do današnjega dne še ni. okvirni repertoar, iz katerega se bo potem izbralo dela, ki bodo prišla na repertoar za naslednjo sezono, pa bo na vsak način sestavljen do 10. junija 1960. Za enkrat je gotovo samo to, da bo sezona 1960/61 otvorjena z dramatizacijo romana F. M. Dostojevskega »Idiot«, ki ga ibo režiral kot gost znani režiser Slovenskega gledališča v Trstu, Jože Babič, ki ga poznamo tudi kot uspešnega filmskega režiserja. Upamo, da bomo v repertoar prihodnje sezone lahko tudi uvrstili eno ali morda več izvirnih del, ki si jih obetamo iz nagradnega natečaja, ki ga je letos razpisalo naše gledališče. Trdno sem prepričam, da bomo prihodnjo sezono zaključili s še večjim uspehom, če bo vsak izmed nas s požrtvovalnostjo in z nesebično, globoko ljubeznijo posvetil vse svoje moči in zmožnosti procvitu im rasti umetniške kvalitete Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. V Celju, 2S junija 1960. Fedor Gradišnik upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje Predsednik Občinskega ljudskega odbora Franc Rupret izroča upravniku SLO, Fedorju Gradišniku spomenico Ob podelitvi častnega meščanstva Spoštovani jubilant! Štejem isi v posebno čast, da Vam lab to danes, ko stojite na pragu tako pomembnega življenjskega jubileja, k Vaši 70-letnici iskreno čestitam v imenu Občinskega ljudskega odbora, celjskega prebivalstva in v svojem imenu. Izražam iskreno našo skupno željo, da bi čili in zdravi še dolgo delovali v našem mestu za razvoj naše gledališke kulture in nam pomagali, prav tako kot doslej, pri reševanju zamotanih problemov našega naglega družbenega razvoja. Sklep Občinskega ljudskega odbora, ko Vas je na seji 14. januarja 1960 imenoval za našega častnega meščana, prihaja pravzaprav razmeroma zelo pozno, če upoštevamo Vaše dolgoletno, naporno, zelo uspešno in za naše mesto tako pomembno delovanje. Pri nas, tako v mestu, občini, okraju, v naši ožji in širši domovini dela uspešno, iniciativno in predano ogromno naših delovnih ljudi, naših državljanov. Visoka družbena prizadevanja so zato najpomembnejša vzpodbuda za nesebično delo v dobrobit naše družbe. Priznanje častnega meščanstva pa je še vezano na neke posebne pogoje. Ta priznanja daje prebivalstvo kraja kot poseben dokaz svoje ljubezni, svoje zahvale, kadar rezultati dolgoletnega dela visoko odskakujejo od povprečja, kadar so toliko pomembni, da jih je potrebno vpisati v zgodovinske anale mesta, kraja oziroma občine. Naši ljudski odborniki, kot voljeni predstavniki naših delovnih ljudi, so soglasno ocenili, da je bilo Vaše delo po teži in vsebini takšno, da bodo rezultati tega dela ostali trajne vrednosti. Najvišje priznanje, ki ga daje prebivalstvo mesta le svojim najzaslužnejšim, naj Vam bo hajlepše zagotovilo, da so bili Vaši napori splošno koristni in da je rezultate Vašega dela naše ljudstvo sprejelo za svoje. S tem svečanim aktom postajate, tovariš Gradišnik, naš enajsti častni meščan. S ponosom lahko ugotovimo, da so v tej vrsti vzornikov' zastopani vsi sloji prebivalstva, tako revolucionarji voditelji, revolucionarji delavci, kulturni delavci, umetniki in strokovnjaki. Ta konstatacija dokazuje, bolj kot prazne fraze, da znajo naši delovni ljudje pravilno oceniti vsako udejštvovanje, pa naj si bo to fizično ali umsko, ter ga znajo tudi pravilno vrednotiti. Tovariš slavljenec! Ko Vam izročam imenovanje za častnega meščana. Vam v imenu ljudskega odbora in vseh Celjanov k temu res najiskreneje čestitam! Franc Rupret, predsednik Občinskega ljudskega odbora Celje Naš obračun (Delo Slovenskega ljudskega gledališča v sezoni 1959/60) REPERTOAR Z Mrožekovo »Policijo« zaključuje Slovensko ljudsko gledališče svojo deseto sezono. Umetniške in organizacijske sposobnosti igralskega in tehničnega osebja so s tem izpolnile napovedi, s katerimi se je Slovensko ljudsko gledališče v Celju obvezalo svojemu občinstvu v Celju in drugod. Naš okvirni repertoar, ki smo ga objavili v prvi številki Gledališkega lista ob premieri »Krajnskih komedijantov«, je bil tale: B. Kreft: Kranjski komedijanti V. Levstik — H. Griin: Kastelka P. Godia: Sneguljčica C. Goldoni: Prebrisana vdova R. Rose — H. Budjuhn: Dvanajst porotnikov W. Shakespeare: Beneški trgovec J. Patrick: Čajnica na Okinawi T. "VVilliams: Mačka na vroči pločevinasti strehi J. Osborne: Šaljivec B. Brecht: Mati Korajža N. Hikmet: Ali je bil Ivan Ivanovič F. Kohout: Takšna je ljubezen E. Sylvanus: Korczak in otroci W. Saroyan: Margareta E. Jonesco: Stoli Od navedenih del smo v pretekli sezoni realizirali: Izven predstavo za mladino: Golievo »Sneguljčico«. V rednem abonmaju: Kreftove »Krajnske komedijante«, Levstik-Griinovo »Kastelko«, Goldonijevo »Prebrisano vdovo«, Rose-Budjuhna »Dvanajst porotnikov«, Shakespearovega »Beneškega trgovca« in Pa-trickovo »Čajnico na Okinawi«. Razne objektivne ovire (bolezni, preobremenjenost tehničnega in igralskega ansambla ter številna gostovanja) pa so nas prisilile, da smo namesto tehnično in ansambelsko prezahtevnih del: Williamsove »Mačke na pločevinasti strehi« in Osbor-novega »Šaljivca«, ki smo jih odložili za naslednjo sezono, uvrstili v letošnji redni repertoar Camusov »Nesporazum« in Mrožekovo »Policijo«. Na »Malem odru« smo uprizorili Sylvanusovo dramo »Korczak in otroci«, namesto Jonescovih »Stolov« pa Begovičevo dramo »Brez tretjega«, torej dve, namesto napovedanih treh del. Uprizoritvi »Malega odra« sta scensko enostavni in vsebinsko lahko razumljivi in z njima lahko gremo na najmanjše odre oziroma dvorane. PREGLED DELA V SEZONI 1959-60 s! >-u a> a> •4-» '~i a s (M CO S CM S CO ca en CM 2 'J* 03 a 05 m 05 m 2 05 m 2 05 in 2 05 in 2 § 2 o 2 § 05 § 2 O 2 § 2 a 0) o o O o CM CM CM en in co co u a cn K 2 CM CM CM in CM 2 2 CM CM o !? m in in cq rt« CM en co en 05 en en CO CM en en g § m en Režiser Scenograf ‘O 'O 'O 'O 'O 'O 'O ii s| sl s| sl is Sl o ^ l> -H CO > cn ii š| w| g s II O ^ §1 f > Sh CO > cn gS Sl II o li 11 J-. OJ > en Hm ri ui W to pp < co 0 J < ^5 P O C£ c > 0 M H O w < g 0 g h O p > 0 & C 0 > o S o 0 M m Z << O G ►n D g < N < J w c z < m 2 0 a H cn < w ^0 H H 0 fc H M m c z < o D N < Ph 0 < U < W P5 en 0 ig Is Ct; W Begovič Golia CC aS m >a •Sš 2$ toN h CQ O (L q > 03 >o C/3 •r*4 3 >0 gg d3 Sh o> £ ^ x: d/ bi) >N ■'2 o « s« m Oh' > dp K S Sp p=d t-3 <:« m d rH o % o o> 00 CO s Okt. lO (O s rt (D E I s 03 in 03 O 03 m 03 O 03 Ift 03 jH 03 IO 2 CM § 03 CM S 03 CM g 2 CO g 2 1« g 2 co 1 cci Sh PL co rH S 2 CM CM CM trt CM 2 Irt s DELO Krajnski komedijanti rt •1-3 a o Xfl Korczak in otroci rt a> 1o rt M Prebrisana vdova Dvanajst porotnikov Brez tretjega Beneški trgovec Čajnica na Okinawi s N rt I w (U rt I PL i r4 cs M irt I> d 03 o s Pri številu obiskovalcev je upoštevati, ,da sta obe predstavi »Malega odra« uprizorjeni večinoma v malih dvoranah s kapaciteto največ 160 sedežev. V sezoni 1958/59 je znašal celotni obisk do konca sezone (do 30. junija) 66.051 obiskovalcev, v tem številu pa je zajetih tudi 35 predstav tako imenovane predsezone (dela iz repertoarja sezone 1957/58), tako da odpade na dela sezone 1958/59 (ki se je pričela 1. oktobra 1958) 56.820 obiskovalcev. Ce upoštevamo, da letos nismo imeli nobene predsezone, v kateri bi bili uprizarjali dela iz repertoarja pretekle sezone, da smo začeli tekočo sezono: šele 3. oktobra in da imamo v juniju na repertoarju še dve premieri, potem lahko z gotovostjo trdimo, da bomo letos presegli število obiska v pretekli sezoni najmanj za 7.000 obiskovalcev. ŠTEVILO PREDSTAV Skupno število predstav v letošnji sezoni znaša 252, od tega 159 v Celju in 111 predstav zunaj Celja. V pretekli sezoni je znašalo skupno število predstav do konca sezone 220, od tega v Celju 121 in na gostovanjih 99. Iz tega sledi, da imamo v tej sezoni 31 predstav več kot v pretekli, čeprav imamo samo 18 članov igralskega osebja. NASTOPI POSAMEZNIH IGRALCEV Blavko Belak 160 nastopov, Nada Božičeva 172 nastopov, Marijan Dolinar 189 nastopov, Maja Druškovičeva 130 nastopov, Janez Eržen 192 nastopov, Marija Goršiecva 165 nastopov, Breda Goističeva 45 nastopov (angažirana 1. januarja 1960!), Angelca Hlebcetova 137 nastopov, Pavle Jeršin 224 nastopov, Marjanca Krošlova 164 nastopov, Sandi Krošl 221 nastopov, Volodja Peer 190 nastopov. Vera Perova 161 nastopov, Jože Pristov 171 nastopov, Slavko Strnad 192 nastopov, Janez škof 219 nastopov, Zlatko Šugman 188 nastopov. Sufliranje: Olga Pucerjeva 95 predstav, Tilka Svetelškova 158 predstav. Inspiciranje: Franjo Dolinšek 62 predstav, Ivan Jeram 54 predstav, Vlado Kalapati 136 predstav. Poleg tega so sodelovali še: Tone Petje, študent Akademije za igralsko umetnost — 58 nastopov, Boris Juh, študent Akademije za igralsko umetnost — 25 nastopov, Tone Zorko 148 nastopov, Franjo Cesar — 152 nastopov, Franc Mirnik — 31 nastopov, Cveto Vernik — 28 nastopov in Tone Vrabl — 28 nastopov. NATEČAJ ZA IZVIRNA SLOVENSKA DRAMSKA DELA Slovensko ljudsko gledališče je v tej sezoni razpisalo natečaj za izvirna slovenska dramska dela. Uspeh natečaja, ki je bil zaključen 15. maja, je presenetljiv: gledališče je prejelo 53 dramskih del, od tega 11 del iz Ljubljane, 10 del iz Celja, 4 dela iz Maribora in 2 deli iz Pulja. Posebna komisija že ocenjuje prispela dela, od katerih jih bo nekaj uvrstila v svoj repertoar v prihodnji sezoni. Natečaj je pokazal, da je med slovenskimi pisatelji mnogo zanimanja za dramatiko. PREGLED PREDSTAV DELO DOMA V OKRAJU abonma zaključene izven Narodni dom drugje Gomilsko Go to vi j e Kozje Ljubno V £ N I 0> a o o £ Petrovče Polzela Ponikva 1 Rim. Toplice 1 C s a cH nb c g 1. KRAJNSKI KOMEDIJANTI 9 4 4 — 1 2. SNEGULJČICA 5 18 5 1 3. KORCZAK IN OTROCI 10 3 i i 4. KASTELKA 9 2 5 i 1 1 1 i i i 5. PREBRISANA VDOVA 9 1 1 i 6. DVANAJST POROTNIKOV 9 1 3 1 1 i i 7. BREZ TRETJEGA 6 3 1 i 1 8. BENEŠKI TRGOVEC 9 1 3 1 9. Čajnica na okinawi 9 2 2 1 10. NESPORAZUM 4 11. POLICIJA 4 V SEZONI 1959/60 IZVEN OKRAJA Slivnica Strmec Šempeter Šentjur Škofja vas Šmarje Šmartno Šoštanj Štore Velenje Vitanje Vojnik Zagrad Zreče Žalec Beograd Ljubljana | Sarajevo | Maribor Hrastnik | Kostanjevica 1 Krško 1 Laporje Trbovlje SKUPAJ i i i i i i i 2 1 i 2 31 28 i i i 1 1 2 2 2 1 i 2 1 32 1 i i i i i i 1 i 1 i 2 1 i 2 40 i i i i 1 i 1 2 21 1 i i i i i 1 i 2 27 1 i i i i i 1 1 i i 23 i i i i 1 i i 2 23 i i i 2 19 I l | 4 4 GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA OBISKOVALCEV IN PREDSTAV u Beseda organizatorjev naših gostovanj Celjsko gledališče v Vojniku V letošnji gledališki sezoni je Slovensko ljudsko gledališče v Celju že četrto leto gostovalo v Vojniku z rednimi predstavami in s tem dalo možnost kulturnega razvedrila in izobraževanja podeželskemu ljudstvu vojniškega področja. Prav ta kulturna potreba postaja iz leta v leto močnejša in globoko prodira v vse sloje ljudstva, kar dokazuje povečano število abonentov v letošnji sezoni. Od 200 stalnih sedežev, kolikor jih ima vojniška dvorana, je zasedenih z abonenti nad tri četrtine in gre le majhen del v prosto prodajo. Kako veliko je zanimanje za gostovanja, nam najbolj dokazuje povprečen obisk pri eni predstavi, ki je 236. Dvorana je torej vsakokrat razprodana, pri nekaterih predstavah pa celo prenapolnjena. Z letošnjim programom je bilo vojniško občinstvo izredno zadovoljno, posebno »Kastelka« je v obiskovalcih pustila nepozaben vtis. Naši ljudje prihajajo k predstavam tudi po uro in pol daleč in se pozno v noč vračajo na svoje domove, ne zamudijo pa nobene predstave in jih ne zadrži doma še tako slabo vreme. Posebno je treba poudariti dojemanje ljudi, ki z izrednim zanimanjem spremljajo vsako igro; se v dogajanja na odru vživijo in mu sledijo včasih tudi s tako pozornostjo, da ni slišati niti diha v dvorani. Lahko rečemo, da je to tudi plod večletnega dela domače igralske družine in društvenega odbora, ki je v zadnjih letih odločno odklanjal vsa gostovanja amaterskih odrov z deli plehke vsebine. Posebno močan vzgojni vpliv na vojniško gledališko publiko pa ima Slovensko ljudsko gledališče v Celju, ki poleg vzgojnega momenta opravlja veliko kulturno poslanstvo na podeželju in se po pravici po svojem kulturnem, vzgojnem in političnem poslanstvu, ki ga opravlja, imenuje »ljudsko«. Vojničani se zavedamo, da si uprava, umetniško in tehnično osebje nalaga z gostovanji težke in naporne naloge. Mislimo pa, da se z dobrim obiskom in globokim dojemanjem izvajanih del najlepše oddolžimo. Posebno zahvalo smo dolžni gledališki upravi, ki je vojniškim abonentom omogočila obisk »Kranjskih komedijantov« in »Čajnice« v celjskem gledališču, ker sta ti dve deli zaradi premajhnega odra v Vojniku neizvedljivi. Poleg rednih gostovanj nam je gledališče omogočilo še dve predstavi izven, in sicer »Korczak in otroci« in »Brez tretjega«. Vojn iški ljubitelji gledališke umetnosti se čutimo tako tesno povezani s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju, da si sploh ne moremo zamišljati, da bi Vojnik ostal brez stalnih gostovanj. (prof. Kožuh) Celjsko gledališče v Zrečah Uspešno gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja je z dramo »Dvanajst porotnikov« za letošnjo sezono zaključeno. Povprečno si je sedem predstav ogledalo 3.000 obiskovalcev. Že ob pričetku sezone je bilo zanimanje za redni abonma med delavstvom, inteligenco in kmečkim prebivalstvom izredno, saj se je v enem tednu prijavilo 145 abonentov. Predstave so se vršile ob nedeljah popoldne, da so si jih lahko ogledali tudi delavci, ki delajo v treh izmenah. Obisk bi bil ob delavnikih neprimerno slabši. če se po končani sezoni pogovarjaš z abonenti, ki so videli vse predstave, se ti ne morejo odločiti, katera jim je bila najbolj všeč, kajti všeč so jim bile vse. Predstav pa si niso ogledali le prebivalci iz Zreč in bližnje okolice, temveč so prihajali na predstave tudi kmetje iz najbolj oddaljenih vasi Pohorja, kot na primer iz Skomarja in Resnika. Nekateri so morali prehoditi celo več kot štiri ure. Najbolj razveseljivo je bilo to, da je tako daleč prihajala kmečka mladina in tudi starejši, ki jih ne vidimo v kinu. Po predstavah so govorili: »Ni mi žal, da sem videl to predstavo, čeprav me čaka še lep del poti do doma.« Z dramo »Korczak in otroci« je gostovalo gledališče na delavnik, v hudem mrazu in dežju, pa je kljub temu napolnilo dvorano okrog 250 ljudi. Ob koncu sezone se vsi sprašujejo, če jih bo gledališče tudi v novi sezoni tolikokrat obiskalo kot letos. V prihodnji sezoni se bo število obiskovalcev še povečalo, .saj se za gostovanja celjskega gledališča zanimajo vedno novi ljubitelji gledališke umetnosti. Ob gostovanju poklicnih gledaliških ansamblov bo postala sedanja dvorana premajhna in bo nujno treba misliti na gradnjo novega kulturnega doma, ki bo ustrezal sodobnim potrebam. Poleg predstav pa je nudilo celjsko gledališče DPD Svobodi tudi strokovno pomoč. Šef gledališke slikanne je poslikal sceno za pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Maliban«, režiser Branko Gombač pa je nudil strokovno pomoč pri režiji te pravljične igre. Šef razsvetljave pa je z minimalnimi stroški izdelal svetlobni park in svetoval pri tehnični ureditvi odra. Teh nekaj podatkov pove, da še navezujejo med DPD Svobodo in SLG iz Celja tesni stiki, ki koristijo napredku amaterske gledališke dejavnosti in kulturni izobrazbi prebivalcev Zreč. S poslanstvom celjskega gledališča v tem naglo razvijajočem se delavsko-kmečkem okolju lahko postanejo Zreče s povečano dejavnostjo DPD Svoboda kulturni center konjiške občine. (Milan Gombač) Naši nagrajenci Ob njegovi 70-letnici je Občinski ljudski odbor podelil upravniku Slovenskega ljudskega gledališča mg. Fedorju Gradišniku častno meščanstvo. Med odlikovanimi državljani za zasluge pri socialističnem razvoju države je bil odlikovan z REDOM DELA I. STOPNJE upravnik SLG v Celju. Odlikovanje je izročil predsednik OLO Celje, tov. Riko Jerman. Mg. Fedor Gradišnik, upravnik SLG Celje Ob slovesnem začetku sezone je prof. Tine Orel v imenu Okrajnega sveta za kulturo in prosveto podelil upravniku gledališča mg. F. Gradišniku diplomo v priznanje njegovega požrtvovalnega dela za gledališče. Priznanja in pohvale so dobili še: bivši dramaturg Lojze Filipič, režiserja Branko Gombač in Andrej Hieng, scenograf Sveta Jovanovič in igralci: Nada Božičeva, Marija Goršičeva, Pavle Jeršin, Marjanca Krošlova, Klio Maverjeva, Avgust Sedej, Slavko Strnad in Janez škof. Branko Gombač, režiser Andrej Hieng, režiser Praznovanje 1. maja v SLG je bilo zvezano s podelitvijo nagrad. Nagrajeni so bili: upravnik mg. F. Gradišnik za uspešno in požrtvovalno vodstvo ustanove, režiserji: Branko Gombač za režijo »Kastelke , Andrej Hieng za režijo »Dvanajstih porotnikov« ter Janez Vrhunc za režijo »Beneškega trgovca«; med igralci pa so prejeli nagrade: Angelca Hlebcetova za vlogo Kastelke, Zlatko Šugman in Janez Eržen za vlogi porotnikov, Marjanca Krošlova za vlogo Jele v »Kastelki« in Manja Goršičeva za vlogo Lancelota v »Beneškem trgovcu«. Prvomajske nagrade Društva dramskih umetnikov sta prejela: režiser Janez Vrhunc za režijo »Beneškega trgovca« in Zlatko Šugman za vlogi porotnika in Graziana v »Beneškem trgovcu«. Repertoar Slovenskega ljudskega gledališča za sezono 1960/61 Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo v sezoni 1960/61 uprizorilo sedem dramskih del, in to: F. M. Dostojevski: IDIOT — v režiji Jožeta Babiča kot gosta (premiera predvidena za 6. X. 1960). S. Mihalkov: KOT DIVJAKI — režija Andrej Hieng (premiera predvidena za 21. X. 1960). E. 0’Neill: SKORAJ POET — režija Andrej Hieng. Slovenska noviteta iz natečaja SLG. W. Shakespeare: RIHARD II. — režija Branko Gombač. T. Williams: MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI - režija Janez Vrhunc. J. B. P. Moliere: UČENE ŽENSKE ali eno delo Mariveauxa — režija Branko Gombač. Poleg teh del 'bo uprizorjeno najmlajšim namenjeno delo N. S. Gray: LEPOTA IN ZVER —- režija Janez Vrhunc. Na »Malem odru« bodo uprizorjena dela iz naslednjega okvirnega načrta: M. Djokovič: LJUBEZEN — režija Janez Vrhunc M. Krleža: V AGONIJI — režija Branko Gombač Jonesco: STOLI — režija Andrej Hieng K. AVittlinger: KJE JE MLEČNA CESTA Gibson: DVA NA GUGALNICI — režija Janez Vrhunc Shakespearov večer — režija Branko Gombač Eventualno eno delo iz nagradnega razpisa. V predsezoni bo Slovensko ljudsko gledališče uprizorilo še naslednje ponovitve iz letošnje sezone: B. Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI Levstik-Griin: KASTELKA J. Patrick: CAJNICA W. Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC S. Mrožek: POLICIJA in A. Camus: NESPORAZUM Z naših letošnjih predstav KRAJNSKI KOMEDIJANTI . . . Hiengova režija »Krajnskih komedijantov« spada med njegove velike režije in je njegova velika zasluga, da bo ostal ta večer zapisan kot slavnostni večer ob častitljivem jubileju celjskega teatra . . . Igralce »Županove Micke« je režiser napotil k igri, ki bo morda koga motila, češ, čemu tako daleč v kari-katero. Res je treba paziti, da ti komedijanti ne gredo predaleč, a do te mere gredo lahko . . . Skratka, bila je to predstava, od katere je šla vsa publika vedrih lic, brihtala je glavo in vzradoščala srce . . . (T. O. Radio Celje, 7. X. 1959) . . . Daleč od vsake narejeno svetovljaške »rokokojske« lahkotnosti je (Andrej Hieng) speljal »Krajnske komedijante« v stilno domače vode . . . (L. Smasek, Večer, 7. X. 1959) Vera Perova (Micka) in Janez Eržen (Matiček) Sandi Krošl (Linhart), Marija Goršičeva (Linhartovka) in Angelca Hlebcetova (Suzana) Zlatko Šugman (Desselbruner), Vera Perova (Micka), Slavko Belak (Makovec), Tone Petje (Hohenwart), Janez Eržen (Matiček) in Janez Škof (Repič) SNEGULJČICA . . . Najljubeznivejše, najprikupnejše in naj plemenitejše stvari Golievega bistva so zaživele pred nami, strnjene na pravo mero, podane tako, da je ob njih izletavala domišljija, se budil smeh, pa tudi posmeh. Domiselna režija je dala k uprizoritvi nekaj novega, bila je dobro pretehtana in ekspresivna . . . (T. O., Radio Celje, 14. X. 1959) KORCZAK IN OTROCI . . . Korczak, Korczak! Mar si s svojimi 66 otroci in z mnogimi tisoči drugih šel, pojoč hvalnice novim rodovom, ki jih boste s svojo žrtvijo odkupili, v smrt za vse to?! Da, spominjam se te, kako si se moral, obkoljen od množice nasilja, pogovarjati o svojem trpljenju samo še z mrtvim kamnom, pa vendar glas takega kamna na mnogih grobovih še vedno vpije glasneje kot huronske ekstaze . . . (B. Pogačnik, Naši razgledi, 6. II. 1960) . . . Slovenski umetniki pod režijskim vodstvom Branka Gombača so »izpovedali« sentimentalno-humanistično zgodbo sugestivno, z izredno igralsko močjo v oživljanju besed . . . Ekipa igralcev... je pokazala scensko vigranost edinstvenega stilnega karakterja, ki je izraz solidnega, na tradiciji zasnovanega in skrbno negovane scenske kulture . . . (Eli Finci, Politika, 6. II. 1960) Sandi Krošl (Besednik) in Pavle Jeršin (Korczak) Nada Božičeva (Igralka), Sandi Krošl (Besednik), Pavle Jeršin (Korczak), Zmago Frece (David) in Janez Škof (Oficir) KASTELKA . .. Ce je v ambijentu dejanja in v določanju likov skušal režiser Branko Gombač nuditi čimveč konkretnih posameznosti, ki naj bi gledalcu omogočile vtis realne slike življenja, v čemer je v znatni meri tudi uspel, je prav tako poskušal dvigniti nekatere elemente drame, ki so za to nudile možnost, nad zemeljske realnosti in jih obeležiti simbolno, da bi vzbujale vtis usodne fatalnosti . . . Slavko Strnad kot Mrkunov Peter, je imel z Angelco Hlebcetovo izredno sugestivno sceno. Način, s katerim je sporočil materi, da je njen najstarejši sin padel na fronti, je imel emocionalno napetost najvišje igralske vrste . . . (Eli Finci, Politika, 8. II. 1960) . . . Med uspele poteze te uprizoritve štejemo imenitno glasbo Marjana Vodopivca, igro Angelce Hlebcetove (v naslovni vlogi), Slavka Strnada, Vere Perove; med neuspele sicer funkcionalno, a za oči nemogočo sceno arh. Svete Jovanoviča, zlasti pa neorganizirano, medlo režijo Branka Gombača . . . (mm, Delavska enotnost, 5. XII. 1939) -Angelca Hlebcetova (Kastelka), Pavle Jeršin (Joža), Janez Eržen (Tone) in Volodja Peer (Janez) PREBRISANA VDOVA . . . Celjsko gledališče je predstavilo Beogradu Goldonija, ki lahko zainteresira . . . kot poskus negovanja specifične gledališke discipline, žanra igre . . . (S. Selenič, Borba, 9. II. 1960) . . . Janez Vrhunc, ki je videl v »Prebrisani vdovi« le osnovo za svojo predstavo, kar je bilo popolnoma prav ... je skušal ustvariti pravo komedijantsko predstavo, sproščeno, živo in poskočno ... To mu je v glavnem tudi uspelo . . . (L. Smasek, Večer, 23. XII. 1959) . . . Režiser Janez Vrhunc je celjsko uprizoritev pripravil z veliko skrbnostjo in številnimi dobrimi domislicami . . . Nedvomno da so režiserju lepo pomagali koreograf Iko Otrin, skladatelj Stanko Prek, kostumerka Mija Jarčeva in še posebej scenarist Jakob Savinšek . . . (B. Pogačnik, Delo, 24. XII. 1959) . . . Predsinočnjim nam je režiser Janez Vrhunc postregel v SLG s starim vinom, ki pa je bilo za nas novina. . . Predstava sama je pokazala izredno .soglasje režije, scene in igre . . . (T. O., Radio Celje, 18. XII. 1959) Janez Eržen (Conte), Slavko Belak (Runebif), Marija Goršičeva (Rosaura) in Slavko Strnad (Le Bleau) Marija Goršičeva (Rosaura), Maja Druškovičeva (Marionetta) in Vera Perova (Eleonora) Maja Druškovičeva (Marionetta) in Zlatko Šugman (Arlechino) DVANAJST POROTNIKOV . . . Ne bo ga med gledalci, ki bi ne odhajal od predstave prevzet nad moralno resnobo drame, nad duhovitostjo . . . nad naukom, ki neprestano govori iz. drame . . . Andrej Hieng ... je znal zgraditi vse elemente umetniške resničnosti, ki so nabiti v delu, znal obuditi pisano življenje in ga oblikovati z nezmotljivim, posluhom za njegovo pristnost, protislovnost, notranje soglasje in vsestransko zapletenost in sovisnost. . . (T. O., Radio Celje, 16. II. 1960) Sandi Krošl, Slavko Belak in Janez Škof Pavle Jeršin, Janez Eržen in Tone Petje Sandi Krosi (Govornik), Pavle Jeršin (Čemerni hinavec), Slavko Belak (Plahi), Tone Petje (Strahopetec), Janez Eržen (Pravicoljubni) in Janez Škof (Trmoglavi) BREZ TRETJEGA . . . Priznati je treba obema igralcema, da sta z igralskmi sposobnostmi prodrla do jedra te igre in nam jo sredi nas oživela tako, da sta nas z njo prepričala . . . Igra Sandija Krošla se ni ustrašila prav nobene temine, ki se je odpirala v valovih in navalih ljubosumnega besa, tmine, peneče se v neurju bolestne ali bolne domišljije . . . (T. O., Radio Celje, IV. 1960) Spoštovana! Mnogo, zelo mnogo sta nama obema dala, hvala Vam lepa. Tudi danes sva prišla, da bi Vama se tiho zahvalila, ko sta nama pomagala v življenju' Celje, 6. IV. 1960 BENEŠKI TRGOVEC . . . posrečena uprizoritev celjskega gledališča je bila te dni premiera Shakespearovega »Beneškega trgovca« v režiji Janeza Vrhunca ... In čeprav so bile v zasedbi igralcev tu in tam šibke točke, je vendar splošni tek igre te vrzeli s svojimi spretnimi, lahkotnimi valovanji prekril . . . Nek sodoben idejni pogled na Shakespearovega »Beneškega trgovca« je morda sploh največja zanimivost celjske uprizoritve . . . (B. Pogačnik, Delo 31. III. 1960) Breda Gostičeva (Porzia) in Boris Juh (Bassanio) Čajnica na okinawi . . . Igralci, zlasti nekateri, so s svojimi kreacijami dosegli vsestransko priznanje, režiserju pa gre pohvala zlasti za mojstrsko izdelane množične scene, kar vsekakor ni bilo lahko . . . Na prvo mesto naj postavim izredno sugestivno lirično ubrano pojavo male gejše Lotosov cvet, Vere Perove . . . (I. B., Celjski tednik, 27. V. 1960) Vera Perova (Lotosov cvet), Janez Škof (Sakini) in Zlatko Šugman (Fisby) Janez Škof, Zlatko Šugman in Janez Eržen Zlatko Šugman 60) Pavle Jeršin (Narednik), Slavko Strnad (Načelnik) in Volodja Peer (General) Slavko Strnad (Načelnik), Zlatko Šugman (Jetnik) in Pavle Jeršin (Narednik) Slavko Strnad (Načelnik) in Marija Goršičeva (Zena) Pavle Jeršin in Slavko Strnad Tuje prireditve na našem odru 27. decembra 1959 ob 15. uri »Dedek Mraz med cicibani in pionirji« (prireditev Društva prijateljev mladine). D. januarja 1960 ob 12. uri in 18.50 Risto Savin: »Cajna punčka« — balet SNG Maribor (ob 100-letnici skladateljevega rojstva). 31. januarja 1960 ob 15.50 W. Shakespeare: »Kar hočete« — uprizoritev Akademije za igralsko umetnost Ljubljana. 4. februarja 1960 ob 20. uri S. Delaney: »Življenje v zagati« — SNG Drama Ljubljana. S. Delaney: »Življenje v zagati« v uprizoritvi SNG Drama Ljubljana 7. marca 1960 ob 20. uri Slavnostna akademija ob Dnevu žena. 19. marca 1960 ob 15.30 in 20. uri M. Mikeln: »Golobje miru« — SNG Drama Maribor. 1. aprila 1960 ob 20. uri »Simfonija smrti« — večer umetniške besede Marjana Dolinarja. 5. junija 1960 ob 15. uri in 18.30 Nastop folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane. 16. junija 1960 ob 20. uri Lebovič-Obrenovič: »Nebeški odred« — Srpsko narodno pozor iste Novi Sad. 17. junija 1960 ob 20. uri J. S. Popovič: »Pogospodena bulica« — Srpsko narodno pozorište Novi Sad. Dj. Lebovič-A. Obrenovič: »Nebeški odred« v uprizoritvi SNP iz Novega Sada Marijan Dolinar Tovarna AERO Celje CELJE, Kocenova 4 — tel. 20-12 se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki: KARBON PAPIR INDIGO PAPIR PISALNI TRAKOVI MATRICE ZA RAZMNOŽEVANJE ŠOLSKE BARVICE TEMPERA BARVE OLJNATE UMETNIŠKE BARVE ČRNILA BARVILA ZA OBLEKE ITD. NAŠ ZAŠČITNI ZNAK JAMČI ZA KVALITETO MARIBORSKA KAM PO PREDSTAVI? TEKSTILNA TOVARNA V GOSTILNO MARIBOR PREDILNICE »Koper« TKALNICE BARVARNE TISKARNA na kramljanje ob kozarcu APRETURE istrske črnine čletdco £e,t[e, CELJE — dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; — projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, kr.ajevnih omrežij in transformatorskih postaj; — izvršuje vsa v elektro stroko spadajoča instalacijska dela. VELIKA IZBIRA ODLIČNA KVALITETA LEPI VZORCI NIZKE CENE »Volna« Celje PREGLED GOSTOVANJ SLG V SEZONI 1959/60 MAKl&OK LJUBLJANA ME.3EOKRA7A GOSTOVANJA AB.ONMAJI — SKUPINSKI OBISKI SAEAJEuo Časopisno podjetje »CELJSKI TISK« Celje, Trg V. kongresa štev. 3 sprejme naročila za tisk in vezavo knjig, brošur, časopisov, prospektov, obrazcev, vabil, lepakov in poslovnih štampilk. » KOVINOTEHNA« CELJE Mariborska cesta 17 Veletrgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom! Telegrami: KOVIT ŽELEZARNA ŠTORE STORE PRI CELJU TELEFON 21-08 CELJE ALI ŠTORE 1 TELEPRINTER 03418 INDUSTRIJSKI TIR STORE ZAHTEVAJTE NAS KATALOG ▲ SVILENO BLAGO VSEH VRST DOBAVLJA »SVILA« MARIBOR Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Številka 4, sezona 1959/60. Lastnik in izdajatelj Slovensko ljudsko gledališče Celje. Predstavnik Fedor Gradišnik sen. Urednik: Slavko Belak. Slike: Foto Berk. Tisk ČP »Celjski tisk«. Vsi v Celju. Naklada izvodov 2000. Cena izvoda 30 dinarjev.