letnik XXVI Q /4 A oktober 1986 C// I V glasilo delovne organizacije tovarne obutve ■ v ■ v trzic OCENA POSLOVANJA POUDAREK KAKOVOSTI Letošnje ekonomske razmere so zelo neugodne za pridobivanje dohodka v naši delovni organizaciji. Večkrat smo jih že omenjali, ugotavljali negativne vplive, dokazovali njihovo neprimernost za pospeševanje konvertibilnega izvoza v dobri veri, da lahko kaj malega doprinese-mo k ekonomsko bolj utemeljenim in s tem hitrejšim smerem izhoda iz vsesplošnih težav. Učinki naših naporov so, pošteno povedano zanemarljivo majhni. Ta ugotovitev nam pove, da moramo večji dohodek (izboljšave) iskati le v našem tovarniškem okolju, v dobrem delu, v gospodarnem delu s čim manjšimi stroški in hitro prodajo kvalitetno izdelanih izdelkov. Ker so bili doseženi polletni rezultati manj ugodni in ker so se razmere v zadnjih mesecih prej slabšale kot izboljševale, smo sklenili oceniti dosežke našega dela v letošnjem letu. Izhajali smo iz znanih splošnih razmer, iz obračunanega prvega polletja in nekaterih gibanj, ki smo jih zaznali predvsem v avgustu. Tem smo dodali cilje, ki jih moramo doseči v ostanku leta na najpomembnejših področjih našega vsakodnevnega dela. Cilji so zelo konkretni in seveda ovrednoteni. Obravnavali smo jih v več sredinah, jih tehtali, ostrili, dograjevali. Omenimo le nekatere najpomembnejše: hitrejše vrtenje poslovnega kroga ob bistveno manjših zalogah vseh vrst, hitra prodaja končnih izdelkov, zmanjšanje števila izdelkov z napakami, boljše izkoriščanje materiala in delovnega časa, skrbna priprava dela in kvalitetna oskrba proizvodnih izdelkov. Še bi lahko naštevali. Naloge so medsebojno prepletene, marsikatera je sestavni del druge, zato zahteva težko po- tovanje k postavljenim ciljem temeljito sodelovanje, pravočasno vstopanje, brez zamujanja. Ob izpolnitvi vseh opredeljenih nalog v okviru predvidenih splošnih razmer bi bil doseženi dohodek večji od lanskoletnega za 93 %. Ob takem dosežku bi nekoliko bolj sproščeno zadihali tudi pri razporejanju čistega dohodka za oseb- ne dohodke. Ali je omenjeni rezultat tudi edino možni dosežek? Prav gotovo nismo zajeli vseh možnosti. Vztrajno jih odkrivajmo in vpletajmo v dnevno delo. Na ta način bo omenjena rast dohodka presežena. Člani KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance Edvard Košnjek, dipl. inž. ŠPORTNO IN DRUŽABNO SREČANJE DELAVCEV PEKA Razglasitev rezultatov MEDICINSKO PROGRAMIRANI AKTIVNI ODDIH V letošnjem letu pričenjamo z novo obliko rekreativne dejavnosti, ki bo prav gotovo koristila zdravstvenemu stanju in počutju naših delavcev. Medicinsko programirani aktivni oddih je predvsem preventivna dejavnost, namenjena tistim delavcem, ki jim po medicinskih indikacijah poskušamo zaustaviti začetne oblike različnih obolenj. Medicinsko programirani aktivni oddih je popolnoma druga oblika dejavnosti kot je zdraviliško zdravljenje. Zdraviliško zdravljenje je izključno kurativna dejavnost, se pravi zdravljenje že nastalih obolenj in poškodb. Medicinsko programirani aktivni oddih pa je preventivna dejavnost, to se pravi, preprečevati in pravočasno odpravljati vzroke za različne oblike obolenj in poškodb. Pozitivni učinki so predvsem v izboljšanju motoričnih in funkcionalnih sposobnosti vseh organskih sistemov in subsistemov, zmanjšanje čezmerne telesne teže, zmanjšanje psihične napetosti z normalizacijo delovanja vegetativnega živčnega sistema. V določenem smislu takšen oddih vpliva tudi na upočasnitev bioloških procesov staranja. Kot smo omenili, je to preventiva pred večjimi obolenji, zaustavlja in odstranjuje začetne oblike raznih bolezenskih stanj. S takim oddihom prav gotovo pozitivno vplivamo tudi na izboljšanje delovnih sposobnosti delavcev. Program medicinsko programiranega aktivnega oddiha je: — funkcionalna diagnostika s ciljem ugotavljanja stopnje zdravja (testiranje se izvaja prvi in zadnji dan bivanja) — možnost vsakodnevne konzultacije z zdravnikom in programerjem rekreacije — delo v skupinah po 15 oseb s strokovnim voditeljem rekreacije — izvajanje programa športne rekreacije in fizioprofi-lakse 3 ure dopoldne in 2 uri popoldne — večerni programi z zabavnimi aktivnostmi — pridobitev izkaznice (FITNESS kartice) s podatki prvega in drugega testiranja funkcionalnih sposobnosti — zaključni večer s podelitvijo diplom za sodelovanje v medicinsko programiranem aktivnem oddihu. V organizacijskem smislu je treba opraviti selekcijo zaposlenih in oblikovati homogene skupine delavk in delavcev, tako da bodo športno-rerekacijski vplivi v okviru programirane dejavnosti kar se da optimalno učinkovali. V ta namen je bil na delavskih svetih tozdov, po predhodni obravnavi, sprejet pravilnik, ki določa, kdo je lahko poslan na tak aktivni oddih, kakšni so pogoji za izbor udeležencev, kdo udeležence lahko predlaga, kriteriji za selekcioniranje in kako se določa višina samoprispevka udeležencev. V letošnjem letu je na podlagi preventivnih pregledov in medicinskih indikacij udeležence predlagal zdravnik medicine dela. Nato so bili opravljeni individualni razgovori z udeleženci glede udeležbe in samoprispevka. Končno odobritev pa da izvršni odbor OO sindikata in svet delovne enote. Vsekakor je smotrno, da vsak udeleženec po končanem medicinsko programiranem oddihu doma nadaljuje z aktivno rekreacijo, seveda po svojih sposobnostih, kajti le tako bo tak rekreativni oddih imel pravi smisel in pomen. Referent za rekreacijo Dane Vidovič NEMOGOČE JE MOGOČE Obetajoče, z zvezdami posejano sobotno nebo v zgodnjih jutranjih urah, je napovedovalo zares idealno vreme za pohod na Triglav. Zal, se je vse skupaj začelo z nesporazumom okoli avtobusnega prevoza do Vrat. Z dvourno zamudo, smo premraženi, vendar z obilico dobre volje le prišli do vznožja očaka Triglava. Obvezna »gasilska slika« pri Klinu in Karabinu, in že smo se začeli vzpenjati v za oko nepremagljivo Severno steno Triglava. V nekaj besedah nam je vodja odprave Filip Bence, pokazal našo pot, imenoval vrhove nad nami in že nas je stena sprejela v svoj objem. Ko smo bili tam, sploh ni bilo več vse tako strašno in nedosegljivo. Pa vendar je postajal korak vse težji, dihanje in utrip vse močnejša. Sprva strnjena vrsta se je kmalu razpotegnila. Usta so postajala vse bolj suha. Tu pa tam čokolada, bonbon, sok in pot je bila spet znosnejša. Vse prevečkrat smo med potjo srečevali sledove civilizacije — odvržene konzerve, steklenice, tetrapak embalažo in podobno. Naše planine bi bile veliko, veliko lepše brez vseh »cvetk«, ki so nam krasile pot od začetka do konca. Kaj pa je sedaj to? Navpična, gladka stena tik pred nami. Preden smo lahko pomislili o možnosti vzpona, se nam je Filip smejal z vrha stene. Čvrsti prijemi klinov, previdni koraki, brez pogledov navzdol, in že je bila četica na vrhu. Še en tak vzpon in prestopili smo Prag. Posedeli smo po skalah in olajšali nahrbtnike za kak kilogram. Po krajšem postanku smo bili spet v koloni proti Kredarici. Razlika med dobro in slabo pripravljenimi pohodniki je postajala vse bolj očitna. Kolona se je raztegnila. Vodiči so si naložili dodatne nahrbtnike, pohodniki pa so s tem dobili lažji korak. Vrh Triglava je postajal vse višji, želja po vzponu pa vse manjša. Samo še do koče ... »Padla« je tudi Kredarica. Požirek žganja, čaj, tu in tam tudi pivo. Počasi smo pozabili na utrujenost, na skale, na kamenje, kar je bilo stokrat prekleto. Z mislimi smo bili že pri zadnjem »rukarju« — vrhu Triglava. Stena je izpred koče izgledala strašna, nepremagljiva. Pa vendar se je po navpični steni vila črta rdečih, modrih, rumenih pik. Prava procesija. Kmalu smo postali del te dolge vrste. Klin, pa zajla, stopnice vklesane v steno, pa še en klin, pa še eden ... in Mali Triglav je bil naš. Okoli nas brezna, samo ozka pot po sedlu vse do Aljaževega stolpa. Korak, sicer do skrajnosti previden, je postal živahnejši, pogledi pa vse večkrat uprti v vrh. Obrazi tistih, ki so se vračali, so nam brez besed pripovedovali. Še ta skala, pa še tista tam, pa še nekaj klinov, in Aljaž je novi skupini dokazal ljubezen do teh »prekletih« skal. Pravzaprav pa zakaj? Saj nas konec koncev ni nihče silil lesti na vrh grmade kamenja, nihče. Pa vendar je želja, dotakniti se stolpa, tega mogočnega simbola obstoja in nepremagljivosti našega naroda, tlela v nas že dolgo, ni bilo treba besed. Pogledi so govorili, usta so bila potegnjena v nasmeh. Vsi napori so bili na mah pozabljeni. Iz vsakega posameznika je tlela poosebljena sreča. Tudi temnopolta Johny in Gane sta imela usta v nasmehu. Na njunih črnih obrazih sta se kazali vrsti čudovito belih zob. Zanju je bil Triglav le 2864 metrov visok vrh. Tudi »planinec«, ki si je privoščil obisk Triglava z letalom, se mi je zasmilil. Minuto, dve je krožil nad stolpom. Že čez nekaj minut pa bo kolegom na letališču v Lescah pripovedoval, da je bil nad Triglavom. Siromak! Slika in krst za večino, in že smo se začeli spuščati proti Triglavski koči. Marsikdo se je spusta bal že v naprej, pa vendar smo po dobri uri hoje, dobre volje sedeli v koči. Filip nam je zvečer pripravil pravo kinopredstavo. Pokazal nam je diapozitive s plezanja po Francoskih Alpah. Toda utrujenost je kmalu opravila svoje. Drug za drugim smo utonili v spanec. Vreme nam je bilo naklonjeno tudi v nedeljo. Kalvarija (pot od Kredarice do Konjskega sedla) je bila lažje premagljiva v spustu. Še zadnjikrat smo otipali kline in zajle. Spustili smo se do Vodnikove koče in naprej proti Stu-dorskemu prevalu. Marsikdo se je še zadnjikrat ozrl proti Triglavu in Kredarici ter se v mislih spraševal: »Sem včeraj res stal na vrhu?« Konjščica planina, Rudno polje in že smo zaključili pot pri Šport hotelu na Pokljuki. Konec hoje, naporov, brez težkih nahrbtnikov, ki so postali že kar del nas. Razpoloženje se je okrepilo. Drug drugemu smo pripovedovali o vsem tistem, o čemer smo med hojo s stisnjenimi zobmi premišljevali. Razpoloženje je spet razblinil nesporazum: avtobus je pohodnike iz poslovalnic zapeljal v Tržič namesto v Ljubljano, kot je bilo dogovorjeno. Šola za v bodoče, pač. 43 »mrežarjev« iz poslovalnic (Maribor L, Cerknica, Postojna, Zemun, Bled, Jesenice in centrala) je bilo na vrhu Triglava. Večina izmed njih prvič. Največ zaslug za to pa imajo predvsem vodiči: Filip Bence, Jože Rožič, Elimir Zrim, Stane Sova in Herman Stepišnik. Njim gre zahvala, hkrati pa obet PRIHODNJE LETO NASVIDENJE. Boštjan Močnik AKTIVNOSTI SINDIKATA KAJ, KJE, KDAJ, ZAKAJ? V prejšnji številki Čevljarja smo pisali o aktivnosti sindikata v prvi polovici letošnjega leta. Danes pa nekaj več o delu konference po kolektivnem dopustu. Aktivnosti osnovnih organizacij so vam poznane, o njih vas morajo obveščati predsedniki osnovnih organizacij. Izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata Peko, se je po dopustu sestal na dveh rednih in dveh izrednih sejah. Obravnavali smo: — poslovanje delovne organizacije v prvem polletju; — vpliv ukrepov ZIS na poslovanje DO in izplačilo osebnih dohodkov; — analizo in razpravo o najnižjih OD v mesecu avgustu, kar pa bi morali storiti tudi v osnovnih organizacijah; — predloge članov za zunanje člane razpisnih komisij ob razpisih za delovna mesta z reelekcijo, sodnike porotnike in podobno; — način oziroma upravičenost dodelitve jesenske pomoči; — cilje in naloge za dosego boljšega poslovanja in ustvarjanja dohodka, ki bi-opravičeval že izplačane osebne dohodke; — oceno, oziroma projekcijo zaključnega računa za leto 1986 in iz tega izhajajoče naloge, ki bi pripomogle k boljšemu poslovanju. Pri tem je izvršni odbor zavzel stališča oziroma sklepe: 1. Vsak po svojih močeh se bomo prizadevali — tudi sindikalno — predvsem pa delovno, za izvedbo ukrepov, s katerimi bomo realizirali projekcijo ocene za ustrezno rast dohodka, ki bo zagotavljal ustrezne osebne dohodke. Želimo pa, da se ob koncu leta prouči, ali so bili postavljeni cilji realizirani in če ne bodo, zakaj in kje niso. 2. Kot družbenopolitična organizacija se ne strinjamo s poračunom preveč izplačanega osebnega dohodka, če ne bomo dosegli planiranega dohodka. Za tako stanje ni odgovoren oziroma kriv samo delavec Peka, ampak tudi ostala »družba« s svojimi ukrepi ter »požrešnimi« finančnimi potrebami. Delavec Peka bi s svojim delom moral dovolj zaslužiti za svoje življenjske potrebe. Prav za slednje smo vse bolj zaskrbljeni. 3. Ob realizaciji sklepov dajemo vso podporo, vendar morajo vsi odgovorni pristopiti k realizaciji z vso odgovornostjo. — o organizaciji prodaje na kredit za delavce Peka v lastnih prodajalnah; — zagotovilo udeležbe na Cetveroboju (Planika, Alpina, IUV, Peko); — organizaciji nabave ozimnice: jabolk, krompirja in paketov prehrambenih akrtiklov (tu ne morem mimo, da ne omenim posameznikov, ki so pomagali pri razdeljevanju: Joži Kogoj, Mojca Sedminek, Andrej Peič, Milan Grdič, Roman Grguraš, Brane Česen, Rajko Gaberc, Boris Janc, Vinko Gros in Dare Lausegar. Poimensko pa tokrat ne bomo navajali tistih, ki so naročili paket »ozimnica«, pa ga niso prevzeli. Gotovo so smatrlai, da naročila ni treba odpovedati, kar pa je v posmeh vloženemu delu sindikalistov. Na vprašanje iz naslova KAJ, KJE, KDAJ sem več ali manj že odgovoril. Odgovora pa ni na ZAKAJ, ker za nove akcije sindikata ni odmeva, pomoči ali pobud članov — razen redkih posameznikov. Miha Rožič ŠPORTNO IN DRUŽABNO SREČANJE Konferenca osnovnih organizacij sindikata je že pred dopustom razpravljala o organizaciji športnorekreativnega in zabavnega srečanja delavcev Peka. Ker v letošnjem letu za tako prireditev niso bila planirana sredstva, je bila organizacija športnega tekmovanja prepuščena konferenci OO sindikata, ki pa se je odločila, da izvede tudi družabno-za-bavno tekmovanje in srečanje. Tako so v Tržiču prvič tekmovale ekipe vseh dvanajstih osnovnih organizacij sindikata: Obutev I., Obutev II., Ormož, Benedikt, Budučnost, Trbovlje, Poliuretan, Gumoplast, Orodjarna, Komerciala, Mreža in DSSS. Ekipe so tekmovale v: malem nogometu in šahu v moški konkurenci; kegljanju, streljanju in namiznem tenisu pa v moški in ženski. MALI NOGOMET - moški Nastopilo je 12 ekip s 184 tekmovalci. Igrali so na igriščih vseh treh osnovnih šol v štirih skupinah; vsak z vsakim, prvouvrščeni iz skupin za prvo do četrtega mesta, drugouvrščeni iz skupin za peto do osmega mesta, ostali pa za mesta od devet do dvanajst. Rezultati: 1. OO DSSS (12 točk), 2. OO OBUTEV II. (11 točk), 3. OO ORODJARNA (10 točk), 4. OO GUMOPLAST (9 točk), 5.00 BUDUČNOST (8 točk), 6.00 TRBOVLJE (7 točk), 7. OO ORMOŽ (6 točk), 8. OO MREŽA (5 točk), 9. OO OBUTEV I. (4 točke), 10. OO POLIURETAN (3 točke) 11. OO KOMERCIALA (2 točki), 12. OO BENEDIKT (1 točka). ŠAH — moški Nastopile so štiri ekipe s 16. tekmovalci. Tekmovanje je bilo v dvorani upravne stavbe. Rezultati: 1.00 ORODJARNA (12 točk), 2.00 OBUTEV II. (11 točk), 3. OO DSSS (10 točk), 4. OO BUDUČNOST (9 točk). KEGLJANJE V borbenih partijah je nastopilo 12 ženskih in 13 moških ekip ali 150 tekmovalcev in tekmovalk. Prizorišče tekmovanja je bilo v Zvirčah. Rezultati — ženske: 1.00 OBUTEV II. (12 točk), 2.00 BUDUČNOST (11 točk), 3. OO ORMOŽ (10 točk), 4. 00 OBUTEV I. (9 točk), 5.00 ORODJARNA (8 točk)), 6.00 OBUTEV - 512 (brez točk), 7. 00 DSSS (7 točk), 8. 00 POLIURETAN (6 točk), 9. OO KOMERCIALA (5 točk)), 10. 00 TRBOVLJE (4 točke), 11.00 BENEDIKT (3 točke), 12.00 MREŽA (2 točki). Rezultati — moški: 1. 00 ORODJARNA (12 točk), 2. OO BUDUČNOST (11 točk), 3.00 DSSS (10 točk), 4.00 KOMERCIALA (9 točk), 5.00 OBUTEV II. L ekipa (8 točk), 6. OO ORMOŽ (7 točk), 7. OO OBUTEV I. 2. ekipa (6 točk), 8. 00 OBUTEV II. — 520 (brez točk), 9. OO GUMOPLAST (5 točk), 10. OO TRBOVLJE (4 točke), 11. OO MREŽA (3 točke), 12. 00 OBUTEV I. 1. ekipa (brez točk) 13. 00 POLIURETAN (2 točke). STRELJANJE Na strelišču na Cimpru se je v streljanju z malokalibrsko puško pomerilo 7 ženskih ekip. Moški so streljali z vojaško puško. V moški konkurenci je bilo 13 ekip. Rezultati — ženske: 1. OO KOMERCIALA (12 točk), 2.00 OBUTEV I. (11 točk), 3.00 BUDUČNOST (10 točk), 4. 00 ORMOŽ (9 točk), 5. 00 TRBOVLJE (8 točk), 6. OO BENEDIKT (7 točk), 7. OO OBUTEV II. (6 točk). Moški: 1.00 DSSS (12 točk), 2.00 GUMOPLAST (11 točk), 3. OO OBUTEV II. 1. ekipa (10 točk), 4. 00 POLIU-TETAN (9 točk), 5. OO ORMOŽ (8 točk), 6. OO TRBOVLJE (7 točk), 7.00 MREŽA (6 točk), 8.00 KOMERCIALA 5 točk , 9. OO BENEDIKT (4 točke), 10. OO ORODJARNA (3 točke), 11. OO OBUTEV I. (2 točki), 12. OO BUDUČNOST (1 točka), 13. OO OBUTEV II. 2. ekipa (O točk). NAMIZNI TENIS 6 ženskih ekip in 10 moških ekip je nastopilo v osnovni šoli Križe. Rezultati — ženske: 1. OO OBUTEV II. (12 točk), 2. OO TRBOVLJE (11 točk), 3. OO KOMERCIALA (10 točk), 4. OO OBUTEV I. (9 točk), 5. 00 DSSS (8 točk), 6. OO BENEDIKT (7 točk). Moški: 1. OO ORODJARNA (12 točk), 2. OO OBUTEV II. (11 točk), 3.00 KOMERCIALA (10 točk), 4.00 BUDUČNOST (9 točk), 5.00 TRBOVLJE (8 točk), 6.00 POLIURETAN (7 točk), 7. OO DSSS (6 točk), 8. OO KOMERCIALA II. (O točk), 9.00 KOMERCIALA III. (O točk), 10.00 OBUTEV I. (5 točk). Na tekmovanju je nastopilo 342 tekmovalcev in tekmovalk, če upoštevamo tudi rezerve jih je bilo več kot 400. Po tekmovanju in kosilu v obratu družbene prehrane, so se udeleženci zbrali v šotoru na Deteljici. Tam se je nadaljevalo zabavno tekmovanje. Pomerili so se v KVIZU na temo NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA. Dva vprašanja sta bila iz poznavanja slovenskih besed za »strokovne« izraze, ki se uporabljajo v čevljarski industriji ter po dva vprašanja iz poznavanja vodilnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev v naši delovni organizaciji. Po izenačenem boju je po dodatnih vprašanjih v Kvizu zmagala Mirjana Eržen iz Komerciale pred Marjanom Novakom iz Budučnosti. REZULTATI SKUPNE UVRSTITVE Ženske: 1. OO OBUTEV II. (30 točk), 2. OO OBUTEV I. (29 točk), 3. 00 KOMERCIALA (27 točk), 4. OO TRBOVLJE (23 točk), 5.00 BUDUČNOST (21 točk), 6.00 ORMOŽ (19 točk), 7. OO BENEDIKT (17 točk), 8. OO DSSS (15 točk), 9. OO ORODJARNA (8 točk), 10. 00 POLIURETAN (6 točk), 11. OO MREŽA (2 točki), 12. 00 GUMOPLAST (O točk). Moški: 1.00 OBUTEV II. (51 točk), 2.00 DSSS (50 točk), 3. 00 ORODJARNA (49 točk), 4. OO BUDUČNOST (38 točk), 5.-6. 00 KOMERCIALA (26 točk), 5.-6. OO TRBOVLJE (26 točk), 7.00 GUMOPLAST (25 točk), 8.-9. 00 ORMOŽ (21 točk), 8.-9. OO POLIURETAN (17 točk), 10.00 OBUTEV I. (17 točk), 11.00 MREŽA (14 točk), 12.00 BENEDIKT (5 točk). SKUPNO: 1.00 OBUTEV II. (81 točk), 2.00 DSSS (65 točk), 3. 00 BUDUČNOST (59 točk), 4. OO ORODJARNA (57 točk), 5. OO KOMERCIALA (53 točk), 6. OO TRBOVLJE (49 točk), 7.00 OBUTEV I. (46 točk), 8.00 ORMOŽ (40 točk), 9.00 POLIURETAN (27 točk), 10.00 GUMOPLAST (25 točk), 11. OO BENEDIKT (22 točk), 12. OO MREŽA (16 točk). Ob programu in prireditvi naj povem, da je s samostojnim programom nastopil in navdušil Andrej ŠIFRER. Za ples je poskrbel ansambel BLEKATO, gostinske usluge pa so nudili gasilci društva Tržič. Na zaključni prireditvi se je zbralo približno 400 športnikov in 150 navijačev iz tozdov izven Tržiča. Po grobi oceni se je celotne prireditve udeležilo skoraj tisoč delavcev — članov sindikalnih organizacij Peko. In na koncu pohvala in zahvala, čeprav bi morala biti že v začetku, vsem, ki so pomagali pri izvedbi prireditve. Izogniti bi se moral imenom, vendar so tudi ta pomembna. Za organizacijo ni bilo prostovoljcev, zato gre zahvala predvsem: — Štefki Gros, podpredsednici konference — Niki Jazbec, tajnici DPO — ing. Franju Repiču, vodji tozda Budučnost — Marjanu Novaku, predsedniku OO Budučnost, — Pavlu Perdanu in osebju obrata družbene prehrane za izredno dobre usluge — Edu Petku, vodji oddelka za varnost, — Danijelu Vidoviču, organizatorju rekreacije, — Mileni Dolčič, športni poverjenik za streljanje, — Janezu Muziku, poverjeniku za namizni tenis, — Alojzu Lausegerju, poverjeniku za kegljanje, — Niku Dobrinu, poverjeniku za nogomet, — Miru Novaku, poverjeniku za šah, — vsem predsednikom OO sindikata Peko — gasilskemu društvu za pomoč in primerne cene — 00 ZS ZLIT in BPT za nagrade, — vsem posameznikom, ki so pomagali pri izvedbi prireditve. Opravičujem pa se vsakemu, ki morda ni bil naveden. Gre mu enaka zahvala. Izvedba prireditve do sedaj nima negativnih mnenj, zato velja pri takih akcijah sodelovati. Prireditev, dokaj množična, je bila izvedena izredno skromno z izrednim entuziazmom sodelujočih. Za stroške (zajtrk, kosila, igrišča, šotor, ansambel, Šifrer), je bilo porabljeno približno milijon dinarjev. Miha Rožič 00ZS IMP ZAHVALE UPOKOJILI SO SE V septembru so se upokojili: Pavla Ahačič iz šivalnice 512, Anka Tukovič iz poslovalnice Bjelovar in Ivan Praprotnik iz skladišča. Prisrčna hvala za dolgoletno delo in uspešno sodelovanje. Želimo jim trdega zdravja in zadovoljstva. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem zaposlenim v DO PEKO za sodelovanje in pomoč pri opravljanju delovnih dolžnosti. Posebno se zahvaljujem predsedniku skupnega delavskega sveta za izročitev darila in izrečene besede, katere je posredoval kot predstavnik članov delovne organizacije. Iskrena hvala za poslovilne besede in izročeno darilo predsedniku KPO in strokovnemu kolegiju ob priliki skupnega srečanja. Dogodek mi bo v trajen spomin na sodelovanje z vsemi strokovnimi službami. Vsem zaposlenim v RPS za sodelovanje in priznanje v obliki darila, ki mi bo v spomin na delo z vami iskrena hvala. Za moj prispevek v času izgradnje in organizacije proizvodnje v TOZD Budučnost — Ludbreg, se za sprejeto darilo in prijetne poslovilne besede iskreno zahvaljujem. Moje delo v tovarni je spremljalo veliko sprememb, težkih in prijetnih obdobij, katere smo skupno premagovali s ciljem, da usposabljamo nove kadre, razvijamo nove obrate in oddelke, ter uvajamo sodobno tehnologijo. Za pozornost, ki ste jo mi izkazali ob mojem odhodu, še enkrat iskrena hvala. Vsem zaposlenim želim veliko uspeha in osebnega zadovoljstva pri delu. JOŽE GR0S IZOBRAŽEVANJE OB DELU Na visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru, oddelku za mednarodno menjavo je diplomirala IRENA MEGLIČ iz tozda Komerciala. Čestitamo! Prišel je čas slovesa. Izpolnil sem pogoje za upokojitev. Sodelavcem hvala za dolgoletno sodelovanje. Lepo je bilo delati z vami. Težko zapuščam delovno mesto in vas, dragi sodelavci. Vedno se vas bom spominjal. Posebna hvala za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin. Še v naprej vam želim mnogo delovnih uspehov. Ivan Praprotnik iz skladišča v Gumami Ualožita: po Ljubljana-Matica j a ^4» ■- / ,.i / !L /-vO ,5 A) OC \ .\J I KI Z 173781 / föSJip@4i/ •ce8iS~ sTèoruce, tj $ Jjnc citi 5 ZÌZL, A- j)fy (LCs>T(c s 3 <24 sc äzitcc i T'erri c,*? //V Zl />• /— AÄ / I« I y» Ob odhodu v pokoj se' iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz šivalnice 512, prirezovalnice in skladišča gotovih izdelkov za izkazano pozornost, prisrčno slovo in prelepa darila. Obenem se zahvaljujem obema vodjema Štefanu in Miru za prijazno besedo. Kolektivu želim še nadaljnih delovnih usPehov- Dana Kokalj KASETA ZA JUBILEJ Z jubilejnim koncertom ob 20-letnici delovanja in izdajo samostojne kasete, se bodo bratje ZUPAN predstavili občinstvu v petek 14. novembra ob 19. uri v kinodvorani Tržič. ŠPORTNO IN DRUŽABNO SREČANJE DELAVCEV PEKA Zmagovalca v namiznem tenisu Streljanje ^iiiitnlllPSr ’ • ' '"'Sam ' 5UŠTAR5KA UEDEUA 5L-PISEC, MLAPOSLO VEHEC l JOSIP) TOTI -PARITE VRSTA CREUKE PIJAČE ŽHANEHIT TIW5KI EP T.IU2E. ČRKA PRAIHIK TRŽIČA DELAVEC VVIU5K1 KLETI FUMI proSaŠ (LASSE) 0PRTA- U05T5 TOVOROM BARVA KOŽE, POLT PREDUJEM AKORTA- CIJA SPAČEK, UAKAZA DOIOČEUI PELEI, Z0E5EK PEVEC DOMICELE! ^0 DECI m PFRGAM- ète IT. MESTO (ROMEOIU ODETE PRIPET3F VRSTA PIE5A, SEDMERICA TEODORA imik) „VROČA ME3UA REKA MED 5/ 1U MKO ffijE, RABA PTIC, Rl LOVI 5RSEUE SRŠEU EVA UEDÖVä UEklOST » % SAlfsT BAITELE' SEVALEC STAROtlDOV mm PRESIPA- iUE.PRE SIČTJE im ou PRSTOV ZVEZA ULUR0V T JESEU5K0 ŽITO OSUOW ŠOLA HRVAŠKO ŽEU. IME RUDAR PRAOČE SEMITOV VELIKA TRŽAŠKA TRCOVIUA UPE T0VAR1 -LEK E PIL UARAVOA WE5RECA BEATRICI: Srake ) DEL ŽIVALI SRECA TELESA ORAVO-SL0VJE mm- LEG KURE PEVKA PRODORA AUICA n AUA FRAUk MAKEDOO 5K1PIES KRMILO TRI BICIKLÜ UARKOZA OMAMITEV 5MUČI- SKARD1- EIAVSK0 V0P3A 5Tmt^V mÉJ SESTAVU: LJUBO BRADEŠKO OVITEK ZA SPISE OATBOL351 Sauist JUqOVZHODUE AZIJE w NAGRADNA KRIŽANKA Dobili smo 68 rešitev Križanke. Nagrade je izžrebala Valentina Oman iz splošnega sektorja: 200 din Sonja Rozman — 200 150 din Ivanka Remic — 512/4 100 din Božidara Mikolič — 511 70 din Edo Povalej — 600 70 din Ivanka Pajntar — upokojenka Rešitve današnje Križanke pošljite v uredništvo do 15. novembra. ZAHVALE Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega DAMJANA, se najiskreneje zahvaljujemo sodelavkam šivalnice 512/4 in obračuno-valkam za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji, zadnji poti. Podgorškovi Ob smrti očeta FERDINANDA BLAŽIČA, se zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam prirezovalnice 512 za podarjeni venec, denarno pomoč in izraze sožalja. hčerka Olga Sodelavkam in sodelavcem v poslovalnici Ljubljana III. se iskreno zahvaljujeva za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ob smrti očeta VLADIMIRJA STOJKOVIČA. Dika in Sladana Pri zahvali FRANCKE H KAVČ jo je grdo zagodel tiskarski škrat. Opravičujemo se. IZ SOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV HODIM V SEDMI RAZRED V_______________________________________________ Končal se je zadnji dan počitnic. Spet se je pričela šola. Šole sem se že veselila. Hodim v sedmi c. razred. Moja razredničarka je Majda Kosmač. Tovarišica Majda Kosmač me uči angleščino. Je dobra učiteljica. Zaradi nas ima že nekaj sivih las. V razredu nas je petindajset, dvanajst deklic in trinajst dečkov. Deklice smo skoraj vse enako velike, le nekaj je manjših. Približno vse pa smo tudi enako stare, le ena je mlajša, dve pa starejši. S sošolkami smo se že takoj prvi dan pogovarjale o morju in fantih, ki smo jih tam spoznale. Med razgovorom pa je v razred prišla naša tovarišica. V sedmem razredu pa imamo tudi tri nove predmete, in sicer fiziko, kemijo in družbeno moralno vzgojo. Oh! Saj res kmalu bi se vam pozabila predstaviti. Sem dekle, ki ni preveč vitka, (to priznam). Imam rjave oči in svetlo rjave lase. Rada se moderno oblačim in poslušam moderno glasbo. V našem razredu je še veliko takih deklet, kot sem jaz, vendar imajo druge lastnosti. Pred mano leži debel zvezek, ki ga bom morala popisati s spisi ali drugimi podobnimi nalogami. Po pravici povedano mi domače naloge niso preveč pri srcu. Če jih pa ne narediš, te tovariši karajo in te imajo na piki. Zato na delo! Spisov ne znam preveč dobro pisati, zato oprostite. Klančar Tina, 7. razr. OŠ. H. Bračiča FRAJŠPREHUNGA NOVE MOČI, NOVO ZNANJE) »Usm našm faranam pa tud drugm sosedom na Kranjskem na znane dajemo, da se u našmo šuštarskmo ceh veli-če stvari dogajajo. Na angelsko nedelo u letu gospodovem antaužentdevetstošestnosedemdesetem bomo naše jungre od uka frajal, likof nardil in na pvac stante postavi,« je sporočil glasnik na začetku Frajšprehunge, prireditve, kjer so po starem cehovskem običaju sprejeti novi delavci, ki so končali šolo za izdelovalce zgornjih delov, cvikarje, strojne ključavničarje in orodjarje. ENKRATNO DOŽIVETJE Vedno sem si želela sodelovati na mladinski delovni akciji. Želela sem se spoznati z mladimi iz drugih republik. Prišel je čas, ko se mi je želja izpolnila. Udeležila sem se mladinske delovne akcije »ORA Kadinjača 86«. Naša brigada se je imenovala JERUZALEM. Kot vsaka druga, smo imeli tudi mi svoj pozdrav. Vtisnil se mi je spomin, glasil pa se je : TITO, PARTIJA, MLADINA, AKCIJA, DRUŽI MLADE BRIGADE; JERUZALEM, LJUTOMER, ORMOŽ, SLOVENIJA. V brigadi sem dojela in doživljala širjenje bratstva in prijateljstva. Brigadirji smo si med seboj pomagali in sklepali nova prijateljstva, tako, da je bilo slovo ob odhodu težko. Naj vam opišem, kako je potekal delovni dan: Vstajali smo ob 4.30. Sledila je telovadba, umivanje in pospravljanje spalnic, dviganje zastave in pozdrav, zajtrk ter odhod na traso ob 6. uri. Delo je bilo pretežno fizično. Kopali smo jarke, polagali cevi, zasipavali, pomagali pri gradnji ceste. Ob treh popoldne smo se vrnili, po kosilu pa počivali. Od petih do osmih zvečer so se vrstile razne aktivnosti in brigadirski večeri. Potekali so tako, da je vsaka brigada pripravila program, s katerim je sodelovala na večeru. Prepevali smo pesmi in se spoznavali. Kot brigadirka brigade Jeruzalem sem uspešno opravila tečaj prve pomoči. Akcija je bila zame enkratno doživetje. Če bom imela možnost, bom še sodelovala. Še brigadirski pozdrav za tovarno Peko; ZDRAVO, ZDRAVO, ZDRAVO! Brigadirka MARTA ČETVEROBOJ ZA TOČKO OB ZMAGO Sredi septembra je bilo v Kranju tradicionalno športno srečanje delavcev ALPINE, IUV, PEKA in PLANIKE. Gostitelj tekmovanja je bila Planika. Tekmovanje je potekalo v šestih športnih panogah: balinanju, kegljanju, košarki, malem nogometu, streljanju in šahu. Bilo je izredno razburljivo. Zmagovalec ni bil znan do zaključka zadnje discipline, tekmovanje pa je bilo na dokaj kvalitetnem nivoju. Ekipo Peka je vodila podpredsednica konference osnovnih organizacij sindikata, Štefka Gros. Žal, je bila letos ekipa oslabljena. Najboljši v balinanju so bili na ligaškem tekmovanju v Ljubljani, zato niso mogli nastopiti v četveroboju. To je bil tudi poglavitni vzrok, da smo v skupnem seštevku za točko zaostali za Planiko, ki je letošnji skupni zmagovalec četveroboja. Med našimi so bile najboljše strelke in kegljačice, pri moških pa nogometaši. Osvojili so prva mesta in zbrali največ točk za skupni seštevek. Seveda, pa je treba pohvaliti celotno ekipo za prizadevanje in jim čestitati za osvojeno drugo mesto v skupni razvrstitvi, kar je lep športen uspeh. SKUPNA UVRSTITEV 1. Planika Kranj (25 točk), 2. Peko Tržič (24 točk), 3. Alpina Žiri (16 točk), 4. Industrija usnja Vrhnika (15 točk). Frajšprehunga je bila uvod med prireditvami v okviru Šuštarske nedelje. V paviljonu NOB je bila dva dni odprta razstava obutve, v parku pred upravno stavbo BPT so se vrstile modne revije, v nedeljo je delala šuštarska delavnica, na Trgu svobode je bilo 140 stojnic, na dvorišču občine so bile prireditve tržiških kulturnikov in še mnogo drugih stvari. V nedeljo je bilo v Tržiču več kot petdesettisoč obiskovalcev. Organizacija je bila zgledna. Šuštarska nedelja je dobila tak obseg, da je upravičeno poimenovanje, da je to praznik Tržiča. Cehovsko preizkušnjo so prestali: Karmen Plohl, Tatjana Praprotnik, Rosana Vodnik, Beti Mlinarič, Alenka Kastelic in Bronislava Matko, — šivalke zgornjih delov, Robert Levstik, Tomaž Rudolf, Robert Strojin, Janez Repinc, Aleš Povše, Branko Šivic, Robert Škrjanc, — oblikovalci kovin in Janez Omejc, cvikar — dodelovalec. PEKO V ALŽIRIJI Iz Alžirije sta se vrnili obe ekipi. Ponovno dokazovanje proizvodnje je bilo izredno uspešno. Dnevna proizvodnja je bila dosežena skoraj 90 %. Ovrednotena so vsa odstopanja, teh pa ni malo. Največji problem predstavlja kvaliteta, ker ne ustrezajo vgradni materiali. V novembru bodo potekali končni razgovori, katerim naj bi sledil dokončni prevzem. Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 217 — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov s srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno. Miha Rožič