Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 4. ZADRUGAR Glasilo »Nabavlialne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili" v Ljubiiani VH Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din IS’—. = Posamezna številka stane Din 1-50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VH. Vabilo na V. Klini letni občni ir Habavijalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, ki se bo vršil v nedeljo 10. aprila t. I. ob 8'30 dop. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani na podlagi čl. 38 zadružnih pravil, po delegatih. DNEVNI RED: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 4. Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev upravnega odbora in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Opomba: V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov. — Člani zadrugarji imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice. Samostojne predloge se upošteva le, če so pismeno dostavljeni upravnemu odboru do 2. aprila 1.1. Za upravni odbor: Negro Ivan, 1. r. Čerček Srečko, 1. r. tajnik. predsednik. Letno poročilo upravnega odbora Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic r. z. z o. z. v Ljubljani — šiška. Petič stopa upravni odbor Nab. zadruge pred članstvo, da mu polaga račun ° svojem poslovanju. Bilanca izkazuje lep napredek v številkah. Naraščalo je članstvo in temu pri- merno tudi promet in takozvani čisti dobiček. Leto 1926 je bilo za nas težko. — Začeli smo zidati novo poslopje, podreti smo morali staro skladišče za moko — iti poslovati naprej v štirih vagonih. Trpeli so naši uslužbenci, trpeli so naši člani, ki so se tiščali pred blagajno kot med vojno, ko so čakali na sladkor. Hvala vsem, da so imeli toliko potrpljenja. Stavba je bila v surovem stanju kmalu gotova, decembra smo se vselili v prostore za moko, radi vlažnosti se nismo upali vseliti v ostale prostore, da se ne pokvarijo živila. Moka gre sproti in ni bilo zanjo nevarnosti. Proračun za stavbo se bo nekoliko prekoračil, toda neznatno. Stavba je za pol metra daljša, kot nameravano. Kadi slabega terena se je moralo kopati za temelj bolj globoko, pod streho smo pa uredili preje še nepredvideno stanovanje za hišnika. Primerno je treba izrabiti vsak uporabljiv prostor. Stavba je vredna svojega denarja. Utemeljevali smo, da se nam bo izplačala stavba že samo s tem, da nam bo omogočeno nabavljati večje množine živil. To smo držali v letu 1926, pa tudi letošnja kvota je že plačana. Samo pri enem takem večjem nakupu smo zaslužili 60.000 Din. Stavba je pa že danes plačana in krita z rezervnim kapitalom, ki ga ima Nab. zadruga V trgovskem poslovanju je imel upravni odbor dosti sreče. Kupili smo pravočasno, izrabili ugodno situacijo pri krompirju, masti, koruzi, pšenici, moki itd., edino slanino smo kupili 14 dni prehitro, — vedno sfe pač ne more pravo zadeti. V letu 1926 nam je žel. uprava odvzela osobje, ki so kot žel. uslužbenci delali službo v Nab. zadrugi. (Dovoljeno s pravilnikom M. S. N. 14.824 (20). Že davno je bilo jasno, da bo moralo do tega priti. Pri tej priliki se zahvalimo železniški upravi, da nam je toliko časa pustila te moči, čeravno omenjeni pravilnik še ni ukinjen. Izdatki za osobje so se tedaj precej povečali. Na drugi strani pa je naš Save/, v Beogradu dosegel, da smo od 1. IV. 1926 oproščeni plačevanja davka na poslovni promet. To pomeni za nas 120.000 Din Letno, in zato je letošnja bilanca kljub gorenjim novim izdatkom ugodna. Dobili smo zadnje čase par okrožnic radi odtegavanja. Po navodilu in sporazumno z direkcijo smo se dogovorili 21. XII. 26. z blagajniki, da bodo oni naši inkasanti. To pogodbo je pa direkcija z okrožnico 50.287 od 14. II. 27 sama enostavno proglasila za neveljavno, s tem nas mislijo spraviti na Prokrustovo posteljo. Temu se bomo skušali izogniti, ter smo že izdali potrebna navodila v zadnji izredni številki Zadrugarja . Bo nekaj pretresljajev, .a nismo temu krivi sami! Dočakali smo' nov pravilnik o voznih olajšavah, ki je zelo nejasen, in ureja dovoz samo od liferanta do sedeža zadruge, ter moramo plačati 25% navadne tovor-nine. Obrnili smo se na druge žel. nab. zadruge, ki bodo posredovale za dosego starih pravic žel. organizacije. V letu 1926 so dali člani naše zadruge inicijativo za ustanovitev železničarske hranilnice. Nab. zadruga ji je dala streho in denarno podporo 10.000 Din. Hranilnica ima dne 28. 111. svoj občni zbor, in ste čitali v številki 2. Zadrugarja, da se lepo razvija. Nadejamo se, da bo tudi še ta ustanova kedaj ponos železničarjev, ki polagajo važnost na Samopomoč. Revija Zdravje , ki smo jo plačevali za svoje člane, je bila vredna svojega, denarja in bo marsikomu še koristila. Na več delegatskih zborovanjih so se izrekli zato, naj se naroča v naprej. Ne smemo prezreti moralnega uspeha, ki ga je dosegla zadruga. Danes se zanimajo naši člani, pa tudi žel. strokovne organizacije za čisto gospodarska vprašanja. Po tolikih neuspehih v strokovni borbi zbirajo železničarji svoje moči, ter iščejo pomoči v samemu sebi. Beseda samouprava, samopomoč se čuje danes tudi že od ljudi, ki so iskali včasih zaslombo in kritje samo v Beogradu. Marca 1925 se je utemeljevalo v Beogradu protizadružno stališče: Ni dobro, če imajo železničarji svojo gospodarsko ustanovo, postanejo preveč samozavestni... nevarnost komunizma... Mi smo naziranja, da Ije zdravo, ako se vzgaja ljudi k samopomoči in k zavednosti. To j@ bil glavni motiv, da je ostala naša zadruga — zadruga, da se ne izogiba obračunu in občnim zborom potom kakega komiteja. Izpostavljamo se kritiki, iščemo celo med članstvom kritike in nasvetov. Gotove pomanjkljivosti opazi članstvo s proge bolje kot upravni odbor, in marsikatera stvarna kritika prinese novo idejo in nov napredek. Upravni odbor je storil v danih razmerah svojo dolžnost, zavedal se je težke odgovornosti, ter upamo, da bodo delegati pri presoji delovanja upravnega odbora upoštevali težke okoliščine, s katerimi se je boril tekom leta. Prosimo delegate objektivne in stvarne kritike. Imamo za rešiti mnogo, vprašanj, kot na primer vprašanje odtegovanja, posmrtnin, podpor, tiska i. t. d. Posvetite tem vprašanjem več časa in izločite debato o vprašanjih, ki spadajo v pritožno knjigo. Gradimo naprej, da si postavimo svojo gospodarsko institucijo na oni višek, ki ga zahteva čas in razmere, v katerih živimo. Občni zbor naj pokaže, da je kos tej svoji nalogi in da je ni sile, ki bi eno-dušnost organiziranih zadrugarjev razdvojila. S samopomočjo korakajmo k napredku. Pred občnim zborom Ustanovili smo si lastno zadružno podjetje, ker smo prišli do prepričanja, da golo vpitje proti ljudskim krvosesom ne pomaga ničesar, dokler sami dejansko ne stopimo v akcijo za gospodarsko osamosvojitev. Že petič se zbiramo dne 10. aprila na svojem občnem zboru, da slišimo polaganje računov dela upravnega odbora, ko-jemu smo zaupali vodstvo svojih zadružnih gospodarskih interesov in da objektivno presodimo, da li smo dali v prave roke skrb za naše gospodarsko blagostanje. Kot zavedni zadrugarji upoštevamo, da naš gospodarsko osvobojevalen pokret ne gre gladko in na mah k svojemu cilju. Marsikakaf popolnoma nepotrebna ovira je po krivdi in nerazumevanju gotovih činiteljev sicer naš pokret zadrževala, a zaustaviti ga ni mogla, radi vztrajne in jeklene volje velike večine organiziranih zadrugarjev-železničarjev, ker nas vse vodi en sam cilj, ena sama misel: pot k gospodarski svobodi. Zato pa gremo na občni zbor, da manifestiramo za ta svoj pravec, da z objektivno presojo podanih poročil izrečemo svoje mišljenje in svojo sodbo. Odpraviti moramo s svojo kritiko vse, kar smatramo, da je v oviro razvoju naše gospodarske ustanove in istočasno dati nove smernice, čijih izvedba nam jamči za odpravo ugotovljenih nedostatkov. Pri tem nas pa mora voditi stroga objektivnost, da ne bomo s svojo eventuelno neobjektivnostjo kvarili ugleda našega gospodarskega parlamenta. Čisti in objektivni računi so predpogoj vsakemu nadaljnemu razpravljanju. Čista vest, čist in plemenit namen, bo gotovo izzval le jasen in pošten odgovor. Pri vsem tem nas pa mora voditi še en namen, ustvarjati in odstranjevati vse kar ruši. Ne zbiramo se na občnem zboru, da rekriminiramo, ampak zbiramo se, da določimo smernice za bodoče leto. Petletno naše delo je imelo samo radi tega uspeh, ker smo skrbeli za bodočnost in smo upoštevali zgodovino preteklosti. Preizkušnje prejšnjih let so nam bile vodnice pri delu za bodočnost. Kakor vsako leto, tako hočemo tudi letos upoštevati vse hibe in težave v zadnjem letu, da bo šel naš razvoj gladkejše in hitrejše svojo pot. Iz malega smo zrasti i do upoštevanja vredne veličine, delati moramo, da postanemo odločujoči faktor. To vse odvisi od nas samih. Zato naj govorita na občnem zboru razum in srce in prepričani smo, da postavimo nov mejnik na pot k procvitu te naše edine gospodarske institucije. Zato pozdravljeni, neustrašeni bojevniki za zadružno misel, pozdravljeni vsi, ki prisegate na zadružno idejo, ker vidimo edino v zadružni ideji gospodarski spas jugoslovanskega železničarja. Obramba Če se človek oprime orožja, s katerim je bil tolikokrat tepen v svrho zboljšanja svojih socijalnih in gospodarskih interesov, se temu ne more nihče čuditi. Če se ga po načelu svobodne konkurence lahko odira, ima ravno po istem načelu pravico, da se brani. Vsak državljan ima pravico, da se poslužuje pravic, ki mu jih daje zakon. Vsakdo nosi v sebi željo po zboljšanju v telesnem in duševnem oziru. Tako tudi mi nismo mirovali toliko časa, da smo posegli po orožju, s katerim se je nas teplo. Ustanovili smo si svojo zadrugo, svoje gospodarsko podjetje, kot edino orožje, s katerim se je mogoče bra- niti napram vsem gospodarskim izkoriščevalcem. Dosegli smo svoj namen. Ne samo da smo združili pod svoj krov precejšnje število zavednih železničarjev, postali smo celo važen faktor, s katerim je začel privaten trgovec računati, da, celo bore se med seboj, kedo pride z našo zadrugo v čim tesnejše trgovske stike. S svojo solidnostjo in točnim odplačevanjem svojih obvez smo postali tudi ugledna gospodarska institucija, ki ni niti enkrat prekoračila meja točno določenih trgovsko zadružnih smernic. To je naša obramba. Ob tem dejstvu se sesede v nič vse očitanje in opravljanje nasprotnikov zadružne misli, ker je naša zadružna zvestoba močnejša od natolcevanj. Ker nimamo nikdar namena škodovati, marveč samo koristiti, smo prepričani, da bo naše delo v tem praven doseglo svoj cilj, ker je s tem načelom zares podan, pošten gospodarsko konkurenčni boj. Tak boj je sicer združen z vsakim gospodarskim podjetjem, vendar ta boj ni vodilno načelo, marveč samo neodstran-Ijiva posledica. V načelnem zadružnem boju pa stojimo trdno na strani gospodarsko šibkejšega, ker le tem je namenjen zadružni pokret, le tem se mora koristiti, le gospodarsko šibkejšega je treba dvigniti. Vsak drug način obrambe bi bil plusk v vodo. Zato se združujemo, zato se širimo in le zato napredujemo, ker prisegamo na sveta načela zadružništva. Zadružništvo je naša trdnjava, delo v njej je naša obramba, napredek je naša zmaga. Vstopite vsi v naš krog, vsi Vi, ki ste potrebni gospodarske obrambe, ker le zadružništvu je predpisano, da bo nekoč zmagalo. Kometiija zmešnjav Zadnja posebna številka Zadrugar-ja je napravila precej zmešnjave. Ljudje sprašujejb, zakaj se daje vedno nova navodila, zakaj se ne bi moglo več odtegovati pri blagajnah, zakaj ne pusti direkcija odtegovati kot dosedaj itd. Po onem načinu, ki ga je sedaj zahtevala direkcija, odtegovanje potom spiska obustave, bi dobivali odtegnjeni denar šele mesec pozneje, kar pomeni pol odstotka izgube na obrestih. Zakaj je izšlo zadnje leto toliko navodil radi odtegovanja? Mi nismo krivi. Čl. 104 zakona o drž. Saobračajnem osobju pravi jasno, da je dovoljeno odtegniti za Nab. zadrugo službeno samo 50% osnovne in položajne plače. Sedanje odtegovanje smo smatrali za privaten posel blagajnika, ki nima s službenim značajem uradnika in s čl. 104 zakona o drž. saobr. osobju nikake zveze. To stališče je zagovarjal tudi naš zastopnik pri direkciji na razgovoru radi odtegovanja (začetkom decembra 1926) in predlagal sledeče: Direkcija se ne meša v te posle, direkcija ne brani blagajniku odtegovati za živež in ne odgovarja zanj. Nabavljalna Zadruga in Gospodarska poslovalnica naj se sami sporazumeta k blagajnikom ali poljubnim članom-železničar-jem, da bo odtegoval oziroma pobiral denar za aprovizacijo. V tem zmislu je izšla okrožnica direkcije (štev. 52.400 od ca 18. dec. 1926), kjer se prepove službeno odtegovanje in se v zadnjem odstavku opominja, da si bodeta Gosp. poslovalnica in Nabavljalna zadruga uredili stvar direktno s prizadetimi konzu-menti. Dne 21. dec. 1926 je izdala Nab. zadruga, kot dogovorjeno, okrožnico gospodom blagajnikom, v katerih jih je vprašala, ali bi oni pobirali zneske za zadrugo. Nudila je za 4o odškodnino dva pro-mille. Večina gospodov je na to pristala in za nas je bila stvar urejena. Dne 31. dec. 1926 pa je izšla brzojavka direkcije, ki naroča službenim jedini-cam naj odtegujejo za Gosp. poslovalnico, kot za Nab. zadrugo za dobo dveh mesecev še po starem. Zakaj je direkcija naenkrat ignorirala gorenji dogovor? Zakaj ni tudi Gospodarska poslovalnica razposlala slične okrožnice, te sklenila z blagajniki ali drugimi osebami sličen dogovor, radi vbira-nja dolžnih zneskov? To je bilo nekako naročeno. Ako se je z omenjeno brzojavko uredilo začasno odtegovanje za Gosp. poslovalnico — čemu se je poseglo v dogovore med blagajniki in Nab. zadrugo? Člani nam morajo oprostiti, da na to ne najdemo več odgovora. Vemo samo to, da je Gospodarska poslovalnica pravzaprav direkcija drž. železnic, ekonomsko odelenje, odsek za ishrano, direkcija IV 3. Sami smo z radovednostjo pričakovali, kako bo direkcija odd. IV 3 izdala slično privatno okrožnico in delala privatne dogovore z gospodi blagajniki, da odtegujejo privatno za direkcijo, ker kot oficijelni uradniki ne bi smeli odtegovati za direkcijo, ker direkcija po čl. 104 zak. o saobr. osobju tega ne pusti. Ločiti se da, kdaj izvršuje železničar uradne posle in kdaj privatne, kdaj je on uradnik in kdaj privatnik. Kako naj se pa razločuje, kedaj je direkcija odd. IV 3 di- rekcija in kdaj privatnik, kedaj izvršuje uradne posle in kdaj privatne? Fizično in pravno je mogoče, da se dovoli uradniku, da sme izvrševati v prostem času privatne posle, do gotove meje tudi v službenem času. N. pr. nakladanje sodov na odgovornost stranke, kako je to možno ustanovi, kot je odd. IV 3 direkcije? Koga naj uboga uradnik na progi, ki je osebno odgovoren, ali direkcijo, ki pravi, da se službeno ne sme odtegovati, ali direkcijo, ki potem sama zase privatnim potom pobira denar? Tu si nismo na jasnem, in nam je še bolj zmešalo glave, kot pri prodaji premoga. Direkcija ni mogla dovoliti železničarjem odplačevanje premoga na obroke. Predpisi so točni, tu ni izhoda. Direkcija ne sme prodajati in izdajati na upanje, (čl. 62 Okf). Tudi nima dovolj denarja na razpolago. Zato je odredila direkcija svojemu odd. IV 3 naj direkcija IV 3, kot privatnik in bogataš prevzame prodajo premoga. Sicer se je upirala direkcija odd. IV 3 direkciji, da ne bo kupovala premoga od direkcije in ga brez zaslužka oddajala naprej. Ni nič pomagalo. Direkcija ne sme dvakrat zaslužiti. Toda na tihem se je izneverila direkcija IV 3 direkciji in kupuje premog tudi direktno od Trboveljske pre-mogokopne družbe. Vse je šlo dobro. Samo kako pride direkcija do tega, da pride v obveznosti napram odd. IV 3 direkcije pri pobiranju obrokov za premog? Če bi direkcija ne mogla vsega ubrati, kar tirja direkcija IV 3, katera direkcija bo na zgubi? In so se ujedinili, da odgovarja postajenačelnik direkciji za točno vplačilo obrokov za premog, dočim direkcija direkciji IV 3 za to ne odgovarja. To se že prakticira. V Mariboru so dne 28. jan. ugotovili ca 280.000 Din primanjkljaja. Blagajnika so odstavili, prišel je drugi in začel splačevati ter odtegnil od 1. febr. do 3. febr. 1927 denar za par podpornih društev (22.000, 15.000 in 4655 Din) ter za skladišče živil Maribor (direkcija IV 3). — Ker ni kredita, da bi odpisavali in krili primanjkljaj prejšnega blagajnika oz. državne blagajne, so vzeli denar direkcije IV 3 in podpornih društev, ter s tem zamašili primanjkljaj direkcije. Samo da je direkcija krita, direkcija IV 3 si naj pomaga kakor ve in zna, kdo bo tam revidiral! Pa naj toži direkcija IV 3, — direkcijo! Na ta način trpe v tej zmešnjavi vsa društva in ustanove. Postavlja se jih v eno vrsto. V prvi vrsti našo zadrugo in Gospo- darsko poslovalnico in tako misli mnogo članov, ali nismo kočno tudi mi (Nab. zadruga) direkcija. Sami ne vemo, pri čem da smo, in kako naj pojasnimo železničarjem te čudne okrožnice, ki človeka res samo motijo. Zakon za državno železniško osobje je pa v resnici samo eden, kakor je zadružna prehranjevalna ustanova samo ena. Zadružni vestnik Naša zadruga ima mnogo prikritih in neprikritih nasprotnikov, da ne rečemo celo sovražnikov. V zadnji posebni izdaji :Zadrugarja smo bili primorani članstvo obvestiti z oklicem o novem načinu uplačevanja za nabavljena živila za one člane, ki ne kupujejo proti gotovini. Pa so se našli naročeni krivi preroki, ki begajo naše članstvo češ, da smo ustavili kupovanje na kredit, ter jih vabijo tja, kjer se ne plača deleža. Da ponovno pojasnimo zadnji oklic, sporočamo vsem, da obstoja kupovanje na kredit še nadalje, samo, da se ta denar ne bo več odtegoval pri železniških blagajnah ob priliki izplačevanja, marveč bodo člani ta denar zadrugi direktno odpošiljali potom poštne položnice ah pa osebno. Torej o kakem ukinjenju kredita ni govora za one, ki bodo svoje obveznosti pravočasno poravnali. Seveda oni, ki svojih živil za pretekli mesec ne bo plačal, ne bo mogel zahtevati nadaljnjega kredita toliko časa, da svoj dolg poravna, ker nimamo niti najmanjšega namena podpirati nekoga, da bi zabredel v dolgove, ki bi jih potem ne mogel plačati. Tudi smo dobili poročilo, da nekateri taki morda naročeni agitatorji trdijo, da naša zadruga ne sprejema več novih članov. Pokažite zavedni železničarji vsem takim, ki oznanjajo nerpsnico, vrata. To je edini in najboljši odgovor. Javno polagamo račune o svojem prometu in dobičku, ne poslušajte pa onih, ki se boje javnosti in delajo zahrbtno in pri zaprtih durih. Končno pa še enkrat pozivamo vse člane, ki kupujejo na kredit, da ne pozabijo pravočasno plačati svojih obvez do zadruge takrat, ko dobijo svojo plačo brez odtegljajev od naše strani. Imejmo pred očmi, da smo zadru-garji, da smo vsi solastniki milijonskega podjetja in da kot taki očuvamo to podjetje vsake škode. Dovolj je, da nam delajo škodo drugi, ki niso naši solastniki. Bilanca na dan 31. decembra 1926. Aktiva. Pasiva. Din Gotovina ... Vloga v ček. zavodu Ljubljana . . .. Terjatve pri članih Terjatve pri dobaviteljih .............. Inventar ............ po 10 “Z« odpisu . Deleži pri Savezu Beograd ... Razne udeležbe Kavcije.............. Razni dolžniki Vloge v denarnih zavodih .... Zaloga blaga: a) v prodajalni b) v del. pekarni Ljubljana . c) na transportu d) v komisiji od Saveza .... Račun zgradbe lastne hiše................. 111.832 11.183 16 22 710.235 1.748 20.036 32.502 30 76 Din p Din p Din p 26.777 63 Vplačani deleži 465.442 25 Dolg dobaviteljem: 64.621 36 a) Savezu Beograd 759.968 40 1,217.572 79 b) Drugim 526 046 91 1,286.015 31 189.209 50 Odpovedani nedv. deleži .... 512 77 100.648 94 Nedvignjeno povračilo .... - . 4.025 47 Razni upniki 267.385 24 8.000 — Fondi: 1.300 — a) rezervni 503 069 76 250 — b) penzijski 19.088 06 . . 2.489 90 c) dobrodelni 10.593 36 d) kreditni 10.769 69 1 .. . : - 617.104 04 e) posmrtninski . 10.631 99 . f) davčna rezerva 50 000 — 604.152 86 Račun zgradbe lastne hiše • !■ 53.561 80 Cisti prebitek . 1,048.595 35 764.522 96 737.193 93 3,729.691 05 ' 3,729.691 05 Kretanje zadružnikov in deležev: Pričetkom leta je bilo 1357 zadružnikov s 1358 deleži Tekom leta je pristopilo 325 „ s 325 „ „ „ „ izstopilo 34 „ s 34 „ Stanje dne 31. dec 1926 1648 „ s 1649 S knjigami in prilogami primerjali in našli v redu: Nadzorstveni odbor: Ludovik Fratina, s. r. tajnik. Vojteh Ceraj - Gerič, s. r. član odbora. Franc Mikec, s. r. član odbora. V Ljubljani, dne Ing. Rudolf Selak, s. r. predsednik. Hinko Feldin, s. r. član odbora. Račun zgube in dobička na dan 31. decembra 1926. Zguba. Dobiček. Din p Din P Din p Din p ; Plače 387.284 . " Prebitek od prodaje : i blaga 1,626.137 54 | Provizije in pristoj- bine 12.962 62 Prebitek od prodaje kruha .... 10.015 — 1,636.152 54 Potni stroški . . 7.139 ■—- Obresti iz tekočih Tiskovine in pisar. računov .... 57,798 08 potrebščine . 25.974 10 . Blagajniški škonto 48.462 82 Poštnina, brzojavi in * drugo .... 12.583 15 Razvoz živil / 4.573 99 | Bolniško zavarovanje 10 425 10 / Zavarovalnina . 9.136 / I Razsvetljava od 1.IV.25. 11.368 90 / | | 1 • Razni drugi stroški 43.756 45 520 629 32 / | v Obresti izplačane 22.552 09 / Rezerviranje za davke 77.890 — / Objave, razglasi in • / drugo .... 2.939 — / Ustanovni stroški za / hranilnico 10.000 / Glasilo „Zadrugar“ / in revije . . . 52.785 80 j Odpisi 412 65 / 100/0 odpis od inven- / tar j a 11.183 22 / Čisti prebitek . 1,048.595 35 / 1,746.987 43 1,746.987 43 ii ■ i 1 . i Denarni promet je znašal . . Din 9,901 Blaga se je nakupilo za . . „ 10,028.244'36 Blaga se je prodalo za . . . „ 12,038.86174 Kreditni promet s člani je znašal „ 8,368.137'30 Skupni promet vseh računov . „ 75,187,654 02 31. decembra 1926. r r Fran Železnik, s, r. knjigovodja. Josip Kyovsky, s. r. blagajnik. Upravni odbor: Ivan Negro, s. r. tajnik. Srečko Čerček, s. r. predsednik. Franjo Rupnik, s. r. podpredsednik. Franc Gregorčič, s. r., Božidar Mravlje, s. r., Karol Zupanič, s. r. Franjo Žemlja, s. r., člani odbora Bilanca podpornega društva želez, uslužbencev v Ljubljani Navidezno zgleda ugodno. Plačuje se Din 5.— mesečno, t. j. letno Din 60.—, v 10 letih Din 600.—, v 40 letih še le 2400 Din, dobi se pa za slučaj smrti Din 4000. Preje so vplačevali po 1 K ali 25 para mesečno. Šele pred tremi leti po Din 42.— letno, lani Din 60.— Dobi se pa po Din 4000.— Vsak profilira v društvu, na izgubi ni nihče. In vkljub temu se množi premoženje društva. To je zelo čudno, ko je vsem jasno, da kjer štirje kvartajo, ne morejo vsi dobiti. Ogledati si moremo stanje društva natančnejše, da dobimo pravo sliko: Društvo ima svoje dohodke in izdatke, ima dalje svoja aktiva in pasiva. Dohodki društva so članski prispevki, Din 60.— od člana, izdatki so izplačane posmrtnine. Kar dobi društvo za obresti od vloženega kapitala, ne zadošča za režijske stroške. Razlika teh postavk tvori letni čisti dobiček ali izgubo. To pa ni še prava bilanca. Vsak bo vedel, da je razlika, če ima društvo večinoma mlade člane, ali ima večji del stare člane. Kjer so po večini mladi člani, tam se ni treba bati kmalu večjih izdatkov. Za starejše člane pa je že treba začeti pripravljati posmrtnino. Ali bodo umrli v letu 1927, ali 1932 ali 1937, to vemo, da povprečno ne živi človek preko 65. leta, in na take slučaje se mora misliti. Moramo računati za eno leto, za pet, za 10 let naprej, kolike izdatke bomo imeli takrat. Sedanja slika ni pravilna, ako ne mislimo že danes na take izdatke. Društvo ima res 800.000 Din premoženja, ima pa tudi nad 12.000 članov, katerih vsak je v doglednem času reflektant na posmrtnino Din 4000.— t. j. 48 milijonov obveznosti napram članom v času ca. 25 let, (v kolikor je povprečno železničar elan tega društva). Vzemimo razdobje 25 let. — Izdatkov ima 48 milijonov Din, dohodkov pa 12.000 članov X 60 Din letno X 25 let ali 18 milijonov Din. Imeti bi že morali po 25 letih deficit od 29,200.000 Din. To bi bila teoretična kalkulacija. Računsko bi moral povprečno vsak toliko vplačati, kolikor dobi posmrtnine. Praksa pokaže drugače. Na kalkulacijo in na obstoj društva vplivajo še nekatera dejstva, za katera nimamo tabele, in ki so odvisna od lokalnih in jčasovnih prilik: pristop novih članov in odstop članstva. Pristopajo mladi železničarji, izstopajo pa člani, ki so ali odpuščeni ali pozabijo plačevati — po treh mesecih prenehajo biti člani. Pristop v podpornem društvu Ljubljana je bil v zadnjih sedmih letih: 464, 1057, 734, 651, 525, 1005, 735, izstop pa: 485, 202, 137, 137, 899, 98 in 65 članov. Pristopajo mladi člani v večjem številu kod stari umirajo. Toda to bo šlo do gotove meje. Največ, kar bi mogli doseči v naši direkciji bi bilo 20.000 članov. Pristop bo odvisen od agilnosti društva in od solidarnosti podjetja. Od članov, ki so izstopili, moremo računati, da smo v zadnjih sedmih letih imeli največ 300.000 Din zbrane članarine, ki je ostala v društvu v prid ostalim članom. Ne smemo pa prezreti, da pada zelo število onih, ki izstopajo iz društva. V par letih bomo morda prišli na konstanto, takrat bo lahko in enostavno izračunati, koliko se mora mesečno vplačevati, da dobi lahko vsak svoj del izplačan. Kar se je moglo dobiti podatkov o starosti, se je izračunalo, kolikor bi jih po tabelah umrljivosti najbrž umrlo in koliko bi morali letno plačevati. Plačujemo letno 230.000 Din premalo. Radi pristopa novih članov odbijemo 4%, radi odpadanja članov pa še Pg % potrebnega vplačila (Din 800.000) t. j. 40.000 Din. Morali bi letno plačevati še 190.000 Din, mesečno vsak 7.—, če bi bila umrljivost taka kot leta 1903, ko so delali one tabele v Nemčiji. Radi moderne higijene, športa itd. žive danes ljudje dalje kod preje. Umrljivost se je premaknila na poznejšo dobo, ni pa izginila. Radi tega izgleda danes naša bilanca navidezno aktivna. Živimo v dobi sedmero rodovitnih let. Ne pozabimo na čas, ko treba doplačati, kar smo danes premalo vplačali. Odločamo danes o tem: Ali računamo od leta do leta, koliko imamo za plačati, ali računamo vedno za 10 let naprej. To smo si že uredili, da ne računamo vsak mesec posebej, koliko jih je umrlo in koliko je treba plačati na mesec. Priporočam, da se to računanje raztegne vsaj za 10 let naprej. Kaj bi počeli, če bi postalo društvo pasivno, kar se lahko zgodi v enem letu, če pritisne hujša španska. Če bi morali plačevati letno 200 Din mesto 60 Din, kdo bo potem še pristopil? Kako bodo zmagovali take zneske penzijonisti-delavci? Če bi društvo začelo razpadati, kje bodo našli zavetje, podpore oni, ki bodo takrat stari 50 do 60 let, kdo jih sprejme? Kdo garantira, da se ne osnuje potem novo društvo, ki bo pobralo samo mlade člane. Že danes se licitirajo 3 društva, kdo bo nudil največ ugodnosti, vse na škodo solidnosti lastnega podjetja. Vsa ta dejstva moramo premisliti in šele potem lahko sodimo ali je bilanca ugodna ali inj. Danes je društvo še močno, kaže 800.000 Din premoženja, danes se da sanirati in zahtevati prave prispevke — čez 5 let bi bilo pozno loviti denar, kar se je zdaj premalo plačalo. Aktivno, solidno podjetje ima možnost življenja in razvoja. Falitno društvo ne bo našlo odmeva, ne usmiljenja in ne rešitve. Delajmo, dokler je čas! (Opomba: Natančnejši elaborat s tabelami in raznimi računi je stavil naš predsednik tov. čerček na razpolago podpornemu društvu; želimo le, da bi ta elaborat služil kot podlaga za one spremembe, ki so v smislu gorenjih podatkov ne-obhodno potrebne.) Angleški premogovni štrajk Živo je še vsem v spominu angleški premogovni štrajk, ki je grozil radi svoje obsežnosti zrušiti gospodarske temelje velikega in mogočnega imperija. Boj za 8 urni delavnik angleških rudarjev je bil mogočen v svojem početku, ki pa je po šestih mesecih začel pojemati tako, da je s sedmim mesecem končal z jako minimalnimi uspehi. Dva svetova sta se borila, in sicer moč kapitala in moč delavskih rok, ki ustvarjajo kapital. Podlegli so vzlic vsem naporom sla-bejši. Šele sedaj, ko je vse končano, ko so zopet zapele rovnice in krampi v temnih podzemskih rovih, je mogoče presoditi veličino gigantskega boja angleških rudarjev in upliv na narodno gospodarstvo. Vso škodo, ki jo je posredno in neposredno utrpela Anglija, se ceni na 300 do 400 milijonov funtov šterlingov, kar znaša preračunjeno na našo valuto do 110 milijard dinarjev. Če pomislimo, da znaša celoten naš državni proračun 11 milijard dinarjev letno, potem vidimo, da bi naša država izhajala s tem denarjem celih deset let, seveda ako bi se pošteno gospodarilo. Ker sta Francija in Nemčija za časa štrajka zalagali Anglijo s premogom, ste zaslužili ogromno denarja; sta pa ti dve državi tudi mnogo pripomogli k zlomitvi štrajka, ki je trajal 7 mesecev. Kdo bi zmagal, ako se to ne bi zgodilo, ni težko uganiti. Kdo je bil pa največ merodajen, da so angleški delavci tako dolgo kljubovali? Njih dobro razvite gospodarske institucije in njih priznana varčnost. Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Cenik živil asa mesec april 10‘2.7 Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5 40 Moka mehka ft 5'20 Moka krušna >f 3 80 Moka ajdova n 7*80 Moka ržena ft 4'50 Moka koruzna v 2'60 Moka krmilna » 1 '80 Zdrob pšenični yy 6-— Zdrob koruzni yy 3'50 Otrobi pšenični yy P50 Otrobi koruzni yy 1 — Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11- Makaroni domači yy 9'40 Polži jajčni » 11— Polži domači yy 9-40 Rezanci domači široki » 9 40 Špageti domači n 940 Fidelini domači yy 940 Šubiotti in bleki kg 9'40 Zvezdice za juho 9 40 Zrnje. Riž I. vrste kg 8 50 Riž H. vrste „ 7 — Koruza v zrnu yy 220 Kaša prosena yy 5-30 Ješprenj domači yy 5'— Ješprenček za juho yy 8 — Fižol koks yy 4’— Fižol nizki yy —'— Leča yy 550 Grah —‘— Sladkor. Sladkor v kockah kg 16 — Sladkor sipa yy 1430 Sladkorčki (bomboni) yy 25 — Sladkor v prahu yy 16 50 Kava Kava Portorico kg 64-— Kava surova I. vrste 54'— Kava surova II. vrste yy 44'— Kava žgana ,yy 56'— Kavne primesi. Kava Kneipp kg 14'50 Kava žitna yy 8'— Kava vidrova 13 — Kava družinska yy —'— Kava figova yy 24'— Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg “ 24'— Cikorija Franck yy 20 — Cikorija kolinska yy 19 — Drugi predmeti. Mast domača kg 23- Mast v dozah po 5 kg doza 125'— Čajno maslo kg 52‘— Kuhano maslo „ 40- Sol morska kg 3'50 Sol kreška kg 4 — Čaj v dozah doza 12, 24 Čaj v zavitkih zavit. 3, 6, Čaj v zavitkih „ 7,15 Kakao na kg kg 38 — Kakao v zavitkih zavit. — — Paradižniki a V2 kg doza 10,8 Paradižniki a 14 „ 5, 4 Marmelada kg 20- Čokolada a !4 tabl. 12, 10 Čokolada a 1/8 4'50 Čokolada a 1/16 „ 2 50 Čokolada z lešniki „ 3, 7 Čokolada Napolitanke kom. —'50 Rožičeva moka kg 7 — Dezert šnite kom. 2‘50 Barva za jajca „ —‘60 Ostara papir m P90 Delikatese. Slanina prekajena kg 24- Slanina papricirana „ 26*— Salame- ogerske „ 100 — Salame krakovske „ 38 — Salame navadne „ 18 — Kranjske klobase kom. 4'50 Prekajeno meso I. kg 28 — Šunke „ 28, 33 Krače „ 14'— Svinjski parklji, glava M 10' — Sardine velike škatle 11 — Sardine srednje „ 9'50 Sardine male » 6 — Med cvetlični I. kg 28-— Med cvetlični II. „ 24,— Sir pol ementalski I. „ 44 — Sir pol ementalski II. 38'— Sir trapistovski 26'— Maggi velike steki. 22'—: Maggi srednje „ 14'— Maggi male 9'— Maggi na drobno dkg 1'50 Juhah velike steki. 12'— Juhan srednje yy Juhan male „ 6'— Juhan na drobno dkg 1'10 Gorčica (ženf) kozarec 9*— Keksi v zavitkih a 1 kg zavitek 6, 5, Reberca z Špeh. kg 26- Reberca „ - 26— Sir Permazan „ 86'- Pekmes (Povidl) „ 6’— Polenovka suha kg 24- Slaniki komad 2'25 Rusi 1*25 Chalet sir „ 3'50 Sadje. Češplje suhe bosanske kg 9 — Češplje suhe domače yy —•— Hruške suhe domače yy 6 — Orehi celi yy 10'40 Rožiči yy 6 50 Fige v vencih yy 12 — Mandelni dalmat. yy 54'— Rozine fine yy 38‘-— Čebula yy 4 50 Grozdiči - Vamperli yy 16 — Česen yy 12'— Limone komad 1, 0‘75 Pomaranče yy 1, 1'50 Tekočine. Kis dvojno močan liter 4 — Olje namizno fino yy 18 50 Olje namizno bučno liter 18'— Olje olivno yy 24'— Konjak a 7/10 1 in 0.35 1 steki. 60, 30 Rum a Vi 1 36'— Rum yy —'— Žganje borovničar a V2 1 99 26-— Žganje hrušovec a V2 1 99 24'— Tropinovec a V2 1 99 24'— Brinjevec a V2 1 99 24'— Slivovka a V2 1 91 24'— Malinovec a V2 1 99 18 — Mineralna voda a IV2 1 99 6'— Vino dalmat. črno lit. 9 — Vino dalmat. črno a 7/io 1 dezert steki. 18 — Vino dalmat. belo lit. 11'— Vino dalmat. belo a 7/i0 1 dezert steki. 20'— Dišave. Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Poper cel in zmlet, mali 99 1 '50 Cimet cel in mlet veliki 11 3 — Cimet cel in mlet mali 99 1-50 Klinčki (žbice) 99 2 50 Dišave cele in mlete vel. 99 2'50 Dišave cele in mlete mak 99 1 50 Lavorjevo zrnje (lorber) 99 2'50 Janež 99 2'50 Kumna 99 2 50 Muškatov! orehi komad 070 Vanilija v šibkah 2 — Vaniljni sladkor zav. 0'60 Žefran ii 0 80 Paprika mleta velik 11 3'— Paprika mleta, mali 99 1'50 Pecilni prašek 99 •1- Limonadni prašek 99 0 80 Potrebščine za perilo. Milo Schicht kg 15'60 Milo Zlatorog » 14'20 Milo terpentinovo 99 16'20 Milo Gazela 99 13'40 Milo železničarsko ff 14' — Milo toaletno »Apolo« komad 7'— Milo toaletno >Elida« V 7'— Milo toaletno »Speick« 6 — Milo toaletno viola ff 4'— Soda za pranje kg 1 80 Plavilo zavitek 2-50 Boraks 250 Pralni prašek »> 2-50 Belin n ‘ * Škrob rižev v 5'— Škrob rižev v zavitku v 1 50 »Tri« soda 3'50 Potrebščine za čevlje. Kujava krema škatla 4' - Krema Jadran M S — Krema Lux >1 5'— Krema Fox 6'— Krema Proja >9 5'— Mast vazelina ,, 5-50, 4-50 Mast Jelka vel. doza 450 Mast Jelka mala » Borsin za podplate 99 - Krtače za blato komad 4'— Krtače za mazati 1'50 Krtače za svetlih 99 12 — Čistilo belo škatla 2-70 Vrvice za čevlje dolge par 2, 1 '50 Vrvice za čevlje kratke „ 1'50, i z» Druge potrebščine. Kalodont za zobe tuba 8‘-~ Krtače za zobe kom. 12, 8 Krtače za obleke 99 18 — Krtače za ribati 99 4 — Omela za parkete 99 30 — Omela velika 9f 14 — Omela mala 99 ' Metle rižove vel. 99 11'— Metle rižove male 99 9 — Jelka čistilo za parkete steki. 24'— Jelka čistilo za parkete )5 13 — Svital čistilo tuba 480 Smirkovo platno pola P20 Tepači veliki kom. IS- Tepači srednji 99 IS'— Tepači mali 99 8 — Sveče velike paket 850 Sveče velike kom. 1 '50 Sveče male paket 850 Sveče male kom. 1— Vžigalice paket 10 — Vžigalice skati. 1 — Zobotrebci zvezek 050 Črnilo steki. 2-— Svinčniki kom. U20 Svinčniki tintni 99 3 — Peresniki 99 1'50 Mera metrska 99 7‘— Slame za predsobe komad 4, 18 Manufaktura. Pravo domače platno m 52, 41 Platno domače za rjuhe „ 27, 35 50 Platno Wassertuch za rjuhe „ 30, 50 Platno belo gobi. Gatte za ■ # rjuhe „ 44, 48 Platno za nahrbtnike „ 28 50, 54 Kotonina rjava „ 10.11,12,26-50 Madapolan amerikan. „ 12- Šifon „ 12, 25 50 Cefir „ 14, 34 50 Oksford „ 12, 20 Obrisače na meter „ 12,14,17 Obrisače za kuhinje kom. 8'50,11,12 Batist m 28'— Volnene rjuhe „ 58, 84 Etamin „ 18, 20 Gradi za moško perilo „ 19, 1950 Barvani tisk „ 11,19 Koton „ 14, 19 Platno modro za prepasn. „ 16, 20 Klot črni „ 36, 42, 52 Ruš m 12'— Flanela dvojna bela „ 19— Flanelca „ 12— Obrisače Frotir Platno trdo za krojače kom. 25’— Elastik m 18 — Dežni plašči Inlet za perje roza modri kom. 240, 380,480 šir. 1(X) cm m 16—27-50 Cvirnato za ženske obleke „ 20,21-50, 28 Rips za ženske obleke „ 18, 18 50 Krepi „ 14-50, 16-50 Serž črni, rujav voln. „ 56— Klot barv. roza modri „ 30— Mojeskin za žepe „ 22, 28 Kanatas „ 12— Platno za zastore 100 cm „ 32— Stenske preproge kom. 60, 90 Posteljne garniture garn. 520, 560, 850 Molin zelen za srajce m 14— Flanela zelena za srajce 14-— 99 Gradi za žimnice ,, 48, 44 Barhent modri „ 17, 19 Barhent beli „ 19- Barhent za obleke „ 20- Barhent za perilo Tiskan in e za damske „ 19- obleke Sukno in štoli za moške „ 19- obleke „ 105, 255 Podlaga za obleke „ 25, 27-50, 30 Mizni prti z franžami kom. 76, 60 Mizni prti barvani m 42, 53 Platno za prte damast Pletenine in galanterija. „ 60— Nogavice ženske par 20—40 Nogavice ženske volnene „ 20—24 Nogavice moške „ 9, 25 Nogavice mož k e volnene „ 17— Nogavice dolge otroške „ 8, 17 Nogavice kratke otroške „ 10-20 Srajce možke kom. 40—45 Srajce možke Cefir ff 50—70 Srajce bele 99 48-60 Srajce skaut 99 45— Majice moške 99 63, 70 Majice otroške f t 24, 35 Spodnje hlače ,, vO 1 00 C\J Robci moški 'f 6— Robci otroški in ženski 99 4, 9 Naramnice 99 15, 30 Majice sokolske 99 34 — Sukanec (cvirn) beli in črn štev. 10-16 v aljček 5— Sukanec (cvirn) št. 20-80 99 3 75 Sukanec (cvirn) št. 40-50 99 3— Igle varnostne duc. 1 '50 Šivanke » > 1-50 Traki črni in beli m 050 Elastika za naramnice kom. 1, 0*75 Elastika ozka m 125, I SO Elastika za podveze >> 3-50 Ženske Reform hlače črne kom. 19, 21 Prtički barv. B0/f,» 9) 18— Obutev. Čevlji možki boks par 220 — Čevlji možki kovani 99 210— Čevlji otroški 99 — Čevlji ženski visoki boks 99 220— Čevlji ženski nizki boks 99 190, 170 Sandali veliki 99 100—110 Sandali srednji 99 80—90 Sandali mali 99 40—60 Copate 99 ’ Kuhinjska posoda. Lonci emajlirani Kastrole emailir. Ponve emailir. po velikosti Zajemalke emajlirane Pokrivače Razno. Ribe morske sveže, vsak četrtek po dnevni ceni Kruh dnevno svež kg- 4‘— Listnica uprave. Na vse pritožbe, da nekateri člani ne dobivajo našega lista, odgovarjamo, da so tega dotičniki po večini sami krivi, ker nam ne naznanijo takoj spremembo svojega bivališča ali pa nam pošljejo nejasne in nerazločne naslove. A ko pa vzlic temu Usta ne dobivajo, leži pa krivda na pošti oziroma na poštnih selih. Vsako neprijemanje lista reklamirajte v prvi vrsti na svoji pošti, obenem pa takoj javite upravi potom dopisnice nedo-statek in ne čakajte par mesecev. Izvoljene zaupnike prosimo, da tudi v tem oziru skrbe in pouče članstvo. Pri redu moramo sodelovati prav vsj Uprava.