Št. 71. V Gorici, v soboto dne 21. junija 1902; Tečaj XXXII. Ishala trikrat na toden t Šestih letenjih, in sicer: vsak torek, fotrtek in soloto, jutranje \t-daaje opoldne, režemo tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre. jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta....... . « ,' 60 , , '. 3-30 četrt leta ..... . ,; ..;8 , 40 „ , ', 1-70 PosamiCne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v«Gori8M Tiskarni* A. GabrSoek vsak dan od 8. ure zjutraj do 'J. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu bret doposlan« mro&aint a* bm oilramo. Oglasi In poslanic« s.- racunijo po pett-vretab, Ce tiskano t-krat 8 kr., i-krat 7 kr., 3-,kr*t 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, — V«*je flrke po |»wtoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Naroealao !¦ atlase je plačati loc« (Jerico. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi gt 7 v Gorioi vi. nadsL;. ^urednikom je mogoCe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo -e nahaja v Gosposki ulici 51.11. Dopisi urij so poSIljnjo le uredništvu. ugo reci, katere .... naj se pošiljajo le Naročnina, reklamacijo in drugo refci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, ' ~~' ' ~ omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavrUf. „riUMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» VHafc petek in slone vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. *Soca» in .Primorec, se prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbni. ' Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večamo tedanje.) >Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Ob otvoritvi deželnega zbora. Danes popohidne ob 5. uri se otvo-rijo zopet vrata našega deželnega zbora. Sesija, katero imamo pred seboj, utegne trajati nad mesec duij. Torej bo cbsti Časa za razvijanje najraznovrst-nejšega delovanja, katero ima biti od slovenske strani tako, da bo v splošen prid našega naroda. Slovenski del naše dežele pa ima tudi res premnogo potreb, katerim mora opomoči deželni zbor, v kolikor so mu na razpolago sredstva, katerih pa, ako so nezadostna, treba iskati prav iz deželnega zbora na višjih mestih. Gospodarstvo na kmetih stoji tako od danes do jutri. Trtna uš, toča, slana, povodnji, trajno neugodno vreme itd. so le prepogosto gostje našega kmeta, in prerado se pripeti, da takrat, ko upa na boljši pridelek, mu odvzame elementarna nezgoda le pročestokrat ves up ali velik del istega. — Pa tudi pouka o pametnem gospodarstvu po« trebuje Se živo naš kmet tuintam. Kdor lo malce pozna naše razmero po kmetijah, tisti ve, koliko je potreba Šo storiti v tem pogledu. Zlasti je skrajni čas, da so lotijo poklicani činitelji kaj naj-marljivejšo baviti z vprašanjem, kako treba vspešno opomoči nagemu vinogradniku. - Dalje smo pisali letos o nevarnosti, ki preti kupčiji s sadjem; to je velika nevarnost, ki bi vplivala na večji del Brd naravnost uničevalno. Treba bi bilo, in sicer tudi zadnji Čas, da se uredi kupčija z raznim sadjem in drugimi pridelki tako, da bi imel glavni hasek od tega naš pridelovalec, ne le laški ali nemški prekupec ter da bi naš kmet blago samo prideloval in ga nosil na trg. Pred kratkim na primer je bilo v Gorici lopo število trdih Nemcev, menda z Dunaja, ki so nakupavali sadje ter ;*a pošiljali v svoje kraje. Splača se jim torej priti od daleč k nam, bivati tu dlje Časa. napravljati kupčije ter zopet oditi. Da se jim to splača, so pričala oeito tudi njihova lepo zaokrožena TA TRETJA. Kratko časna povest. Poljski spisal II. Sienkie\vlcz. PosL Podravskj. .(Darja.).. Na uiici so ogledovali ljudje njegova rogljasto palico in velikanski oguljen klobuk, ioda tega sem bil že navajen... Pozvoniva, vstopiva. ¦V veži že znčujem glas strica JaČ-koviča, razpravljajoč o pteobljudenju. Stric Jačkovič neprestano govori o pre« obljmk iju; v tem tiči njegova modrost. Katn:u se je kazala v svojih koravdah kakor gliva in bila je krasna... Suslovski je hodil v fraku, taka tudi sorodniki; stare tete pa v svilnatih suknjah. Prihod Švjateekega je napravil vtis. Ogledujejo ga z očividnim nemirom ... On pogleda mračno okrog sebe ter najavi Suslovskim, da bi se gotovo ne bil vsiljeval, ako bi ne bilo to, da se Vladko ženi, ali sploh ima nekaj takega v mislih* To »nekaj takega« je napravilo kar najslabši vtiB. Suslovski se ponosno zravna po koncu ter Tpraša, kaj gospod telesa. Iz tega sledi najprvo, kako mič-kana jo cena, za katoro proda naš km^t svojo blago, in kako velik mora biti dobiček, kateri dobijo ti ljudje od našega kmeta. Ali bi ne mogli opravili vsega tega mi sami ?! — V naših gorah treba storiti še mnogo za povzdigo živinorejo, napraviti koristna gospodarska društva itd. Skratka, kamor pogledamo na gospodarsko polje, jo dela za polne roke, in sicer takega dela, kateremu treba preskrbeti opore tudi v deželnem zboru. Treba jo delati izven njega, v njem pa iskati potrebne opore, kakoršne je dolžna dežela sama sebi. Za našo obrt in trgovino glede" na druge oduošaje, katoro nam prinesejo nove železniške zvezo, glede na ugodno lepo ob morju, katera nam stopa pred oči prav vsled teh novih zvez še toliko očitneje, so moramo pobriniti pravočasno, da nas ne prehitijo tujci ter nam ne ostane lo debelo gledanje... Kaj pa jo z našimi hudourniki, z regulacijo Soče ter drugih voda, kar prizadeva deželi vsako loto neizmerno škode?! Kaj jo z našim ljudskim in srednjim Šolstvom, h poročim učiteljskim vprašanjem, z našim bojem za pravico našega jezika, itd. itd. Nobroj vprašanj nam sili še v poro, ali nočemo jih naštevati še daljo; saj vemo vsi, da nam manjka na vsoh koncih in krajih. — Vrata deželnega zbora so odpirajo, in naši poslanci vstopajo. Razni občutki nas prekinjajo ob tem, in najraznovrst-niše misli se nam porajajo. Iz teh hočemo navesti tu lo vprašanje: Ali pa so so naši poslanci pripravili pošteno na reševanje nalogo, katera jih čaka ? Ali so kaj študirali take in enako potrebe, kako smo jih navedli, da bodo znali zastopati vspešno svoje volilce? Ali imajo kak načrt, po katerem mislijo urediti svoje delovanje? Ali pa nimajo tega, ali vstopajo v deželno zbornico praznih rok, brez proučen j a potreb našega kmeta?! Za danes ne moremo dati na to nikakega odgovora; počakati mo- Švjatecki misli s to besedo... Švjatecki odgovori, da mu je to vsejedno, toda *za Vladka« bi bil zmožen dati se celo polakirati, zlasti ako bi vedel, da je gospodu Suslovskemu kaj mar za to... Moj bodoči tast pogleda ženo, mene in Katrico s pogledom, ki je kazal* da se v njem bori groza s pohujšanjem. Na srečo še popravim položaj z redko pri meni samozavestjo ter poprosim prihodnega tasta, naj me predstavi onim udom rodbine, katerih še ne poznam... Sledi predstavljanje, na kar se vsedemo k mizi. Katrica sede poleg mene ter pusti svojo roko v moji. V sobi je dokaj ljudij, toda vsi so nekako otrpneli in molčeči. Ozračje postane dušljivo. Stric Jačkovič jame znovič govoriti o preobljudenju. Moj Švjatecki gleda pod mizo... V tišini se razlega čedalje razločnejše JačkoviČev glas, kateri, ker je Jačkoviču manjkal prednji zob, se je vsikdar, kadar je imel izgovoriti Š, spremenil v zategljiv žvižg. »Najogromnejša nezgoda more sčasoma nastati iz tega za vso Evropo,« zatrjuje Jačkovič. >Izseljenje,..« omeni nekdo na strani. ramo torej, da vidimo, kako so razvijo delovanje v deželni hiši. Naši poslanci so deljeni v dva tabora, kakor jo pokazalo »konstituiranje« ob prvih (rejah. Naši napredni poslanci so imeli doslej jako težavno stališče, ker so se delale oviro njihovemu delovanju prav od naših klerikalnih poslancev. Ako ni izginila iz klerikalnih vrst mržnja do naprednih poslancev, potom ostane njihovo stališče tudi v bodočo težavno. Nd, prepričanje in zagotovilo imamo, da storijo svojo dolžnost v polni meri, kolikor sploh mogočo, ob nasprotju Lahov in klerikalnih Slovencev. Navzlic temu pa moremo tudi zagotoviti, da naši poslanci no bodo delali ovir uikakeinu pravemu delovanju za dobrobit našega ljudstva, pa naj prihaja inicijaliva od katerekoli strani. To jo ravno razlika v naziranjih... Večino imajo klerikalni poslanci. Ker so ob volitvah toliko govorili, kako da bodo delovali za blagor našega »dobrega ljudstva« v Vsakem oziru, kako da so nesebični ter da jim jo pri srcu lo to: pomagati »dobremu ljudstvu«, smemo pač pričakovati, da so preštudirali potrebo naše dožoje in da imajo podroben načrt, kako razpletejo svojo delovanje, da bo tim vspošnoje, da bomo mogli ob zaključku sesije vsklik-niti: To pa jo bila plodna se.sija! No bomo so spuščali še v daljša razmotrivanja, katera se. nam porajajo. Zaključujemo pa s tem: Obljuba dela dolg. Naši »katoliški« poslanci so mnogo obljubavali. Napravili so torej mnogo dolga. Zdaj pa je napočil čas, ko treba začeti poravnavati ta dolg. Pričakujemo, da bo vrnjen v polni svoti z obrestmi vred! Slavnost v Rihetnbergu. Dr. D. Tre o je govoril po priliki tako: Slavna društva! Dragi rojaki! Vipavska dolina pozdravlja zopet enkrat slovenske svoje goste. Po neprijetnih dneh »Statistika dokazuje, da se z iz-seljenjem ne pride v okom preobljudenju.« »Švjatecki naglo dvigne glavo ter upre svoje ribje oči v govornika. »Torej je treba vpeljati pri nas kitajski običaj,« se oglasi z debelim glasom. »Dovolite . .. kako to, kitajski običaj ?« »Na Kitajskem imajo namreč sta-riši pravico, daviti nespodobne otroke — torej kaj! treba je, da dobe pri nas otroci pravico, daviti nesposobne sta-riše.« % Zgodilo se je! Strela je udarila, naslonjač je zaječal pod tetami in jaz sem se zganil. Suslovski zapre oči ter ostane nem za nekaj časa. Molčanje. Na to se ozve trepetajoč se od groze glas mojega bodočega tasta: »Gospod, nadejam se, da kot kristjan...« »čemu imam biti jaz kristjan?« seže mu Švjatecki v besedo, zlobno po-tresuje glavo. Druga strela! Naslonjač s tetami jamo se tresti kakor mrzličen ter leti v propasti... Jaz čutim, da se tudi pod menoj odpira zemlja. posijalo je zopet žarko solnce na slikovito to dolino, na množice dragega slovenskega naroda, na narodna naša društva, na vihra-jajoče naše trobojnice, in sijajni ta pogled dviga nam vsem v srcih čut, v mislih zavest I Ne vdajmo se! vkljub vsem nasprotujočim viharjem nismo Se izgubljeni Slovenci!! V Rihambergu smo! ¦— Nov kraj za vipavske slavnosti in vendar tak6 primeren! — Saj današnja slavnost je le predala rje velevažnih, mogočnih dogodkov v Vipavski dolini, — Se kratek Cas, in Vipavska dolina hode zvezana po železnici z Gorico, in le že kratka doba, — nekaj let — in Vi* pavska bode zvezana po svetovni železnici z našimi hribi in i nemškim, pa tudi slovanskim severjero. — Lo glejte, rojaki, nad nami se dviga še lepi ali vendar temni in zapuščeni grad, kateremu je tlaCanil in sužnje val v preteklih nam se skoraj v spominu živečih časih slovenski kmet-trpin, danes pozdravlja nas raz njega celo slovenska tro-bojnica — « bližnji bodočnosti pa se bode tukaj vila cesta do svobode in napredka, cesta do boljšo gospodarske bodočnosti! — In ravno Vas, RihembrCanje, ki ste so v zadnjem Času opetovano odlikovali narodno in gospodarsko — ne smo zadeli zavist vipavskih rojakov: bodite ponosni na svojo sedanjost, zidajte pridno in zaupno na svojo prihodnjost. Živeli vrli RihembrCanje in Brejci! In mi vsi drugi, ki smo prišli iz Vipavske doline in solnčne Goriške, od svežega Krasa in sinje Adrijo — v prijazni ta-kraj •— praznujemo veselo vipavsko predslavje. Saj — če tudi jih nekaj ni prišlo, ki bi se bili v naši sredi na svoje oči lahko prepričali, da smo boljši kakor nas opisujejo — mi lahko s ponosom rečemo, da smo prišli v dobrih znamenjih. Prvo znamenje — naše narodno znamenje sokolstva! — Šibko drevesce še sicer proti mogočnemu deblu sokolškemu med severnimi slovanskimi brali! In vendar večno resnična in zdrava načela, katera gojimo in katera mora gojiti vsak narod, ki se hoče obvarovati narodne smrti, — Narodni ponos in narodna zavedli o s t proti tujcu: toliko bolj ponosni in Vse je zgubljeno, vsa nada je proč. Nakrat pa se ozve kakor zvonček zvoneč smeh KatriČin, za njim so spusti v smeb, ne vede* zakaj, Jačkovič, jamem se smejati, ne da bi vedel čemu tudi... jaz. »Oče!« zakriče Katrica. »Vladko vam je že poprej povedal, da je gospod Švjatecki original. Švjatecki se le šali in jaz vem, da ima mater ter je njen najboljši sin!« »Kaka poniglavka je ta Katrica ! Ona si ne samo domisli, marveč celo ugane, ker Švjatecki zares ima mater ter je vedno njen vrli sin. Njen smeh in besede popravijo nasprotje. Pa še bolj jo popravi prihod služabnika z vinom in pecivom. Bil je to oni vratar, ki mi je odnesel ona dva rublja, toda sedaj je bil oblečen v frak ter se nosil ponosno kakor lakaj. Oči ima uprte v pladnik, steklenice rožljajo, on pa gre tako počasi, kakor bi nesel čašo polno vode. Začenjam se bati, če mar ne spusti vsega na tla; na srečo pa ;je bila prazna moja bojazen... Čez kratko so bile čase napolnene. Napoči trenutek zaroke. (Dalje pride.) toliko bolj zavedni mi, kolikor bolj krivičen in kolikor bolj ošaben ie tuji sosed. -— Bratstvo in edinost med nami: res, da smo si le po smrti vsi enaki, da nam pa že v zibeli pričenja razlika zmožnosti, moči in — sreče — ali vsi brez razlike stanu imamo enake pravice do napredka. Ne na vrvi za tem ali onim stanom, složno drug z drugim, močnejši s šibkejšim naprej do skupnega cilja — do razvoja in blago-bita našega naroda! Ponosa in narodne zavednosti, čilosti in gibčnosti, odkritosrčnosti in vstrajnosti želimo Vam, poštenim, veselim Vipavcem, slovenski Sokoli. Drugo znamenje — slovenska naša pesem. Naj. Vam o tem znamenju tudi govorim? Ne, saj jo zapojo slovenski pvči.--Na čudež Vas pa hočem opozoriti, rojaki, kako namreč edini ta pesem slovenska pod narodno trobojnicol Ni liberalna, rojaki, še manj klerikalna, in vendar druži staro in mlado, moško in žensko. — Glejte, te čete narodnih pevcev pred Vami — od različnih krajev — pod različnimi voditelji — in čudo vseh slovenskih čudežev! — med vsemi mir, med vsemi sloga — brez osebne zavisti in osebnih spletkarij, pred očmi le skupni cilj — proslava slovenske pesmi, tega zaklada, kateri si je v bogati meri ohranil borni in mali narod slovenski 1 — Rojaki, ako smo tukaj narodni in edini, potem je teško razumeti še težje verjeti v nesebičnost truda, iz nas drugje napraviti katoliške in nekatoliške razcepljence! I ! Imamo pa še eno znamenje, pod katerim smo se zbrali; znamenje slovenskih bralnih društev. To znamenje je znamenje duševne prosvete duševnega in ž njim gospodarskega napredka. — Prihodnja leta prineso v našo deželo — revolucijo mišljenja našega naroda in revolucijo gospodarskega prometa in življenja. Na ta ogromni preobrat se mora nai narod pravočasno pripraviti, da ne bode kakor že tolikokrat podoben tistim lenim svetopisemskim devicam, ki so pozabile z oljem napolniti svoje svetilke in zamudile gospoda. In to olje, s katerim se moramo preskrbeti, je olje omike, olje znanja in spoznanja, olje razsodnosti. — Dobiva se iz knjig, — ne iz molitvenih, ki naj bodo tolažilo in krepilo v pobožnih urah, temveč iz knjig gospodarstva in skušenj iz tistih blagoslovljenih in tudi tistih prekletih listov našega posvetnega življenja. — In najboljše olje te prosvete in razsodnosti naj bi se oddajalo v »konsumu* — slov. bralnih društev! — Podučuje se naj v njih! Ne enostransko, ne zaslepljeno, temveč vsestransko, da se bodo čuii zvonovi od vseh stranij kakor ob mirnem nedeljskem dnevu! In naš narod naj se uči soditi; naj ne ostane ob tem preobratu nerazsodna ovčica na vrvici, tako zvano .dobro naše ljudstvo" -----temveč vedno v širjih in širjih vrstah naj dviga glave po koncu, učiti se mora in misliti, potem bode moglo tudi spoznati in razsoditi. Ako nočete torej, rojaki Vipavski, češenj zobati z Italijani in Nemci — kar je znano nevarna reč, — ako hočete pridelke svoje doline spraviti v večji in boljši množini v svet in v denar — potem odložite pravo- V deželi neverjetnosti. (Nadaljuje Ahsver.) Druge cmrti pač nisi zaslužil Ben Akiba, tažnjivi Kljukec drugega stoletja! Sicer so te na meh odrli, toda ne brez tehtnih vzrokov, kajti večje kvantitete laži pač nisi mogel na-gromaditi v malih, štirih besedicah, v sve-tovnoznanem svojem izreku: »Vse je že bilo I* Kdo je pač slišal, da bi končal konj s samomorom svoje življenje? Vsi časopisi m prinašali ta goli fakt, toda vsak si je drugače tolmačil vzroke tega samomora. »Gorica* je celo poročala, da ga je dovedla nesrečna ljubezen do mlade kure k temu osodepol-nemu koraku. Resnico sem pa le jaz dognal, ker sem bil koj na licu mesta, preiskal njegovo krmo in evo Vam vzrok: v senu je bilo tudi nekaj posušenega »Cvetja iz vrta sv. Frančiška". Kaj se je godilo v duši iznena-denega konja, ne vem, ker se malo baviro z dušeslovjem domačih živalij. Mogoče mu je ta strupena hrana otemnila razum in zdravo , pamet tako, da ni spoznal posledic svojega nameravanega koraka, mogoče je pa slutil, da ni več leka zanj, in primernejša se mu je časno v stran tiste stare čevlje in obrabljena kopita — tudi ko bi bili škornji na kveder vmes. — Napredujmo! Pripravimo se pravočasno na gospodarsko tekmovanje z mogočnimi sosedi, da ne bodemo pešali in zaostajali za njimi, kakor bode zaostajalo slabotno kijuse za novim železniškim vlakom! Na delo torej, bralna društva vipavska, na delo rojaki vipavski! Učite Vi izkušeni hi učite se od iskušenih s skupnim narodnim in gospodarskim ciljem pred očmi! In kedar bode Vas, bratje od sinje Adrije, ki ste nam najbolj pri srcu, čez nekaj let vozila nova železnica čez Kras v gospodarsko prerojeno Vipavsko dolino, takrat upamo, da najdemo ob svi-danjn tukaj ista gorica in iskrena slovenska srca kakor danes — zajedno pa srečen in zadovoljen del liašegif sToveiiskega naroda. Tej lepši bodočnosti, roj&kl vipavski, naš sokolski: Na zdar l DOPISI. Iz Kojskcga. — Da ne bojo ljudje res mislili, da je vse tako, kakor je pisano v dopisu iz Brd v .Gorici* Si. 48. od 17. t. m., si štejem jaz podpisani v dolžnost nekoliko pojasnili zadnjo točko dopisa: Na večer tistega dne, ko je bil ples v Snežatnero, sta se srečala Anton Marinič iz Kaleh in Anton Modre iz Figovice; zadnji, ki je bil tako natrknjen, da so ga komaj noge držale, je prašal prvega, zakaj ni šel gost v Snežatno, na kar mu je Marinič odgovoril, da kaj njemu mar za godbo. Modre mu je nato nekaj razžaljivega odgovoril, in tako sta se nekoliko č?sa pričkala o domačih stvareh; beseda je dala besedo, tako da nazadnje je Marinič z nogo brcnil Modrca, namreč kakor se glasi obtožba, ker tega jaz ravno nisem videl, ali da je Modre na tla padel ter da so ga morali drugi proti domu spremiti, ni nobeno čudo, ker, kakor sem že rekel, bil je prav pošteno .utrknjen, sicer ne bi bil mogel pasti. Torej to ni bil noben cestni napad, kakor dopisnik piše. Jaz sera bil pričujoč, in jaz edini poznam najbolj ta dogodek, ker tam okoli ni bilo tisti čas nobenega drugega in jaz sem bil edina priča; vse, kar je drugače povedano, je sama laž in hinavstvo. Bodi še omenjeno, da jaz ne zagovarjam ne jednega ne drugega teh dveh mož. Toliko pa lahko zagotovim, da Tone Marinič iz Kaleh ne bi bil imel teh sitnostij in stroškov, ter ne bi bil po časnikih krivo ob; »kovan, ako ne bi bil tistega dne Butc pijan. Toliko v pojasnilo. Anton Marinič, po domače .Riko". Oomače in razne novice. Gospodje pevci II. oddelka pevskega in glasbenega društva se opozarjajo, da bodo pevske vaje odslej redno vsak ponedeljek, četrtek in petek ob 8'/, uri zvečer v društvenih prostorih. Imenovanje. —• Na loterijskem uradu v Trstu je imenovan oficijal Vinko Jaut kontrolorjem in oficijal Josip Bizjak arhivarjem. Iz Prage v Trst pride oficijal Viktor Schmied kot višji oficijal. Dnevni red današnje seje deželnega zbora ob 5. pop. —Deželni odbor predlaga zdela nagla in hitra smrt, nego dolgotrajna« mučna, neozdravljiva bolezen. Neverjetnosti] pa še ni konca. Najrazličnejši glasovi begajo liberalne vrste, glasovi o imenitnem napredovanju klerikalne organizacije. Nabavili so si namreč iz dobička .Centralne posojilnice" nov pijnvalnik, kamor bodo pljuvali .centrifugaši" same jeze, ko bodo prebirali .Sočine" .napade" na ta denarni zavod, vkupili so si nov kotel za kuhinjsko šolo, v katerem bodo kuhali nove naklepe proti liberalni stranki, dobili so za par grošev ol mežnarja iz Tribuše mošnjo z zvončkom, ker je .centralna" Werthbei-merca za Centrifugo prevelika, in na Starem trgu pri nekem starinarju so vkupili za ogromno svotico laterno, da se jim ne bo moglo več očitati .teme". Preč. g. Andrej Pavlica je pa izjavil v zadnji seji, da izpre-meni svoje ime v .Hrabroslava", ker noče več imeti istega imena kakor Andrej Ga-bršček. S tem je rešil čast svoje stranke, in pozni rodovi se ga bodo spominjali zjutraj, opoldne in zvečer, pred jedjo in po jedi. Svoje dni sem trdil smelo trditev o kitajskih razmerah v klerikalnem tabori', zadnja ,Go ica" pa je že prinesla v torek cel podlistek o .državi nebeškega solnca*, da se i spise o izvolitvi poslancev: 1. grofa Pani-[ K*j* (poročevalec Venuti); 2. dr. Oragotina I Treo (poročevalec Berbuč); 3. Alojzija Faidutti (poročevalec Marani); 4. Janeza Lapanja (poročevalec Klančič); 5. Mizarska zadruga v Gorici prosi podporo in predujem iz deželnih sredstev (Marani); 6. o troških za nastanitev orotaiitva (Marani); 7. načrt zakona o raz-redbi ceste, ki se ima zgraditi v Lijaški dolini od skladovne ceste Š;mpeter-Domberg do državne ceste pri Ozeljann (Berbuč); 8. o prispevku 2160 K za obrambena dela proti Soškim vodam in proti rušenju zemljišč v Št. Mavra; načrt zakona o pogozditvi Krasa v politič. okraja Tolminskem in v nekaterih občinah Kanalskega sodnega okraja; 10. pre-I memba prvega odstavka § 14. dež. zak. glede plemenitve goveje živine; 11. prispevek za zgradbo Bohinjske železnice; lf. potrditev nakazila miloščine Pompeju Gortani; 13. Potrditev nakazila miloščine Mihi Goriup; izvolitev jednega člana v peticijskiodsek; pravila zavarovalnega zavoda. i Zanimiv« poroka. — Iz Bolca nam pišejo 19. t. m.: .Danes popoldne je bila poroka neveste Katarine Popotnik, ro-[ jene 5. marca 1822, poročene Kutin, [ vdove Komac, poročene Popotnik, potem vdove in zdaj novoporočene Trebše, torej četrtikrat poročene rojene Kovač iz Bolci, pri mnogoštevilni udeležbi radovednih, I z 49-tetnim Trebše s Srpenice. Nevesta je še zelo čvrsta, krepka in zdrava. — želimo jima, naj Bog blagoslovi ta mladi zakon, da bi se še dolgo vrsto let radovala nad sadom te ljubezni. Taki slučaji, ki niso | preredki, kažejo, da mora biti podnebje in j življenje v gorah zelo ugodno, da nam je celo v visoki starosti bog Amor naklonjen*. I Se enkrat prof. Borbo?. — „Prim. J List* ga hoče oprati. Pravi, da je bila ko- I misija v nekem cestnem sporu že določena in da na dveh krajih ni mogel biti! Povabljene so bile različne stranke itd.! — Larifari! V cestnih zadevah se razume ! Berbuč kakor zajec na boben! Drugi deželni odbornik g. Klančič je dolgoleten predsednik cestnemu odboru in veščak v teh poslih, v Borbaču pa je le kvintal domišljije. Ne razume ne pravnih ne tehničnih, ne gospodarskih razmer v cestnih zadevah, pa si pokiada neko va2no-t, ki ga le j smeSi! — Zdi se nam, da je bil g. Klančič tudi res navzoč na tej komisiji, torej je bil Berbuč — peto kolo! Njegova prekleta dolžnost je bila: udeležiti se seje de- I žeinega šolskega sveta, in to toliko bolj, ker je dobro vedel, da so na dnevnem redu izredno važne stvari, ki bodo imele za deželo dobre ali slabe posledice skozi dolgo vrsto let! Ona komisija bi bila svoj posel istotako dobro opravila i brez Berbuča, in ako bi bil on tam kaj zamudil, bi se dalo dohiteti; zamudo v i deželnem šolskem svetu pa se ne da več nadomestiti. In to je Berbučev greh, kateri se ne da dovolj rezko o^gosati! •Soča* nima prav nikakega razloga, da bi mu prizanašala! V svesti smo si pa, da mu I nismo naredili nikake krivice in da smo poslali svoje vrstice — na pravi naslov! [ Svoje poročilo moramo popraviti le v eni točki. Tam smo govorili, da Berbuč hre- tudi somišljeniki sprijaznijo z novim, kitajskim programom. Majhna paralela med Kitajci in .kavči" ne bi škodila. .Gorica" piše: ,Mi pravimo, da je sedež človeškega duha v glavi, v možganih, Kitajcu je sedež duha — želodec; zaradi tega smatrajo Kitajci za duhovitega in prebrisanega le onega človeka, ki ima lepo okroglo rejeni trebušček.* S temi besedami so sicer povzdignili Gregorčiča, Berbuča, Dermastjo in več drugih gospodov, .gorečih" za čast božjo, z&merili so se pa Golobu in Suholazcu, ki baje išče ravno sedaj četrto dimenzijo ter hoče s tem dokazati svojo duhovitost vkljub nerejenemu svojemu trebuščku. Na drugi strani govori »Gorica" o prvinah (elementih) človeškega telesa. Človeško telo ima zraven drugih stvarij tudi fosforja za 820.000 žveplenic, 30 žlic soli in 12 litrov vode. Najnovejša analiza ima pa vsa druga števila, najbrže radi tega, ker so .klerikavca" analizirali. Pri njem so dobili žvepla za celo .Lebherz"-ovo in .Fftrth's Tandsticks*-ovo tovarno žveplenic, vode za pet povodenj, o soli pa ne duha ne sluha. Pač nisi Ti, dragi Horauncul, služil neusmiljenim zdravnikom kot .Versuchskaninchen", akoravno se vse ujema, ko prebiram Tvoje vodene, žveplane članke. Tolažiš se lahko s tem, da je voda i peni po — odpustu, kar je pomota pe-I resa, kajti njegov idejal je — trajni do-I pust. V miru bi čakal cele pokojnine, celo I petletnice bi mu lepo tekle, on pa bi ska-I zoval svojo modrost po deželni hiši in delal i iz vsake navadne muhe — politiko sebi I v korist! I Mestne rolitve v Gorici pričnejo pri- hodnji torek; volil bo III. razred. Slovenci i se tudi teh volitev ne udeležimo samostojno; J samo za volilno .vajo" nam ni, kajti za tako I .potrato* naši volilci niso navdušeni in jih I je težko spraviti na volišče v tolikem številu, I da bi bila manjšina vsaj častna. Gospodujoča I laška stranka kandiduje, ako smo prav po-I dučeni; Bozzlnija, Bel trama in Bombi g a. I -~ Da zgospodujočeLJi|kozvano^„»Hberalno" I stranko Slovenci nismo zadovoljni, je umevno J samo po sebi. Želimo si premembe, pa bodi j že kakoršnakoli; vsaj nekoliko opozicije I bi ne škodovalo, ki bi gledala malo na — i prste. I Proti gospodujoči stranki je nastopila I laška .ljudska stranka', katero zastopa I .Gazzettino". Do danes nimamo ie no-I benega vzrok*, da bi se za to stranko ogre-I vali, toda zdi se, da bi prinesli njeni zastop-I niki v mestno hišo — novo življenje, neko j opozicijo, ki bi gledala na prste ter skrbela, I da se ondi ne ugaja vedno le politika 1 na stroške itak hudo obloženih davkoplače« I valeev, in da bi se začelo bolje gospodariti. j Nimamo nič proti temu, ako bi prišlo do take j — kontrole v mestni hiši. Naši volilci v i mestu naj sodijo po svoji glavi, ali in kako I hočejo s svojim glasom poseči v volilno I borbo. Ako ostanejo doma, s o s tem že I pomagali gospodujoči stranki do j zmage. Naši volilci imajo bistre glave, naj J se torej sami odločijo, kaj jim je storiti. I Porotno zasedanje začne v pone- I deljek v novi justični palači. Vhod je na j desno pri tleh od Kapucinske ceste. I Za to zasedanje je med 30 porotniki j — 22 Slovencev in le 14 Italijanov. Čisto J slovenske porotne klopi so torej ne le mo-i goče, marveč treba je posebnega truda, da I se spravi mešana skupaj. Stavimo glavo, i da nam podajo veliki rodoljubi prt .Gorici" I tudi zdaj žalostno priliko, da se potrudijo z vsemi močmi: spraviti skupaj mršano klop, I da le ne bo mogoča čisto slovenska, za po-i levico krajša obravnava. Naprosili so v ta J namen uradnega zagovornika, in sicer ne [ kakega Slovenca, marveč Laha in Izida dr. Rajmonda Luzzatta. Da jim odvetniška zbornica ugodi, se umeje samo po sebi! — Tako delajo tisti, ki hočejo izdajati še poseben list za pobijanje 2i« dovsko-napredne zveze na Slovenskem! K poročila o slavnosti t fiikem-bergn pridodajemo še to, da so Tržačane 1 tudi jako lepo sprejeli. Nagovoril jih je g. I učitelj U r b a n C i C. Goriških društev ni 1 sprejel predsednik, ki je bil g. Maks Ličen, | marveč g. Pečenko z Brjij. Druga društva J je sprejel g. učitelj M o ž i n a. j Pohvalno moramo omeniti tudi prvaško j godbo, kateri se je poznalo, da se je učila I ter je vrlo vršila svojo nalogo. Kontno omenjamo še, da je bil zastopan na slavnosti tudi .Triglav* iz Goč. (Dalje v prilogi.) zelo koristna za človeka, in da mora kmet žveplati dvakrat, trikrat svojo vinsko trlo, ako hoče imeti sploh kaj kapljice. Pred kratkim sem potoval po hribih, kjer sem izvedel dvoje mičnih dogodbic V mali zagorski vasici se izprehaja domači nune po trgu, zapazi starega kmetica, kako hlastno prebira .Primorca", razsrdi se nad takim grehom, pristopi k njemu in pravi: »Star si dovolj, lahko bi te že srečala pamet. Ali ne veš, da prideš v pekel, kjer bo tulenje in škripanje z zobmi, ako prebiraš .Primorca* in .Sočo*? .Gospod, jaz pa vem*, se odreže kmetic .da ne pridem v pekel, me ne sprejmejo, ker ne morem tuliti in škripati z zobmi; ravno včeraj mi je padel zadni zob iz ust.* V sosednji vasi pa pride posestnik k velikonočni spovedi ter se med drugim tudi spove, da rad .tarokira". Spovednik, strasten tarokist, ga koj vpraša: »Kolikokrat pa napraviš , pa ga t ultimo*, katere- karte založiš, ali imaš dostikrat »škartindelne", itd. In drugi dan sta že skupaj tarokirala v farovžu .na diferenco", nune je zgubaval, ker je gola resnica, da srečni ljubimec ima smolo v igri. Tako sem slUal v gorah, za resnico ne jam-šim, pač pa pričakujem par »ni-res-ov* od onega, ki se mogoče čuti zadetega. Priloga „Seče" šiTLz dne 21. junija 1902. Nota Jnatlena palača. -- V četrtek smo si ogledali novo justično palačo v ulici Dogana. Koj ko se vstopi, se pozna, da stojimo v moderni zgradbi, in prišleca navdaja že naprej prepričanje, da zgradba odgovarja svojemu namenu. V pritličju se nahajajo uradi okrajne sodnije, razne sobe za sodnike, odvetnike, dalje zemljeknjižni urad za okolico, eksekucijski oddelek itd. V prvem nadstropju so aradi okrožne sodnije za civilne reci, zemljiška knjiga za mesto, predsedništvo, jako elegantne sobe, dvorane za plenarne seje, za obravnave, prizivni senat itd., vse razdeljeno po oddelki; V* drugem,nadstropju imamo kazenski oddelek, državno pravdništvo, dvorane za male obravnave, sobe za odvetnike, svetnike, pisarne, urade preiskovalnih sodnikov itd. z raznimi oddelki. Razvrstitev po oddelkih kaže tabela ob vhodu v vsako nadstropje po številkah. Posamezni uradi so zvezani med seboj po vratih, ki peljejo iz sobe v sobo po celem traktu. Ako so vrata povsodi odprta, se vidi od jedaega konca trakta do drugega skozi pisarne, kar daje jako lep pogled, priča pa tudi o praktični uporabi prostorov. Sodniki imajo avoje sobe, za njimi pa sledi takoj pisarna. Pred sobami so napravljene primerne Čakalnice. Vse je opremljeno toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Mobilije so »z hrastovega lesa, mize sodnikov prevlečene običajno zeleno; vsa oprava kaže, da je narejena trdno. Preskrbela je mobilije trvdka Bamberger z Dunaja. Okna v sobah so velika, tako da dajajo zadostno luCi. V oknih so rolete, ki omogočajo zmanjSalev luči, kakor je tudi za ventilacijo prav praktično preskrbljeno. Nad mizami kakor tudi na stropih sob v sredi so napravljene luči (plin.) Preskrbljeno je tudi za odlaganje prtljage, dežnikov itd. po novih sistemih. Za gorkoto so napravljene toplotne cevi, ki jemljejo malo prostora. Peci, iz katerih gre toplota, se nahajajo v podzemskih prostorih, in sicer so 4. V podzemskih prostorih se nahajajo med drugim tudi shrambe za razne arhive in drugo. — Po hodnikih so porabljeni vsi prostori, ker napravljene so nosilnem' pisarne tudi ob strani, pred katerimi tudi stojijo pulti* —" Krasna je dvorana za obravnave okrožne sodnije. Velika je in jako visoka, prostorna. Ako vstopimo pri glavnem vhodu, vidimo naravnost prostor za sodnike z velko rnizo, na levi jo 12 prostorov (3 klopi na viiek) za porotnike, njim nasproti prostor za odvetnike, ob mizi sodnikov za državnega pravdnika, prostor za Časnikarje od odvetnikov doli; ob klopeh porotnikov je »zatožna klop". Obtoženec stopi, poklicati, od klopi na višji proti sodnemu dvoru. Za občinstvo so napravljene klopi v zadostnem številu, vrhu dvorane pa je odmerjen prostor za posebno galerijo, — Ogledali smo si tudi zapore. Vse kaj drugega nego pri sv. Antonu. LuCi in zraka bodo imeli dovolj, in vrhu tega jetnifci ne bodo liCali v zemlji. Celice so napravljene za stirt skupaj in posamezno. So jako snažne, postelje so čedne. Te postelje se čez dan pritrdijo na zid, Uko, da ne bodo mogli jetniki po dnevi le-žiU. Za snago je poskrbljeno tudi po modernih sistemih ter jo napeljana voda v umivalnike. V zaporih je miza s 4 slolovi, oziroma jednim. Paznik vidi v celic skozi šipo: pri večjih celicah sta dve taki sipi, jedna v Da je .ljudski glas božji glas* pravi star pregovor [Volkov bi v tem slučaju izustil mislico-iskrico: .Bog goveri skozi ljudi.*] O islinitosti tega izreka sem se prepričal pred tremi tedni, ko je namreč povabil preC. g. GrCa, deželni poslanec, kakih petnajst preč. g. nuncev iz cele okolice v svoj farovž na tajno posvetovanje. Ljudstvo je pa reklo, da so se zbrali radi imenovanja novega knezo-nadskofa goriškega, da hoCejo »storit proti" in prositi cesarja, naj razveljavi imenovanje Jordanovo in naj imenuje Mahnica za to velevažno mesto v klerikavnem Primorju. Kaj pa « novim listom v Gorici? Izdajali ga bodo klerikavci in pob*jali židovsko-napredno gibanje po Slovenskem, Tako se glasi parola. Se paC vidi, da imamo tovarno papirja v bližini. Enako kakor s kuhinjsko šolo bo tudi s tem listom. Vse je bilo pripravljeno, samo gostje so manjkali, vse je baje pripravljeno, samo naročnikov ne bo. No, gotov sem,, da vsaj inserati in anonce ne bodo zlagani. Sicer pa sem dobrosrčen in usmiljen človek, zato kličem novemu listu iz vsega srca: .Vjvat, crescat, fbreat!*, bom imel vsaj jaz mnogo gradiva za časnikarske podlistke v tej deželi, kjer rastejo neverjetnosti, kakor gobe. po deija. Do ?idov»J zidu, druga v- vratih, pri samotnih celicah samo v vratih; Ako jetniki kaj hočejo, so napravljena znamenja. Od znotraj udari ob napravo, vsled tega udarca se z vunaj spusti naravnost rudeCe okroglo znamenje, katero je vidno v hodniku, in paznik ve, kje ga želijo. Za jetnike so napravljene tudi lepe delavnice, in ker hoCejo skrbeti, kakor se vidi, s» bigUeno..bolj Jcakor^v starih^prostorih, so napravili tudi lepo kopelj z gorEo ali mrzlo vodo. Prostora v zaporih je za 170 jetnikov. — Kuhinja je prirejena okusno. Napravili so tudi kapelo, ki je svetla in prostorna,.. Dvo-I rišče je obširno; v sredi je naprava za napeljevanje vode po poslopju. Novo poslopje kaže, da so se potrudili narediti justiCno palaCo po novih sistemih, primerno sedanjemu času. Samo kraj, kjer stoji, po splošni sodbi ni srečno odbran, ker je preveč od rok za večji del prebivalstva, ki bo imelo opravila na sodnijah. Dobro po drugi strani pa je to, da je vse skupaj: okrajna sodnija, okrožna, zemljiška knjiga, in vrhu tega ie davkarija. — Na vsakega, kdor si ogleda poslopje, napravi uiis velike praktičnosti ; kako ta utis opraviči praksa, to pa bomo mogli tudi v kratkem soditi; stranke in uradniki že povedo svoje merodajno mnenje. — Z današnjim dnem neha vsako poslovanji v prostorih okrclie sodnije. —* V ponedeljek prične redno uradovanje že v novi palači. Končno moramo zahvaliti preblago-rodnega gospoda višjega sodnega svetnika Milovčiča, ki je bil tako prijazen, da je raz-kazaval prostore nove palaCe, razlagal in dajal pojasnila. Porotne obravnave. - Pred porotnike pride tudi 30-letni Ivan Pičulin, iz Idrije, obtožen goljufije; predsedoval bo svetnik Schmarda. Obravnava je določena na dan 1. julija. Grof Oofss pojde? — Liski listi prinašajo zopet vest, iz Gradca, da se gref Goi«s v kratkem umakne. -— Nekateri sodijo celo, da dobi ministerski portfelj. Takih vostij je bilo v zadnjih letih že dosti, ali Gcvss je še vedno namestnik v Trstu in bržčas tudi se ostane. »Information* meni, da je pokazal Gei-ss dosti dobre volje, ali malo vspehov. Premembe so potrebne na več naracslnistvih, ne le v Trstu. Duhovščini! in politika. — »Prim. List* je trdil, da je ,SoCa* napačno prevedla sklep dekanijskih konferenc na Nižjcavstrtj-skem, in je sam prinesel nov prevod. — Ali čujmo tudi ta njegov prevod: .Vendar so duhovniku pri uporabi političnih pravic stavljene gotove meje, ne samo v splošnem nravnem zakonu, marveč tudi vsled ozirov, ki izvirajo iz njegovega stanu in poklica. V tem pogledu ne sme nikdar pozabiti, da je pred vsem du5ni pastir, in sicer za v s e d u h o v n j a n c, tudi za politične nasprotnike. Tudi tem naj se omogoči, da morejo svojemu dušnemu paatirju v verskih zadevah zaupati, in tudi morejo vkljub svojemu političnemu nasprolstvu, ako dušni pastir svoje politično prepričanje uveljavlja na način, k! osebno ne žali. Zato se duhovnik v obče (.Soča* piše: Duhovnik se ne sme) ne postavljaj v j ospredje politične agitacije in ne j agituj na tako strasten, brezobziren in meje dostojnosti kršeč način, kakor se dandanes mnogokrat godi.-I V kolikor se politika stika z verskimi ; resnicami in nravnimi zakoni, ali jo drugi spravljajo v zvezo, je neopravičeno predba-civanje, govoriti o zlorabi prižnice, ako se iz razlaganja inzagovarjan j a dog-maUčnih resnic in nravnih dolžnosti izvajajo zaključki na naziranje in postopanje v političnih zadevah. Vse zgolj politično, vse osebno, vse, kar ne pristoja svetosti kraja, naj se drugod Se tako opravičeno razpravlja, iz-ostani na prižnici. Glede nastopa duhovščine nasproti političnim strankam, je samo ob sebi umevno, da duhovščina, z vso odločnostjo pobijajoča nasprotne in delujoča za prijateljske stranke* nikdar ne rabi nepoštenih ali ne-plemenitih sredstev, naj loči kar je mogoče stvar od oseb, ter naj kaže v svojem uradnem, pa tudi zasebnem vedenju odkritosrčno naklonjenost do oseb, ter bodi dostop vedno vsem odprt v dušnih zadevah.* Tako prevod v ,P. L.*. Vprašamo: v čem se joči od našega P Gotovo le v tem, da: Ce dva prevajala,isto, ne bo nikdar do piku jednako.l — Drugače pa smo povsem zadovoljni tudi s prevodom v ,Prim. L.*. — Tam čitamo, da so duhovniku stavljene gotovo meje, da duhovniki so dušni pastirji tudi za polit, nasprotnike, zato se morajo vedno obnašati tako, da ne žalijo in da jim morejo vsi zaupati; naj se ne postavljajo na Celo polit, agitacije, naj na agitujejo strastno, brezobzirno, meje dostojnosti ne smejo kršiti, kakor se dandanes mnogokrat godi; vse zgolj politiško, zgolj osebno naj se v cerkvi opušča; duhovnik naj nikdar ne rabi nepoštenih, neplemenitih sredstev itd. Za Boga, ali nismo mi vedno isto na-glašali ? Ali ne gre ves rfaš boj proti... škandalom v cerkvah, proti nesramnim udri-harijara po drugi stranki in osebah v svetem kraju, proti brezobzirni agitaciji nuncev, ki so postavljajo v ospredje, proti nepoštenim sredstvom, katera rabijo ? Razlaganje in zagovarjanje dogtmattenlh resnic in izvajanje zaključkov... je vse kaj drugega nego ono psovanje, zmerjanje, obrekovanje iz ust naših nuncev na svetih mestih E Naj Citateiji naši pazljivo prečitajo ta prevod ,P. L.* pa naj ga primerjajo z vsemi nunci, katere poznajo, — in videli bodo, da so naši razgrajači v duhovskih suknjah strahovito — obsojeni! Vs«Lj to ie jim prepoveduje, kar oni v resnici delajo v obili roff i! Na Nižeavstrijskem niso tako zdivjane razmere kakor pri nas, in vendar so hitele dekanijske konference s takim sklepom na dan! Koliko bolj je tega treba pri nas! — Novi nadškof ima tu krasen zgled: kako ozdraviti hudo rano na teiesu katoliške cerkve, ki utegne poslati silno nevarna, ako ne bo o pravem času zdravila! 1! Kje pa jo treba začeti zdraviti, so dokazale omenjeno dekanijske konference, — t, j. treba zaceli pri — duhovščini!! Ajdovska podrnJnlea goriškega učiteljskega društva bode imela dno 26, t, m. ob S Vi popoldne ssboro vanje pri g. VrČonu v Dobravljah s sledečim vsporedom: 1, Na-čelnikova sporočila. Ž. Kaj in kako naj uci-teljstvo razpravlja pri društvenih zborovanjih. Poročevalce: Franc Šinigoj. 3. Roditeljske konference. Poročevalec: Alojzij UrbanCič. 4. Razni nasveti. — K polnoštevilni udeležbi vabi stanovska samozavest in načelsivo. !¦ Kihemlierpra. - Podpisani odsek za prireditev slavnosti v Rihembergu dne 15. t. ni. se zahvaljuje najiskreneje slavnemu občinstvu za tako ogromno udeležbo in zlasti slavnim društvom za krepko sodelovanje. Živeli! Na zdar! Odseh za prireditev slavnosti. Rihem-berg-Brje dne 17. junija 1902. K ura t Kojec je moral včeraj pred kazenskim sodnikom priznati, da je bil že kaznovan, ker je nekemu otroku ušesa prehudo navil. Vikar Pahor drugače pojasnuje slučaj z zbadanjem otroka. Prosimo poročevalca, da se oglasi. Krivice nočemo delati nikomur, pa tudi zavijanja ne dopustimo! Kletev nezvestobo I. del, snopič 107—109 .Slovanske knjižnice* smo razposlali le onim naročnikom, kateri so plačali naročnino nad snopičem 107. Odslej se bo-demo držali strogo načela: .naročnino treba naprej plaCati*, kar naj blagovolijo uvaževati naročniki z zastanki. .Slovensko bralno In podporno društvo* v Gorici ima jutri ob 2. uri po-poludne svoj letni občni zbor, kakor že bilo svoj čas obljavljeno. Bralno društvo .Jubilej* v Mav-hinjah priredi jutri veselico s plesom v prostorih g. Iv. TerCona. Vspored jako bogat. Po veselici bo ples, Svirala bo domača godba. Petje in godbo bo vodil g. Andr, Urdih. Veselica v Št Audrežu. — Opozarjamo na veselico, katero priredi jutri popo-ludne pevsko in bralno društvo v Št. Andrežu v prostorih g. Nanuta. Zaplenjena razglednica. — Tukajšnja okrožna sodnija je zaplenila razglednico, katera predstavlja trdnjavo na Predelu z naslovom »Gruss von Predil*. Izdal jo je Iv. Leon v Celovcu. Slikati trdnjave je po zakonu 17. dec. 1862. prepovedano. Razgled po svetu, O deželnih, zborih. — Deželnim zborom bo rešiti v prvi vrsti deželni proračun in druge tekoče deželne zadeve^ poicg tega se bodo pa mnogi zastopi pecaR z raznirirft Tečaj XXXIL Prit Uredništvo gališkt* Gosposki ulici SL 7 v Gorici v I. nadstr. vanju veje mogoče govoriti vsaki dan od 8. do «-«*• « i'er od 2- do 5' popoldne; ob nedeljah proti pruske. 9. do 12. dop. UpravnUlvo na Poznanjske"ii ulici «• »• bo pa zopet nadx"~. . ixt «13*..» 1 .. , 4|o le uredništvu, rešeno avtonomijsko _ želnih zastopov s tem'lrnse re6,i Petero no sedanjo legislativno dobbt s° poSi,]'ajo le šila razprava že kolikor tolik volilnega boja, posebno na Nižje-*. ta Zasedanje deželnih zborov v občb"0 VS6 trajati Cez sredo julija. * to- Bosna in Hercegovina v prave, svitu. — .Slov. Narod* je priobčil že drugi Članek o razmerah v Bosni in Hercegovini. Kakšne so te razmere, dokazujejo taki-le slučaji, posneti iz spomenice vseuciliščnikov in okupiranih dežel. Leta 1900. je bilo draž-benitn potom prodano 1416 posestev, I, 190», pa 1800. Zadnje leto je samo privilegirana bosanska banka prodala 17* vseh dražb. Ako se stvari ne izpremenc, preide v 60. letih vsa Bosna in Hercegovina po dražbi v tuje roke. Prizadeti so vsled dražb najbolj raohamedancl G(i%, potem kristjani 33%, in najmanj tujci 1%. Erar konflseira samovoljno privatna posestva., SluCaj: Vojaško poveljništvo v Av-tovcu si je prilastilo v Avtovcu velike pašnike za svoja vežbališCa, ne da bi kmete za to oškodilo, In ker se je ta prostor zdel poveljniku še premajhen, je dal konfiacirati njive še enajsterim kmetom ter ni čakal, da bi vsaj žetev spravili na dom in tudi jim ni niti vinarja plaCal za to. Enajst kmetov je bilo oberačenih, in na njih pritožbo se ni vlada najmanj ozirala. Gospod Kallay tolaži navadno vsako leto delegate, da je sedanja samouprava samo predpriprava za prihodnjo konstitucijo. Ali ta sedanja samoupr&va je ironija za pošteno, pravično samoupravo, kajti domačo prebivalstvo izdaja v plen tujcem in vladnim uradnikom. Izgled: Lota 1901. so volili v Čijnicah župana; en kandidat jo dobil 83, drugi 00, tretji samo 6 glasov, ali vlada si je izbrala — zadnjega. Pravoslavni in molmmedanri so vCasi obsojeni na visoke globe, ne da bi vedeli zakaj. Iz Nevcsinja je bil premeščen siloviti in jako napriljubljeni okrajni glavar Rauch. Lazar Petkovič je v neki družbi omenil: „Hvala Bogu, da so končno premestili tega Raucha!* Zato je bil dva dni zaprt in od-iz Nevesinja v* svoj domaČi kraj Zalom. Ahmelu Sedjinoviču v Mostam je bila zarubljena krava, ki je bila vredna svojih 130 K, a prodana je bila za 30 K — in to samo zato, ker se je njegov dečko manj spoštljivo izrazil o neki vladni kreaturi. — Kmetom v Biogradu je bilo uradno naročeno, naj zidajo na svoje stroške farovž. Ko so se ti zbrali v Nevssinju na okrajnem uradu ter ugovarjali ukazu, češ, da se ubožni ter da farovža nikakor ne morejo graditi na s\jje stroške, je adjunkt Nikoderoič njih govornika okle futal, ostale pa obsodil v globo od 10 do 40 K. Davkarski oficijal Benda je vzel dne % septembra 1901. na sejmu v Gacku jez-darskega konja Agi Saviču Medaniču ter je ž njim odjahal na deželo pobirat desetino. Aga je moral peš domov, in ko po 10 dneh ni dobil nazaj niti konja niti nagrade zanj in se je pritožil, je bil za to še ozmerjan, da je tat in zaboden iz urada. — Zandar-raerijski stražmojster Mrdja je prišel nekoč na večer z žandarjema BaniCem in Truh-karjero v Vukomanrč>Yo hiša na Gacku ter so se vedli jako nespodobno napram ženskam, Ko so temtt domaČi ljudje ugovarjali, so žandarjl potegnili sablje ter jih ranili. Poglavar rodbine, Jole Vukomanovič, se je napotil k okrajnemu uradu s pritožbo, a okrajni uradnik ni sprejel njegove pritožbe. Isti stražmošier je zapeljal dekle Tončko Sojščevo iz Jasenika, Ko so ne kazale posledice, je zapeljivec žugal dekletu, da bo zaprto, ako rodi doma. Dekle je izginilo in se ni veC vrnilo. Tudi pritožba starišev je bila zaman. — Crnogorka Jurjina Beatpvičeva je šla v Gacko s postavnim potnim listom, Žandar Bemer jo je hotel posiliti in ko ni ničesar opravil, je poklical svoje tovariše, jo dal zvezati ter odpeljati v Gacko, Ceš, da je. vohunkn. Crnogorko so potem po odgonu jztirali čez mejo. \ Žendarm Jožo.IviC je hotel, posiliti ženo Blagoja DjuričiCa iz Bodežišla. Ko je med iem prišel, njen mož, ga je žandarm zvezal. toliko bolj zavedni mi, kolikor bolj krivičen in kolikor bolj ošaben je taji sosed. — Bratstvo in edinost med nami: res, de smo si le po smrt« vsi enaki, da nam pa že v zibčli pričenja razlika zmožnosti, moči in — sreče — ali vsi brez razlike stanu imamo enake pravice do napredka. Ne na vrvi za tem ali onim stanom, složno drug z drugim, močnejši s Šibkejšim naprej de skupnega cilja — do razvoja in blago-bita našega naroda l Ponosa in narodne zavednosti, čilosti in gibčnosti, odkritosrčnosti in vstrajnosti želimo Vam, poštenim, veselim Vipavcem, slovenski Sokoli. Drugo znamenje — slovenska naša pesem. Naj Vam o tem znamenju tudi go-~vorim? Ne* saj jo zapojo slovenski pevci.— Na čude L Vas pa hočem opozoriti, rojaki, kako namreč edini ta pesem slovenska pod narodno trobojnico! Ni liberalna, ojaki, Se manj klerikalna, in vendar draži staro in mlado, moško in žensko. — Glejte, te čete narodnih pevcev pred Vami — od različnih krajev — pod razlilnimi voditelji — in čudo vseh slovenskih Čudežev! — med vsemi mh\ med vsemi sloga — brez osebne zavisti in osebnih spletkarij, pred očmi le skupni cilj —- proslava slovenske pesmi, tega zaklada, kateri si je v bogati meri ohranil borni in mali narod slovenski! - - Rojaki, ako smo tukaj narodni in edini, potem je teško razumeti še težje verjeti v nesebičnost truda, iz nas drugje napraviti katoliške in nekatoliške razcepljence!! 1 ima'tvo pa še eno znamenje, pod katerim smo se zbrali: znamenje slovenskih bralnih društev. To znamenje je znamenje duševne nrosvete duševnega in ž ujim gospodarskega napredka. — Prihodnja leta prineso v našo deželo — revolucijo mišljenja našega naroda in revolucijo gospodarskega prometa in življenja. Na ta ogromni preobrat se mora naš narod pravočasno pripraviti, da ne bode kakor že tolikokrat podoben tistim lenim svetopisemskim devicam, ki so pozabile z oljem napolniti svoje svetilke in zamudile gospoda. In to olje, a katerim se moramo preskrbeti, je olje omike, olje znanja in spoznanja, olje razsodnosti. — Dobiva se iz knjig, — ne iz molitvenih, ki naj bodo tolažilo in krepilo v pobožnih urah, temveč iz knjig gospodarstva in skušenj iz tistih blagoslovljenih in tudi tistih prokletih listov našega posvetnega življenja. — In najboljše olje 13 prosvete in razsodnosti naj bi se oddajalo v »konsumu« — 3lov. bralnih društev! — Podučuje se naj v njih! Ne enostransko, ne zaslepljeno, temveč vsestransko, da se bedo culi zvonevi od vseh stranij kakor ob mirnem nedeljskem dnevu! In naš narod naj se uči soditi; naj ne ostane ob tem preobratu nerazsodna ovčica na vrvici, tako zvano »dobro naše ljudstvo* — temveč vedno v širjih in Širjih vrstah naj dviga glave po koncu, učiti se mora in misliti, potem bode moglo tudi spoznati in razsoditi. Ako nočete torej, rojaki Vipavski, češenj zobati z Italijani in Nemci — kar je znano nevarna reč, — ako nočete pridelke svoje doline spraviti v večji in boljši množini v svet in v denar — potem odložite pravo- (Nadaljuje Ahsver.) Druge smrti pač nisi zaslužil Bea Akiba, lažnjivi Kijukec drugega stoletja! Sicer so te na meh odrli, toda ne brez tehtnih vzrokov, kajti večje kvantitete laži pač nisi mogel na-gromaditi v malih, Štirih besedicah, v sve-tovaoznanem svojem izreku: »Vse je že bilo!« Kdo je pač slišal, da bi končal konj s samomorom svoje življenje ? Vsi časopisi so prinašali ta goli fakl, toda vsak si je drugače tolmačil vzroke tega samomora. .Gorica* je celo poročala, da ga je dovedta nesrečna ljubezen do mlade kure k temu osodepol-nemu koraku. Resnico sem pa le jaz dognal, ker sem bil kcj na licu mesta, preiskal njegovo krmo in evo Vam vzrok: v senu je bilo tudi nekaj posnšenega »Cvetja iz vrta sv. Frančiška«. Kaj se je godilo v duši iznena-denega konja, ne vem, ker se malo bavim z dnšeslcvjein domačih živatij. Mogoče mu je ta strupena hrana otemnila razum in zdravo . pamet tako, da ni spoznal posledic svojega nameravanega koraka, mogoče je pa slutil, da ni več leka zanj, in primernejša se mu je časno v stran tiste stare čevlje in obrabljena kopita — tudi ko bi bili škornji na kveder vmes. — Napredujmo! Pripravimo se pravočasno na gospodarsko tekmovanje z mogočnimi sosedi, da ne bodemo pešali in zaostajali za njimi, kakor bode zaostajalo slabotno kljuse za novim železniškim vlakom! Na delo torej, bralna društva vipavska, na delo rojaki vipavski! Učite Vi izkušeni in učite se od iskušenih s skupnim narodnim in gospodarskim ciljem pred očmi! In kedar bode Vas, bratje od sinje Adrije, ki ste nam najbolj pri srcu, čez nekaj let vozila nova železnica čez Kras v gospodarsko prerojeno Vipavsko dolino, takrat upamo, da najdemo ob svi-danju tukaj ista gorka in iskrena slovenska srca kakor danes — zajedno pa srečen in zadovoljen del našega slovenskega naroda. Tej lepši bodočnosti, rojaki vipavski, naš sokolski: Na zdar! DOPISI. Is Kojskega. — Da ne bojo ljudje res mislili, da je vse tako, kakor je pisano v dopisu iz Brd v .Gorici« št. 48. od 17. t. m., si štejem jaz podpisani v dolžnost nekoliko pojasniti zadnjo točko dopisa: Na večer tistega dne, ko je bil ples v Snežatnem, sta se srečala Anton Marinič iz Kaleh in Anton Modre iz Figovice; zadnji, ki je bil tako natrknjen, da so ga komaj noge držale, je prašal prvega, zakaj ni Sel gost v Snežatno, na kar mu je Marinič odgovoril, da kaj njemu mar za godbo. Modre mu je nato nekaj razžaljivega odgovoril, in tako sta se nekoliko časa pričkala o domačih stvareh; beseda je dala besedo, tako da nazadnje je Marinič z nogo brcnil Modrca, namreč kakor se glasi obtožba, ker tega jaz ravno nisem videl, ali da je Modre na tta padel ter da so ga morali drogi proti domu spremiti, ni nobeno čudo, ker, kakor sem že rekel, bil je prav pošteno natrknjen, sicer ne bi bil mogel pasti. Torej to ni bil noben cestni napad, kakor dopisnik piše. Jaz sem bil pričujoč, in jaz edini poznam najbolj ta dogodek, ker tam okoli ni bilo tisti čas nobenega drugega in jaz sem bil edina priča; vse, kar je drugače povedano, je sama laž in hinavstvo. Bodi še omenjeno, da jaz ne zagovarjam ne jednega ne drugega teh dveh mož. Toliko pa lahko zagotovim, da Tone Marinič iz Kaleh ne bi bil imel teh sitnosti,) in stroškov, ter ne bi bil po časnikih krivo obrekovan, ako ne bi bil tistega dne Butc pijan. Toliko v pojasnilo. Anton Marinič, po domače »Riko*. Domače in razne novice. Crospodje pevci H. oddelka pevskega m glasbenega društva se opozarjajo, da bodo pevske vaje odslej redno vsak ponedeljek, četrtek in petek ob 8 7* uri zvečer v društvenih prostorih. Imenovanje. — Na loterijskem uradu v Trstu je imenovan oficijal Vinko Jaut kontrolorjem in oficijal Josip Bizjak arhivarjem. Iz Prage v Trst pride oficijal Viktor Schmied kot višji oficijal. dnevni red današnje seje deželnega zbora ob 5. pop. —Deželni odbor predlaga zdela nagla in hitra smrt, nego dolgotrajna, mučna, neozdravljiva bolezen. Nevevjetnostij pa še ni konca. Najrazličnejši glasovi begajo liberalne vrste, glasovi o imenitnem napredovanju klerikalne organizacije. Nabavili so si namreč iz dobička .Centralne posojilnice* nov pljuvalnik, kamor bodo pljuvali »centrifugaši* same jeze, ko bodo prebirali »Sočine« »napade« na ta denarni zavod, vkupili so si no? kotel za kuhinjsko šolo, v katerem bodo kuhali nove naklepe proti liberalni stranki, dobili so za par grošev od mežnarja iz Tribuše mošnjo z zvončkom, ker je »centralna« Werthhei-merca za Centrifugo prevelika, in na Starem trgu pri nekem starinarju so vkupili za ogromno svatico laterno, da se jim ne bo moglo več očitati »teme«. Preč. g. Andrej Pavlica je pa izjavil v zadnji seji, da izpre-meni svoje ime v »Brabroslava«, ker noče več imeti istega imena kakor Andrej Ga-bršček. S tem je rešit čast svoje stranke, in pozni rodovi se ga bodo spominjali zjutraj, opoldne in zvečer, pred jedjo in po jedi. Svoje dni sem trdil smelo trditev o kitajskih razmerah v klerikalnem taboru; zadnja »Gorica« pa je že prinesla v torek cel podlistek o »državi nebeškega solnca*, da se spise o izvolitvi poslancev: 1. grofa Pani-gaja (poročevalec Venuti); 2. dr. Dragotina Treo (poročevalec Berbuč); 3. Alojzija Faidutti (poročevalec Marani); 4. Janeza Lapanja (poročevalec Klančič); 5. Mizarska zadruga v Gorici prosi podporo in predujem iz deželnih sredstev (Marani}; S. o troških za nastanitev orotaiStva (Marani); 7. načrt zakona o raz-redbi ceste, ki se ima zgraditi v Lijaški dolini od skladovne ceste Šnnpeter-Dornberg do državne ceste pri Ozeljanu (Berbuč); 8. o prispevku SI 60 K za obrambena dela proti Soškim vodam in proti rušenju zemljišč v Št, Mavru; načrt zakona o pogozditvi Krasa v politič. okraju Tolminskem in v nekaterih občinah Kanalskega sodnega okraja; 10. pre-memba prvega odstavka § 14. dež. zak. glede plemenitvegoveje živine; 11. prispevek za zgradbo Bohinjske železnice; IS, potrditev nakazila miloščine Pompeju Gortani; 13. Potrditev nakazila miloščine Mihi Goriup; izvolitev jednega člana v peticijski odsek; pravila zavarovalnega zavoda. Zanimiva poroka. — Iz Bolca nam pišejo 19. t. m.: »Danes popoldne je bila poroka neveste Katarine Popotnik, rojene 5. marca 1822, poročene Kutin, vdove Ko m a c, poročene Popotnik, potem vdove in zdaj novoporočene Trebše, torej četrtikrj mršano klop, da ie ne bo mogoča čisto slo\?nska, za polovico krajša obravnava. Naprosili so v ta namen uradnega zagovornika, in sicer ne kakega Slovenca, marveč Laha in zida dr. Rajmonda Lu z za tta, Da jim odvetniška zbornica ugodi, se umeje samo po sebi! — Tako delajo tisti, ki hočejo izdajati še poseben list za pobijanje ži« dovsko-napredne zveze na Slovenskem! K poročilu o slavnostl v IUhem-berga pridodajemo še to, da so Tržačane tudi jako lepo sprejeli. Nagovoril jih je g. učitelj Urbančič. Goriških društev ni sprejel predsednik, ki je bil g. Maks Ličen, marveč g. Pečenko z Brjij. Druga društva je sprejel g. učitelj Mož in a. Pohvalno moramo omeniti tudi prvaško godbo, kateri se je poznalo, da se je učila0 ter je vrlo vršila svojo naloge. Kon'no omenjamo še, da je bil zastopan na slavnosli tudi »Triglav« iz Goč. (Dalje v prilog!) zelo koristna za človeka, in tla mora kmet žveplali dvakrat, trikrat svojo vinsko trto, ako hoče imeti sploh kaj kapljice. Pred kratkim sem potoval po hribih, kjer sem izvedel dvej-.* laičnih degodbic. V mali zagorski vasici se izprehaja domači nune po trgu, zapazi starega kmetica, kako hlastno prebira »Primorca«, razsrdi se nad takim grehom, pristopi k njemu in pravi: »Star &i dovolj, lahko bi te že srečala pamet. Ali ne veš, da prideš v pekel, kjer bo tulenje in škripanje z zobmi, ako prebiraš »Primorca* in »Sočo« ? »Gospod, jaz pa vem*, se odreže kmetic »da ne pridem v pekel, me ne sprejmejo, ker ne morem tuliti in škripati z zobmi; ravno včeraj mi je padel zadnji zob iz ust.« V sosednji vasi pa pride posestnik k velikonočni spovedi ter se med drugim tudi spove, da rad »tarokira*. Spovednik, strasten tarokist, ga koj vpraša: »Kolikokrat pa napraviš »pagat uUimo*, katere karte založiš, ali imaš dostikrat »Skartindelne«, itd. In drugi dan sta že skupaj tarokirala v farovžu »na diferenco*, nune js zgubaval, ker je gola resnica, da srečni ljubimec ima smoirv v i%n. Tako sem slišal v gorah, za resnico ne jam-Sim, pač pa pričakujem par »ni-res-ov* od onega, ki se aagbfie čuti zadetega. Priloga »Soče" št. 71. z dne 21. junija 1902. Noto justicha palača. — V Četrtek smo si ogledali novo iusticao palaCo v ulici Dogana. Koj ko se vstopi, se pozna, da stojimo v moderni zgradbi, in prisleca navdaja že naprej prepričanje, da zgradba odgovarja svojemu namenu. V pritličju se nahajajo uradi okrajne sodni je, razne sobe za sodnike, odvetnike, dalje zemljeknjižni urad za okolico, eksekucijski oddelek itd. V prvem nadstropju so uradi okrožne sodnije za civilne reči, zemljiška knjiga za mesto, predsedništvo, jako elegantne sobe, dvorane za plenarne seje, za obravnave, prizivni senat itd., vse razdeljeno po oddelki V drugem,nadstropju; imamo kazenski oddelek, državno pravdništvo, dvorane za male obravnave, sobe za odvetnike, svetnike, pisarne, urade_¦ preiskovalnih sodnikov ifd, % raznimi oddelki. Razvrstitev po oddelkih kaže tabela ob vhodu v vsako nadstropje po Številkah. Posamezni uradi so zvezani mod seboj po vratih, ki peljejo iz sobe v sobo po edem traktu. Ako so trata povsodi odprta, se vidi od jednega konca trakta do drugega skozi pisarne, kar daje jako lep pogled, priča pa tudi o praktični uporabi prostorov. Sodniki im»|o troje sobe, za njimi pa sledi takoj pisarna. Pred sobami so napravljene primerne ftakalniee. Vse je opremljeno toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Mobilijo so it hrastovega lesa, mize sodnikov prevlečene običajno zeleno; vsa oprava kaže, da je narejena trdno. Preskrbela je mobilije trvdka Bamberger z Dunaja. Okna v sobah so velika, tako da dajajo zadostno luči. V oknih so rolete, ki omogočajo zmanjšate? luči, kakor je tudi za ventilacijo prav praktično preskrbljeno. Nad mizami kakor tudi na stropih sob v sredi so napravljene luči (plin.) Preskrbljeno je tudi za odlaganje prtljage, dežnikov Ud. po novih sistemih. Za gorkoto so napravljene toplotne cevi, ki jemljejo malo prostora. Peči, iz katerih gre toplota, se nahajajo v podzemskih prostorih, in sicer so 4, V podzemskih prostorih se nahajajo med drugim tudi shrambe za razne arhive in drugo, — Po hodnikih so porabljeni vsi prostori, ker napravljene so posa-mezn- pisarne tudi ob strani, pred katerimi tudi stojijo pulti, ¦— Krasna je dvorana za obravnave okrožne sodnije. Velika je in jako visoka, prostorna. Ako vstopimo pri glavnem vhodu, vidimo naravnost prostor za sodnike z veliko mizo, na levi je 12 prostorov (3 klopi na višek) za porotnike, njim nasproti prostor za odvetnike, ob' mizi sodnikov za državnega pravdnika, prostor za časnikarje od odvetnikov doli; ob klopeh porotnikov je .zatožna klop0. Obtoženec stopi, poklican, od kiof>i na višji proti sodnemu dvoru. Za občinstvu so napravljene klopi v zadostnem Številu, vrhu dvorane pa je odmerjen prostor za posebno galerijo. — Ogledali smo si tudi zapore. Vse kaj drugega nego pri sv. Antonu. Luči in sraka bodo imeli dovolj, in vrhu tega jetniki ne bodo tičali v zemlji. Ce-iice so napravljene za Stir. *kupaj in posamezno. So jako snažne, postelje so čedne. Te postelje se če* dan pritrdijo na zid, tako, da ne bodo mogli jetniki po dnevi le-ž iti. Za snago je poskrbljeno tudi po modernih sistemih ter je napeljana voda v umivalnike. V zaporih je miza s 4 stolovi, oziroma jndnim. Paznik vidi v celico skozi Sipo; prt večjih celicah sta dve takt sipi, jedna v Da je .ljudski glas božji glas" pravi star pregovor [Volkov bi v tem slučaju izustil mislico-iskrico: .Bog govori skozi ljudi.*] O istinitosti tega izreka sem se prepričal pred tremi tedni, ko je namreč pbvabil preč. g. Grča, deželni poslanec, kakih pntnajst preč. g. nuncev iz cele okolice v svoj farovž na tajno posvetovanje. Ljudstvo je pa reklo, da so se zbrali radi imenovanja novega knezo-nadskofa goriškega, da hočejo „storit proti* in prositi cesarja, naj razveljavi imenovanje Jordanovo in nuj imenuje Uahniča za to velevažno mesto v klerikavnem Primorju. Kaj pa z novim listom v Gorici ? Izda-jdi ga bodo fcler;kavc! in pob;jali židovsko-napredno gibanje po Slovenskem. Tako se glasi parola. Se pač vidi, da imamo tovarno papirja v bližini. F-na^r* kakor s kuhinjsko šolo bo tudi s tem listom. Vse je bilo pripravljeno, samo gostje so manjkali, vse je baje pripravljeno, samo utročnikov ne bo. No, getov sem, da vsaj uisercti in anonce ne bodo zlagani. Sicer pa sem dobrosrčen in usmiljen človek* zato klicem novemu listu iz vsega sfea; .Vjvat, «escat, flareatl*, bpm imel vsaj jaz mnogo gradiva za. časnikarske podlistke v tej deželi, kjer rastejo neverjetnosti* kako/ fobflj, po dežju. Do vidov*,! zidu, druga v vratih, pri samotnih celicah samo v vratih; Ako jetniki kaj hočejo, so j napravljena znamenja. Od znotraj udari ob napravo, vsled tega udarca se zvunaj spusti naravnost rudeče okroglo znamenje, katero je vidno v hodniku, in paznik ve, kje ga želijo. Za jetnike so napravljene tudi lepe delavnice, in ker hočejo skrbeti, kakor se vidi, aa Wg«finoviipljJkAki^v.stanb^rostorih, so napravili tudi lepo kopelj z gorko ali mrzlo vodo. Prostora v zaporih je za 170 jetnikov. — Kuhinja je prirejena okusno. Napravili so tudi kapelo, ki je.svetla in prostorna... Dvorišče je obširno; v sredi je naprava za napeljevanje vode po poslopju. Novo poslopje kaže, da so se potrudili narediti justično palačo po novih sistemiht primerno sedanjemu času. Samo kraj, kjer stoji, po splošni sodbi ni srečno odbran, ker je preveč od rok za večji del prebivalstva, ki bo itnelo opravila na sodnijah. Dobro po drugi strani pa je to, da je vse skupaj? okrajna sodnija, okrožna, zemljiška knjiga, in vrhu tega Se davkarija. — Na vsakega, kdor si ogleda poslopje, napravi utis velike praktičnosti ; kako ta utis opraviči praksa, to pa bomo mogli tudi v kratkem soditi; stranke in uradniki že povedo svoje merodajno mnenje, — Z današnjim dnem neha vsako poslovanje v prostorih okretne sodnije. —» V ponedeljek prične redno uradovanje že v novi palači. Končno moramo zahvaliti preblago-rodnega gospoda višjega sodnega svetnika Milovčiča, ki je bil tako prijazen, da je raz-kazaval prostore nove palače, razlagal In dajal pojasnita. Porotno obravnave, — Pred porotnike pride tudi 30-letni Ivan Pičulin, iz Idrije, obtožen goljufije,* predsedoval bo svetnik Schmarda. Obravnava je določena na dan 1. julija. Grof Mm pojde? — Lsški listi prinašajo zopet vest, iz Gradca, da se grof GoCis v kratkem umakne. — Nekateri sodijo celo, da dobi ministerski porlfelj. Takih vostij je bilo v zadnjih letih Žo dosti, ali GcOss je §e vedno namestnik v Trstu in bržčas tudi še ostane. .Information* meni, da je pokazal Gof-ss dosti dobre volje, ali malo vspehov. Premembe so potrebne na več namestnišlvih, no le v Trstu. Duhovščin« In politika. — .Triit). List* je trdil, da je »Soča* napačno prevedla sklep dekanijskih konferenc na Nižjeavstrij-skem, in je sam prinesel nov prevod. — Ali čujmo tudi ta njegov prevod: .Vendar so duhovniku pri uporabi političnih pravic stavljene gotove meje, ne samo v splošnem nravnem zakonu, marveč tudi vsled ozirovt ki izvirajo iz njegovega stanu in poklica. V tem pogledu ne sme nikdar pozabiti, da je pred vsem dušni pastir, in sicer za vse duhovnjanc, tudi za politične nasprotnike. Tudi tem naj se omogoči, da morejo svojemu dušnemu pantirju v verskih zadevah zaupali, in tudi morejo vkljub svojemu političnemu nasprotslvu, ako dušni pastir svoje politično prepričanje uveljavlja na način, ki osebno ne žaii. Zato se duhovnik v obče (.Soča* pfte: Duhovnik se ne sme) ne postavljaj v ospredje politične agitacije in ne agituj na tako strasten, brezobziren in meje dostojnosti kršeč siačin, kakor se dandanes mnogokrat godi. V kolikor se politika stika z verskimi resnicami in nravnimi zakoni, ali jo drugi spravljajo v zvezo, je neopravičeno predba-civanje, govoriti o zlorabi prižnice, a k o s e iz razlagan j ain zagovarjanja d o g-matičnih resnic in nravnih dolžnosti izvajajo zaključki na naziranje in postopanje v političnih zadevah. Vse zgolj politično, vse osebno, vse, kar ne pristoja svetosti kraja, naj se drugod Se tako opravičeno razpravlja, ir-ostaai na prižnšci. Glede nastepa duhovščine naspreti političnim strankam, je samo ob sebi umevno, da duhovščina, z vso odločnostjo pobijajoča, nasprotne in delujoča za prijateljske stranke, nikdar ne rabi nepoštenih ali ne-plemenitih sredstev, naj loči kar je mogoče stvar od oseb, ter naj kaže v svojem uradnem, pa ludi zasebnem vedenju odkritosrčno naklonjenost do oseb, ter bodi dostop vedno Vsem odprt v dušnih za-v devah," Tako prevod v ,P. L.\ Vprašamo: v, čem se toči od našega? Gotovo le v tem, da: če dva prevajata,isto, ne bo nikdar do piko jednako.I ~ Drugače pa smo povsem zadovoljni tudi s prevodom v .Prim. L.\ — Tam čitamo, da so duhovniku stavljene gotovo meje, da duhovniki so dušni pastirji tudi za polit, nasprotnike, zato se morajo vedno obnašati tako, da ne žalijo in da jim morejo vsi zaupati; naj se ne postavljajo na čelo polit, agitacije, naj ne agitujajo- strastno, brezobzirno, meje dostojnosti ne smejo kršiti, kakor se dandanes mnogokrat godi; vse zgolj poiitiško, zgolj osebno naj se v cerkvi opušča; duhovnik naj nikdar ne rabi nepoštenih, neplemenitih sredstev itd. Za Boga, ali nismo mi vedno isto na-glašali? Ali ne gre ves naš boj proti... škandalom v cerkvah, proti nesramnim udri-harijam po drugi stranki in osebah v svetem kraju, proti brezobzirni agitaciji nuncev, ki se postavljajo v ospredje, proti nepoštenim sredstvom, katera rabijo? Razlaganje in zagovarjanje dogmati&iih resnic in izvajanje zaključkov.., je vse kaj drugega nego ono psovanje, zmerjanje, obrekovanje iz ust naših nuncev na svetih mestih! Naj citatelji naši pazljivo prečitajo ta prevod ,P. L." pa naj ga primerjajo z vsemi nunci, katere poznajo, — in videli bodo, da so naši razgrajači v duhovskih suknjah strahovito - obsojeni! Vse to se jim prepoveduje, kar oni v resnici delajo v obili meri! Na Nižeavstrijskem niso tako zdivjane razmere kakor pri nas, in vendar so hitele dekanijske konference s takim sklepom na dan! Koliko bolj je tega treba pri nas l — Novi nadškof ima tu krasen zgled: kako ozdraviti hudo rano na telesu katoliške cerkve, ki utegne postati silno nevarna, ako ne bo o pravem času zdravila! I! Kje pa je treba začeti zdraviti, so dokazale omenjene dekanijske konference, — t. j. treba začeti pri — duhovščini!! Ajdovska podružnica goriškega učiteljskega društva bode imela dne 20, t. m, ob %% popoldne zborovanje pri g, Vrčonu v Dobravljah s sledečim vsporedom: 1. Načelnikov« sporočila. t, Kaj in kako naj uči-teljstvo razpravlja pri društvenih zborovanjih. Poročevalec: Franc Šihigoj. 3. Roditeljske konference. Poročevalt-: Alojzij Urbančič. 4. Razni nasveti. — K polnoštevilni udeležbi vabi stanovska samozavest in načelstvo« !¦ Blheniuerga. — Podj ni odsek za prireditev slavnosti v Rihenu „«rgu dne 15. t. m. se zahvaljuje najiskreneje slavnemu občinstvu za tako ogromno udeležbo in zlasti slavnim društvom za krepko sodelovanje. Živeli! Na zdar! Odseh za prireditev slavnosti. Rihem-berg-Brje dne 17. junija 1902. K ura t Boječ je moral včeraj pred kazenskim sodnikom priznati, da je bil že kaznovan, ker je nekemu otroku ušesa prehudo navil. Vikar Pahor drugače pojasnuje slučaj z zb^anjem otroka. Prosimo poročevalca, da se oglasi. Krivice nočemo delati nikomur, pa tudi zavijanja ne dopustimo! Kletev nezvestobo I. del, snopič 107—109 .Slovanske knjižnice* smo razposlali le onim naročnikom, kateri so plačali naročnino nad snopičem 107. Odslej se bo-demo držali strogo načela: .naročnino treba naprej plačati", kar naj blagovolijo uvaževati naročniki z zastanki. .Slovensko bralno in podporno društvo* v Gorici ima jutri ob 2. uri po-poludne svoj letni občni zbor, kakor že bilo svoj čas obljavljeno. Bralno društvo .Jubilej* v Mav-hinjah priredi jutri veselico s plesom v prostorih g. Iv. Terčona. Vsporcd jako bogat. Po veselici bo ples. Svirala bo domača godba. Petje in godbo l>o vodil g. Andr. Urdih. Veselica t Št Andrežn. — Opozarjamo na veselico, katero priredi jutri popo-ludne pevsko in bralno društvo v Št. An-drežu v prostorih g. Nanuta. Zaplenjena razglednica. —Tukajšnja okrožna sodnija je zaplenila razglednico, katera predstavlja trdnjavo na Predelu z naslovom „Gruss von Predtl*. Izdal jo je Iv. Leon v Celovcu. Slikati trdnjave je po zakonu 17. dec. 1862. prepovedano. Razgled po svetu. O deželnih zborih.'— Deželnim zborom bo rešili v prvi vrsti deželni proračun in druge tekoče deželne zadeve^ poleg tega se bodo pa mnogi zastopi ,pečiifc z ražnfthfc. politiškimi vprašanji. Sodi se pred vsem, da se bodo. v češkem deželnem zboru delale priprave za rešitav jezikovnega vprašanja, v gališkem. deželnem zboru v kljub nasprotovanju večine ne bodo zadušili glasov odpora proti pruskemu nasilju napram rodnim bratom na Poznanjskem, v tirolskem deželnem zboru bo pa zopet na dnevnem redu še Vedno nerešeno avtonomijsko vprašanje. ,— Del deželnih zastopov s tem zasedanjem zaključi sedanjo legislativno dobo in se bo torej vn šila razprava že kolikor toliko v znamenju, volilnega boja, posebno na Nižje-Avstrijskem. Zasedanje deželnih, zborov v obče utegne trajati čez sredo julija. Bosna in Hercegovina y pravem svitu. — .Slov. Narod« je priobčil že drugi članek o razmerah v Bosni in Hercegovini. Kakšne so te razmere, dokazujejo taki-lo slučaji, posneti iz spomenice vseučiliščnikov in okupiranih dežel. Leta 1900. je bilo draž-beniro potom prodano 1416 posestev, 1,1901, pa 1800. Zadnje leto je samo privilegirana bosanska banka prodala 17 % vseh dražb. Ako se stvari ne izpremene, preide v 50. letih vsa Bosna in Hercegovina po dražbi v tuje roke. Prizadeti so vsled dražb najbolj mohamedand 66*, potem kristjani 33%, in najmanj tujci I*. Erar konflseira samovoljno privatna posestva.. Slučaj: Vojaško poveljnillvo v Av-tovcu si je prilastilo v Avtovcu velike pašnike za svoja vežbali&ča, ne da bi kmete za to oškodilo. In ker se je ta prostor zdel poveljniku še premajhen, je dal konflteiratl njive še enajsterim kmetom ter ni čakal, da bi vsaj žetev spravili na dom in tudi jim ni niti vinarja plačal za to. Enajst kmetov jo bilo oberačenih, in na njih pritožbo se ni vlada najmanj ozirala. Gospod Kallajr tolaži navadno vsako leto delegate, da je sedanja samouprava samo predpriprava za prihodnjo konjtitucijo. Ali ta sedanja samouprava je ironija za pošteno, pravično samoupravo, kajti domačo prebivalstvo izdaja v plen tujcem in vladnim uradnikom. Izgled: Leta 1901. so volili v Gijnicah župana; en kandidat jo dobil 83, drugi 60, tretji samo 6 glasov, ali vlada si je izbrala — zadnjega. Pravoslavni in mohamedanci so včasi obsojeni na visoke globe, no da bi vedeli zakaj. Iz Nevesinja je bil premeščen, siloviti in jako napriljubljeni okrajni glavar Raucli. Lazar Petkovid je v neki družbi omenil: .Hvala Bogu, da so končno premestili tega Raucha!* Zato je bil dva dni zaprt in od-iz Nevesinja v, svoj domači kraj Zalom. Ahmelu Sedjinoviču v Mostaru je bila zarubljena krava, ki je bila vredna svojih 130 K, a prodana je bila za 30 K — in to samo zato, ker se je njegov dečko manj spoštljivo izrazil o neki vladni kreaturi. — Kmetom v Biogradu je bilo uradno naročeno, naj zidajo na svoje stroške farovž. Ko so se ti zbrali v Nevesinju na okrajnem uradu ter ugovarjali ukazu, češ, da so ubožni ter da farovža nikakor ne morejo graditi na svoje stroške, je adjunkt Nikodemič njih govornika ofclcfutal, ostale pa obsodil v globo od 10 do 40 K. Davkarski oficijal Benda je vzel dne S. septembra 1901. na sejmu v Gacku jez-darskega konja Agi Saviču Medaniču ter je ž njim odjahal na deželo pobirat desetino. Aga je moral peš domov., in ko po 10 dneh ni dobil nazaj nili konja niti nagrade zanj in se je pritožil, je bil za to še ozmerjan, da je tat in zapoden iz urada. — Žandar-merijski stražmojster Mrdja je prišel nekoč na večer z žandarjema Baničem in Trun-karjem v Vukomančno hišo na Gacku ter so se vedli jako nespodobno napram ženskam, Ko so temu domači ljudje ugovarjali, so žandarji potegnili sablje ter jih ranili. Poglavar rodbine, Jole Vukomanovič, se je napotil k okrajnamu uradu s pritožbo, a okrajni uradnik ni sprejel njegove pritožbe. Isti stražmošter je zapeljal dekle Tončko Šojičevo iz Jasenika. Ko so se kazale posledice, je zapeljivec žugal dekletu, da bo zaprto, ako rodi doma. Dekle je izginilo in se ni več vrnilo. Tudi pritožba starišev je bila zaman. — Crnogorka Jurjina Beatovičeva je šla v Gacko s postavnim potnim listom. Žandar Bemer jo je hotel posiliti in ko ni ničesar opravil, jo poklical svoje tovariše, jo, dal z vezati ter odpeljati v Gacko, češ, da je vobunka. Crncgorko so potem po odgonu iztirali čez mejo. , Žendarm Jožo Ivi« je hote! posiliti ženo B^goja Djuričiča iz Bodežišta. Ko je med jtenv prišel snjen mož, ga je žandarm zvezal, privezal k repu svojega konja ter vlekel k okrajnemu sodiSCu v Gicku. Od ondot so ga sicer izpuhi v malo dneh, a njegove pritožbe zoper žandarma niso sprejeli. Trifto Divjan is Krarareva v gaškera okraju je srečal potoma žandannerijsko stražo, katero je pozdravil, kakor je ondi navada. Žandara Karon ga je pobil na tla, ga z nogo suval, ker baje ni pozdravil dovolj ponižno. Uro pozneje je srečal Divljan drugo stražo in ni pozdravil. Zdaj pa je bil zopet tepen, ker ni pozdravil cesarskih ljudij. In vzlie takim pritožbam, vziic spome-uici bosensko-hercegovskih mohamedancev pa se ntttCe ni genil v delegaciji, razun Čekov^ za obramdo mandranih pravic zatiranega naroda. ______Kakor Mohamedanci, tako tudi pravoslavni branijo pred vsem svojo idealno posest — svojo vero, za narodnost se Mo-hamedanee preveč ne zmeni. In ker je v tem ozira Mohamedanec enako kakor pravoslavni Srb stiskan od vlade, združila sta se oba zoper vlado za obrambo svojih pravic in s tem se nekako obuja v Mohamedanieih narodno čuvstvo, ki se čutijo sorodnimi s sotrpinom pravoslavnim Srbom. Samomor t Borita. — V Borstu pri Trstu se je vstrelil v svojem stanovanju 19-letni Ivan Gašperakj. Krogla je podrla mladeniču lobanjo. Poklicali so hitro zdravnika, ali vsaka pomoč je bila zaman. Pravijo, da vzrok samomoru je nesrečna ljubezen. ? podgrajski obilni je padala 17. t. m. kakor oreh debela toča, in sicer v vaseh . Erjavce, Gaberk, Huje in Pregarje. Toča je* naredila premnogo škode. Videti je bilo, kakor da je padel sneg. DnhovšČlna ia blclkelj. — Konferenca škofov v Bologni je sklenila soglasno, da prepove vsem duhovnikom svojega področja rabo biciklja. Albert, kralj saksou&kl, je umrl v četrtek. Rojen je bil 1, 1828. Kralj je postal 1. 1873. Udeležil se je raznih nemških vojn, kakor 1. 1866. in 1870—1871. Srečna Španija! — Na Španskem je konviktov 3115; v njih 59.933 ljudij. .Bratov* je 10.745, spravljenih v 529 konviktih. Nun je 49.188 v 2586 konviktih. Poleg tega je pa ie 354 drugih samostanov. To je število! Ni čuda, da se Španci vpirajo proti takim »someščanom* t Ako bi bil v vsakem samostanu po f brat, oziroma 1 nuna, bi jih bilo že veliko preveč! V Franciji razpravljajo v senatu o uvedenju dveletne vojaške službe. Čnjejo se najrazličniši glasovi za tako uvedenje in proti njemu. NovejSe vesti. — Češki minister-rojak Rezek ostane. Cesar ni sprejel njegove demi-sije. — Iz Londona brzojavljajo, da je Kru» ger pripoznal pogoje miru. — Zasedanje gosposke zbornice se je včeraj odgodilo. — Shod žarnalistov na Dunaju je protestoval proti omejitvi kolportaže, bcjkotnemu paragrafa in proti odkazovanju tožbe okrajnim sodnijam brez apela. '— Zasedanje ogerske zbornice je odgodeno do oktobra. Poslanica.*) Gospodu Francu Guzelju, vikarju v Logjeh. Dne 18. t. m. ste imeli krasno poroko, kakoršne se ne najde zlepa. Da o njej ne pozabite in da tudi drugi kaj zvedo o tem, naj pride cela stvar v javnost. Ženin spada še pod vojaščino. Od c. kr. okrajne sodnije v Kobaridu je bil imenovan polnoletnim in je na podlagi tega dekreta delal prošnjo na vojaško oblast za dovoljenje ženitve.. Pretečeni teden ste poslali k ženinu naznanilo, da dovoljenje za ženitev je prišlo. Dne 11. t m. sta šla ženin in nevesta k Vam na običajno izpraševanje; 14. t. m. je došel nevestin oče k Vam ter sta določila dan poroke za 18. t, m. ob 9. uri zjutraj. Tudi ste poslal žanina in nevesto k spovedi v Breginj dne 17. t. m., kar sta tudi storila. Sedaj pa pride najlepša: Določenega dne 18. t. m. točno ob 9. uri zjutraj je zvonilo k maši, ženin, nevesta in svatje so došli, kakor tudi mnogo ostalega ljudstva. Pred oltarjem je bilo pripravljeno klečalo, kamor sta pokleknila ženin in nevesta in na to ste stopili Vi v mesni obleki in z knjigo v rokah pred oltar. Pričela je poroka fako: , Ženin, imate dovoljenje od sodnije f" — Na to ženin: ,Saj so oni rekli, da je dovoljenje prišlo.« — Nato ste se Vi obrnili *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. ter odšli v zakristijo. Ženitvanjska priča Matija Gašparut je stopil za Vami ter Vas opozoril, kaj ste storili — a zaman. Zahtevali ste se vedno dovoljenje od c. kr. okrajne sodnije, za katero ste vedeli prav gotovo, ko ste mi sporočili, da dovoljenje za ženitev je prišlo. Tudi imamo od Vas za to pismen dokaz, katerega ste nam po tako lepi poroki izročili, s katerim naj gremo na c kr. sodnijo po duplikat, ter ste omenili, da se je prvopis nekam izgubil, in ste navedli tudi dan in število dotičnega sodnijskega odloka. Mašo ste sicer pozneje imeli, a brez ljudstva, katero je vse ogorčeno zapustilo cerkev ter po vasi uprizorilo radi Vas velik hrup. Povemo Vam, da smo .ohcet" imeli vseeno, — tudi v Breginj« smo se prav pošteno veselili pri Vam tako zoprni muziki. Nevesto pa smo tudi pripeljali na ženinov dom brez nunčevega .žegna*. Prasamo Vas, aH Je to hvaležnost od Vas, ko smo sli obakrat ob deželnozborskih volitvah z Vami v Breginj volit ter volili vsi, kakor ste Vi hoteli? Sicer ste nam res takrat dali ,za pit", a vendar da boste našo ubogljivost na tak način plačevali, nismo mislili. Lepi Vam hvala! V Logjeh, dne 19. junija 1902. Ivan Kosič, ženin, Anton Kosič, priča, Matija Ga?parut, priča, Jažef Kosič, svat. Gospodična vešča pisarniškim poslom, po možnosti knjigovodstva, dobi takoj službo v .Goriški TIskarni« A. Gabršeek — v Go-rici, Gosposka ulica št. 11. — Njena služba bo: upravništvo »Soče«, »Primorca «, vodstvo knjižne zaloge in tiskovin. Pisava Čedna! Prednost znanje drugih navadnih jez":.cv. — Plača po pogodbi. — Nekaj kavcije l — Ponudbe naravnost na tiskarno. —-Reference. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - - Ha Giardino 8 Išče se učenca ¦P*- za čevljarsko obrt. Ponudbe sprejema Peter Cotld* čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica štev. 14. n i pnaj. Blag. gosp. Gabrijel Piccofi, lekarnar toni zatožni »J. sveiut! ppia lem XIII. v rjuoljiiir. Podpisinec si usoja naznaniti Vašemu blagorodju, da se ,|-M" \ je doposlana tinktura za želodec rabila z dobrim vspehom pri želodčnem ter črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jelrab in obistih. Gradec, dne 2. februvarja 1897. Bolnišnica usmiljenih bratov. Provincijal: F. Emanuel Leltner, višji zdravnik. Že mnogo časa svetujem vsem, kateri trpijo na bolečinah v želodcu ia nerednostih v črevesh, da uporabljajo Vafo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal s prav izvrstnim vspehom. Z odi. spoštovanjem Momjan, (Istra), 6. oktobra 1900. Don Peter Franc escliinl, župnik. Je v razprodaji v lekarnah v <.«rlci, Tolminu, na Primorskem, v Trsta, Istri in Dalmaciji a 30 vin. steklenica. i E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice ¦*- ApolIo-wa GORICA priporoča prlstai« bala to črna vina iz vipavskih, furlanskih, bosUvlja na dom in razpoiuja po železnici na vse L>aje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cm« muh. Pasfralaa poitaaa fantnuntaU. Koroški imski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena ob vseh ualiodih, posebno otroških, ob slabem •rebavljaaju, ob boleznih na nehurin in ledvicah. Zaloga: E*. Foasari v Gorici Via Vetturini, Caserma in v vseb trgovinah z mineralnimi vodami. Na dež juhil. razstavi odlikovan s srebr. dri. svetnjo N« Ivovslri razstavi s prvo ceno - srebrno »veliinjo Jrt.II Tirana urna nimfe! priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smlhovu (Praba-Smichov) Vinohradska ulice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokobkili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prrporofiu-jotih apričal domačih in inozemskih Zagotavlja jedno leto. ('ene zd6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Jfavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. - 3 Poprave izvrtaj* po najnižjih cenah Razglas! V torek, dne 24. junija, v dan sv. Ivana bode v Devinu starodavni in znameniti konjski trg. Županstvo v Davlnu. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico Y Gorici ulica Vetturini št. 3. Milijon dam uporablja „FEEOLIN". Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolinc najboljJe kplatao sred-stvo za kožo, lase in zobe! Nojnečistejži obraz in najgrše roke dobijo hitro aristokratsko flnost in ibliko z uporabo .reeolina*. »Feeolin« je iz 4t, najplettMiii'ejih in najsvežjib z«djlii sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi >Fceolina< brez sledu gube in M<* na obrazu, zajedee, taozoli, rdečica nosu itd. »Faeolin« je nujbojjle čistimo, negovalno in lepialno sredstvo za lase, zabranjoje izpadanj« las, plešo in Ito-Iesni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejie in naj* bolj Je čistilno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolinc mesto mila, ostane mlad in lep. Zavetemo se, denar takoj vrnili, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K l.~~, 3 komadom K Ž50, 6 komadom K 4. --, ti komadom K 7.—. Podtnina pri 1 komadu 30 viri., od 3 komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M, F«ltt», Dunaj, V&, Hariahilferstrasse 38, I Podpisani si usoja naznanjati, da ima na prodaj dve lepi hiši; pri vsaki hiši je tudi malo zemljišča in lepo dvo- ' rišee. Hiše se nahajajo na lepem kraju mesta. Ena hiša stane 5.500 gin*., ! druga hiša stane 3.300 gld. Natanč- j neje se izve pri gosp. . Josipu Kocijančiču v Gorici, . Stračiee štv. 14. I f Tr^oVjko-obrtna relijtroVarja zadruga 2 neomejenim jamstvom v Gorici. i Hranilna vlogo obrestuje po V\,<$,, — večjo stalne, naložen« najmanj na jedno leto, po Xv%. — Sprejema hranilno knjižic« drugih zavodov brez izgubo obresti. — Kentui davc' plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na "»-letno odplačevanj« v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-lettto odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. junija 1002: Oalail: a) podpisani. . . b} vplačani . . . Dana posojila ... Dopolnilni zaklad Vloga ........ . K i.17».30O--~ . » 5ftl.03.TlH . » 1.254738-2:5 . . 191.310*57 . * 417.402-05 ..Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Hacafstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 4*/s % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica eama. Posojila: na vknjižbe po 5%%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6*, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Slani« 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20 K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemi* jo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. Prva slovjhska odlikovana krojaška delavnica v Gorici. Lg> Anton Krušič krojaški mojster m trgovec Vrtna ulica stav. 26. * Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki stan. lina tudi liugato zalogo domačega in angleškega sukna vseh Vrst is vsak letni im. Blago Je H najboljših tovarni ter Trdno 8?©že. Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči. i^-$^^^^^^^^^^^^ T Prva e. kr. avstro-ogcrska privil. OVARNA BARV ZA PROČELJA farol Ironsteiner, iunaj Ui, lauptstrasse 120. ipr- Odlikovana z zlatimi svetinjami. -"*»¦ . .. Zalagatelj nadvojv. in knežfcih posestnih oskrbništev, civilnih in vojaških oblastev za zgradbe, železnic, rudokopov in plavžev, zidarskih družcb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarnarjev in posestnikov. — Barve za pročelja, na katere ne vplivajo vremena, se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih .uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. 200 kron darila za dokaze ponarejanja. — Dopisuje se v slovenskem jeziku Uzorci na ppirju z navodilom zastonj in franko. Tečaj XKXIL Najboljše sredstvo zoper ščurke se dobiva po i kron« in K 1-60 v škatljicnh pri Otonu Ho-niaima v Radovljici - Kranjsko. n|l| 0.1(1 nikelnasta anker-remont žepna ura yiU> u IU 8 posrebr. franc.verižico in tokom. n!ti A'?f! praVft sreorna remont ura 9 polj I U. t uit srebr. amor. žepno verižico in tokom. o!d 4*711 prava srebrna remont ura za dame |IU. till j posrebr. tngt. verižico in tokom. u 11 Prava t4karat zlata remont žepna Sili. Il~ ur* '' 'eP' barainasti Škatuiji in * elegaitno verižico. flld 1'Rfl pravi 6kara{ zfa{i prstan za gospode IJIU. 1 ull a({ dame z elegantnim kamnom. Zrn vsako uro s« |«mčl 3 lata. Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj po Jjf, tor^j bret rizike T«m enaka t»znani"a m ponarejena — Pošilja se proti gotovini al; po pr,w»»ju. BRATJE HURVIZ tovarailka zalega ur In zlatnine aa debelo. Za'sia;i mir. c- »f- inlillli :«:* i'J. Krekovo. Stradon 17. (Avstrijsko). 17iulrovani ceniki zastonj in franko. AgMitJ« s« »pr«jm«Jo. Lekarna Gristololetti t Gorici Prave in Bii« ftlsitiiE kapljice z znamko si. Antosa Padovanskega. Zdravilna mod teh kapljic je nopre« kosljiva — Te kapljice uredijo redno prebavtianje, že se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po- (VaniTena u»mk*>. /cvarjeni Žeiodee storč, da zgine v kratkem easu omoiisa in šivofne iinost (mrtvost). Te kapljice tudi storž, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofolettt v Gorici. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz ¦- Gorica Ozka ulica št. 1. Iriporoiii *v«j<> kleparsko d.liivnlro icr zalogo kl<>|>aiNklli Izdelkov za Kuhinjo Ud., ima k;uV<» >.I<*liuv »hdi vrst /ti utrni n(iivIm>, oKirmici ]u«-fkiJ.ljn jot;- v iiajkrujSem fnmi. rn'vzi-iii;i iiiirorilii ;¦„• vpeljav« Htn-lovnduv ti:*Ii pozhuViiih. — Izdeluje puiiipc y.i\ vodo. hiivjii vpuljavo *«dn •/. reuiii vnuki' uMc V 5;i-mi Jiuloiri \m;\ stioji« /11 {V(>|>IJa»j» ndiIov iz cinkanoira želozn, škropilnice proti pfironospor! poiKnlj.-iu' po Vi i m i'.'lIio\a -/.a ž\o,plJtuijii grojMlja raznih eislcmov ihl. ild. i»r* Postrežba točna. Cene zmerne. ~mm __ xr Za vsakega nekaj!!! se dobi v zalogi tvrdke D. L§opt)il{ * (lopica, Gosposka ulica št. 7 prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo blago. Kajbolje, največje in najceneje skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribulazec in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (modercev), solnenikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. Priporočcvaluo najbolje kupova-liSee za gg. šivilje in gg. krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode) in modercev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno. x: KakHbfesM ^Krojaška zadruga11 vpisana zadruga z omajano zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke j'vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgrarn l dr. Krasna izbera volnenin, forStajnov (porhet), »Lawn Tennts« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkili tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnasto, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolaace itd. Ud. Vse po najnižjih in zadnjih cenah »rez pogajanja. Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. Uredništvo v Gosposki tdioi 5t 7 v Gorici v I. nadstr. presen je mogofie govoriti vsaki dan od 8. do cnflniia ^v °& 2- *> 5- popoldne; ob nedeljah buunija, , 9 d0 12 dop Upravniiivo V noVO poski ulici 8LU. dovoljuje podi- občinstvo na d^°_le »'«*«Mtv«.. gostilno - drage reci, katere ne naj sn poSiljajo le W v Kapucinski uli\.slano vse katera je preskrbljena z dobKv to-hinjo ter toči izvrstna bela in \\ domača vina. Preskrbljeno je s s*, bami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Rimske toplice. Tržič (Monfalcone). Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno beleani v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni. Čistilna voda > > ^ ji 0 „Reale« iz vrelcev Mathfas, lastnina Henrika Mattonija v jo toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje so radi množino soli »Glauber« in grenko soli, katero ima v sebi top s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontorii. pri vil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5. uv .. dobivajo vsakovrstna moderna sukua lam-garn, piquet laslink, adria, Sevjot ild., blaga iz avstrijskih in inozemskih lovam ter gotove obleko, perilo j vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam I za vsaki slan. Blago na meter in gotove oblek.-; se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 3 do 0 let K 2'40 in viSi » , 9 . 15 , . 850 „ „ , „ 15 dalje . . , 15'— , vrhne suknje vsake mode....., 24*— j , »za lastilo duhovSCino , 28"— , olače............... 3'— ;, 3 metra 20 cm črnega ali modrega kaaigarna za snažno bblelo, primemo za vsakega ženina samo za gld. 4-60. Pošilja se po povzetju. Kor ne ugaja, se sprejme nazaj. To blago se prodaja po tako nizki ceni, samo dokler zaloga dopušča. J^l X I pisalni stroj „8DEAL< i Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke* Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. —- Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) " Glavno zastopstvo za Avstro - Ogersko: Dunaj 111.13. Heumarkt 9. Iščejo se zastopniki za deželo. Ako no veste kje se kupi najbolje vrste gumijevih trakov (lastike) 1 bakrenega vitrij ola žvepla g in drugih za kletarstvo potrebnih predmetov ® vam pov6 A. Jeretič, mirodilničar. Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.) Švicarska urarska obrt. Nasnivti&mo vsem veMakom, častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakcr tndi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, are zlatega • elektro - pla-que, .sestav glas-hatte*. Te ure imajo protimagnetične pre-eiziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskuiene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od trsh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in vežčaki jo ne morejo razločevati od prave are, ki vefy"a 200 kron. Edina ura na sveta, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in šolnina prosta. Vsaki ari je brezplačno pridejan moL-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plagae za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3_ g-— ju 8- _ k. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpo-iu^anje po poitnem povzetju ali predplačilu. N a i- o č b e je požirati na Razpošiljanj« «r »Chraaos Bas*!« (ivlaa). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stoL, na dopisnice 10 stol. Išče se učenca ali praktikanta za modno trgovino. Ponudbe sprejema J, Zorni k v ©orici v Gosposki ulici. Dobre ure in po ceni! s 3-Ietnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ur v Mostu (trii). Uanns Konrad, Um K tir ifH*ia — Mast (Češko). Pobra ura Rem. iz niklja fi. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl.l-95. Tvrdka je odlikovana s e. kr, orlom; ima zlato in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Itnstrovan cenik zastonj! v Gorici, i nllea S». Antona štev. 1. j Podpisani se toplo pripo-1 l roea svojim rojakom v mestu i ) in na deželi za izdelovanje \ . vseh kleparskih izdelkov, . J kakor: cevij za vodo, žlebe za I I stavbe, kuhinjske priprave itd. F * Prevzema tudi vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo udani Karol Čuler, klepar. Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež prodaja ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. foirama oljnatih banr, flmeža, laka in steklarskega kleja. Ilustrovani ceniki so franka na razpolago. Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prebladil ali prenapolnil želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali premrzla jedila, ali sploh neredno živel, tako da trpi na gorečici, iefodčnam krču, tiičanju ialodea, fažkem prenavljanju | ali zasliienju, bodi priporočeno dobro in izvrstno domače zdravilo, katero je že mnogo I I let v rabi, T..\ zdravilo je ' Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. Ulrich-ovo zelisTno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdraveeih zeliš5, ! krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovljenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. i sme se toraj obotavljali in se mora že pri glavobolu, rlganju, doravlei (zgaga), | napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te bolezmj, ako človek parkrat I 1 pije omenjeno zeliščno vino. Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanja (madron), srčno utripanj«, brszsanost, kakor tudi zasedanje krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in neranljive snovi. Medlost, bledost, pomanjkanje krvi in oslabelost i^^g^fl. krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. ZeliSčno vino pomaga zopet, okrepivši životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in redilvo, pospeši delovanje krvi. pomiri razdražene živce in obudi veselje do življenja. Vse to dokazujejo rano^e zalivale in pripoznanja. Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1-50 in <* - v lekarnah v Gorici, Kor-nu, Ajeln, Camplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišču ob Soči, Ronkah, Ogleja, žitu. Kanalu, Vidmu, Palmanovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruaru, . Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna G. Criatofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po "°i Avstriji. ' ¦)¦*"* Opominja se na različne ponaredbe! ""¦*¦ Zahteva, naj se izrecno Hubert TJllrieh-ovo zeliščno vino. ključavničarski mojster • v Celju • Poljska ulica it. 14 priporoča najfinejše, najboljše ta najTarneJSe patentirane strelne • # priprave proti točL Možno rji niso H !i-tf g-t žftlczj, ampuk «o pri vr»f j h strelnih pripravah iz kovanega železa, pri manjših pa Jekleni. Stm- Ceniki a opisom uporabe m% za-! htevaiijc brezplačno, Železnato, redilno in okrep-eajoCe sredstvo, tvori krv in krep živce, je okusno in pre-bavljajoce. Poizve so lahiro o tem pri kakem zdravniku. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič. •k_ ^K Christofle & G* :H1 c io kr. dvorni založniki Wi' Znanka io«arce Heinriehnof Dunaj L Opern Rlng- 5. . Težko posrebrnjeno j\ I namizno orodje In posodjo vseh vrst (žlice, viiiee, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. gaP- Ilustrovan cenik na zahteva nje. *W Vsi Ohristoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in trne Christofle. .J« Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, redečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka ^mane 30,0, kopreea, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse t« dele naj se zmešal "^^^^M* sredatvo !¦ fV V Gorici J\ priporoča knjige: fllkp.vi I Zo*ka Kveder. IV. knjiga »Salonske knjižnice«. Cena Slovensko-ruski slovar in slovnica. L^Ttmc°™ Votoinnio k©v- ^ik- Tolstoj. »Slovanske knjižnice« snopič 94 101. VMdjBDJC. Cena po poŠti K 3-50. VeneC SlOV. pOVeStjj. V. knjiga. Cena po pošti K 120. Knjižnica za mladino. J^«^LW4LL; fin papir. — Štiri knjige na leto za K 3:20. Kbtav Tl07Uoefnhn Roman. I. del. Str. 285. — Spisal pisatelj airJlrJV IieZVBblUlJe. »Zaobljube« Ferdo Bečie; obsežniSi II. del v avgustu. Cena celotnemu romana K 3'20. Naročniki »Slov. knjižnice« K 2-40. M f Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. j [flzarsfe zadraga || y Borici (lolkan) 1 Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 in založnikom pohištva, da ima 1 veliko zalogo |j* | veliko zalogo štva vseh slogov I izgotovljenega pohi I v Solkanu pri Gorici. 1 v Solkanu pri Gorici. 1 Naznanjamo, da srno prevzeli 1 dosedanjo trgovino pohištva tvrdke * Kar ni v zalogi, se izvrši fdcncT po naročilu v najkrajšem času. j Ant. Čcmigoja v Trstu, Via Piazza 1 vecahia it. i, katero bodemo vo- * * 1 Cene zmerne. 1 dili pod jednakim imenom. * Deli je lifini ter iifcn isnitti.