s«


UTifi,
rr

1 šolski časopis
V
OS Ivanjkovci
a
ŠTEVILKA 6
7*

Recesiji se stežka upirajo države, banke, posamezne gospodarske in negospodarske panoge. Kaj pa človek v svojem bitu - ali je to priložnost zanj in za njegovo človečnost? Pravzaprav ne potrebujem ničesar ob srečanju s starejšo ženico, da jo prijazno pozdravim. Ne potrebujem ničesar, da se odločim, da bom sošolca, ki neprestano pozablja domačo nalogo, opozoril na domačo nalogo in jo bova skupaj naredila v jutranjem dežurstvu. Ne potrebujem ničesar, da se odločim, da bom pri uri pouka sodeloval tako, da me učiteljica vsaj enkrat ne bo opozorila. Ne potrebujem ničesar, da se s sestro/bratom ne bom prepiral, očeta ne bom vznemirjal in igral predolgo računalniških iger in pospravil svojo sobo tako, kot želi mama. Zakaj? Zato, ker mi takšno ravnanje prinaša notranji mir, zadovoljstvo, srečo. In tega si želimo.
To, da ljudje živimo in delamo skupaj v družini, šoli, službi, nam daje možnost, da smo lahko zadovoljni in srečni. Ce to možnost izkoristimo, živimo srečno in smo zadovoljni drug z drugim in sami s seboj. Ce te možnosti ne izkoristimo, prihaja do prepirov, nesoglasij oz. splošnega nezadovoljstva. Da do tega ne pride, si moramo ljudje vedno prizadevati, tako da živimo v miru in da pomagamo drug drugemu. Če želimo imeti ljudje mir in svobodo, moramo upoštevati pravila, kako se obnašati drug do drugega.
Ta pravila so tako enostavna, preprosta. Ob razumevanju le-teh ne potrebujemo Pitagorovega izreka, zapletenih kemijskih formul za cepitev vezi, potrebujemo le pozitivno usmerjenost do ljudi, pripravljenost v danem trenutku komur koli pomagati in ne dati prednosti sebi in svojim koristim. Ta del je verjetno tako težak, kot soočanje z recesijo, le da pri recesiji človečnosti poznamo »menedžerje«, ki smo mi sami, in nihče drug nam pri tem ne more pomagati. Vse ostalo so le izgovori, ki jih naložimo na bremena drugih.
Vsem skupaj želim, da se ne bi soočali z nobeno recesijo in še najmanj z recesijo v človeških odnosih.
Ravnateljica Nada Pignar, prof.
bralke, bralci
Nemogoče je spreminjati veter, lahko pa nastavimo svoja jadra, da ulovimo srečo, uspeh in zadovoljstvo.
uredništvo časopisa
IZ VSEBINE	
Iz naših krajev	2
Aktualno - projekti	3-5
Vključili smo se med	6
prostovoljce	
Obisk pri Piki Nogavički	7
»Pomlad prebudi -ustvarjalnost živi«	8-9
Raziskovalne naloge	10-11
Obisk pisatelja	12
Literarni kotiček	13
Umetnost - galerija	14
Ljudje in živali	15
Zanimivosti	16-17
Božični bazar	18-19
Bližajo se prazniki	20
IZ NAŠIH KRAJEV
STO LET PGD IVANJKOVCI
Letošnje leto je bilo v Ivanjkovcih zelo slovesno, saj je Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci praznovalo 100 let svojega delovanja.
S pripravami na tako pomembno obletnico so v društvu začeli že v začetku leta 2009. Skrbno so pregledali vso ohranjeno gradivo in izdali zbornik, v katerem so predstavili delovanje društva od začetkov leta 1909 do danes. Dodali so številna razmišljanja o delovanju društva ter bogato fotografsko gradivo.
Praznovanje je potekalo kar tri dni - od 17. do 19. julija 2009. V petek zvečer so imeli slavnostno sejo, kjer so bili navzoči predstavniki številnih gasilskih društev, več gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. Vsi so z velikim zanimanjem prisluhnili tudi našim učencem: Teji Kosi, Tjaši Jerebič in Niku Vebru, ki so predstavili svojo raziskovalno nalogo V nesreči nikoli niste sami - 100 let PGD Ivanjkovci. Na prireditvi so vsem, ki so kakorkoli pomagali PGD Ivanjkovci podelili zahvale, med drugim tudi naši šoli.
V soboto popoldne je bilo srečanje gasilcev operativcev, zvečer pa je bilo družabno srečanje v šotoru. Nastopila je Natalija Verboten s svojo skupino.
Praznovanje se je zaključilo v nedeljo, ko je najprej igral pihalni orkester, sledil je paradni mimohod gasilcev.
Slavnostni mimohod gasilcev (foto: Boštjan Rajh)
Govorniki so poudarili predvsem humanost in prostovoljnost gasilcev. Predsednik PGD Ivanjkovci, Jože Plaveč, je v svojem govoru povedal, da je društvo na dobri poti, saj ima v svojih enotah veliko mladih in da se tako ni treba bati za prihodnost društva. Mladi izkazujejo izurjenost na vseh področjih - od gasilskih tekmovanj, orientacije do kvizov. To je tudi plod dobrega sodelovanja z vrtcem in s šolo, dobro pa društvo sodeluje tudi z vsemi drugimi društvi in institucijami v kraju. Na prireditvi so podelili tudi priznanja in odlikovanja PGD Ivanjkovci, GZ Ormož in GZ Slovenije. Po podelitvi odlikovanj so svojemu namenu predali nov gasilski avto GVM - 1. Do večera je sledila zabava s skupino Polka punce.
Naša šola že vrsto let uspešno sodeluje s PGD Ivanjkovci. Gasilci so nam vedno pripravljeni pokazati svojo opremo in povedati kaj o požarni varnosti, vsako leto sodelujejo pri evakuacijski vaji na šoli, ob naših večjih prireditvah organizirajo redarsko službo in še bi lahko naštevali.
Želimo si, da bi v našem kraju še naprej uspešno delovalo prostovoljno gasilsko društvo, saj ljudje ob nesrečah potrebujejo pomoč. Gasilci se tega dobro zavedajo, zato resnično ljudje v nesreči niso sami.
Povzetek pripravil Boštjan Rajh
Prireditev ob stoletnici PGD Ivanjkovci (foto: Boštjan Rajh)
AKTUALNO
PROJEKTI
FLEKSIBILNI PREDMETNIK
V šolskem letu 2009/2010 smo na naši šoli kot novost uvedli fleksibilni predmetnik. Fleksibilni predmetnik omogoča drugačno razporeditev tedenskega števila ur pouka (seveda v obsegu letnega števila ur) pri vseh predmetih, razen pri slovenščini, angleščini, matematiki ter športni vzgoji.
Glavni cilji fleksibilnega predmetnika so:
-	povečati medpredmetno povezovanje in izvajanje pouka,
-	povečati raznolikost metod in oblik dela pri učenju in poučevanju,
-	učinkoviteje izvajati vzgojno-izobraževalno delo in izboljšati rezultate v znanju,
-	razbremeniti učence,
-	razbremeniti učitelje pri izvajanju pouka,
-	povečati zadovoljstvo učencev, staršev in strokovnih delavcev.
Ker se počasi že bližamo drugi polovici šolskega leta, lahko že delno evalviramo izvajanje fleksibilnega predmetnika. Ugotavljamo, da imajo učitelji večjo avtonomijo pri pouku, da jih tak način dela spodbuja k večji odgovornosti, poglobljeni pripravljenosti in motiviranosti za delo. Učenci so bolj motivirani za delo in razbremenjeni velikega števila predmetov istočasno.
Pripravila Tina Turin Puklavec
NEMŠČINA KOT DRUGI TUJI JEZIK
Novost na naši šoli v šolskem letu 2009/2010 je obvezno učenje drugega tujega jezika nemščine. Učenci 7. razreda se ob prvem tujem jeziku angleščini dve uri tedensko učijo nemščino, z učenjem pa bodo nadaljevali še v 8. in 9. razredu. Učencem 7. razreda in vsem naslednjim generacijam učencev bomo tako omogočili, da se bodo ob angleščini kot svetovnem jeziku, učili še nemščino, ki jo v Evropi kot materni jezik govori več kot 100 milijonov ljudi.
Prvo leto učenja je poudarek zlasti na slušnem in bralnem razumevanju ter govorjenju v nemščini, kasneje pa tudi na pisnem sporočanju. Učenje tujih jezikov spodbuja učenčevo radovednost in odprtost za novo in tuje, obenem pa je znanje tujih jezikov odlična naložba za nadaljnje izobraževanje in osebni razvoj.
Učitelj nemščine Boštjan Rajh
In kaj o učenju nemščine menijo naši sedmošolci?
David Vidovič: »Vsi se že znamo predstaviti v nemščini.«
Domen Školiber: »Znam že nekaj povedati po nemško.«
Aljaž Fergola: »Dobro že znam nemško, rad bi znal še boljše, saj mi bo to še koristilo.«
Jan Vrbnjak: »Pri nemščini nam je všeč.« Tinka Draškovič: »Nekaj nemških besed in stavkov že razumem.«
Katja Kolarič: »Radi smo pri nemščini.« Alena Hasaj: »Zelo dobro sem si zapomnila že nekaj besed.«
Rene Ketiš: »Rad se učim nemško.«
Aleš Kociper: »Zelo dobro že razumem nemške filme na televiziji.«
Spela Rajh: »Dobro že znam govoriti v nemščini.«
»Zunaj sije sonce.
Kaj storite v vašem razredu?
Zagrnete zavese ali žaluzije in prižgete luči ali pustite, da sonce posveti v razred?«
PROJEKT ENERGETSKO VARČNA ŠOLA
Energetsko varčna šola je dolgoročni nacionalni projekt, katerega pobudnik je skupina GEN. Namen projekta je ozaveščanje učencev, učiteljev ter ravnateljev slovenskih osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov o pomenu učinkovite rabe energije. V letošnjem šolskem letu smo navadne svetilke v razredih zamenjali z varčnimi in se tako vključili v projekt Energetsko varčna šola. Ne želimo pa biti samo varčna šola na papirju, zato smo se z učenci 9. razreda v okviru dodatnega pouku fizike dogovorili, kako bi projekt izvedli. Vemo, da je nekaterim ljudem vseeno, če puščajo luči prižgane. Ne vidijo povezave med prižganimi lučmi, računi za električno energijo in emisijami CO, (ter s tem povezanim globalnim segrevanjem). To pomeni, da nimajo nobene spodbude, da bi svoje vedenje spremenili.
Naš moto: “Ce me ugasneš, boš naredil nekaj za svojo prihodnost!” nas je vzpodbudil, da smo izdelali barvne nalepke, ki bodo vsakogar opominjale, naj ugasnejo luči, kadar jih ne potrebujejo. Nalepke smo nalepili poleg stikal v vseh prostorih naše šole. Da pa ne bi ostalo samo pri nalepkah, smo določili »detektive«, ki bodo spremljali ugašanje luči. Drugi korak bo primerjava porabe električne energije določenega meseca v letošnjem in lanskem šolskem letu. Prav tako bomo raziskovali, kje v šoli še lahko privarčujemo električno energijo.
Mentorica projekta: Stanka Črček
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA - SKRB ZA URAVNOTEŽENO PREHRANO IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Shema šolskega sadja je finančna pomoč Evropske unije, ki podpira zdravo prehrano otrok v šolah ter spodbuja porabo lokalno pridelanega sadja in zelenjave. Namen tega ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže in debelosti pri otrocih ter tako zmanjšati tveganje za nastanek številnih bolezni sodobnega časa. Sadje in zelenjava predstavljata pomembno skupino živil v uravnoteženem jedilniku vsakega posameznika. Tako sadje kot zelenjava v svoji sestavi vključujeta visok delež vode, prehranske vlaknine in druge zaščitne snovi (vitamine in minerale), ki pomembno vplivajo na zdravje.
Na naši šoli bomo učencem ponudili raznoliko sadje: hruške, slive, grozdje, fige, jabolka, kaki, kivi, jagode, borovnice, brusnice, ribez, ki ga bomo izbirali in nabavljali predvsem pri lokalnih pridelovalcih, ki pridelujejo hrano na naravi, človeku in okolju prijazne načine. Sadje bomo v šoli uživali sveže, izven terminov rednih šolskih obrokov — kot dodatno malico - in sicer prve tri torke v mesecu. Od 1. do 4. razreda bomo sadje uživali v okviru pouka, od 5. do 9. razreda pa pri razrednih urah, kjer se bomo hkrati ozaveščali o pomenu in zaščitnih snoveh, ki so v posamezni vrsti sadja. Z uresničevanjem Sheme šolskega sadja smo že pričeli in prvi odzivi učencev so vzpodbudni.
Mentorica Andreja Žinko
gF
Evropski »Sistem nuddjevauija sadja v šolah*
Našo. osnovna šola soltluje v evropskem sistemu, tuideljevanja. sadja v šolah*, s finančno podporo Evropske skupnosti
\.zu
PROJEKT ARMALOVA ŠOLA
V letošnjem šolskem letu smo se ponovno prijavili na razpis Armalovega sklada za zdravo pitno vodo v šolah in bili izbrani. Na razpis se je odzvalo 90 osnovnih šol, od tega 32 iz Slovenije, ostale pa iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Posebna komisija je na osnovi kakovosti in izvirnosti prispelih prijav aktivnosti na temo skrbi za ohranjanje čiste pitne vode izbrala 53 letošnjih Armalovih šol. V izbor se je uvrstilo 15 osnovnih šol iz Slovenije, 12 iz Hrvaške, 11 iz Bosne in Hercegovine ter po 8 iz Srbije in Makedonije. Mariborska livarna bo vsaki izbrani šoli do sredine decembra podarila 5 priznanih Armalovih armatur, šole pa bodo v zameno skozi celo šolsko leto pri šolarjih spodbujale zanimanje za zdravo pitno vodo in izvajale različne aktivnosti, povezane z vodo in njenimi viri. S projektom Armalove šole želimo vzgojiti vodne ambasadorje, ki bodo s svojimi aktivnostmi, znanji in odgovornim odnosom do narave in okolice širili pomembno sporočilo o pomenu ohranjanja čistih vodnih virov ter dajali zgled tako vrstnikom kot odraslim in nekoč tudi svojim otrokom in vnukom.
Na naši šoli smo si zastavili številne aktivnosti za vzgojo vodnih ambasadorjev. Varčno bomo ravnali z vodo pri umivanju rok in pri pitju. Na sestankih bomo ponudili vodo iz pipe in ne ustekleničene vode, v podaljšanem bivanju bomo s poskusi spoznavali čudežne lastnosti vode, v šolski knjižnici bomo popisali knjige z vsebinami o vodi, učenci bodo sodelovali v Vodni bralni znački. Razpisali bomo šolski natečaj Moja kapljica vode, kjer bodo učenci ustvarjali na likovnem, literarnem in multimedijskem področju. V medrazrednem sodelovanju 2. in 5. razreda bomo spoznavali vodo kot življenjski prostor in bomo v sodelovanju z ribiči in ornitologi izvedli projektni dan na Ormoškem jezeru. Z učenci bomo ustvarjali križanke na vodno tematiko, izdelali bomo raziskovalno nalogo Geografska učna pot in podrobneje spoznavali Pavlovski potok.
Na šoli smo v preteklih letih že sodelovali v projektu in tako nam je uspelo šolo opremiti z 8 Armalovimi armaturami AquaViva ter tako omogočiti našim učencem dovolj zdrave pitne vode.
Mentorica Andreja Žinko
Armalove armature v jedilnici
VKLJUČILI SMO SE MED PROSTOVOUCE
Vizijo in poslanstvo prostovoljskega dela, ki skriva v sebi tako bogate globine, kot jih za notranje bogastvo, osebnostni razvoj, grajenje mreže prijateljstev, nesebično pomoč sočloveku, kvaliteto bivanja in deljenja z drugimi ne bo nikoli mogla izmeriti slepa tehtnica denarja. Biti prostovoljec pomeni biti. Pomeni biti aktiven, prodoren, velikodušen, zainteresiran, srčen. Biti del tistega sveta, ki mu ni vseeno. (David Božič)
Del tega sveta smo v šolskem letu 2008/2009 postali na naši osnovni šoli, ko smo se na pobudo Slovenske filantropije organizirano vključili v projekt Tudi ti si delček istega sveta, ki je združen s projektom Sadeži družbe in je del širšega evropskega projekta V različnosti je moč.
17. septembra 2008 sta nas obiskala prostovoljka Duši in koordinator prostovoljskega dela pri Slovenski filantropiji, Jaka Kovač, ter izvedla izkustvene delavnice za najmlajše z učenci 1. in 2. razreda. Otrokom sta preko pogovora in igre predstavila pojem prostovoljstva.
Naslednje delavnice smo izvedli 10. 12. 2008 za učence od 3. do 9. razreda. Tokrat je delavnico vodila prostovoljka pri Slovenski filantropiji. Duši, ki je v uvodnem delu s podajanjem žogice vzpodbudila učence k razmišljanju o tem, kaj je prostovoljstvo. Sedemindvajset učencev je izpolnilo prijavnico ter pridobilo še soglasje staršev, da so postali prostovoljci naše šole. In že so pričele potekati nadaljnje aktivnosti.
Prostovoljci so vsak petek obiskovali učence prvega in drugega razreda, se z njimi igrali didaktične in družabne igre ter jim pomagali pri domači nalogi. Udeležili pa smo se tudi okrogle mize v Ormožu. Naše prostovoljsko delo je med drugim tudi to, da se vključujemo v medgeneracijsko druženje in se s tem pripravljamo na poznejšo pomoč na domu starejših, ki tako pomoč potrebujejo in si takega druženja želijo.
Mentorica Terezija Lukman
vvo
OBISK PRI PIKI NOGAVIČKI
Učenci drugega, tretjega in četrtega razreda so v ponedeljek, 21. septembra 2009, obiskali Pikin festival v Velenju. In kaj so zapisali takoj, ko so se vrnili?
Včeraj smo obiskali Pikin festival. Videl sem stojnice z opicami in Pikami. Obiskal sem Pikine delavnice, kjer sem si naredil Pikin dežnik, Pikine zastave, glinasto muco in kužka ter Pikino krono. Ogledali smo si lutkovno predstavo z imenom Miškolin. Predstava mi je bila zelo všeč. Videl sem Pikinega konja iz lesa. Na izletu mi je bilo zelo lepo. Kevin Pučko 3.a
Z razredi smo se odpravili z avtobusom v Velenje na Pikin festival. Z veseljem nas je sprejela Pika Nogavička Anja. Odpravili smo se v delavnice, kjer smo si lahko tudi kaj izdelali. Nato smo si ogledali še predstavo Miškolin. Na delavnicah smo si lahko naredili dežnike. Frizerji so nam naredili čopke ali pa nas našemili v gusarje. Potem so nas avtobusi odpeljali nazaj do šole. Dominika Novak 3.a
Na Pikinem festivalu mi je bilo zelo lepo. Počutila sem se tako sproščeno, ko sem zagledala Piko Nogavičko. Bili smo v delavnicah, kjer sem naredila dva izdelka. Ogledali smo si predstavo z naslovom Miškolin. Domov sem se vračala zadovoljna in navdušena.	Laura Kosi 3.a
»POMLAD PREBUDI - USTVARJALNOST ŽIVI«
Na OS Ivanjkovci smo v petek, 8. maja 2009, pripravili tehniški dan z javno prireditvijo z naslovom »Pomlad prebudi - ustvarjalnost živi«. Ta dan je bil namenjen mednarodnemu projektu Pomladni dan v Evropi 2009, katerega del smo že tretje šolsko leto. Vodilna misel tega projekta v letošnjem letu, ki ga podpira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in ostale pomembne evropske institucije, je »Ideja - gonilo Evrope«. S to mislijo so organizatorji projekta vzpodbujali vsako obliko otroške ustvarjalnosti, tako na umetniškem kot tehniškem področju, ki tvori pozitiven medkulturni dialog in poglablja zavedanju o možnostih, ki nam jih ponuja Evropa. Se posebej pa je v tem projektu
namenjena pozornost 9. maju, dnevu Evrope, ustvarjalnimi delavnicami in javno prireditvijo.
Dan smo pričeli s sklenjenim krogom v šolski avli kot »evropska družina«, kjer smo najprej obnovili svoje znanje o evropskih simbolih, poslušali evropsko himno, spoznavali pomembne evropske dogodke, ki so še posebej vezani na našo Slovenijo (obletnica vstopa v EU, uvedba evra ...). Ta dan smo imeli tudi veliko čast, saj smo v šolsko skupnost sprejeli dva nova učenca iz Irske, Rachel in Matthevva, ki nista samo naša gosta, ampak sta uradno vpisana v našo šolo in tako pridobivata tudi ocene. Predstavila sta svojo državo in že poskušala izgovoriti prve slovenske besede. Tudi naši učenci govorijo z njima angleško, kar je za njih idealna priložnost za utrjevanje jezika. Nato smo se podali v svet delavnic, ki so izražale vse možnosti idej ...V prvem in drugem razredu so spoznavali slovenske ljudske pesmi in jih ilustrirali za evropski natečaj »Predstavitev ljudske pesmi«, drugi razred se je učil pesem Kuža pazi zaigrati na irske piščali, ki smo jih učitelji dobili v lanskem šolskem letu na obisku pri kolegih v Westportu na Irskem.
zato smo se tudi mi odločili proslaviti ta dan z
Tretji razred je ustvarjal na področju folklore in pripravil venček slovenskih folklornih plesov po pokrajinah. Četrti razred je s pomočjo Rachel spoznaval Irsko in se učil nekaj korakov irskega tradicionalnega plesa, ki se je izkazal za enega najtežjih.
Učenci od petega do devetega razreda so se lahko vključili v različne delavnice: delavnico dramske igre, kjer so pripravili dramsko uprizoritev z naslovom »Kako je Evropa dobila ime«; mozaika, kjer so ustvarjali majhne zgodbe iz barvnih koščkov; cvetovanja, cvet je bil njihov svet; Evrope, raziskovali so prestolnice Evrope in njihove značilnosti. Vse te delavnice so vodili naši učitelji. K sodelovanju smo povabili tudi zunanje mentorje, in sicer pri delavnici juda so nam pomagali člani judo kluba iz Gorišnice; karateja, člani Karate kluba Ljutomer;
pri hip hop delavnici naša bivša učenka Petra Filipič in pri plesnih delavnicah učiteljici plesa iz Plesne šole Urška v Ljutomeru.
Vsem tem delavnicam smo dali možnost, da se predstavijo v telovadnici s svojimi zanimivimi, ustvarjalnimi, originalnimi in inovacijskimi idejami, z izdelki in s koreografijami.
Prvi del dneva je bil zagotovo ustvarjalen in prav tak je bil tudi večer, ki je bil namenjen staršem, ki nam vedno pomagajo pri ustvarjalnih idejah in vsem ostalem, ki nas podpirajo in vzpodbujajo. Na javni prireditvi smo pripravili veliko plesa, igre, humorja, poezije, kar sta kot voditelja odlično povezovala naša učenca. Predstavili smo tudi raziskovalne naloge, ki so se odlično odrezale na regijskem in državnem nivoju.
Pevska zbora sta ponovno navdušila, kot tudi modna revija učencev Likovnega snovanja, prav tako pa sta navdušila nova učenca iz Irske s svojim tradicionalnim irskim plesom in modernim hip hopom, ki je med učenci zelo priljubljen.

Dan je bil res naporen za naše učence, ki so se ponovno dokazali kot veliki ustvarjalci, z veliko idejami, pripravljeni na izzive, ki jim jih ponuja Evropa, kateri pa tudi obljubljajo, da je ne bodo razočarali.
V veliko veselje nam je, da naše ideje podpirata tako KS Ivanjkovci kot občina Ormož in nam pomagajo, da naša kreativnost ne pozna ovir, za kar se jim zahvaljujemo.
Pomlad je zagotovo prebudila našo ustvarjalnost. Vsega tega se seveda ne da doseči brez enotnosti, skupnih misli in želja, ki učence, starše, učitelje in vse delavce naše šole, kot tudi vas, povezuje v družino - trdno vez, ki zmore več.
Koordinatorica projekta Mojca Grula
RAZISKOVALNE NALOGE
V	NESREČI NIKOLI NISTE SAMI - 100 LET PGD IVANJKOVCI
V	letu 2009 je Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci praznovalo 100-letnico obstoja. Mladi raziskovalci: Teja Kosi, Tjaša Jerebič in Niko Veber smo se tako odločili, da bomo skupaj z učiteljem Boštjanom Rajhom raziskali stoletje njihovega delovanja od ustanovitve leta
1909.
Obiskali smo predsednika društva Jožeta Plavca, starejše in sedanje člane, se z njimi pogovarjali o njihovem delu v društvu, o prireditvah, pomoči v nesrečah in drugem. Pomagali smo si z gasilskimi kronikami, zapisniki, fotografijami in drugim arhivskim gradivom, ki smo ga dobili od njih.
Naredili smo primerjavo delovanja društva z današnjim časom. Število članov je do konca druge svetovne vojne bilo okrog 30, člani so bili le moški. Pozneje se je število članov zelo povečalo, saj so bile članice tudi ženske, mladinci in pionirji. Ugotovili smo, da je današnji čas za gasilska društva bolj naklonjen, saj je več denarja za opremo. Ze od ustanovitve društva so prirejali srečelove, tombole, veselice in raznašali koledarje.
Gasilska oprema je bila prva leta skromna, kasneje so jo dopolnjevali. Sprva so na požare hodili peš, kasneje z gasilskim vozom, od leta 1950 pa z gasilskim avtomobilom. Danes je manj požarov kot nekoč, saj so stanovanjske hiše in njihovi dimniki v boljšem stanju kot nekoč. Veliko pomoči pa gasilci krajanom nudijo pri drugih nesrečah - neurjih, poplavah, plazovih, prometnih nesrečah itd.Gasilci so lahko zaradi
leta 1939 (fotografjja iz arhiva PGD Ivanjkovci)
humanega in prostovoljnega dela zgled vsem ljudem in nam mladim, saj je pomoč v nesreči res nekaj plemenitega.
Z raziskovalno nalogo smo na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije prejeli zlato priznanje in se uvrstili na državno srečanje, kjer smo osvojili srebrno priznanje.
Tjaša Jerebič, Teja Kosi, Niko Veber 8.a
VIRTUALNA VETRNICA
Lani smo se trije učenci 9.a razreda: Barbara, Valentina in Tomaž podali na dolgo raziskovanje z učiteljico Sašo Crček. Raziskovali smo na področju matematike. In to ne kar navadne. Mi smo si izbrali najnovejšo.
Naslov naše raziskovalne naloge je bil Virtualna vetrnica. Pri našem raziskovanju smo uporabljali različne matematične programe, kot so Geogebra in Sketchpad. Te programe z eno skupno besedo imenujemo programi za dinamično geometrijo. V vsakem izmed njih smo risali točke in premice ter merili čas, ki smo ga potem med sabo primerjali. Vendar smo v njih risali tudi vetrnice, ki so bile rdeča nit naše raziskovalne naloge, in poskušali, v katerem od programov se ta vetrnica vrti. Prišli smo do različnih ugotovitev.
Predelali smo tudi veliko znanih matematikov. Raziskovali kje, kdaj in kako se je geometrija sploh začela, in to znanje povezali z že prejšnjim. Nato pa smo prišli v 21. stoletje, k že prej omenjenim programov za dinamično geometrijo.
Ko smo predelali teoretični del, smo prešli na eksperimentalni. Ta nam ni bil najbolj všeč, ker smo morali veliko risati s prosto roko. Nazadnje pa smo predstavili tudi vsak program za dinamično geometrijo posebej.
Za zaključek pa naj še povemo, kaj smo dosegli. Bili smo na 17. regijskem srečanju mladih raziskovalcev in tam osvojili srebrno priznanje. Ker pa nihče ni zadovoljen s tem rezultatom, ki je sicer odličen, smo se odločili, da letos poskusimo še enkrat. Torej počakajte do konca šolskega leta, da boste videli, o čem govori naša naslednja raziskovalna naloga.
Barbara Mavrič, Valentina Bubnjar, Tomaž Novak 9.a
PO MAVRICI SVOJIH SANJ
Sanje so del človekovega življenja. Vsi sanjamo in v sanjah lahko pokukamo tudi v svojo podzavest. Ce se poglobimo, lahko povežemo njihov pomen s svojimi doživetji, problemi, ki jih nismo rešili ali pa preko dneva nismo imeli časa razmisliti o njih. Ponoči pa se vse »odvrti« in nam pomaga ohranjati duševno ravnovesje. Tako zelo pomembne so, da so jih preučevali veliki znanstveniki v preteklosti in tudi danes. Lotevajo se jih strokovnjaki z znanstvenimi metodami in napravami. Spet drugi pa poskušajo pomagati ljudem z razlagami sanj in kar veliko je knjig in spletnih strani, kjer lahko ljudje pogledajo, kaj njihove sanje pomenijo. Se najbolje pa je, če jih najprej poskušamo razvozlati sami. To nam bo še najbolj pomagalo pri reševanju naših problemov.
Me smo to naredile s sanjami gospoda Augustinoviča. Predvsem smo se usmerile na njegove sanje, v katerih uživa. Poiskale smo, kaj pomeni njegovo letenje nad naravo in našle naslednje: »Ce sanjate, da letite visoko po zraku, vam pomeni katastrofo v zakonu.« To za gospoda Augustinoviča prav gotovo ne drži, saj je že 55. leto v srečnem zakonu. Tudi razlaga »Ce letite nad neravno, razgibano pokrajino, vam preti nesreča, vaše okolje pa bo turobno in moreče. Ce med letenjem opazite pod seboj zelena drevesa in rastline, boste imeli začasno denarne težave, vendar se lahko kmalu nadejate boljših časov in blagostanja.«Tudi druga sanjska knjiga razlaga letenje po zraku podobno kot »srečno in upapolno bodočnost«. Z veseljem mu privoščimo še veliko let take bodočnosti.
Več težav smo imele pri iskanju pomena, kaj pomeni nositi otroka. Končno smo našle, da to pomeni, da bo »tvoja ljubeznivost poplačana«.Tudi me smo mu hvaležne za njegovo ljubeznivost in hudomušnost.
Po naši anketi največ ljudi sanja o prijateljih, o družini, o tistih torej, ki so nam najbližji, s katerimi preživimo največ časa in o katerih največ premišljujemo. Morda se jim v sodobnem času premalo posvečamo, zato ponoči zaposlujejo naše misli.
Tako, prišli smo »na konec potovanja« raziskovanja o sanjah. »Sanje, da ste prišli na konec potovanja, napovedujejo, da se boste lahko kadarkoli odpravili na novo potovanje, saj boste zanje imeli dovolj sredstev«. Me vemo, kaj to pomeni, veste tudi vi?
Mentorici naše raziskovalne naloge sta bili Tatjana Majdič in Stanka Crček. Na regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije smo osvojile srebrno priznanje.
Mlade raziskovalke Katja Roze, Katja Špiclin Kodelič, Nuša Rajh
OBISK PISATEUA
NA OŠ IVANJKOVCI NAS JE OBISKAL PRIMOŽ SUHODOLČAN
Na OS Ivanjkovci vsako leto poteka bralna značka, v kateri imajo možnost sodelovanja učenci od 1. do 9. razreda. Na šoli imamo 142 učencev in vsi so v šolskem letu 2008/2009 opravili bralno značko. Prvi so osvojili bralno značko: Teja Kosi, Eva Ivanuša, Barbara Mavrič, Simona Kocjan, Svetlana Korošec, Katja Roze in Anja Vajda. Prvi je z bralno značko zaključil 2. razred, in sicer že 17. 10. 2008. S tem so si prislužili ogromen sladoled. Zlati bralci, to so učenci, ki so brali vseh devet let, so bili vsi učenci 9. razreda. Zaključek bralne značke je bil 3. aprila 2009. Na ta dan nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan. Za vse, ki so pridno brali, je to nagrada in motivacija za naprej.
Dan, ko nas je obiskal Primož Suhodolčan, je bil eden najlepših dni na naši šoli. Pripovedoval in pripovedoval je šale in se kar ni ustavil. Vsi si ga bomo zapomnili kot odličnega pisatelja, ki je samosvoj in zna pripovedovati šale.
Teja Kosi 8.a
In kaj o njegovem obisku menijo naši učenci?
Njegov nastop je bil zelo zabaven, saj smo se zelo nasmejali. Podpisal nam je košarkarsko žogo, ki jo skrbno hranimo v naši telovadnici. Je dober pisatelj. Ima zelo zanimive knjige. Nekaj smo jih že prebrali. Alena Hasaj, Katja Kolarič, Spela Rajh 7.a
»Dobro, zanimivo in smešno je bilo, pa tudi malo poučno.« Tomaž Bukovec Zdovc 8.a »Bilo je poučno, dobro, zanimivo in smešno.« Goran Novak 8.a »Smejali smo se in imeli lepo. Bil je zelo zabaven.« Monika Viher 6.a
»Ko je bil na šoli Primož Suhodolčan, smo se imeli super odlično. Najbolj mi je bilo všeč, ko se je hecal. Vsi smo se smejali.« Nastja Heberle Jenko 6.a
»To srečanje z njim mi je bilo zelo super.« Sandra Drobnik 9.a
»Zdelo se mi je zelo lepo.« Amanda Vesenjak 9.a

LITERARNI KOTIČEK
MATEMATIČNE PESMI
Matematika se začne s števili, kot so ena, dva, tri in štiri.
Matematika je tudi dobra za glavo in včasih tudi za zabavo.
Matematiko so že v pradavnini imeli, ko so na polju bizone šteli.
Ne vem, zakaj se ne bi matematike učili, in zato petice v redovalnice dobili.
Matematiko moraš tudi razumeti in zraven tudi logiko imeti.
Mama mi je rešitve skrila in misli, da je kaj dobrega naredila, če pa sem jih že dvakrat »prekopira«.
Matematika me včasih muči, mama pa mi pravi: »Uči se, uči!«
V matematični nalogi se včasih skriva kakšna »čaka«, jaz pa derem v klopi se kot sraka.
Mama mi pravi: »Pomiri se sinko, ni matematika kriva, če ti ni razumljiva.«
Davor Fekonja 8.a	Matematika se začne, ko učiteljica Stanka v razred prihiti.
S številkami se dan začne,	Ze ko slišimo njene korake,
že zjutraj, ko budilka predrami me.	se vsi potuhnemo,
ko se zbudim, spet na uro »gledin«,	kot mlade srake.
da v šolo ne zamudim.	Matematika se začne,
Ko v šolo prihitim, se v matematično	ko zvonec zazvoni.
učilnico napotim in se številom prepustim.	1, 2, 3, 4 krog se razširi,
Tako me številke spremljajo skozi dan, čeprav nisem prav naspan.	2, 3, 4, 5 pouk je spet!
Niko Veber 8.a	In zdaj ko zvonca več ni, tudi matematika izginila je, in je več ni!
	Ne matematika je, saj učiteljica Stanka, spet v razred prihitela je!
Teja Kosi 8.a
UMETNOST - GALERIJA
Papige, pastel Avtor: Jan Vrbnjak 7.a
Portret, flomaster in tuš Avtor: Nejc Grašič 2.a
Cvetlice, kolaž Avtorica: Tina Puklavec 8.a
Zima kolaž	Zima, kolaž
Avtorici: Spela Trstenjak in Lara Lesjak 2.a	Avtorja: Nejc Grašič in Aljaž Prijol 2.a
Mentorica Mojca Grula
UUDJE IN ŽIVALI
Živali niso manjvredna in ne podrejena bitja, ampak so neka druga ljudstva, ki so skupaj z nami vpletena v življenjsko in časovno mrežo na Zemlji. Henry Beston
ČINČILA
Naši zelo ljubki činčili je ime Činča. Zelo rada nas ima, vendar je večino časa v svoji hišici. Vsi smo zelo srečni, ko pride ven. Je zelo zvita. Rada nam uide, zato imamo na vratcih od kletke vedno rože, da ne more priti hitro ven. Je zelo zvita. Izmed živali je prva prišla v našo šolo. Vsi jo imamo zelo radi, ker je ljubka in ima črno dlako. Ko ji moramo čistiti kletko, to zelo radi delamo, ker je zabavno.
Sandra Habjanič 6.a
LIZA
Pri zeleno-rjavem krožku imamo živali. Med temi imamo tudi morsko prašičko po imenu Liza. Morski prašički so mirne živali. Za njih moramo dobro skrbeti. Moramo jim čistiti slamo, menjati vodo, dajati hrano itd. V naravoslovni učilnici imamo še enega morskega prašička, dva hrčka, činčilo, imeli pa smo tudi paličnjake. Radi skrbimo za živali, ker so zelo pridne in lepe.	Sabina Muršič 6.a
ŽIVALICE
V šoli imamo veliko živali. Letos smo jih dobili še več, in sicer dva morska prašička. Živali smo tudi poimenovali. Ime jim je: Tine, Lili, Liza, Činča, Morsek in še več. So zelo lepe in vse so zelo zdrave. Za njihov nastilj poskrbi glavni organizator, ki skrbi za živali. To je Miha Prijol iz 6. razreda. Od doma prinese žagovino, s katero pri zeleno-rjavem krožku pripravimo posteljo hrčkom, morskim prašičkom ter činčili. Te živali so mi zelo všeč, zato rada skrbim za njih.	Monika Viher 6.a
LILI IN TINE
Na OS Ivanjkovci imamo veliko živali. Med njimi sta hrčka Tine in Lili. Tine je majhen, vendar zelo nagajiv. Lili pa je lena in počasna. Za njih skrbimo vsak dan, pri zeleno-rjavem krožku pa jim vedno čistimo kletke. Določili pa smo tudi skrbnike, ki redno skrbijo, da imajo živali hrano in vodo. Učiteljica Zdenka Rakuša pa nas uči, kako moramo skrbeti za živali.	Sara Mihorič in Spela Zotler 6.a
ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI ...
POSKRBIMO ZA SVOJO VARNOST IN VARNOST DRUGIH
Na naši šoli je bilo v četrtek, 15. oktobra 2009, res zanimivo. Bil je mesec požarne varnosti in teden varnosti v cestnem prometu. Bile so nam predstavljene teme, ki so govorile o tem, kako se obvarovati pred nevarnostjo oziroma kaj storiti, če se je nesreča že zgodila.
Zbrali smo se pri gasilskem domu, kjer so bila različna društva. Najprej smo si ogledali vožnjo s policijskim motorjem. Potem smo šli k carini, pri kateri so nam pokazali, kako dobiti osumljenca, ki naj bi prevažal drogo.
Pokazali so nam tudi, s čim ga dobijo: najprej poškropijo z nekakim sprejem in potem na roko potisnejo listek. Tako ugotovijo, katero drogo je osumljeni držal v roki. Listič se je obarval, če je osumljenec imel v roki drogo. Potem pa smo se vsi zbrali in opazovali, kako so naučeni policijski konji in psi. Pri PGD Ivanjkovci so se lahko otroci vzpenjali po vrvi in se potem spuščali nazaj dol. Na igrišču je bilo okoli 230 otrok. Obiskali so jih tudi otroci iz vrtca, ki so bili zelo navdušeni nad avtomobili in motorji.
Mihael Črešnjevec 8.a
PREDSTAVITEV ČEBELARJEV NA NAŠI ŠOLI
Čebelica leti z neba, leti, leti vse niže, vse niže in vse bliže čebelica leti z neba.
»Čebelica, od kod in kam te nesejo peroti po jasni zračni poti?
Čebelica, od kod in kam?«
(odlomek, Oton Zupančič)
V petek, 20. 11. 2009, se je v jedilnici naše šole odvijala predstavitev o čebelah ter medu. Imeli smo degustacijo kostanjevega ter cvetličnega medu, ki ga je priskrbelo Čebelarsko društvo Ormož. Ogledali pa smo si tudi film o kranjski čebeli. Poučili smo se o čebelji družini, o tem kako čebele nabirajo med ter o zdravilni moči medu. Predstavila se nam je Čebelarska zveza Slovenije. Čebele v naravi nabirajo nektar in mano in ju predelajo v med. Med skladiščijo v sadnih celicah, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovci. Ko je med zrel, ga čebelar samo pretoči iz satja v drugo posodo. Glede na to, kateri rastlinski vrsti čebele nabirajo med, poznamo cvetlični, gozdni, lipov, akacijev in hojev med. Čebele opravljajo izredno pomembno nalogo, saj s tem, ko nabirajo cvetlični prah, hkrati oprašujejo rastline. Matični mleček, ki ga izločajo mlade čebele, zaradi svojih sestavin zelo pozitivno vpliva na človekovo zdravje, nastane pa tako, da ga čebele naberejo na smolnatih delih rastlin, potem pa ga obogatijo še z dodatkom nekaterih svojih snovi.
Špela Rajh in Katja Kolarič 7.a
Z GLAVO NA ZABAVO
»Z glavo na zabavo, sm pustu alkohol, z glavo na zabavo in boljš mi gre u šol. Z glavo na zabavo da orenk se ti zrola, z glavo na zabavo, ne rabš alkohola.«
Dne, 20. oktobra 2009, smo se 7., 8. in 9. razred odpravili v Ormož. Tam so nas že čakali učenci iz drugih šol in pa seveda generacija 00.
Skozi zabavo so nam poskušali povedati, da se lahko zabavamo tudi brez alkohola ali drog. To jim je tudi uspelo.
Z manj alkohola pa bo tudi manj nesreč. Pokazali so nam tudi dva kratka filma, kjer smo videli dva fanta, ki trpita. Trpita zaradi svojih napak in pa zaradi napak drugih. Zaradi svoje mladosti se morata boriti za vsak dan in pokazati trdo voljo do življenja.
Novo na televiziji pa je Big father. To je različica Big brotherja, le da je to poučni resničnostni šov, kjer mladi gredo po svetu. Izpolnili smo tudi anketo, en nagrajenec pa bo v prihodnosti z generacijo 00 lahko pokazal, ali je res tako pogumen, saj ga čaka velika preizkušnja.
Od tega dneva smo veliko odnesli, saj smo videli ljudi, ki trpijo zaradi poškodb, povzročenih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkohol. Začeli smo razmišljati, kakšen odnos do alkohola imamo mi.
Preizkušali smo se lahko tudi na motornem kolesu oz. smo lahko preizkušali, kako hitro pritisnemo na zavoro, saj so slovenske ceste za motorna kolesa najbolj nevarne na svetu. Pokazali so nam tudi, kako si lahko krajšamo čas, da nismo le na računalniku ali televiziji. Da je na svetu milijon stvari, ki jih lahko zaužijemo in to brez alkohola ali substanc. Da nas v življenju čaka veliko preizkušenj, ki jih lahko prebrodimo in to brez alkohola. Le s trdno voljo in pa z glavo na pravem mestu, posebej na zabavi.
Teja Kosi 8.a
DOBRODELNI KONCERT DPM IVANJKOVCI
Društvo prijateljev mladine Ivanjkovci vsako leto konec novembra prireja v domu kulture dobrodelni koncert. V nedeljo, 22. novembra 2009, smo tako videli že trinajsti dobrodelni koncert.
Poleg domačih nastopajočih so vedno tudi gosti. Letos je bil gost večera Adi Smolar, večer pa je popestrila tudi etno skupina s Koroške. Cisti dobiček je namenjen otrokom za božično-novoletno obdaritev, za zimsko in letno šolo v naravi ter otroke v stiski. Prireditev je vsako leto dobro obiskana, saj je med našimi ljudmi prisotna dobrodelnost. K temu pa pripomorejo tudi številni sponzorji in donatorji.
Povzetek pripravil Boštjan Rajh
BOŽIČNI BAZAR
Vsako leto znova se začnemo v začetku decembra pripravljati na božič in novo leto. Božični čas se prične s prižigom prve adventne sveče. Na OS Ivanjkovci pa smo božični čas pričeli malo drugače, z Veselim decembrom.
Zbudili smo se v deževno jutro 1. 12. 2009, ko smo v šoli izvajali tehniški dan Veseli december. Nekaj posebnega je bil že zato, ker smo lahko dlje spali, saj se je pouk začel komaj ob 11.30. Dan pa je bil prijeten tudi zato, ker smo lahko knjige, zvezke in torbe pustili doma v kotu.
V šoli so se učenci razdelili na več skupin, in sicer v delavnico za: izdelovanje nitastih voščilnic, izdelovanje okraskov za vrata, izdelovanje namiznih dekoracij, izdelovanje skrinjic, izdelovanje sladkih škorenjčkov, izdelovanje darilnega papirja in darilnih vrečk ter okraševanje šole. Prvi, drugi in tretji razred so bili skupaj s sošolci, vsi ostali učenci pa so se med seboj pomešali in so na ta dan sodelovali s starejšimi oz. mlajšimi učenci.
Vsaka skupina se je veselo lotila dela. Pri delavnici nitastih voščilnic so učenci vihteli šivanke in sukanec ter ustvarili mnogo zanimivih čestitk. Kar dve delavnici sta delali namizne dekoracije. Te dekoracije so ustvarjene iz naravnih materialov kot so lubje, smrekove veje, storži, posušene pomaranče in sveče. Pri teh delavnicah so imeli učenci strokovno vodstvo, saj so jim pomagali učitelji in dijaki Srednje biotehniške šole Ptuj. Se ena skupina je bila pridna pri izdelovanju dekoracij, in sicer skupina, ki je izdelovala dekoracije za vrata. Kako lepše pozdraviti obiskovalce, kot takrat, ko jih že na vratih pričaka drobna, a gostoljubna pozornost! Naslednja skupina je izdelovala majhne lesene skrinjice, v katere so dali bombone, tako da so se kupci lahko še malo posladkali. Ker je vsa darila potrebno zaviti, so učenci drugega razreda izdelali oz. porisali darilni papir, manjkale pa niso tudi darilne vrečke. Nekaj posebnega pa so bili sladki škorenjčki, saj so se v iz blaga narejenih škornjih skrivali dobri medenjaki. Tudi pri tej delavnici je pomagala zunanja sodelavka, ki je učence učila skrivnosti priprave medenjakov. Zadnja skupina, ki sicer ni nič izdelovala, je pa zato okrasila šolo in pripravila tržnico. Ob takšnem dogodku je potrebno imeti božično vzdušje in kaj je boljše kot praznično okrašena šola, ki diši po pečenih medenjakih in toplem čaju.
Delavnice so se zaključile s prireditvijo za starše, z Božičnim bazarjem. Na tem bazarju so učenci predstavili in prodajali svoje izdelke staršem in drugim obiskovalcem. Vendar pa to ni vse. Učenci so pripravili tudi prijeten kulturni program in s tem popestrili naš bazar. Najprej nas je razveselil otroški pevski zbor in nam zapel nekaj božičnih pesmi. Posebej se je pripravil osmi razred, ki je zaigral priredbo zgodbe Božična pesem avtorja Charlesa Dickensa. Zgodba je bila res odlična, vendar so bili starši na začetku malo presenčeni, ko se je Tomaž začel dreti na ves glas: »Kaj se pa vi tu greste?« Sele ko so dojeli, da to spada k igri, so začeli uživati ob dobri predstavi. Ponovno je sledil pevski zbor, tokrat mladinski, ki je prav tako zapel tri pesmi. Da pa ni bilo samo petje, sta dve učenki recitirali nekaj božičnih misli in verzov. Kulturno dogajanje se je zaključilo s plesno točko deklet iz šestega razreda in fantov četrtega razreda. Božični bazar se je zaključil v mraku, okoli nas pa so bile stojnice okrašene z lučkami, ki so k nam prinesle predbožični duh.
Učenci in učitelji smo se veselili tega dne, ko je pouk potekal drugače. Učenci so lahko na drugačen način pokazali svoje znanje, lahko so uporabljali veščine, ki jih drugače ne morejo, lahko so uživali v bolj sproščenem načinu dela.
Vsi pa smo bili veseli, ko smo videli, koliko staršev in drugih obiskovalcev se je udeležilo našega Božičnega bazarja. Največje zadovoljstvo je, kadar lahko učenci pokažejo svoje delo staršem in ponosno povedo: »To sem pa jaz naredil.« Se bolj veseli pa smo bili, ko so z veseljem kupili izdelke in s tem svojim otrokom povedali, da cenijo njihove izdelke bolj kot v trgovini kupljene izdelke.
Mentorica Ana Janžekovič
Utrinki z božičnega bazarja
BLIŽAJO SE PRAZNIKI
Eden najbolj priljubljenih praznikov je zagotovo božič. Božič je tradicionalno protestantski, predvsem pa katoliški praznik, saj na ta dan obeležujemo rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav praznovanje božiča sega že v predkrščanske čase. Datum praznovanja božiča je izbral cesar Konstantin, na podlagi tega, da se je ujemal z rimskim praznovanjem Sonca. Koptska, jeruzalemska, ruska in gruzijska pravoslavna cerkev božiča ne praznujejo 25. decembra, pač pa 7. januarja. V novejšem času se pojavlja nov način praznovanja božiča, ki ni povezan s krščanstvom. Ker prihaja iz Amerike, mu pravimo ameriški božič. Med najbolj priljubljene praznike spada tudi praznovanje novega leta. Novo leto je praznični dan, ko praznujemo začetek novega koledarskega leta. V rimskih časih je bil to prvi marec. Zdaj pri nas v večini sveta novo leto praznujemo
1. januarja, protestanti pa 14. januarja, ker se ravnajo po julijanskem koledarju. Muslimani novo leto praznujejo ob sončnem zahodu 30. januarja, j udi pa ob sončnem zahodu že 22. septembra.
Otroci se praznikov najbolj veselijo zaradi treh dobrih mož, ki jih obdarijo. To so Miklavž, Dedek Mraz in Božiček. Veselijo se tudi obiskovanja sorodnikov in bližnjih prijateljev, otroci, ki obiskujejo šolo, pa so veseli tudi zato, ker so počitnice, starši pa ne rabijo v službo.
SE SPRAŠUJETE OD KOD IME PALMA
Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi umetniki. S svojo življenjsko potjo, s svojo ljubeznijo do vsega dobrega in resničnega ter lepega, s svojim ponižnim in zvestim služenjem, s svojimi deli, s svojo lepo slovensko besedo bo ta mož utrjeval korenine našega narodnega drevesa in njegovo vsestransko rast tudi v prihodnosti. Ljubil je našo deželo, čudovito , kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole - »PALMJ^jim,pravi ljudstvo ... ,,	, .
ŠOLSKI ČASOPIS...
Zbrala in uredila: Boštjan Rajh in Nuša Palčič Fotografije: Arhiv šole
Organizacijski vodja:
Ravnateljica Nada Pignar, prof.
Tiskanje šolskega časopisa: Založba Rokus Klett, d.o.o. Naklada: 200 izvodov
DN090732