Poštnina plačana v gotovini
CENA IZVODU 10 DIN
Leto XIII — Štev. 16. V Ljubljani, 21. aprila 1957
'1=1113111:
izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr-čarno - Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in '.prava v Ljubljani — Uredništvo! t.lkozarjeva uL 12, uprava: Cankarjeva 4. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni! uprava 21-281, uredništvo! 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) - Celoletna
naročnina 100 din, polletna 200 din.
J
Uspela prireditev
I. conska nogometna liga
OLVMPIA : HEIDELBERG 11:5
Ljubljana, 21. aprila. Prvi teniški dvdboj sezone med domačo 01ympi-jo in zahodnooemško ekipo iz Heidelberga je bil žrtev slabih vremenskih pogojev. Spored, ki je bil predviden za dva dni, so zaradi dežja morali odigrati v eOiem popoldnevu. Ljubljančani, iki sta jih okrepila igralki Zamanja in Winterhalter iz Zagreba, so slavili prepričljivo zmago v razmerju 11:3. Za začetek sezone so. Slovenci pokazali kar razveseljivo formo in lahko pričakujemo letos tudi kvalitetni napredek v tej športni panogi. Gostom se pozna vešča roka trenerjev, manjka
jim pa izkušenj za večja tekmovanja.
Posamezni rezultati: moški posamezno: Suhar : Ehmann 6:2, 6:2, A. Škulj : Lamy 7:5, 7:5, Čebular : Schvveitzer 6:1, 6:3, Pucihar : Wis-niovvski 2:6, 6:2, 6:4, B. Žerovec : H. Lenk 6:1, 6:1, B, Škulj : R. Lenk 6:0, 6:2, članice posamezno: V. Berk zmagala brez boja, Zamanja : Kuder 2:6, 4:6, Wi.nterhalter : B. Berk 3:6, 6:2 6:4, Žnidar : B. Berk 8:6, 6:4, moški pari: Suhar-Čebular : Eli-mann-Lamy 6:4, 6:2, Puc-ihar-Žero-vec : Schweitzer-Wisniowsiki 6:1, 4:6, 6:1. Skulj-Skulj : Lenk-Lenk 6:1, 6:2, mešani pari: Wiinterlialter-Suhar : V. Berk-Ehmann 3:6, 4:6.
Siškarji niso zatajili - Gledalci zadovoljni
Ljubljana, 21. aprila. —- Ko smo se razhajali z dopoldanske tekme, so se nekateri gledalci, seveda bolj kislih obrazov, tolažili, da bodo verjetno popoldne na stadionu v Šiški bolj zadovoljni. Niso se ušteli vsi ti optimisti in približno 2000 gledalcev, ki so napeto sledili danes izredno ostri borbi med Ljubljano in Tekstilcem Iz Varaždina. Spet lahko rečemo, da je bila tekma, ki nam bo ostala lep čas v spominu, Ljubljana pa sl je sicer trdo, toda zasluženo priborila dve točki.
Ljubljana : Tekstilec 2:1 (2:0)
Sodniku Bačunu iz Zagreba, ki Je si-Cer z nekaj napakami, pa vendarle avtoritativno vodil srečanje, sta se predstavili naslednji moštvi:
Tekstilac: Bengeri, Sčuric, Cop, Kuhar, Krleža, Podravčič, Hrain, Branilo-vič, Lampelj, Svibanj, Matkovič.
Ljubljana: Bencik, Čretnik, Pirc, Ma-roša, Sočan Zivojevič, Perharič, Gruden, Dolenc, Blaznik, Hacler.
Bencik se je danes odlično izkazal v vratih Ljubljane
Ljubljana je, kot običajno, začela z ostrimi in hitrimi napadi. Sprva so gostje niso znašli, toda kmalu so začeli tudi oni napade vračati. To je povzročilo mikavno igro, ki je bila odprta, vendar za spoznanje v rokah Ljubljane. Ze v 8. minuti pa je Čretnik nesrečno pregazil Bencika,-ki je obležal. 2e smo mislili, da bo to pomenilo smolo in poraz za Ljubljano, toda kasneje so se modro-bell zbrali in začeli še siloviteje napadati. V 18. min. so, vzpodbujeni po gledalcih, izvedli nevaren napad. Zaradi prekrška nad Blaznikom je Hacler dobro izvedel prosti strel, Dolenc je strel podaljšal z glavo do Grudna, ta pa je s pravo bombo zatresel mrežo — 1:0. Tako so Ljubljančani dobili veliko vzpodbudo, gledalci pa so jih navdušeno bodrili. Toda tudi Bencik, jci je bil danes izredno dobro razpoložen, je moral večkrat posredovati. Gostje so bili zelo nevarni. Vendar se je polčas zaključil z 2:0 v korist Ljubljane. V 37. min. je Gruden žogo lepo podal Blazniku, ta pa je brez oklevanja neubranljivo poslal v mrežo. Navdušenja, ni bilo ne konta ne kraja.
Oster tempo igre tudi v drugem polčasu ni popustil. Domači so imeli nekaj zelo lepih priložnosti za dosego gola, ki pa jih spričo silne nervozo in pa neodločnosti niso izkoristili. V 59 min. je bil poškodovan levi branilec gostov Čop in Tekstilac je igral z 10 igralci. To so domači dobro izkoristili, vendar žoga ni hotela v mrežo. Ze 5 minut kasneje je zagrešil srednji krilec Krleža surov prekršek nad Perharičem. Udaril ga je, ko je bil le-ta brez žoge. Sodnik sicer tega ni dobro videl, toda kljub temu ni reagiral, čeprav bi bil moral v tem primeru prisoditi enajstmetrovko, igralca pa
Ljubljana, 21. aprila. Blizu 13. ure je bilo, a najbolj napeti gledalci se s stadiona ob *tovi cesti danes kar niso hoteli raziti. Ča-Q | so namreč sodnike, da bi se jim po »voje »oddolžili« za slabo sojenje in to jim i® delno, kljub posredovanju organov Ljudske milice, tudi uspelo. Današnjo tekmo, ki jo je fflodalo okrog 1000 ljudi, je pokvaril v prvem Polčasu sodnik Lazič iz Rijeke, ki ni obdr-„ žal v rokah ostre igre in ;e zagrešil mnogo naPak v Škodo domačega moštva. Ne glede na to pa lahko rečemo, da je vrh vsega Od-r° tudi sam kriv za poraz, ki ga je doživel pt°t: Metalcu.
Odred : Metalac 1:2 (1:0)
3()^ za^tku igre smo bili kar zadovoljni nad rdf!*n? z^rancstj(> in uspelimi potezami vcnd	Kazalo je, da bo Odred danes
(ar e opravil s svojini večnim nasprotni-sreč ‘*C^cera» 8 katerim že od nekdaj nima stv(>C V m*nuH 50 Prišii domači v vod-st V P°„-2umbarju. Le-ta je namreč ostro od ^	se ie v majhni gneči odbila
in hiC^a *zme(l igralcev, izpremenila smer povi* C^a v mre^i — 1:0. Pričakovali smo nino'311^0 rezul*a*a» kajti Odredovci so imeli epih priložno-sti za dosego gola. To
Zelenica bo oživela
pr^U^ltclil smučarskega športa bodo Q nedeljo spet prišli na svoj ra-Baniz- K “Ljubelj« bo letos ie' osmič or-]0lli !r;i* mednarodno tekmo v velesla-za *t na Ze'cn*ci. Tržlški tekmovalci se 6°ka”U)Srei;anje reSD0 pripravljajo, kar Avstrlii tUd*. nedavna zmaga Stefeta v st| i 1 ^meli pa bodo ostro borbo z go-svoinVStrlje ln Itali,e’ kl so že obljubili bo uaeležb°. Po kvaliteti in številčno T0 j, Pr*reditev tudi letos prvovrstna, ditev loto5nJa zadnja smučarska prire-’ zato sl Jo bo vredno ogledati.
izključiti. Perhariča so odnesli Iz igrišča in se ni več vrnil.
Kasneje so gostje začeli nevarneje napadati, Ljubljana je bila očividno utrujena. 16 min. pred koncem bi Tekstilac kmalu znižal razliko. Iz velike gneče pa je žoga našla pot v polje. Toda 7 minut pred koncem tekme je gostom vendarle uspelo, da so po Braniloviču znižali rezultat na 2:1 in tako je ostalo do konca.
Ljubljana je zaigrala zelo lepo ln v njenih vrstah skoraj ni bilo slabega mesta. Toda tudi gostje so bili nevarni, kar zlasti velja za notranji trlo napada Bra-nllovič-Lampelj-Svibanj, medtem ko je bila obramba celo preostra.	T. B.
Rijeka : Uljanik 3:2 (2:1) Trešnjevka : Split 0:3 (0:2) Grafičar : Šibenik 0:2 (0:2) Turbina : Jadran 2:0 (1:0)
Danes so bile na Taboru tekme telovadcev zveznega razreda v proslavo 50-Ietnice telesnovzgojne dejavnosti na Taboru (poročilo beri na 2. sir.). Na sliki Hrastničan Urbanc Marino, ki izvaja na krogih razporo s pred-
nosom
Varaždinsko-mariborska nogometna liga
N&i&koMŠčme, phMo faiostL
Slab sodnik, slaba igra
Domači spet razočarali - Odreci protestira
Branik : Mladost (Zabok) 6:1 (6:1)
Maribor, 21. aprila. — Na nekoliko razmočenem igrišču se, je 1500 gledalcem Branik predstavil z naslednjim moštvom:
Filipančič, Petek, Cučko, Radulovič, Gabri jan, Elzner, Gluk, Hanzel, Plaznik, Du-gandjija, Kramer.
Začetek je dobro obetal. Kombinacija domačih so bile tekoče in jim gostje niso bili kos. Rezultat tega so bili štirje goli, ki sta jih dosegla Dugandjija v 5. in 28. min. ter Plaznik v 20. in 32. min. Gostje so nato zaradi nerodnosti domače obrambe po golu leve zveze Vrančiča znižali na 4:1. Hitro za tem je v 38. minuti llanzel povišal na 5:1 in nato še Dugandjija na 6:1. Tik pred zaključkom polčasa je zaradi prekrška Gabrijana dosojeno enajstmetrovko Vranič zastrcljal. V drugem polčasu so ponovno prevladovali domači. Neprestano so ogrožali vrata Mladosti, niso pa mogli doseči gola. Prav posebno slab dan je imel Gluk. Dosojeno enajstmetrovko je streljal v vratarja. O gostih ni mogoče veliko povedati. Nastopili so brez svojih štirih najboljših poškodovanih igralcev in so
pokazali bore malo. Po poteku igre bi tudi dvoŠtevilčen rezultat nič ne presenečal. Sodil je Benčina iz Hrastnika z manjšimi napakami.
Brez srčnosti ni uspeha
Proletarec : Maribor 0:6 (0:1)
Zagorje, 21. aprila. Kaže, da so se nogometaši zagorskega Proletarca že sprijaznili z mislijo, da v pomladanskem delu tudi na domačem igrišču ne bodo osvojili nobene točke. Okrog 309 najvnetejših navijačev, ki so se kljub slabemu vremenu zbrali na igri-
šču je bilo z današnjo igro nezadovoljnih, O tekmi ne moremo reči drugega kot to, da so domači igrali res podrejeno vlogo. Gostje bi lahko dosegli še višji izid, če ne bi toliko oklevali. V začetku igre so domači dobto zaigrali, vendar so takoj spet popustili. Ket igralcem primanjkuje srčnosti, tudi uspehov no morejo doseči. Po avtogolu domačih so bile vrste razbite in gostje so popolnoma prevladovali na igrišču. Pri domačih pohvalimo lahko le srednjega krilca Jcreta, ki je bil dober v prvem polčasu. Najslabša pa sta bila Prašnikar in Pangeršič. Cole so dosegli Praznik avtogol, Vidic 3 ter Franges in Kreačič po enega.
V Cellju pa pretep...
v 10., 11. in 17. minuti, pa jih niso izkoristili, kar bi jim prineslo zanesljivo zmago. V 35. min. pa je prišlo do razburljivega dogodka. Levi krilec Tušak, ki je nasploh igral zelo surovo, je udaril Kranjca, ki je bil brez žoge. Kranjc je obležal in moral nato zapustiti igrišče. Vrnil se je v igro šele po odmoru. Odredovci so proti temu napadu protestirali, sodnik pa ni reagiral. Razumljivo, da je to	vzbudilo	val	ogorčenja	tudi med	gledalci	in odtlej	dalje	je bila	igra zelo	raztrgana. Sodnik	jo	je	popoljioma izpustil iz
rok ter delal hude napake v škodo obeh moštev,	predvsem	pa	v	škodo	domačih.	Zato
bi bil kmalu v odmoru izpostavljen dejanskemu napadu prenapetih gledalcev.
Ozračje je bilo tudi v drugem polčasu zelo napeto in občutek smo imeli, da sodnik igre ne bo srečno pripeljal do konca. Vendar je svoje sojenje v drugem delu nekoliko popravil. Toda svoje je že naredil: morala pri Odredu je padla, to pa so gostje izkoristili. Začeli so uhajati na polovico domačih ter že v 58. min. po Beku izenačili — 1:1. To predvsem po krivdi nezanesljivega posredovanja vratarja Babnika, štiri minute kasneje je bil dosežen končni rezultat tekme in zmaga v korist Metalca z 2*1. Strelec je bil spet Bek, krivec za prejeti gol pa znova Babnik. Toda ta gol je padel domnevno iiz offside pozicije. Ne glede na to bi Odredovci lahko še vedno izenačili, imeli pa so nekaj smole. Zadnjih 15 minut pa jih na igrišču takorekoč skoraj ni bilo videti. V 64. min. je bil zaradi namernega napada na Medveda izključen igralec gostov Ibriks, toda Odred tudi te premoči ni izkoristil. Tako lahko rečemo, da je bilo danes vse slabo: sodnik, Od redova igra iin kar je pač za Odred najslabše — poraz. Odred je vložil proti verifikaciji tekme protest.
Moštvi sta nastopili takole:
Odred: Babnik, Medved, Udavič, Zumbar, Piskar, KlančiSar, Bergelj, Kranjc, Kočevar, Cuban, Virant.
Metalac: Majdič, Kuzman, Pavič, Tekaoec, Segooič, Tušak, Bek, Zobič, Kapefanovič, Bo-sanac, Ibriks.	T. B.
Hudobivnikova 12.36 m v metu krogle
Ljubljana, 22. april. Kljub slabemu vremenu je atletski klub Odred priredil včeraj popoldne na svojem igrišču manjše tekmovanje. Od dežja razmočene naprave niso dovoljevale doseganja vrhunskih rezultatov, razen tega pa so mnogi najboljši tudi manjkali na startu. Se največ je pokazala Hudobivnikova, ki je dosegla solidna rezultata v krogli in disku. Pomembnejši rezultati — 100 m člani:	Ponebšefc
(Lit) 11.8, mladinci: Kovač 11.9, 300 m: Ponebšek (Lit) 39.0, mladinci: Ingolič 38.2, 1500 m zapreke: Tratnik 4:29.6, mladinci: Aljančič 4:35.8, Udovč 4:40.8, višina-mladinci: Drašler 175, Boi din 165, kladivo — mladinci: Vidmar 46.02, 60 m — mladinke: Škrjanec 8.5, Breščak 8.8, krogla: Hudobivnik 12.36, disk: Hudobivnik 37.79.
LESTVICA I. CONSKE LICE:
KLADIVAR : SLOBODA (V) 0:1 (0:1)
Celje, 21, aprila. Tik pred zaključkom današnje prvenstvene tekme, ki so jo igrali po vodi in blatu, so prenapeti gledalci vdrli na igrišče in pretepli sodnika Vamplina iz Čakovca. Sodnik je dobil več udarcev in mu celo strgali njegovo sodniško oblačilo. Prav gotovo je to velik kulturni škandal za celjsko športno občinstvo, ki ga moramo najostreje obsoditi in krivce strogo kaznovati. Tekma sama je bila izredno napeta, saj moramo reči, da je Kladivar vseh 90 minut igral pred vrati gostov, vendar neodločni napadalci niso uspeli realizirati tolikšno premoč. Prav gotovo je bila to težka tekma in sodnik Vamplin je delal večkrat tudi napake. Nihče ni pač pričakoval, da bo gol, kl so ga go-
stje dosegli v 35 minuti, odločal o zmagi gostov. Kladivar je proti koncu napel vse sile in gol je visel v zraku. Ko je bil 5 minut pred koncem tekme zrušen v kazenskem prostoru Posinek in je sodnik dosodil le prosti strel Izza črte šest-najsterca, je prišlo do pretepa. Prenape-teži so namreč vdrli na igrišče ln dejansko napadli sodnika. Po krajšem odmoru je sodnik vseeno nadaljeval z igro, vendar se rezultat ni lzpremenil. Tudi po končani tekmi je 500 gledalcev vztrajalo na Igrišču in burno protestiralo proti slabemu sojenju. Sodnik je le s pomočjo funkcionarjev in organov LM varno prišel v slačilnice. Pričakujemo, da bodo merodajni športni forumi ta dogodek temeljito preiskali in tudi prinesli pravo odločitev. f
MTK: Vojvodina 2:1
Split	17	15	1	1	60:15	31
Šibenik	18	10	5	3	42:22	25
Rijeka	17	10	3	4	41:21	23
T rešn je-vka	17	10	3	4	44:24	23
Metalac	17	8	4	5	29:23	20
Uljanik	17	6	4	7	35:31	16
Tekstilac	18	6	3	9	34:38	15
Ljubljana	1?	5	7	9	22:74	n
Turbina	17	5	2	10	17:38	12
Jadrin	17	4	3	10	21:42	11
Odred	1?	7	4	10	18:29	10
Grafičar	17	J	1	12	15:61	7
V Budimpešti je domače nogometno moštvo MTK premagalo novosadsko Vojvodino z 2:1 (0:1). V prvem delu igre so bili igralci Vojvodine boljši in že v 6. min so dosegli po Krstiču I. vodstvo. Premoč Vojvodine se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, vendar je niso mogli izraziti -z goli. V zadnjih 13. min pa so Novosadčani popustili in Madžari so najprej iz enajstmetrov-kep o Molnarju izenačili, potem pa je dosegel Kovacs I. zmagoviti gol. Tekmo je sodil Madžar Fehervary.
Po prvem dnevu dvoboja teniških reprezentanc Nove Zelandije in Libanona za Davisov pokal v Bejrutu vodijo Novozelandci z 2:0.
Finalno srečanje škotskega nogometnega pokala med Falkirom in Kilmanrockom se je končalo neodločeno 1:1, tako da bo potrebna še ena tekma.
Danes je bilo v Ravni kolesarsko tekmovanje imenovano »Velika nagrada Evropet, v katerem so sodelovale ekipe po treli kolesarjih, ki so se pomerile na 100 km dolgi
progi v vožnji na kronometer. Zmagala je francoska ekipa v postavi Darrigade - Anquetil - Forestier približno 40 sekund pred Italijanoma Baldinijem in Deffilippisem, ki sta izgubila tretjega moža.
V polfinalu mednarpdnega mladinskega turnirja v Španiji je reprezentanca Španije premagala "Italijo s 3:0.
Iz Lawrenca v ZDA poročajo o novem svetovnem rekordu, ki ga je dosegla štafeta univerze Texas na 4Xlt0y. To progo so ameriški tekači pretekli v času 39.9, kar je za dve desetinki sekunde boljše od njihovega dosedanjega rekorda.
Na tradicionalnem tekmovanju v
maratonu, ki je bilo včeraj v Bostonu je zmagal Amerikanec John Kelly v času 2:20:05 pred Fincem Karvonenom 2:23:54 in Korejcem Čing Vo Limom 2:24:59.
Južnoafriški atlet Gert Eotgietcr je dosegel v Queenstouwu z rezultatom 50.8’ nov svetovni rekord v. teku na 440 y z ovirami.
Zvezna moška košarkarska liga
DERMASTIA - 33 košev!
Telovadne tekme v proslavo, 50-letnice društva Tabor
PritaiGvaco: Cerar zmagovalec
■?
jugoslovanske kakovostne lestvice dobro zavedajo, da so prve točke najvažnejše. Po slabem startu Olimpije, je sinoči pod Cekinov grad prihitelo veliko šteivilo gledalcev, ki jih je zanimalo kako se bo odvijala ena najbolj zanimivih tekem v spomladanskem delu tekmovanja.
P role ter iz Zrenjanina, ki je že prejšnjo nedeljo klonil v Zagrebu, je bil tokrat prepričan, da fio zanesljivo odpravil ljubljanske študente, ki nastopajo nepopolni in že po tradiciji z zelo spremenljivo srečo. Na 'igrišču se je zbralo blizu 2000 gledalcev, ki so bili s srečanjem zelo zadovoljni. Olimpija je svojega nevarnega tekmeca zasluženo premagala.
Olimpija : Proleter 78:73 (42:30)
Že sam začetek je bil zelo razburljiv. Odlike državnega prvaka so nam že znane, pričakovati je pač bilo kako se bo Kristančičeva četa zoperstavila vigranemn stroju iz
jetrno v teh kritičnih trenutkih skoval novi bojni načrt. Proleter je rezultat Izenačil in celo prišel v vodstvo. Toda prav v teh kritičnih trenutkih smo spoznali kaj pomeni vešča roka dobrega tehničnega vodje.
»Kristo« zahteva minuto odmora...
Kaj bo, smo spraševali? Videli smo, kako so fantje resnih obrazov sprejemali nova navodila svojega trenerja in še nekaj trenutkov in spet se ’ je začel srditi boj pod košema. V akcijo je stopil srednji napadalec Dermastia. Res je, da je imel pri metanju na koš tudi nekaj sreče, nikakor pa ne smemo
Zrenjanina. Tako kot običajno sta podcenjevati njegove izredne bor-obe moštvi na začetku skušali vri- nemosti, ki je tudi_prines!a Olimpiji niti svoj .način drug drugemu, svoj zaslužen uspeh.
način igranja in prav te za,četne minute so bile zelo dramatične in so gledalce držale v največji napetosti. Koš tu, koš tam. In tako ves čas do sredine I. polčasa, 'ko je vendarle nastal nekakšen preobrat na Igrišču.
Olimpija je ves čas igrala z najboljšimi močmi:	Kandus, Lokar,
Raje, Danev in Dermastia-. Od vseh teh je jmel najtežjo nalogo Dermastia, ki jo. je odlično opravil. Na začetku je sicer nekaj časa grešil pod svojim in tujim košem, toda kasneje se j .e znatno popravil in zaigral je v pravem reprezentativnem slogu. Kristančičeva zamisel se je sijajno obnesla. Žoga je romala po sredini in »velikan« Olimpije — Dermastja je točno izpolnjeval taktično zamisel svojega tehničnega vodje. P role ter j e vi igralci so bili v teh trenutkih popolnoma zmedeni. Kandus, ki je tokrat prav dobro igral v polju, slabše pa metal na koš, je v pravem trenutku našel svojega prostega soigralca in tako se je Olimpija začela počasi oddaljevati. Proleter je v obrambi skušal onemogočiti Dermastjo, toda ob tem si je temeljito polomil »zobe«. Če ni zadel v črno Dermastia, je pač to storil spretni Danev, ki je s svojo mimo roko goste popolnoma zbegal.
Ob polčasu je Olimpija vodila z 12. točkami razlike. Takole smo ugibali: dovolj bo, če bo obdržala to lepo prednost do konca. Toda všteti smo se. Prvih deset minut drugega polčasa je Proleter zaigral kot v svojih najboljših dneh. Zares, to ie bila prava ekshibicija in tudi najbolj vneti pristaši ljubljanskih študentov so dali. gostom za to igro polno priznanje. Olimpija je bila brez moči. Fantje so sicer napenjali vse sile, da ne bi prišlo do preobrata, toda na obrazih smo jim brali, da je med njih legla negotovost. Samo Kristančič, njihov duhovni vodja je pod košem mirno opazoval dogodke na igrišču in ver-
Pa ne samo on. Bajc, Lokar, Danev in kasneje Poljšak so na včerajšnji tekmi dokazali, da je Olimpija vendar le eno najboljših jugoslovanskih moštev, na drugi strani pa so tudi igralci odločno demantirali vse pesimistične napovedi, češ Olimpija ni pripravljena in zato bo tudi v letošnji sezoni razočarala svoje pristaše,, Čeprav v moštvu ni igral Kristančič je vendarle Olimpija tokrat zaigrala tako kot smo vsi želeli. Morda je bilo celo bolje, da je Kristančič igro dirigiral izza koša, kar ne bi mogel če bi nastopal. Kot smo že
svojo nalogo v popolnosti izpolnil. Prav tako pa se je izkazal z odličnimi meti na koš Danev, ki je bil mimo drugega tudi v odločilnih trenutkih izvrstno posredoval. Ne smemo pozabiti skrajno požrtvovalnega Bajca, ki so ga med igro gledalci večkrat viharno nagradili. Pa tudi Kandus, Lokar in Poljšak so svojo nalogo dobro izpolnili. Gostje so pokazali vse odlike moderne košarke iin verjetno se bodo za ostala srečanja še vse bolj potrudili in opravičili naslov državnega prvaka.
Olimpija: Kandus 1, Dermastia 33, Bajc 8, Danev 25, Skrjanc, Lokar 12, Poljšak f.
Proleter: Loči 22, Englcr 5, Rado jčič 13, Min ja 6, Katic 17, Sega-revič 1, Kurt 4, Tom jamski 3.
L. M.
Crv. zvezda : Montažno 54:47 Partizan : Železničar 73:63
Lokomotiva : Ljubljana je bila zaradi dežja odložena.
Med tednom — Crv. zveza : Par-
Ljubljana, 21. aprila. Na Taboru so bile ,danes tekme najboljših orodnih telovadcev in telovadk, ki so s svojim nastopom počastili
LJUBLJANA, 21. APRIL. Čeprav, smo šele na začetku tekmo- zapisali je bil med najboljšimi rea- 50-letnico telesnovzgojne dejavnosti na Tavanja v zvezni košarkarski ligi, se moštva zlasti ona pri vrhu lizatorji dvometraš Dermastia, ki je boru. Obenem pa je bila ta prireditev iz-
zentance v vajah na orodju, ki ho 19. maja nastopila v Pragi in tamkaj vrnila obisk češkim telovadcem (BOH).
Pri moških se je sodnikom predstavilo 15 tekmovalcev, z izjemo Furlana pravzaprav vsa slovenska elita, ki jo trenutno premoremo. Kakor je bilo pričakovati, je prvo mesto spet odnesel Miro Cerar, ki ga tudi olimpijec Skaza in mednarodni tekmovalec Urbanc nista mogla 'resno ogrožati.
Tekme so se pričele s preskokom čez konja vzdolž. Večina je skakala sklonko, nekateri preskok plo.vno, le Cerar in Urbanc sta skakala premet. Oba sta prišla z ocenama najvišje — na 9.25 oziroma 9.15.
Na bradlji smo videli lepo serijo vrhunskih prvin — obratov v pred in zakoiebu, vzmikov, rnzovnih in teznih stoj ob napetih lehieh	(špičakov)	itd.	Skaza je imel	zelo
originalno in težko vajo. Začel je čeluo in na eni lestvini čelno dvignil lepega špičaka. Tudi vezava: vzpora zadaj v razovko — stoja razovno, je bila izvedena res mojster-sko. Sploh so težke tezne prvine njegova domena.	Cerar je	začel	kol	običajno, zunaj
lestvin čelno. Toda danes je svojo standardno in izpiljeno vajo nekoliko razširil, kar mu je odvzelo nekaj dragocenih desetink točke. V novem	delu vaje mu	je v	kritičnem	tre-
nutku zmanjkalo moči, zapletel se je in prišel iz	koncepta,	s tem pa	je šla po	vodi
tudi visoka ocena. Menim, da bi mu kazalo ta vložek za tekmo v Pragi izpustiti, v kolikor ne bi nove variante res tako izpilil, da bi bil popolnoma zanesljiv. Najvišje je prišel z oceno mladi Trboveljčan Trugar, ki se iz tekme v tekme razvija v vse bolj zanesljivega in izenačenega tekmovalca. V njegovi vaji sicer .ni bilo ničesar $ začinjenega«, vendar so bile vse prvine izvedene zelo mehko in elegantno. Opaziti je, da se naši telovadci nekako »izogibljejo« premeta nazaj, dočim je drugod to kor standardna prvina, kakor n. pr. obrat v predkolcbn ali toč pod bradljo. Edino Urbanc in mladi Mariborčan Vrenko sta res lepo izvedla to prvino.
Tretje orodje 80 bili krogi, prav tako kakor konj težko orodje, ki zadaje mnogo mak zlasti tistim, ki nimajo dovolj moči. Tu so briljirali trije tekmovalci: Skaza, Urbanc in Cerar. Skaza je morda pokazal največ: sloja razovno, razpora v stoji, stoja tezno ob napetih lehteh. Vse stoje je dvigal z naj večjo lahkoto, kot da je njegovo telo brez leže. Zai izvedba prvin ni bila popolnoma brezhibna, sicer bi bila ocena višja. Tudi na rovaš pomanjkljive drže nog je odpadlo nekaj desetink. Cerar je lahkotno, kar mimogrede, opravil tri težke stoje: prvo z vzmi-kom, drugo iz toča, tretjo razovno. Urbanc je ugajal v ruzpori, vendar sc mi zdi, da je bil glede na Skazo in Cerarja nekoliko previsoko ocenjen.
Na konju je bilo danes spet nekoliko več »kiksov«, m red nekaj- tedni je na dvoboju Slovenija : Srbija v Sežani lepše teklo. Edi-
tizan 72:66 (35:28). C. zvezda	2 2			0	0	136:113	4
Ljubljana	1	1	0	0	79:59	2
BSK	1	1	0	0	70:61	2
Železničar	2	1	0	1	115:109	2
Partizan	2	1	0	1	139:135	2
Olimpija	2	1	0	1	139:143	2
Montažno	2	1	0	1	119:122	2
Proleter (Z)	2	0	0	2	141:150	0
Lokomotiva	1	0	0	1	36:52	0
Proleter (K)	1	C	0	t	59:79	0
Proleter (K) : večernih urah.
BSK bodo igrali v
Zvezna moška odbojkarska liga
Branik je imel precej dela
Branik : Maglič 3:0 (13:11, 15:13, 15:12) *
Maribor, 22. april. Na včerajšnji prvenstveni tekmi je novi član zvezne lige Maglič uigodno presenetil približno 300 gledalcev. Gostje so se odlikovali z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo in je imela nevigrana ekipa Branika z njimi dovolj dela. Branik je nastopil s Škrbin jekom, Tomažičem, Šumakom, šn ude rtom, Filipančičem, Drakslerjem im Jurkovičem. Tekmo je odločila predvsem večja rutina domačih odbojkarjev, pri katerih je bil gonilna sila zopet Skrbi n jek, toda tudi nekaj njegovih »bomb« so gostje uspešno blokirali.
Tudi Fužinarju ni šlo lahko
Fužinar : Maglič 3:2
Ravne, 22. aprila. Začetek zvezne odbojkarske lige je prinesel danes težavno zmago domačemu Fužinarju nad odbojkarji Magliča s 3:2 (12:1'), 15:5, 8:15, 16:14, 15:2). Igra je bila zelo zanimiva, zlasti v četrtem nizu,
ko so gostje že vodili s 6:0, 10:2 in 14:13. Domači igralci so le s skrajno požrtvovalnostjo dobili ta niz im potem tudi igro, kajti v zadnjem nizu je odločila mnogo boljša kondicija domačinov. Zaradi deževnega vremena je bilo zelo težko igrati in je tekma zahtevala maksimum znanja im požrtvovalnosti. Visoki gostje so bili zelo gibčni in požrtvovalni in tudi po tehniki niso zaostajali za domačini. Za Fužinar ja pa lahko rečemo, da moštvo še ni bilo vigrano, saj so boljšo skupno igro pokazali šele proti koncu. Za domače so igrali Antekolov.ič. Rus, Petan, Ceršak, Plešej, Mali in Runč. Sater
na, ki nista v ničemer razočarala na tem orodju, sta bila Celjan Lesjak in seveda Cerar. Lesjak si je s svojo zanesljivo in mirno izvedbo popolnoma upravičeno zaslužil drugo mesto. Najmanj za razred boljši cd vseh pa je bil Cerar, ki danes na tem orodju v vsej državi nima tekmeca, verjetno pa je tudi v tujini malo telovadcev, ki bi v starosti 1? let tako suvereno obvladali to težko orodje. Menda ga je nekoliko jezil polom, ki ga je doživel na bradlji, pa je prav zato odprl vse registre svojega znanja, da popravi neugoden vtis z bradlje. Ocena vseh štirih sodnikov — 9.80 — je bila več kot zaslužena, ob koncu pa je po dvorani zagrmel takšen aplavz, da sem mislil, da bo moral Miro svojo vajo — kot kakšen slaven pevec na opernih deskah — se enkrat ponoviti.
Na drogu smo spet videli celo serijo najtežjih prvin. Najvišje je prišel s svojo vajo Cerar, le malo pa je za njim zaostajal Skaza. Žal pa njegov sestok ni bil v sorazmerju z ostalimi težkimi prvinami v vaji. Ne vem, zakaj ne zaključi svoje vaje s kakšnim »hvaležnejšim« sesk oko m (salto, raznožka, salto z obratom itd.).
Ob zaključku so bile oa sporedu prode vaje, Jti so pokazale visoko raven izvajalcev, zlasti so ugajale nekatere izvirne vezave.
Organizacija prireditve, ki se je pričela ob 9. uri, se je zavlekla skoraj do 14. ure. Prihodnjič bi kazalo ali preje začeti, ali pa nekoliko pospešiti potek. Sodniki (Pristov, Vad-nov, Strgar, Lesjak, Bizjak, Lapajne, Dominko) so svoj ‘ posel opravili nepristransko, vendar so bile na nekaterih orodjih (zlasti na konju z ročaji) razlike le nekoliko prevelike (celo 1 točke).
Med ženskami je bila najboljša Kranjčanka Vukičeva. Njena najnevarnejša nasprotnica Pogačnikova si je s padcem na gredi zapravila možnosti za boljši plasma in je zasedla šele 3. mesto.
Rezultati — posamezniki: 1. Cerar (Nar. dom) 56.60, 2. Skaza (Hrastnik) 54.00. 3. Urbanc (IH) 51.95, 4. Senica (lir) 49.90, 5. Trugar (Trbovlje) 49.65, 6 Pesi (Nar dom) 47.00, 7. Lesjak (Celje) 46.95, 8. Kokole (Vič) 46 65, 9. Kušar (Nar. dom) 46.50, 10. Šrot (Celje)
44.90,	11. Težak (Maribor) 42.90, 12. Erman (IH) 40.95, 13. Vrenko (Maribor) 38.65. 14. Mesarič (Tabor) 36.40, 15. Pahor (Bežigrad) 33.80.
Posameznice:	1. Vukič (Kranj) 36.75, 2.
Prusnik 35.35, 3. Pogačnik (Nar. dom) 34 95, 4. Poljak (Koper) 34.35, 5. Perko (Maribor)
34.25,	6.-7. Cerar (Nar. dom) in Bevc (Sk. Loka) 33.65, 8. Dagarin (Stražišče) 9. Sturm.
Posamezna orodja — preskok:	1. Cerar
9.25,	2. Urbanc 9.15, 3. Težak 9.05, bradlja: 1. Trugar 9.30, 2. Urbanc 9.15, 3. Cerar 8.95, krogi: 1. Cerar 9.50, 2. Urbanc 9.45, 3. Skaza 9.30, konj z ročaji: 1. Cerar 9.80, 2. Lesjak
6.90,	3. Skaza 8.85, drog: t. Cerar 9.50. 2. Skaza 9.00, 3. Senica 8.60, prosta oa ja: 1. Cerar 9.60, 2. Skaza 9.35, 3. Urbane 9.00.
Zenske — preskok: 1. Pogačnik 9.25, 2. Vukič 9.20, 3. Prusnik 9.10, bradlja: I. Pogačnik 9.40, 2. Vukič 9.00, 3. Perko 8.95, gred: 1. Vukič 9.25, 2. Bevc 8.85. 3, Perko 8.80, prosta vaja: 1. Poljak 9.50, 2. Pogačnik 9.40, 3. Vukič 9.30.	Prešern Igor
c
V kopenskem okraju je „Partizan"
risom vzgojni činitetj
Organizacija uživa zato vso podporo ljudske oblasti
V četrtek je Lila v Kopru skupščina Okrajne zveze »Partizan«, ki so se je poleg članov upravnega odbora udeležiti delegati, 88 po številu, iz 22 društev, razen teh p-a še predstavniki OK ZKS, SZDL, LMS, JLA in drugih organizacij. Republiško zvezo »Partizan« sta zastopata načelnik tov. Savnik -in gospodar Hoj kar.
Iz porečij je bilo razvidno, da ima partizanska organizacija v koper-fi.keni okraju nad 3000 pripadnikov. Lani so bila ustanovljena 3 nova društva, in sicer v Divači, Hruševju in Lokvi. Od 9 občin samo še v občini Herpeije-Kozma ni nobenega društva, vendar ie vse pripravljeno za ustanovitev društev v Herpeljah in Podgradu. Zlasti marljivo je novo društvo v D vati , ki pripravlja ustanovitev še enega novega društva v Senožečah. Tudi v postojnski občini bo možno kmalu ustanovi ti novo društvo, in sicer v vasi Orehek.
Okrajna zveza »Partizan« je z rednim delom svojih društev postala v okraju močan vzgojni in tudi ekonomski činitelj, zato uživa vso podporo političnih in oblastnih organov.
Leto xm.
St. 16.
Stran 2
fioM.
Razen dotacij občin, ki so jih prejela društva, ie dobila dotacijo tudi Okrajna zveza od OLO Koper, in sicer lani v znesku 2,460.000, letos pa 3 milijone. Na občnem zboru so bile podeljene diplome najboljšim društvom, ki so zmagala na prvenstvih v partizanskem mnogoboju, odbojki in košarki. Letošnji program okrajnih prvenstev je mnogo širši m obsega tekmovanja v 8 panogah.
Na občnem zboru so navzoči ugotovili, da se članstvo ne odziva vabilom v republiške vaditeljske tečaje, pač pa se rado udeležuje okrajnih tečajev in zlasti krajših seminarjev. Lani se je iz kopenskega okraja udeležilo republiških tečajev 19 pripadnikov. medtem ko je okrajne tečaje obiskovalo 69 pripadnikov, nad 150 telovadcev in telovadk pa je po-sečalo krajše seminarje.
Občni zbor je odobriil d-elo uprave Okrajne zveze, živahna razprava delegatov pa bo koristila bodočemu upravnemu odboru pri nadaljnjem delu.- Ob koncu je bil izvoljen 19-članski upravni odbor. Za predsednika je bil znova iz Voljen tov. Kolenc Črtomir, zn podpredsednika dr. Polič Svetozar, za načelnika Strgar Miloš, za načelnico Čelik Mira, za tajnika Obranovič Mico.
M. S.
Vzgoja kadrov
Kadre vzgajamo danes v tečajih, ki jih prirejajo najrazličnejše športne zveze ob polni podpori športne zveze Slovenije, vzgajamo jih v gozdni šoji »Partizana« v Mozirju in raznih drugih tečajih iste organizacije, vzgajamo jih v Višji šoli za telesno vzgojo v Ljubljani in končno še v različnih tečajih za učitelje osnovnih šol. K vsemu temu se bo v bližnji bodočnosti, kot čujemo, pridružila še nova ustanova, šola, ki bo v Beogradu vzgajala profesionalne trenerje za športne organizacije in pred-njake za partizanska društva.
Vzgajamo torej kadre po zelo tazlič-nih »linijah« in na prvi pogled je to lahko samo dobro in koristno. Tako delamo že vrsto let, zakaj ne bi delali tako še naprej? Prav ob tem vprašanju pa se je le treba nekoliko zamisliti. Kakšna je naloga športnega trenerja, če jo primerjamo z nalogo prednjakov »Partizana«, kako naj dela absolvent Višje šole za telesno vzgojo, da bo v redu opravil svojo dolžnost itd. Ali imajo te p Osam ezne zvrsti različne naloge ali pa so morda te naloge enake? Na prvi pogled je stvar taka, da govorimo, da so inštruktorji in trenerji namenjeni za vzgajanje vrhunskih športnikov, »Partizanovi« prednjaki opravljajo svoje delo kot izvedenci za splošno telesno vzgojo, absolventi Višje šole se posvečajo šolski telesni vzgoji itd. Torej različne naloge. Ce pa gremo pogledat v statute posameznih organizacij, da o šolah sploh ne govorim, pa bomo takoj na začetku lahko brali, da je osnovna naloga vseh naših telesnokulturnih društev pravilna, socialistična vzgoja. Torej je cilj le enoten, medtem ko se izbira sredstev ln pa metode dela izpreminjajo tako, kot se človek izpreminja biološko in psihično tekom svojega razvoja.
Poznamo tako metode Igre, gimnastike in športa ln nekako vajeni smo te, da v športnih "društvih delajo po tako Imenovani športni metodi, dočim v šoli in »Partizanu« prevladujeta, včasih bolj,
včasih manj, metoda igre in gimnastike. Toda tudi tu mislim, da je treba ugotoviti nekaj: niso metode različne zato, ker tako zahtevajo morda pravila ali statuti organizacij, temveč zato, ker to zahtevajo interesi mladine, ki jo vzgajamo. Povedati hočem, da bi taka delitev področij dela bila zastarela, milo rečeno, nesodobna. Včasih so tako telovadna, kot do neke mere tudi športna društva, bila predvsem orožje v rokah posameznih političnih skupin, telesne vaje v teh društvih so bile samo sredstvo za privzgejitev popolnoma določenih lastnosti, ne v interesu človeka samega, temveč v Interesu večje ali manjše politične skupine. Tako je ena metoda bolje odgovarjala eni skupini, druga drugi skupini, niti ena niti druga pa ni delala izključno samo za to, da bi zaupanega 'ji mladinca vzgojila v popolnoma svobodnega, na noben način izkoriščanega Človeka. Na ostanke takega gledanja na telesnokulturna društva naletimo včasih še danes, saj nam Je jasno, da bo treba ta vprašanja, v kolikor se že ne rešujejo sama po sebi, rešiti čimpreje tako, da bomo naši telesni kulturi dali izključno samo člčvečansJti značaj,
Metoda danes ne more biti več privilegij neke politične skupine, ker tega pri nas sploh ni več, metoda je danes postavljena izključno v službo človeka. Različne metode so danes torej le pot, ki pa vodi k enotnemu cilju, dobro vzgojenemu človeku. Ze prihajamo do spoznanja, da stare organizacijske oblike ne odgovarjajo več, pred nami se že kažejo prvi obrisi enotne, družbeno više stoječe telesnokulturne organizacije. Mislim, da bi le s težavo našli med nami človeka, ki bi še skušal zanikati pravilnost te poti. Vendar pa cilja ne bomo dosegli z lahkoto in brez naporov. Kadri bodo tu odigrali odločilno vlogo, kadre je treba za to stvar in v tem smislu pripraviti.
Treba bo zato razmisliti, kako bomo v bodoče našli čim boljše oblike sodelovanja pri vzgajanju kadrov, tako v še obstoječih športnih kot partizanskih organizacijah. Mislim, da vsaj v naši ožji domovini nismo več daleč od časa, ko bomo lahko učinkovito pristopili k temu delu.
Naši vzgojitelji v telesnokulturnih organizacijah ne bodo več smeli biti, vsaj kar se družbenega pomena tiče, ozki »specialisti«, temveč ljudje s širokim pogledom, ki bodo lahko s polnim razumevanjem ln odgovornostjo medsebojno sodelovali kljub temu. da bo eden bolje poznal metode dela 1 gimnastiko, medtem ko bo drugi uspešno delal na področju tako imenovanega športa. Potrebo po takih kadrih že danes močno občutimo Zdi se mi, da so v Velenju na pravi poti, ko so nam rekli, da sl bodo kadre za novo, enotno društvo, vzgojili kat sami, ker so prepričani, da bodo tako najlaže prišli do vaditeljev ali trenerjev, ki bodo razumeli težnje W namene njihovega novega, enotnega društva. Takih društev pa bo vsak dan več, zato bo vsak dan treba več novih kadrov. Ne bi hotel na tem mestu razpravljati o tem, kdo Je »3 tem področju že napravil več ln kdo manj, ker končno to ni namen članka, Izraziti bi hotel le bojazen, <Ja bo nova centralna šola v Beogradu vzgajala profesionalne vzgojitelje, K‘ bodo usmerjeni napačno, usmerjen1 še vedno v sistem dela po dvojnem tiru. Tako usmerjeni prednjaki ln trenerji bi pravilnemu razvoju naše telesne kulture lahko več škodoval' kot koristili in bojim se, da Je cel® stvar bila nekoliko premalo premih' ljena. Izhodišče za presojo pravilne' ga dela in poti v naši telesni kulturi ne morejo biti niti posamezni vt-hunski rezultati ali — osebnost tc^ človek ogromne masovne manifesta cije, kot smo tega bili doslej vajcn» temveč človek ket član socialistsčn družbe.	D-

'
Ali res ni bilo demokratično?
Osnovna naloga -delo po komisijah I
Ko smo poročali o letošnji redni skupščini NZS, smo jo ocenili kot eno boljših, ki je tudi uspela. To nam daje v veliki meri upanje, da se bodo sklepi izvrševali tudi v prid napredka našega nogometnega športa. Nemalo pa nas je začudila nekakšna resolucija delegatov mariborske nogometne podzveze, ki so v njej obsodili potek skupščine kot nedemokratičen, zlasti glede na vodenje delovnega predsednika tov. Vlada Dernača. Resolucija je bila objavljena tudi tv nekaterih časopisih, vrh tega pa poslana republiškim športnim forumom.	-	,
Prav zaradi tega je upravni odbor NZS na svoji zadnji seji razpravljal o tej resoluciji in ostro obsodli! tendenčno napadanje, češ »da je bilo na skupščini ruš e no načelo demokratičnosti«. Ugotovljeno je, da uradna izjava delegatov MNP He drži in je zgolj naperjena proti našemu najvišjemu nogometnemu forumu, ker pač delegati MNP s svojimi predlogi na skupščini niso Prodrli. Vsi, ki smo bili na tej skuščini, vemo, da je imel v s alk delegat pravico sodelovanja v razpravi in je tako lahko tudi opozarjal
na katerekoli napake glede poteka skupščine. Tudi pri glasovanju je šlo po demokratičnih načelih, popolnoma neumestna in nenačelna pa je trditev mariborskih delegatov, da bi morala skupščina glasovati o tem, ali smo v Sloveniji za amaterizem ali neamaterizem. -Skupščina o tem sploh ni mogla glasovati, ker bi morala na ta način glasovati o spremembi statuta NZJ, ki v svojem 3, členu pravi točno takole: »Nogomet v FLRJ se razvija na amaterski bazi.« Torej, čemu bi potem glasovali o amaterizmu in neamate-rizmu, ko glede na statut NZJ skupščina zato ni imela nobenega razloga.
Menda zlepa že ni bilo toliko zanimanja za neko nogometno srečanje, kot za nastop Crvene'zvezde v polfinalni tekmi za naslov evropskega prvaka. V prvem srečanju v Beogradu je Fiorentina odpravila Zvezdo le s tesnim rezultatom, v četrtek pa ji je za nadaljnjo uvrstitev v finale zadostoval le neodločen rezultat. Italijanom je taktirka uspela in pred več kot 70.000 gledalci sta se moštvi razšli brez golov. Beograjčani so sicer poizkušali popraviti mučen vtis iz Beograda in so silovito napadali, vendar jim ni uspelo doseči nobe-
Resolucija MNP je škodljivo odjeknila med našo javnostjo, pa tudi pri predstavnikih naših najvišjih športnih forumov. Mnogi se sprašujejo, če je res pri NZS tako rahlo, da je treba uganjati nekakšen absolutizem in nedemokratičnost in menijo, da bi bilo takšno postopanje škodljivo ne samo nogometu, temveč tudi našemu športu nasploh. Ker pa so trditve v tej resoluciji izmišljene, je treba takšen način obravnavanja, ki je tipično lokal patriotski, najstrožje obsoditi. Že itak tožimo o slabem stanju v našem nogometu; če pa celo med odgovornimi funkcionarji posameznih pod-zvez in med NZS ne bo soglasja in enotnosti, potem se ne moremo nadejati boljših dni v nogometnem športu.
Upravni odbor NZS je sprejel po. vsem umesten sklep, da bo poizkušal z MNP najti pot enotnega in iskrenega sodelovanja, hkrati pa odločno zavračal kakršnekoli slične tendenčne napade, ki ne odgovarjajo resnici.	T. B.
FIRENCAH
nega gola, čeprav so imeli nekaj več kot stoodstotnih priložnosti. Najboljši v moštvu Crvene zvezde je bil Mitič, medtem ko so pri strelih na gol mnogo grešili Rudinski, Sekala rac in Kos tič. Tekma je bila dramatična zlasti zadnje četrt ure. Vodil jo je nizozemski sodnik Ship-per.
Tako se je Fiorentina uvrstila v finale, ki ga bo odigrala z zmagovalcem tekme med madridskim Realom in Manchester Un.itedom v Manchestru. Po vsej verjetnosti bodo drugi finalisti Španci,
V sredo je imel novoizvoljeni upravni odbor NZS svoje prvo zasedanje po redni letni skupščini. Na tej seji se je odbor konstituiral, sestavljene pa so bile tudi posamezne komisije, ki bodo vodile delo v letošnji sezoni. Predsednik UO NZS je postal znova tov. Jože Gerbec.
Mimo obstoječih komisij, in sicer tekmovalne, mladinske, komisije za napredek nogometa, komisije za pritožbe in prošnje ter disciplinskega sodišča, so formirali tudi novo komisijo za materialno-finančno poslovanje. Precej so se ukvarjali s tem, da je treba delo komisij utrditi, kar zlasti velja za komisijo za napredek nogometa. Ta v minuli poslovni dobi ni mogla povsem uspeti v svojem delu, ker ni dobila prave pomoči od klubov in podzvez. Komisija ni mogla imeti niti dobre evidence nad nogometnim kadrom, zlasti pa nad mladino. Tako je jasno, da se ni mogla poglobiti v delo za izboljšanje razmer v našem nogometu. Člani upravnega odbora so prišli tudi do zaključka, d‘a bo treba končno začeti reševati problem slovenskega nogometa generalno, ne pa lokalistično. Le na ta način bo moč ustvariti pot k napredku. Dobiti bi pač morali primerno kvaliteto, vendar ne z nekakšno dirigirano politiko zbiranja sil na umeten način, pač pa tako, da bi kvaliteto vzgajali že spodaj, iz tega pa bi se sama po sebi porajala selekcija najboljših nogometašev. Seveda bo treba pri tem nuditi mladini vzpodbudo — ne z mamljivimi ponudbami kakršnekoli vrste — temveč s pravilno politiko vzgoje.
Vsekakor bo morala komisija za napredek nogometa tesno sodelovati z mladinsko in tekmovalno komisijo ter skupaj z njima reševati probleme, ki se pojavljajo na dnevnem redu. Tem trem komisijam bo v veliko pomoč nova finančno-material-na komisija, ki bo usmerjala finančno poslovanje po klubih in pravilno razdeljevala finančna sredstva v okviru NZS, seveda predvsem za
*Stari« Mitič je bil v Firencah eden naših najboljših igralcev
Veliko presenečenje
V NOVEM SABO
..Ker sta moštvi novosadske Vojvodine in beograjskega Partizana odpotovali v četrtek v Budimpešto na Uastop p roti MTK in Ferencvarosu, bili tekmi zvezne lige med Vojvodino in Zagrebom ter Partizanom 'n Raduičkim odigrani že v sredo. I tem pa je prišlo do presenetljiva poraza Vojvodine na domačem •‘"tiščii. Pred okrog 7000 gledalci je enajstorica Zagreba precej krepko Porazila Vojvodino s 4:2 (4:0), pri tcrn pa navdušila gledalce z odlič-demonstracijo modernega nogo-*ne,ta. Napad gostov je bil izredno Vpoložen, kar zlasti velja za VfVorniča. Le-ta je dosegel celo 'vse i 'ti gole za svoje moštvo, medtem v0 $la bila za Vojvodino uspešna Veseltnovič in Krstič I.
• L1 (i i srečanje med
a Radničkim so je kc__ _ r
C nel,] j j vitn uspehom Radničkegi pfJ. Upoštevati pa je treba, da parti2an nastopil brez Belina uobeka. Seveda bo ta točka Radnič-ernu precej koristila.
Pred mednarodno nogometno tekmo Grčija : Jugoslavija
Kaj bo
v
Atenah ?
Ali je za nas važnejše srečanje z Grčijo ali z Italijo?
pride
koli
Pa rtizanom končalo s pre-a z je
Belina in
Grški novinar Vasil Psihos je v atenskem športnem dnevniku »Atli-tiki iho« napisal med drugim tudi tole:
»Grčija je trenutno pred svojo naj večjo nogometno afirmacijo. Tekma z Jugoslavijo 5. maja lahko-iride v našo športno zgodovino. Ni-poprej nismo imeli zrelejše možnosti, da bi porazili naše ugledne sosede kot sedaj.«
Če prečitamo te vrstice, se nam začnejo ježiti lasje. Takoj se spomnimo na izredno borbene in ostre igralce, ki se borijo z levjim srcem od prve do zadnje minute, spomnimo se temperamentnih gledalcev, ki vedo, kako je treba bodriti svoje ljubljence. Spomnimo se trdega terena na stadionu »Panathenaikos«, na katerem smo si pred tremi leti komaj priborili polni list za Švico... '
Pri tem pa vse kaže, da gremo mirno mimo tega atenskega srečanja, ker se vsi zanimajo predvsem za tekmo z Italijo v Zagrebu.
e k tekmi Slloo&n: Izola
Naši najbližji nasprotniki nikoli niso prišli niti v srednji evropski razred. Vselej so bili nekje pri dnu. Za visoke skoke je namreč treba velikih rezultatov in krepkih zmag. V Grčiji nogomet ni šport št. 1. Atletika ga pušča za seboj, saj v svoji pradomovini uživa vse prednosti.
Toda nobena državna reprezentanca ni rada potovala v Atene. Namesto reprezentanc so tu nastopali klubi, ki pa se ne morejo pohvaliti s preveč uspešno bilanco. Mnoga moštva so izgubila tekme od pogumnih Grkov.
Če nekoliko pobrskamo po arhivu, vidimo, da smo imeli pred vojno šest dvobojev z Grčijo, vse v okviru Balkanskih iger. Po dva v Atenah in Beogradu, po enega v Sofiji in Bukarešti. V Atenah nam je bilo vedno težko pri srcu. Obakrat smo izgubili z enakim rezultatom 1:2, in sicer leta 1930 in 1934. Ni nam pomagalo niti to, da so v naši izbrani enajsterici nastopali tudi veliki »asi« dr. Ivkovič, Tirnanič, Mihelčič, Moša Marjanovič, Vujadi-novič, Jožo Matošič, Lechner, Zeče-vič, A ca Živkovič in drugi. Morali
smo obesiti belo zastavo v znak predaje...
Doma so imeli več sreče. L. 1931 se je glasil rezultat 4:1, 1. 1932 pa celo 7:1 v našo korist. Tudi na nevtralnih igriščih smo bili boljši od Grkov. V Bukarešti smo jih 1. 1933 premagati s 3:3, v Sofiji pa 1. 1935 s 6:1.
Toda te Atene ...
Gol ali off side?
Po letu 1935 z Grki nismo imeti nobenih stikov glede reprezentančnih nastopov. Kdo ve, doklej bi to trajalo, če nas ne bi organizacijski komite FIFA skupaj z Izraelom odredil v isto kvalifikacijsko skupino z Grki.
S tekmo Jugoslavija : Grčija v Beogradu 9. maja 1953 so se začele borbe za odhod v Švico. Tedaj smo mislili, da nas čaka lahko delo, da bo to nekakšna igra mačke z mišjo. Ko je veteran Frane Matošič, ki je tedaj zadnjikrat igral za državno reprezentanco, nekako v začetku dosegel prvi (pa tudi edini!) gol, srno biti prepričani, da je to začetek serije. Grki so protestirali, da
gk^Pro-v se je prvenstvo v Ijubljan-bill PTimorskl ligi komaj pričelo, smo $0v PTeišnjo nedeljo že priče nere-V no9°metnem igrišču. Tekma jtj . Slovanom in Izolo je bila pre-rat/ena Pred potekom in bodo mo-nogometni iotumi še rešiti la pr°t>lem. Ze
Pod n— .*'= v prejšnji številki smo sHko dogodkov, ki so se od-na igrišču. Tokrat pa smo do-podatkov. Zanimiv je ta, da je sodnik nedeljske sij e }ov' Krušnik že pred leti pro-n' n<ll bi ne sodil tekem na Slova-krn.Cln Igrišču. Ker baje ni bilo to-n,-	drugega sodnika, so določili
p.Q	K-litib i
tjijali
J1’ 5e nekaj Posebno -	'
tekni
Kljub pomanjkanju sodnikov sodno ,e tekm° ogledala cela vrsta teh *°v in dvomimo, da nihče
da ne bl
mogel soditi tekme ali
od
pa
Knt b‘ ^‘ta možna vsaj zamenjava. po ‘k°r /e povedal tov. Krušnik, je sita - V*1. Polčasu opozoril oba slran-Se k sodnika, Črva in Aljančiča, naj Zar/Jf trudno sodelujeta in ga opo-Ha ; a vsakem hujšem prekršku. ktoan7' Pa smo na primer videli thieji P° no9<rh, ko Igralci niso sred0 *°Pe' Pa sodnik ni nikdar po-Po n~x ' takih srečanjih morajo nikt hi™ mneniu tudi stranski sodni/ energično sodelovati, ker je
le tako mogoče preprečiti nepravilnosti, ki jih glavni sodnik težko vse vidi.
Ob nedeljskih dogodkih pa je treba spregovoriti še o nečem. Menda je vsakomur znano, da se morajo igralci zadržati primerno športnikom, pa četudi sodnik dela napake. Če so sodnikove odločitve res oškodovale eno ali drugo moštvo, so prav gotovo možni ukrepi, s katerimi bo pravici zadoščeno.
Poglavje zase pa so gledalci. Nedeljski dogodki so lep primer, kaj lahko »dosežejo« prenapeteži, ki vidijo pred seboj le zmago domačega moštva. Menda ne bi bilo prvič, , če bi Nogometna zveza Slovenije prepovedala zaradi tega igranje tekem na domačem igrišču za določen čas. Kaj to pomeni za domače moštvo, pa vsak sam dobro ve. Rešitev takih izgredov je tudi dobra rediteljska služba, ki pa smo jo v nedeljo pogrešali.
Disciplinsko sodišče pri NZS bo v kratkem obravnavalo pereč problem med Slovanom in Izolo. Prepričani'* smo, da bo prineslo pravilno odločitev. Pred nami pa je še precej dolga nogometna sezona, ki pa ob takih dogodkih na igriščih utegne precej zgubiti na privlačnosti.	M. G.
Športni rekviziti so danes zelo dragi in treba jih je skrbno negovati in čuvati, da se čim dalje ohranijo uporabni. To pravilo v nekaterih društvih upoštevajo, drugod pa tudi ne. Vse je pač odvisno od tega, če je društveni gospodar vesten in skrben ter zna te čednosti vzbuditi tudi med športniki. Na sliki del garderobe športnega društva Aluminij v Kidričevem, kjer so vsi rekviziti, kot vidimo na sliki, spravljeni zelo skrbno in zloženi v najlepšem redu.
vzgojo kadrov in mladine. Po mnenju nekaterih članov upravnega odbora bo ta komisija odigrala zelo pomembno vlogo, zlasti še glede sodelovanja z ostalimi komisijami pri
Da bi delo res potekalo po pravem tiru, so sprejeli sklep, da bodo vse komisije točno določile načrt svojega bodočega dela ter ga predložile upravnemu odboru vsaj do konca maja. Ker so v teh komisijah samii preizkušeni in dela voljni odborniki, smo prepričani, da bodo v svojih prizadevanjih uspeli. Področje dela pa je, kot vidimo, ogromno, zlasti glede mladine, ki ji je treba nuditi možnost širokega razvoja v nogometnem športu.	T. B.
Zagreb : Praga 4:2 (1:1)
V	torek je nastopila v Pragi reprezentanca Zagreba, ki so jo sestavljali igralci Lokomotive in Dinama. Ta reprezentanca je dosegla zadovoljiv uspeh z zmago nad Frača ni, pri čemer so bili gledalci nad zelo dobro igro Zagrebčanov presenečeni. Najbolj so se odlikovali Conč, Sinček, Lipošinovič, Odžak in Matuš, gole pa so dosegli Medle, Odžak, Lipošinovič in Matuš.
Odred : Borac 3:3 (2:2)
V	okviru »Dneva mladosti« je.bila v sredo v Šentvidu odigrana prijateljska nogometna tekma med ligaškim moštvom Odreda in enajsforico JLA, Borcem. Tekma se je zaključila neodločeno, kar za Odred pač ni preveč vzpodbudno.
Ali ste že poravnali
eaarošmn®?
gol ni regularen, češ, da je bil Matošič v off-sideu. Tudi njihovi novinarji so z velikimi naslovi poudarjali, da je sodnik Avstrijec Steiner hudo grešil. Čeprav se je Frane Matošič po koncu tekme zaklinjal, da je gol regularen, je pri Grkih prevladovalo mnenje; da je bila izvojevana »Pirova« zmaga. Da vas spomnimo, vam predstavimo še našo takratno, reprezentanco: Beara, Stankovič, Crnkovič^ Čajkovski, Horvat, Boškov, Rajkov, Mitič, Matošič, Vuka s, Zebec.
Komaj, komaj ...
Tudi povratno srečanje v Atenah se glede rezultata ni zaključilo nič bolje. Tu bi morala pasti odločitev: če nas bodo Grki premagali, bo treba igrati novo tekmo na nevtralnem terenu, ki naj bi potem odločila, kdo bo odšel v Švico. V Tel Avivu so namreč premagali Izraelce naši in Grki. Grki s pomlajenim moštvom kar z 2:0, in to je bilo celo drugo moštvo grške reprezentance! Ta uspeh v Tel Avivu jim je silno dvignil moralo, Organzirali so pra/vo kampanjo in po časopisju pozivali gledalce, naj z bodrenjem pomagajo svoji reprezentanci, ki lah-' ko doživi pomemben uspeh. Bilo pa je v resnici tudi silno težko. Nekoliko po zaslugi sodnika Rouflia iz Berna, še bolj pa zaradi neučinkovitosti naših napadalcev. Šele tik pred koncem tekme je Toza Veselinovič poslal z glavo žogo v mrežo mimo odličnega grškega vratarja Tauksisa. Še ena zmaga, ki smo jo tokrat komaj, koma j dosegli.., Igrali so tedaj: Stojanovič, Stankovič, Zeikovič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Rajkov, Veselinovič, Mitič, Milutinovič, Zebec. Tako smo s 4 zmagami — vsakokrat le 1:0 — postali finalisti svetovnega prvenstva.
Kaj je važnejše?
V Atenah bodo naši nogometaši opravili svoj prvi letošnji izpit. Zato je prav, da se ob tem trenutku vprašamo: kaj je važnejše, srečanje z Grčijo ali z Italijo? Če bomo poraženi od Grkov, bomo zamudili veliko priložnost za potovanje v Švedsko in tembolj zaradi tega, ker so Romuni zelo močni. Če bomo izgubili tekmo proti Italiji, potem si ne bomo izboljšali plasmaja v tekmovanju za pokal Goro.
, Ne trdimo, da tekma z Italijo ni važna. Nasprotno, zmaga nad Italijani bi nam v precejšnji meri vrnila izgubljeni ugled. Toda, srečanje z Grčijo, z domovino borbenih in nevarnih nogometašev, je vsekakor pomembnejše.. .1
Pero Zlatar
_ /gK /JJ, LETO KUL
NI EKSPERIMENT -
iz romat JbrcttZaA,
a je vredno posnemanja iija«e a skrbi logaških tirnim
Tovarna nogavic v Polzeli je primer, da šport dviguje delovno zmogljivost
»Kam?« Budno oko tovarniškega vratarja je Ocenjujoče in z rahlo senčico nezaupanja premerilo tri potnike v črnem »VeIoxu«.
Domislil sem se črtice Vojka Novaka j Obleka še ne dela Človeka«, ki sem jo ondam bral v »Ljudski pravici«. Kdo ve, kolikšno vrednost bo možakar prisodil moji obleki? Toda že me je iz premišljevanja zbudil glas šoferja, ki je ustrelil kakor iz topa:
»Peljem tovariša direktorja k tovarišu direktorju.«
Beseda direktor ima včasih res čudovito moč.
Kdor zna, pa zna, sem pomislil im s pogledom ošinil šoferja, ki je hladnokrvno menjal prestavo in zraven zrl tako ravnodušno, da ga še Sherlock Holmes in Svemgali ne bi mogla ujeta na laži. Tovarniška vrata so se na s tež a j odprla in avto je zavil na dvorišče...
Tovarno nogavic v Polzeli, tisto, ki ima v zaščitnem znaku letečo lastovko, menda pozna ves ženski svet. Pravzaprav ne tovarno, marveč njene kvalitetne izdelke, ki vzbujajo nežnemu spolu poštene skomine. To so razne najlonce, per-lonce, hielainike, brez črte in s črto, z. navadno peto in s črno peto, svetle in temne, in vrag vedi s kakšnimi variantami še. V glavnem so to mične stvarce, ki jih na nogi skoraj ni videti, pa zato precej več stanejo, kot tiste nogavice, ki jih je dobro videti (tu se vsem zakonskim možem kolektivno izvije globok vzdih). Pa je že tako. nič se ne da pomagati, svet je pač takšen. Predstavnice nežnega spola imajo takoj pripravljen zagovor: vsak moški najprej pogleda žensko pod noge — in, prosim, povejte, katera hi hotela svoje čare ovijati s kašnimi starinskimi boni-bažastirni ali florasiimi nogavicami. Vseeno, če je to zelenokl juna tretje-šolka ali pa tovarišica v »zrelih« letih, za le noto hi vsaka ženska še dušo zapisala hudiču, kakor stari Faust, ki si je zaželel mladosti. Toda — dovolj tega poetičnega uvoda, zdnj k stvari!
Nas seveda niso zanimale nylonke, marveč nekaj drugega. Slišala smo, da so v tej tovarni uvedli nekakšne športne ure za delavce, nekaj takšnega, kot proizvodno gimnastiko, ki pomaga dvigati storilnost. Skratka, to naj bi bil eksperiment, ki je vreden vse pozornosti. Zato smo se hoteli na licu mesta prepričati. če govorice držijo.
»No, čisto tako, kakor ste slišali, pa le tli,« se je nasmehnil direktor tovarne tov. Veljko Repič. »Nekaj malega pa bo iudi resnice na stvari.«
Torej, kako je v Polzeli?
Že dolgo časa je v tovarni tak red, da imajo delavcu vsak dan 15 minut odmora, med 9. in 9.15. Takrat se zbere okoli odbojkarskega igrišča večina delavstva. »Včasih se mi je kar smešno zdelo,« je pripovedoval tovariš direktor, »da so se na igrišču drenjali ne samo mladi delavci, am-pat. iudi starejši, ki jim, po ustaljenem mnenju, ne pristoja, da bi se podili za žogo kakor mladina«. Zdaj pa zdaj je na igrišču prišlo celo do majhnih sporov. Nič čudnegaI Igrišče je eno samo, tovarna zaposluje okoli 500 delavcev, in tistih, ki bi radi igrali, se včasih zbere 50, 100 in še več. Seveda je okoli igralcev že dosti več tistih, ki pomagajo »navijati«.
Nekega dne pa je vodstvo tovar-. ne sklenilo četrturni odmor podaljšati za 15 minut. Vsak bi pričakoval, da bo zaradi podaljšanega Odmora nekoliko nazadovala produkcija. A to se ni zgodilo. Nasprotno, produkcija je 'ostala neizpremenjena. »Niti za en sam par nogavic nismo nazadovali,« je potrdil direktor.
Ali je potreben boljši dokaz, da športno udejstvovanje dviga delovno storilnost? Delavci, ki se na odbojkarskem igrišču sprostijo in na-vžijejo svežega zraka, pač lahko delajo bolje in hitreje, kakor če bi nepretrgoma ostali v tovarni, v stalni napetosti, ki jo terja delo, v slabem tovarniškem zraku. To so znana dejstva, ki jih marsikje v svetu že zdavnaj tako izkoriščajo, da ima od tega koristi vsak posamezni delavec in tudi skupnost.
LETO XIII. 8t. 16.
Stran 4
Polzelo bi lahko še enkrat pohvalili.
Direktor, ki je bil nekdaj navdušen športnik in telovadec, in mu je to ostalo v krvi:, da še danes rad pomaga športnikom, je razgrnil na mizo več načrtov. »'Vidite, tu bo začel prihodnji teden orati buldožer.«
Kmalu smo izvedeli vse. Tik ob tovarni leži travnik, ki je last podjetja. Na iniciativo mladinske organizacije v tovarni se bodo tu kmalu začele gradnje. Najprej bodo zgradili igrišča za nogomet, rokomet, odbojko in košarko, okoli stadiona bo prišla - še atletska steza, prihodnje leto pa bo na vrsti gradnja slačilnic, strelišča, kegljišča in 50-metrškega plavalnega bazena. In kar je vredno prav posebne hvale — gradnja je ‘ražila vse sile v enotnb fronto, ladinska organizacija, šola, tovarna, društvo »Partizan« — vsi bodo gradili te objekte kot složna družina. Že dalj časa imajo poseben gradbeni Odbor, v katerem je direktor tovarne, ravnatelj nižje gimnazije, predsednik »Partizana«, predsednik mladinske organizacije in še nekateri. Mladina bo prispevala prostovoljno delo, prav tako tudi članstvo »Partizana«, šolska mladina in odrasli delavci. »Ko bo ta športni park dograjen,« je zaključil pripovedovanje direktor, »ga bomo dali v upravo partizanskemu društvu, vendar bo to komunalni objekt. Služil bo vsem, delavcem v tovarni, šolski mladini, pripadnikom »Partizana«, vaščanom, pač vsakomur, kdor se bo hotel udejstvovati v tej ali oni panogi.«
Če bi povsod tako napredno in zdravo gledali na stvari, bi kmalu odpadle velike ovire.
Polzelski primer potrebuje še epilog.
Ta primer torej ni nekakšen načrten eksperiment, a primer je vsekakor vreden posnemanja. In želeti je, da bi bilo pOsnemalcev čim več.
Že vrsto let govorimo in pišemo o tem, da zvišana fizična zmogljivost dviguje delovno storilnost. Imamo celo na papirju razne komisije, ki naj bi skrbele za napredek in razmah telesne kulture v tovarnah in podjetjih. Zdi se mi pa, da na tem področju še nismo prišli daleč od besed in papirja.
Telesna kultura se je v zadnjih letih precej razvila, zlasti množičnost v raznih organizacijah, v športu, »Partizanu«, strelstvu, planinstvu itd. To je vsekakor pozitivna ugotovitev. Tudi v tovarnah samih se bolj in bolj razvija športno življenje in vodstva podjetij so Vedno bolj naklonjena tovrstni dejavnosti.. Vendar ima športno življenje v večini podjetij pretežno razvedrilni značaj. To je torej šport, ki ga gojimo kot zdravo razvedrilo, za sprostitev in zabavo. Seveda, tudi to je nekaj, vendar dvomim, da takšno udejstvovanje res izdatno dviga delovno storilnost. Fiziološka izdatnost je pri takšnem športu pač neznatna, učinek se pozna kvečjemu na psihični sprostitvi — in to je vse.
Prav zato menim, da je bilo vse premalo storjenega za razmah takšne dejavnost, ki bi res dvignila fizično zmogljivost delavca. Tu čaka naše znanstvene institucije, visokošolske ustanove in Organizacije še lep zalogaj dela. Premalo je znanstveno- e k s p e rime n talnega dela, kakšno udejstvovanje je potrebno našemu delavcu v različnih industrijskih panogah, še manj pa je bilo konkretnih akcij, ki bi sledile znanstvenim dognan jem. Ali si lahko mislimo. kakšen učinek bi šele bil v Polzeli, če bi tam športni odmor vodil izkušen strokovnjak po modernih načelih telesne vzgoje? Zdi se mi, da je tujina tu spet korak pred
nami, Vemo, da so v kapitalističnih državah že davno začeli tovarnarji graditi ob podjetjih športne naprave, razen tega pa so mnoge tovarne uvedle obvezno gimnastiko. Vse to ne delajo tovarnarji-kapitalisti morda zato, ker bi do svojih delavcev gojili nekakšna humana čustva, marveč enostavno zato, ker vedo, da iim bo fizično zdrav in krepak delavec lahko delal bolje kot slaboten in bolehen, ker vedo, da se športno izurjenemu delavcu, ki je spreten in uren, me bo tako hitro primerila nezgoda, kot nerodnemu težaku, ker vedo, da krepak delavec ne bo izostajal od dela zaradi bolezni in podobno. Skratka, vse to, kar počenjajo lastniki tovarn v kapitalističnem svetu, je osnovano na znanstveno dognanih dejstvih, ki jih kapitalist spretno obrača v svoj prid.
Prav hi bilo, da bi o teh vprašanjih začeli več razmišljati tudi pri mas, predvsem pa, da bi na tem področju začeli resneje delati.
Prešern Igor
Sredstva vendar . .
za gradnja telovadnice so zbrana,
Logatec ima lepo telovadno tradicijo. Že pred vojno je v tem kraju delalo marljivo telovadno društvo. Začetek je bil -težak, telovadba se je začela v navadni »štab«. Polagoma se je stanje izboljšalo in ob podpori razumnih ljudi je društvo zgradilo lep telovadni dom, društvo pa je bolj in bolj procvitalo. Po osvoboditvi je bila telesna kultura dolgo let na tleh, nekateri odgovorni ljudje za fizkulturno življenje pač niso imeli najmanjšega razumevanja. Redki poskusi so propadli, dolgo let je telovadba spala spanje pravičnega. Med tem časom je bil bivši Sokolski dom adaptiran in preurejen za kulturne prireditve in kino predstave. Dom je bil tako rešen propadanj«, bil pa je tudi za vedno rešen telovadnih vrst.
Zadnje čase se je začelo stanje popravljati. KSS je organiziral dve tomboli in podaril čisti dobiček »Partizanu« za gradnjo novega do-
Preden nogavice odpremi jo iz polzel ske tovarne v razne prodajalne, jih. delavke s skrbnim očesom še enkrat pregledajo, če ni morda tu in tam še kakšna napaka.
Dv&rana, ki je en las zasedena,
sest dni pa - prazna...
»Partizan« v Mostu na Soči ne najde za svoje potrebe
razumevanja
Društvo »Partizan« v Mostu na Soči je eno najmlajših društev na Tolminskem, v njem so včlanjeni predvsem mladi in neizkušeni telovadci. Društvu primanjkuje tudi orpdja, prav posebno pa telovadce muči neurejeno vprašanje zasilnega telovadišča in prostora, kjer bi lahko vadili tudi ob slabem vremenu. Na zadnjem sestanku so oh navzočnosti načelnika Okrajne zveze »Partizan« in predsta\trikov vaških organizacij o tem precej razpravljati, Zal pa razprava ni rodila posebnega uspeha, ker so nekateri ljud je mnen ja, da je vse drugo bol j važno, kakor pa telesna vzgoja. V Mostu na Soči imajo dvorano, v kateri je bil do nedavnega kino, nekajkrat na leto pa je dvorana služila še za razne druge prireditve. Trenutno kino ne dela, po vsej verjetnosti pa bo v sklopu tolminskega podjetja predvajal filme enkrat tedensko, to je ob sobotah in nedeljah. Vse ostale dneve pa bo dvorana — prazna in neizkoriščena!!! Pripadniki »Partizana« se vprašujejo, zakaj ne bi mogli uporabljati te dvorane za telovadbo, ki b;i lahko služila tudi osnovni šoli. Nekateri
člani prosvetnega društva pravijo, da l>i se s prenašanjem kvarili stoli. Zdi se nam pa, da je ta izgovor precej jalov. Upajmo, da bo partizanskemu društvu, ki ie v zadn jem času pokazalo precej volje do del«, uspelo rešiti ta problem. o. r.
ma, na pomoč je priskočila tudi tovarna z lesom in drugim materialom. Potreben bi bil le še načrt, pa hi se delo začelo — tako so vsaj računali odborniki »Partizana«. Toda pošteno so se uračunali. Oni niso vedeli, da to ne gre tako hitro, da je treba čakati eno, dve ali več let, preden se razne komisije pogovorijo, ali naj se prične graditi dom za 60 mili jonov, ki jih seveda nihče nima, ali pa samo telovadnica, za katero pa je že danes večji del sredstev preskrbljenih. Res težka odločitev. Danes logaški telovadci čakajo na milost in nemilost, da se jih nekdo usmili" in zadovolji njihove želje.
Vrste telovadcev pa s-e nenehoma množijo. Fred leti je društvo začelo z redno telovadbo, danes ima vse ženske in moške oddelke. V društvu gojijo poleg redne vadbe še smučanje, odbojko, košarko, nogomet, namizni tenis in še vrsto drugih panog. Da društvo živi in dela, dokazujejo tudii številne tekme, nastopi in akademije poleti in pozimi. Na zadnji telovadni akademiji 16. aprila je sodelovalo kar 190 telovadcev! Gledalci so bili navdušeni. Društvo se tudi resno pripravlja za festival v Ljubljani. Vodniki in vsi društveni delavci se trudijo, da bi pridobili čim več mladine, da bi jo odtegnili od škodljivega vpliva gostiln in jo usmerili na pravo pot. Toda še tako trdna volja popusti, če spoznaš, da s,i osamljen. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj bo, če bo sedanji polet zamrj, če bo logaško društvo razpadlo, če bo mladina spet prepuščena sama sebi...
CAKLEC PRVAK IIRVATSKE
Sisak, 20. aprila. Na prvenstvu Hrvat ske v vajah na orodju je v vseh razredih nastopilo okoli 100 tekmovalcev. V zveznem razredu je med člani zmagal Č a kil ec (55,96 točk), pri članicah pa Koričičeva (56.38),
Veliko zanimanje za igre na Goriškem
Priprave partizanskih društev na Goriškem za I. festival telesne kulture v Ljubljani so v polnem razmahu. Okrajna zveza »Partizan« v Gorici bo izvedla consko tekmovanje v športnih igrah za Primorsko. V goriškem okraju bodo tekme zaključene do 15. maja, nato pa se bodo prvaki v posameznih panogah pomerili z zmagovalci iz koper-skega okraja. Zmagovalci conskih tekmovanj bodo nato sodelovali na festivalu v L jubi tani. V nedel jo, 21. t. m., se bodo v Tolminu pomerili košarkarji, naslednjo nedeljo pa bodo v Biljah tekme v nogometu, v Šempetru v malem rokometu in v Novi Gorici v odbojki. Največ moštev je prijavljenih ža odbojko in nogomet.	o. r.
Pred pričetkom republiške košarkarske lige
Letos vso pozornost kvaliteti
Zaščiln.
znak
je jamstvo za kvaliteto izdelkov
»ELANOVI« loparji za perjanico (badminton) so enakovredni najboljšim inozemskim izdelkom
Na zadnji skupščini Košarkarske zveze Slovenije je bila seveda naj-živahnejša razprava o letošnjem prvenstvenem tekmovanju v naši republiki. Bilo je težko vsem ustreči, športna zveza Slovenije ima svoja zdrava načela in temu primerno se morajo prilagoditi tudi posamezne zveze. Prvotno so bila mnenja deljena, namreč, da bi bila kvalitetna republiška liga razdeljena v dve skupini. Prav ob koncu razprave pa so delegati soglasno izjavili, na i bo v letošnji sezoni enotna kvalitetna slovenska liga, ki bo prav gotovo prinesla slovenski košarki vsestranski razmah.
No, prav te dni se bodo začele prvenstvene borbe v tej kvalitetni ligi, ki bodo, po pravici rečeno, prav tako zanimive kot tekme v zvezni ligi. Za to nam jamčijo naslednji klubi:	Branik, Maribor, Triglav,
Svoboda, Odred, »Partizan« — Medvode, Rudar in Postojna. Kdo od }eh bo prvak? Težko je napovedati zmagovalca. Na Košarkarski zvezi Slovenije nam je sekretar tov. Lavrič na tio vprašanja samo zmajal z rameni in z negotovostjo rekel: »Lahko bo celo Triglav, ki je zadnjič kar tako mimogrede stresel nekdanje li ga še: Maribor.« Tudi Svoboda iz Ljubljane je že lani pokazala velik napredek. Ne smemo pozabiti Odreda, niti Branika iz Maribora. Prav vsi imajo približno iste možnosti z.a osvojitev na j višjega naslova v Sloveniji. Prav gotovo pa bo enot-
na republiška liga znatno pripomogla k dvigu kvalitete, prepričani pa smo, da bodo vsi ljubitel ji košarke tudi na teh srečanjih prišli na svoj račun.
Tudi ženske bodo letos po vsej verjetnosti bolj prišle na svoj račun kot v preteklosti. Tehnična komisija pri KZS je razdelila žensko tekmovanje v dve skupini: v vzhodni in zahodni dek 'V vzhodni skupini bodo nastopale ekipe Branika, Rudarja, Maribora in Celja. ŠteviImele pa je zastopana zahodna skupina, ki ima kar 7 ekip: Olimpi ja, Ljubljana, Postojna, Svoboda, Odred, Jesenice in na novo osnovana ekipa Triglava.
Znano je, da je naša ženska koka rka precej slaba. Prav bi bilo, da hi letos društveni funkcionarji imenovali posebne trenerje ali tehnične vodje, ki bodo budno spremljali nastope svojih ekip. Samo na ta način se bo kvaliteta v klubih izboljšala, kajti preteklost nam je pokazala, da je zaradi nesmotrne organizacije dela z dekleti prišlo do tolikšne stagnacije.	— ar
Naročajte se na ..POLET"

Pred startom v republiški odbojkarski ligi
Konjiški »Partizan« je letos začel krepko delati na vseh področjih. Na iniciativo Okrajne zveze je bilo v mesecu januarju posvetovanje predstavnikov političnih in oblastnih fo-lurnov, na katerem je bila pod vodstvom tov. Aro Črk a začrtana telesni vzgoji nova pot. Posvetovanje je bilo zelo 'koristno in ima preče i zaslug za letošnji napredek društva. Smučarji so bili letos sicer nekoliko manj aktivni, kar pa je razumljivo, saj snega letos ni bilo dosti. Kljub temu pa so Organizirali dva množična izleta na Pohorje in društvene tekme v teku itn slalomu. Vsi oddelki pa redno vadijo pod vodstvom svojih vodnikov in se te dni marljivo pripravljajo za festival v Ljubljana. V kratkem bo Okrajna zveza »Partizan« v Celju organizirala v Konjicah seminar, ki ga bodo vodil,; inštruktorji iz Celja in Konjic. Na seminarju se bodo vaditelji seznanili s tistim gradivom, ki naredi telesno vzgojo čim bolj vsestransko in pestro.
Razen redne vadbe pa imajo mladinci itn pionirji tudi posebno vadbo pod vodstvom tov. Vončine, ki pripravlja mladino v atletiki, plavanju in malem rokometu. Zanimanje mladine za telesno vadbo je ogromno, tako da društvo skoraj ne more sprejeti vseh telovadečili. kajti telovadnica v šoli je premajhna in zato preobremenjena. Prav zaradi lega je društvo letos sklenilo, da bo Preuredilo dvorano v bivšem Mladinskem domu. Vsa dela pri preureditvi bi stala 'okoli 7 milijonov. To
Za vzgled in ... ossfliiaaite!
Pred kratkim sem v beograj-, skem »Športu« bral članek o »Partizanu« iz Sonvbora. Zdi se mi, <ia ni odveč, če se tudii bralci našega lista seznanijo z njim, Predvsem zato, ker so v prispevku podatni sodobni pogledi na telesno vzgojo, pa tudi nekateri Uspešni prijemi za delo z mladino sploh. Predvsem mi je padlo v oči, da kažejo ljudska oblast, SZDL, mladina im ostale organizacije v Somboru do »Partizana« telo veliko razumevanje. Zato je bil v kratkem času s pomočjo teh organizacij zgrajen nov, vzo-Ten telovadni dom, pri čemer so jeveda veliko dela opravili tudi elani sami in razna podjetja.
Telesna vzgoja ne more biti 'ocena od ostale vzgoje, ker je v 1goja kompleksen pojav. Tega Se menda v Somboru dobro.zajedajo. Zato ima v isti zgradbi, ie nekak mladinski dom, prostore tudi Ljudska mladina in je tako možno učinkovito obojestransko sodelovanje. Potek telo-X®dnih ur in sprejemanje novih c>anov je zanimivo, sodobno in Privlačno. Vsak novi član gre v Pisarno, kjer izpolni prijavnico, Ptača vpisnino, nato gre s karto-Pe-m v sobo. kjer mu izmerijo -anionom e tričn e podatke. Nato gre *. vodniku oddelka, ki preizkusi n .lego v e fizične sposobnosti in ga ’,vrsti v primemo vrsto. Ura v eJn društvu traja 90 minut, pr-Vl,b 15 in zadnjih 15 minut uporabi vsak telovadec po svoji žeto Seveda pa z odhodom v gar-<||erobo telovadna ura dejansko P'l zaključena, kajti telovadcem Je na razpolago velika čitalnica,
’ evilne knjige, revi je, časopisi, furana za namizni tenis in d ruto družabne igre, kjer se mladii-v .se tesneje povezuje med se-H	A. C.
je seveda na prvi pogled visoka številka, toda izdatki ne hi bili brezplodni, sa j bi Kon jice dobile moderno in. prostorno telovadnico. Zato so v društvu sklenili, da se bodo adaptacije lotili postopoma. Najprej bodo v dvorani položili nov parket, da bo telovadnica sploh uporabna, potem pa bodo prišla na vrsto ostala dela ( ureditev slačilnice, sanitarnih naprav itd.). Društvo ima tod okrajne in republiške Zveze obljubljene nekaj pomoči, zato se bodo dela pričela verjeitno že letos. Prav tako se nadaljujejo dela na stadionu, kjer bo treba urediti le še tekališče, nakar bodo vsa zemeljska dela zaključena in bo jeseni igrišče ‘izročeno svojemu namenu. Nujno pa bo treba tudi popraviti plavalni bazen, ker je beton na nekaterih mestih že razpokal, popraviti pa bo tudi treba čistilne naprave.
Iz vsega tega je razvidno, da ie-lesnovzgojno življenje v Konjicah tii zamrlo. »Partizan« v Konjicah je na pravi poti in se trudi, da čim bolj dvigne telesno kulturo. Seveda ie ta pot težavna, toda z veliko voljo, ki so jo pokazali na j marljivejši društveni delavci in, odgovorni čini tel ji, bodo nedvomno odstranjene tudi najtežje Ovire.	V. K.
Pripravljati predvsem mlade moči
Prihodnji teden se bodo spoprijeli v prvenstvenih tekmah tudi slovenski odbojkarji. Po plenumu OZS so po klubih začeli s pravilno taktiko: .če bočemto, da bo slovenska odbojka spet med prvimi v državi, moramo pomladiti svoje vrste, zaostriti disciplino na treningih in preiti od šablone k raznoterni vadbi.
V	razgovoru z našimi najvidnej-
šimi Odbojkarskimi strokovnjaki smo izvedeli, da so naša moštva dobro razumela ta poziv, ki ni nič' drugega, kot samo posledica temeljite proučitve dela v naših odbojkarskih Organizacijah. Res je, da bodo v m<> šivih nastopali še vedno starejša igralci, saj teh izkušenih odbojkarjev ne’ moreš kar čez noč zamenjati, toda naloga klubov bo obstajala v tem, da bodo vendarle pripravljali tudi mlajše moči skupno s starejšimi.	*
V	letošnji republiški ligi bo nastopalo 6 moštev: Novo mesto, Ljubljana, Ilirija, Olimpija, Jesenice to Poštar. Od teh smo videli v zadnjem
V Idriji se pripravljajo na proslavo 60-letnice
Partizansko društvo v Idriji bo letos praznovalo 60-letnico telesno-vzgojne dejavnosti v Idriji Ravno pred 60 leti je bilo v Idriji ustanovljeno društvo Sokol, od leta 1910 do 1914 pa je bila v Idriji tudi sokolska župa. »Partizan« v Idriji se temeljito pripravlja za ta jubilej. Društvo je pritegnilo k sodelovanju lepo število prebivalcev, zato ni nič čudnega, da o proslavi govorijo skoraj ^v vsaki hiši. Tehnična komis-ija ie že pripravila program proslav: 31. maja bo v Idriji okrajno prvenstvo v partizanskeni mnogoboju ih v mnogoboj u v vajah na Orodju, nasled-
Pred prvim startom v letošnji sezoni
Prihodnji teden bomo prvikrat v letošnji sezoni srečali na sta rtu slovenske plavalce, in sicer v nedeljo 28. t. m. na zimskem prvenstvu Ljubljane. Komaj tri dni za tem pa bodo . nastopili prvikrat v letnem kopališču,. in sicer na praznik 1. maja v Rimskih Toplicah.
Zimsko prvenstvo Ljubljane,_ ki ga v počastitev »Dneva železničarjev« prireja vsako zimo žPK Ljubljana, ima že majhno tradicijo. Letos bo to prvenstvo peto v zadnjih letih in Ljubljana votli lestvico zimskih rekordov tega prvenstva, ki izgloda takole:
Moški: 100 m prosto: Hafner (I) 1:00.8 — 1953, 200 m prosto: Hafuer (1) 2:25.0 — 1953, 100 m metuljček: Poljanšek (L) 1:13.0 — 1956. 200 m prsno: Hočevar (L) 2:57.0 — 1953, 100 m hrbtno: Goršič (L) 1:12.0 — 1956.
Ženske — 100 m prosto: Horvat (L) 1:21.8 — 1955, 57 m metuljček: Horvat (L) 44.6 — 1956, 100 m prsno: Tominšek (L) 1:29.0 — 1956, 100 m hrbtno: Pclan (I) 1:26.3 — 1953.
V moštvu prireditelja bodo na-
stopili vsi najboljši tekmovalci z Gorkičem, Poljanškom, Pelcem, Tominškov« in Horvatovo na čelu. Ravno od te peterice pričakujemo dobrih rezultatov, čeprav imajo za seboj šele dober mesec treninga v vodi! Za nastop ostalih slovenskih plavalcev zaenkrat še ne vemo, kajti rok prijave je še do 25 t. m. Vsekakor, če bodo nastopili tudi kranjski plavalci, bo to prireditev še bolj poživilo in pripomoglo k še boljšim rezultatom.
Plavalni klub Neptun iz Celja pripravlja za 1. maj otvoritveno tekmo v Rimskih Toplicah, na katero je povabil vse slovenske plavalne klube. Že lani je bil odziv na tem tekmovanju precejšen in pričakujemo, da se bodo tudi letos v Rimskih Toplicah zbrali vsi najboljši slovenski tekmovalci. V kolikor bo našim plavalcem omogočen neprekinjen trening tudi v mesecu maju, lahko pričakujemo dobre uspehe, saj bodo imeli tako nepre-kfnjeno že dva meseca treninga, ko bodo vstopili v pravo letno sezono, ki se pri nas začne tja v prvih dneh junija.
času igrati le Ljubljančane im Novo-meščane, ki še niso bili v polni formi. Vemo pa, da se se prav vsi klubi v zimskih mesecih temeljito pripravljali za letošnjo prvenstveno sezono, saj vsakdo računa na najboljši plasma. Vendar pa sta danes na papirju po našem mnenju glavna favorita Novo mesto in Ljubljana, ki imata nekaj odličnih posameznikov, ki bi lahko nastopali v kateremkoli moštvu, ki tekmuje v zvezni ligi. Ni pa rečeno, da tudi drugi ne bi mogli priti do veljave. Tov. Kosec Miloš, ki še najbolje pozna slovensko odbojko, nam je zadnjič zaupal, da so prav Jeseničani najbolj perspektivni igralci, ker so vsi zelo mlladii in izenačenih moči. Spet bo ležalo glavno breme na ra-
menih trenerjev, ki bodo morali misliti ne samo na standardno šesterico, temveč še na drugih šest igralcev, ki bodo lahko vsak čas zamenjali tega ali onega iz prvega moštva.
In še nekaj naj povemo, kar nam je že v enem zadnjih razgovorov še ptosebej poudaril tehnični referent pri OZS tov. Brajnik. Gre namreč za enotno sojenje, ki naj bo strožje kot prejšnja leta, da bodo vsa moštva pazila na čisto prstno igra, pravilno podajanje in tudi tolčenje na mreži. Moramo namreč doseči, in to že v letošnji sezoni, da bomo v Sloveniji imeli odbojkarje, ki bodo tudi drugod sposobni tekmovati pod
strožjimi pogoji, kot so jih slej navajeni.
bili
do-
M.
Po Sloveniji
n toga dne pa bo generalka vseh nastopajočih Jruštev, zvečer. pa sla vnostna akademija. Dne 2. junija bo po Idriji parada vseh društev, nato slavnostna seja. popoldne pa množični telovadim nastop in razvitje društvenega prapora. Na nastopu bodo sodelovala številna partizanska društva iz Primorske, k sodelovanju pa je povabljeno tudi športno društvo Rudar iz Idrije. Propagand-komisija pa pripravlja razstavo i.n kroniko, ki bosta prikazali razvoj telesne kulture v Idriji Od prvih začetkov do danes.	M. G.
J
El — Litija. Po dveh letih so v Litiji zopet videli košarkarsko tekmo. Kombinirano moštvo trboveljskega Rudarja je zaslužno porazilo domačo Litijo 95:61 (33:28).
Na otvoritvenem mitingu litijskih atletov so biti zaradi slabega vremena doseženi povprečni rezultati. Ponebšek je 1(M) m pretekel v času 11.5, Keržan je skočil v daljino 6.04, P rem ko va pa 4.25 m.
B — Pivka. V počastitev občinskega praznika je bila tu košarkarska tekma med mladinskim moštvom ŽKK Ljubljana in kombinirano reprezentanco garnizije JLA ter »Partizanom« iz Pivke. Zmagali so gostje 87:16.
E — Kobarid. Pred kratkim je »Partizan* iz Kobarida organiziral meddruštvene atletske tekme, ki so se jih udeležila društva Tolmin, Kobarid, Livek in Most na Soči. Sodelovalo je nad 40 tekmovalcev. Med mladinkami se je zlasti izkazala Fon Marija (Kobarid), ki je skočila v.daljino 4.65 in v višino 130, med mladinci pa Uršič Jože iz Kobarida, ki je vrgel kroglo 13.72.
H — Novo mesto. Na otvoritvenem atletskem mitingu je bilo kljub zgodnji sezoni doseženih nekaj dobrih rezultatov. Kotnikova je skočila v višino 138 cm im vrgla kroglo 12.31, Potrč in Bavdek pa sta preskočila višino 173 oz. 170 cm.
H — Kranj. V okviru praznovanja »Dneva mladosti« je na odbojkarskem turnirju zmagala ekipa Tiska-nine pred Vajensko šolo trgovske stroke in Vajenskim domom.
V sredo je bila v Kranju prva večja atletska prireditev, na kateri je sodelovalo 90 atletov. Člani so se pomerili v teku na 2000 m, mladinci na 1600 m. članice na 1000 m, mladinke pa na 800 m. V vseh disciplinah so ekipno zmagali atleti Triglava.
Prejšnjo nedeljo so v prvenstvu gorenjske nogometne podzveze star-tali tudi pionirja. Doseženi so bili naslednji rezultati — pionirji: Jesenice : Bled 3:0 (2:0), Prešeren : Bohinj 3:1 (3:1), Triglav A : Triglav B 3:0 (1:0), Naklo : Duplje 3:1 (1:1), mladinci II. kolo: Škofja Loka : Prešeren 5:0 (3:0j, Triglav : Jesenice 1:0 (0:0), Jesenice : Svoboda 4:0 (2:0), člani — IV. kolo: Škofja Loka : Prešeren 2:0 (1:0). Jesenice : Triglav B 0:1 (0:0), Bled :
Bohinj 2:4 (2:0), glav B 3:1 (0:1).
Mladost B : Tri-
E — Žalec. Preteklo nedeljo je partizansko društvo v Žalcu organiziralo atletski miting, ki so se ga udeležili tudi mladinci Kladivarja in »Partizana« Prebold. Boljši rezultati: mladinci — daljina Hofer (Ž) 5.26, krogla Kač (C) 14.20, disk Kač 3943, višina Hofer 160 cm.
B — Ptuj. Agilna strelska družina Železničar je organizirala nagradno streljanje z zračno puško. Med 50 strelci je v ostri konkurenci zmagal Laura Stefan (132 krogov od 150 možnih), slede Ver tič in Rasel (oba 131). Naslednji dan je bilo meddružinsko tekmovanje. Med 9 družinami je zmagala ekipa iz Kidričevega, slede SD Železničar,' SD Breg. SD Drava itd.
V pripravah za con-tolminski košarkarji
E — Tolmin.
ske tekme
pričeli z rednim treningom na prostem. Čeprav je nekaj najboljših igralcev odšlo v JLA, tolminski košarkarji vendarle z optimizmom pričakujejo pričetek sezone. Preteklo nedeljo so se pomerili med seboj »stari« in »mladi«. »Stari« so bili uspešnejši in so zmagali 48:44.
■	— Ihan. Partizansko društvo je prejšnjo nedeljo organiziralo meddruštveni kros, ki se ga je udeležilo 36 tekmovalcev iz Dola, Kamnika, Ihana in Radomelj. Med člani je zmagal Lenček (I) pred Rotorjem (K), pri starejši!) mladincih Nahtigal (I), pri mlajših mladincih pa Hribar.
■	— Jezersko. Za praznik 1. maja bo SK Jezersko organiziral pod Kočno tradicionalni slalom.
Pred dnevi so smučarji na Jezerskem organizirali prvenstvo v alpski kombinaciji. Med člani je zmagal Frantar, pri mladincih Košir, med pionirji pa Štirn.
■	— Ljubljana. Dijaki industrijske. šole v Litostroju bodo za »Dan mladosti« izročili svojemu namenu nov nogometni stadion, obnovili pa bodo tudi igrišči za odbojko in, košarko.
Odbojkarji Gozdarske srednje šole so premagali gradbenike 3:2, izgubili pa so z moštvom doma Ivana Cankarja 1:3.
Namiznoteniško moštvo Ilirije je porazilo ekipo GSŠ 8:2.
^aymond Lambert:
REKORD H HIMALAJI
Peto poglavje
»Striček Rožica« in »Gospodična Laura«
Četrtek, 16. septembra
Taborišče Humus. 3.350 metrov. s Današnja etapa bo dolga in naporna. Po noči, ki ' °. J° prebili v blatnem taborišču, se počutimo uma-> 111 to posvaljkani ter komaj čakamo, da jo pobri-err,o iz te vlažne pokrajine.
Zato je treba doseči 3.800 metrov visok prelaz in Pr,b čezenj.
v ^b sedmih smo pripravljeni za pot. Nebo je sivo, (p Pa čemerno in nič kaj se nam ne ljubi klepetati. zdu °V P° odk°du se razkropimo po brezkrajnem goto k Se dviSa do scdla. Dantejevsko i zgleda ta šuma er sem sama, me dojmi še veliko bolj. Kar mudi tol iz nje.
$]ei u Je kraljestvo vlage. Mah in lišaji pokrivajo torno stvar in duše stopinje ljudi. Drevje je po
večini brez vrliov bodisi od viharja bodisi od svoje-časnega požara. In da bi ubežalo gosti odeji mahu, ki ga drži v ujetništvu in ga davi, se zdi, da se obupano zvija v diaboličnih držali. Kaže se nam kot simbol obupa.
Na vsak korak brizgne voda, ki je tla ne morejo več posrkati. Vlaga mi leze v kosti. Le-sern nikoli ne posije sonce in obhaja me grenko-sladki občutek večne jeseni. Jaz, ki obožujem sonce in svetlobo, se počutim slabo in objema me tesnoba. Pospešim korak, kajti vedno bolj se mi dozdeva, da se še mene prime mah, če le še malo ostanem tu. Menda mu pač nobena stvar ne more ubežati.
Na srečo je moje samote kmalu konec. Nenadoma naletim na Zimmermanna, ki mu na kratko pravimo Zim, jaz pa sem mu dala ime »profesor Rožica«! Zagledam ga, kako z nosom v zelenju išče neko redko vrsto in ta prizor me takoj spravi v dobro voljo, kajti Zim je vedno nasmejan. V svojem pomečkanem platnenem klobuku, do kolen zavihanih hlačah in s svojo torbo piskroveza je tako slikovit, da ima človek vtis, da je neki botanik ušel z Epinalovih slik.
Venomer imam občutek, da gre popravljat luknjo v kanalizaciji ali pa, da je pozabil mrežo za metulje.
Toda v tej torbi ni niti »francoza«, niti klešč, niti kladiva. Tu so le cvetlice, ki jih previdno zlaga, potem
ko jih je označil s številko, da jih položi nato med dva pivnika in končno stisne v svoji stiskalnici.
Kaže, da ne dela gozd nanj nobenega vtisa, pač pa budi v njem strast. Saj je toliko različnih praproti! Našel je prelepe rumene cvetke z barbarskim imenom in tudi orhideje. Jaz nisem videla ničesar. Venomer ponavlja:
»Kako imeniten dan! Dobil bom vsaj dvajset primerkov.«
Dejansko bo imel Zim ob koncu ekspedicije tisoč različnih vrst, kar predstavlja kakih šest tisoč natrganih rastlin.
Med kramljanjem sva prišla više. Gozd se razredči, velika inalmata drevesa se umaknejo rododendronu.
Čutim, da je sedlo blizu. Vem, da bom od tam zagledala Gaurisankarjevo južno steno in nenadoma mi zmanjka zanimanja, ki sem ga pokazala za skromne cvetlice. Zapustim Zima rekoč:
»Počakam te više gori.«
Toda Zima nikoli nihče ne čaka. Trenutek korakaš z njim, potem pa ga pozabiš z "rožami vred.
Vsak dan hodimo isto pot, živimo v istih taboriščih, se enako odpočivamo, toda pred nami so različni cilji. Njegovo kraljestvo je blizu, živo, vsakdanje. On pripada tlom.
At Y L
Velik obračun:
V uredništvu nas je te dni obiskala znana slovenska atletinja Draiga Stamejčič, ki je bila deset dni v »šoli treninga* v Splitu. Nič preveč ni bila zagorela in kar v začetku je potožila, da so imeli v glavnem zelo slabo vreme in o kakem sončenju ni bilo govora. Skupno je bilo na tem krajšetn treningu 23 atletinj iz vse države, med njkni tudi Slovenke Hudobivnike-va, Slamnikova, šikovčeva, Rečni-kova in Stamejčičeva. Trenirale so vsak dan in večina je pokazala do-kaj solidno tehnično in kondieljisko , pripravljenost. Razen tekadc na kratke proge se ostale še niso trudile! da bi dosegale na treningu kakšne rezultate. Sprinterke pa so se nekajkrat pomerile tudi na uro. Značilen je bil povratek stare garde, zlasti atletinj iz Zagreba. Na treningu so bile namreč zopet Babo-„videva, Bogič-Lanoova, Frankova in celo Alma Butja, ki pa ni bila v Splitu več kot atletinja, ampak zdravnica, ker je med tem že dokončala študij in si priborila svoj »dr.* Na preglednem merjenju časa je bila na 20 m najboljša Stamejčičeva s 3.2 pred Babičevo. Tudi na 150 m je bila ljubljanska atletinja z 19.3 najhitrejša, za petami pa sta ji bili Babo videva z 19.5 in Bog vdeva z 19.6. Kot kaže, bomo imeli letos zopet hudo borbo za naslov naj-hi trej.še Jugoslovanke. Ne smemo pozabiti tudi Šikovčeve, ki je bila sedaj še nekoliko slabša, ker je zaradi poškodbe kasneje pričela s tre-
Dobili bomo film o Melbournu
Mednarodna atletska zveza je ponudila svojim sestavnim zvezam, torej tudi Atletski zvezi Jugoslavije, nekaj atletskih filmov v nakup. Med njimi je tudi film o olimpijskih igrah v Melbournu, ki stane 60 angleških funtov. Svoj film z olimpijskih iger pa je ponudil tudi znani nemški trener Toni Nett. Atletska zveza Jugoslavije bo poskušala dobiti potrebna devizna sredstva za nabavo obeh filmov.
Atletska zveza CSR je povabila naše atlete na tradicionalno tekmovanje »Memorial Rošickega«, ki bo. 15. in 16. junija v Pragi.
Predsednik komisije za kadre in
tehnična vprašanja pri Atletski zvezi Slovenije, prof. Jože Šturm, je zapustil to svojo funkcijo, vendar namerava tudi v bodoče še sodelovati v komisiji, zlasti pa na seminarjih in predavanjih za atletske trenerje in inštruktorje.
Ljubljanska atletska podzveza je dala pobudo za ponovno oživitev troboja mest med Ljubljano. Celjem in Mariborom. Vendar naj bi to tekmovanje bilo v bodoče izvedeno tako, da bi le Maribor nastopal s prvo ekipo, dočim bi za Celje in Ljubljano nastopali drugi garnituri.
Atletska zveza Jugoslavije je dokončno izdelala propozicije za ekipna in posamezna tekmovanja za leto 1957. V propozici jah ne najdemo kakih bistvenih sprememb, če morda izvzamemo omejitev pravice nastopa posameznega tekmovalca v enem dnevu. Po novem sme nastopiti le v dveh disciplinah in eni štafeti, prej pa je lahko starta! v treh disciplinah in štafeti. Razen ekipnih prvenstev za člane, članice, starejše in mlajše mladince ter mladinke je razpisano tudi tekmovanje za »Kup vsestranosti in masovnosti*. To tekmovanje bo izvedeno v dveh kolih na ta način, da po svoji Izbiri tekmujejo ekipe najprej v polovici disciplin, naslednjo nedeljo pa še v vseh preostalih disciplinah. Pri članih obsega spored 18 disciplin, to je ves program zveznega ekipnega prvenstva brez štafet. Članice imajo 9 disciplin, to je prav tako vse, razen štafete. Sodelujoča organizacija mora na vsako disciplino postavi ti po 5 tekmovalcev. Za letošnje prvenstvo v mnogobojih in štafetah so razpisane naslednje discipline: člani: 200 m ovire, 3000 m zapreke, maraton, peteroboj, deseteroboj, 4 X 200 m, 4 X 400 m, 4 X 800 m, 4 X 1500 m, članice: peteroboj, 4 X 200 m, 3X800 m. mladinci: 1500 m zapreke, peteroboj, 4 X 200 m, 3 X 1000 m, mladinke: troboj, 4X60 m.
OPOMBA: 1.—6. I. conska nogometna liga, 7.-9. varaždinsko-mariborska liga, 10.—12. Ijubijansko-primorska liga.
LETO XIII. St. 16.
Stran 6
Obisk pri atletih Ljubljane .,.
Dingom. Novo ime na 800 m naj bi bila Novosadčanka Rajkov, ki smo jo doslej poznali kot sprinterko. Trenira nekako 4 la Zatopek, saj teče na treningu 3 X po 600 m za 1:43 ali 10 X 200 m. Če bo takšen trening zdržala, bo vsekakor zelo dobra, toda večina trenerjev je ob takšnem treningu samo zmajevala z glavo. V Splitu se je pojavila tudi metalka diska Matejeva, ki smo jo tudi že nekako odpisali. Vse kaže, da bo letošnja sezona pri ženskah velik obračun med »starimi* in »mladimi«. Zagrebška Mladost je uspela reaktivirati svoje nekdanje odlične atletinje in lanski državni prvak Odred bo imel menda težje delo kot na finalu v Ljubljani. V Splitu pa niso samo trenirali, ampak so precej časa posvetili tudi teoretičnemu izpopolnjevanju. Atletinje so si ogledale vrsto atletskih filmov, razen tega pa poslušale predavanja o prehrani, problemu pre-treniranosti in ogrevanju. Šole treninga so tokrat vodili trenerji Jovanovič iz Sente, Jankovič iz Beograda in Sus-ič iz Zagreba.
R. M.
Sluga Marko Je lani preskočil višino 180 cm ... Ali bo šlo letos višje?
Sreda, ob 15.00 ... Lepo vreme je kar vabilo na sprehod in tako sem se odločil, da se podam v šiško na stadion Ljubljane, kjer sem lahko obiskal marljive atlete ŽAK Ljubljane.
15.30	... Srečno sem prispel v šiško, našel stadion in vse ostalo, le tistih, ki naj bi jih obiskal, mi bilo. Zato mi ni kazalo nič drugega, kot talko mimogrede gledati finale odbojkarskega turnirja v počastitev »Dneva železničarjev*. No, tudi to je bilo kar veselo in tako sem laže pričakoval trenutka, da bom odkril pr vegi Ijane.
16.00 ... Atletov še v edino ni. Po-‘avil pa se je trener Janez G ah Brek in tako sem že mislil: »No, honorar mi je že zagotovljen, saj bom od njega itak največ zvedel o delu kluba.« Odločil pa sem se, da ne bom začel takoj z »napadom«, ampak da bom počakal vsaj toliko, da bom videl na stadionu razen trenerja vsaj še enega tekmovalca.
16.30	... Tudi ta »zgodovinski« trenutek je napočil. Kar naenkrat so bili na stadionu trije. Čakanja se mi je zdelo dovolj, pa sem se od odbojke preselil k atletiki.
Tov. Gaberšek mi je že od daleč izrekel sožalje, da sem si izbral tako neroden dan za obisk. »Včeraj bi moral priti, pa bi imel poln stadion atletov, pa še večino funkcionarjev.* Nisem se pustil odgnati in kar takoj začdl z »ofenzivo*.
»Nekaj sem slišal o nekakšni atletski šoli, pionirjih in podobnem. Kaj mi lahko o tem poveste?«
Kar videti je bilo, da je to tema, o kateri bi trener Ljubljane rad največ povedal. Takole mi je pripovedoval: »2e leta mi je jasno, da dobivamo v atletiko prestare ljudi. Toda kar težko sem se odločil za to, da pričnem delati z mlajšimi, kajti dela ni malo. Tu so člani, starejši mladinci, mlajši mladinci, pa še ženske. Toda zavedal sem se tega* da bomo naše mladinske ekipe lahko uspešno dopolnjevali le, če bomo začeli z atletskim poukom ne pri 18-letnih, ampak pri 15-letrnih fantih ali pa še prej. Mladincem sem obrazložil velik pomen takega dela in čez teden dni so že pričeli voditi s seboj mlajše tovariše. Danes imam takih, lahko bi jim rekel na j mlajših mladincev, kakih 20. Zaenkrat ni go-
pravi trener Ljubljane Janez Gaberšek
vora o kakem resnem treningu, ampak je za njih atletika bolj zabava; v Obliki igranja se spoznavajo s posameznimi disciplinami, istočasno seveda že tudi malo trenirajo. Za te novince bomo prirejali tekmovanja, njihove rezultate vodili posebej, pa še rekorde jim bomo napravili, da bo več veselja. Velik problem pa sO seveda sredstva, kajti danes jim ne moremo dati ničesar, in vprašan je je, koliko .bomo našli takih, ki bodo hoteli trenirati v svojih copatah in kasneje morda tudi v ostali opremi, ki bi si io kupili sami.« Zvedel sem tudi še, da bi pri Ljubljani želeli ustvariti atletsko šolo, vendar stojijo zopet pred trenutno ' nepremostljivo težavo — pomanjkanjem denarja.
17.00... Na stadionu je bilo vedno bOlj živo, čeprav ni bil glavni dan za trening. Ogledoval sem si trening posameznih atletov, pri tem pa še izpraševal to in Ono o delu kluba. Lani so imeli pri Ljubljani največ uspeha z mladinskimi ekipami. Zato me je zanimalo, kaj pričakujejo od teh ekip letos. Slišal sem marsikaj, zapišem pa naj le najvažnejše.
»Delo z mladino je pri nas osnovna stvar. Menimo, da bosta obe naši mladinski uki-pi dovolj močni, da se uvrstita v finale, reči kaj več o končni uvrstitvi pa je seveda težko. Razpolagamo v glavnem z istimi silami kot dosle j, od novih pa bi omenil zlasti tekača na srednje proge Močnika,« mi je pojasnjeval tov. Gaberšek.
Ko sva takole opazovala trening tekačev, mi je trener Ljubljane povedal, da je prišel do prepričanja da je njegov način treninga zelo različen 'od tega, kar dela večina jugoslovanskih trenerjev. »Jaz se ogrevam za vsakodnevni trening, iji pa naj bo lahek in ki naj temelji skoraj izključno na veSbanju hitrosti. Sprinterji tečejo pri meni le zelo kratke stvari in tudi sredin j ep ro-gaši se le redko lotijo na treningu daljših prog kot 200 m. Priznati moram, da sem imel v začetku pomisleke in tudi nekateri atleti so me stalno izpraševali, kaj bo pa s kondicijo, ki je sploh ne treniramo. Tako na primer med drugimi tudi Hafner, ki je kasneje celo dosegel slo-

Le še dobra dva meseca nas ločita od na j večjo telesnovzgojne prireditve v Sloveniji — od 1. festivala telesne kulture. Nič ni torej čudnega, da se tudi na Goriškem partizanska društva pripravljajo s »polno paro«. Povsod je govora o krojih in tekmah, o vajah in o številnih drugih problemih. Načelnik Okrajne zveže »Partizan« tov. Vončina je rade volje postregel s podrobnimi podatki.
»Na festivalu bo iz goriš k ega okraja nastopilo 2000 pripadnikov partizanskih društev,« je pripoveda-val tov. Vončina, »razen tega pa bodo iz goriškega okraja sodelovale tudi posamezne skupine v ostalem programu, predvsem bo veliko atletov. V društvih so se zelo resno lotili dela in so proste vaje že povsod predelali, sedaj pa so jih začeli, kot temu pravimo, »piliti«. Zelo dobra je tudi povezava s šolami, v katerih
ima partizanska organizacija močno oporo. Pred kratkim je bil skupen posvet, ki so se ga udeležili vsii ravnatelji in učitelji telesne vzgoje go-riških srednjih šol, prisostvovali pa so mu tudi načelniki in načelnice iz 28 partizanskih društev. Tu so kritično pretehtali nekatere probleme v zvezi s I. festivalom telesne kulture v Ljubljani in lahko rečemo, da je ta posvet v celoti uspel.*
V. aprilu in ma ju bodo izločilna tekmovanja v raznih igrah, iz katerih bodo izšli zmagovalci goriškega okraja. Slednji se bodo pomerili z zmagovalci koperskega okraja, najboljši pa bodo sodelovali na festivalu v Ljubljani. Nekakšna generalka za festival pa bodo 4 večji nastopi, in sicer v Tolminu, Idriji, Šempetru in Ajdovščini. Računajo, da bo na teh nastopih sodelovalo okoli 5000 telovadcev. Prvi takšen
nastop bo 5. maja ob priliki proslave ustanovitve prve slovenske vlade. Konec maja bo drugi nastop v Idriji, kjer bodo letos slavili 60-let-nico telesnovzgojne dejavnosti, nato pa bosta še zleta v Šempetru in Ajdovščini.
venski rekord na 5000 m. Bolj so mi všeč oni atleti, ki trenirajo za zabavo in se na treningu veselijo, kot pa oni »smrtnoresni«, ki vidijo le rekorde.
17.30... Sonce se je že skrivalo in na stadionu je postajalo hladneje. Zato sem hitro povpraševal še po ostalih stvareh, ki bodo zanimale naše bralce. O članski ekj.pi sem izvedel, da bo zelo okrnjena zaradi odhoda večjega števila tekmovalcev v JLA in na druga službena mesta, ali pa preobremenjenosti v službi in študiju. »Kljub temu nismo ma-lodušni in se bomo pač s tem, kar imamo, nekoliko bolj zagrizli. Drugi bi najbrž ob takšnih izgubah, kot smo jih imeli mi, vrgli puško v koruzo. Mi pa bomo poskušali doseči čim boljše mesto, pa če ne bomo peti, bomo šesti ali pa sedmi, 'V prihodnjih letih pa bo zopet bol jše. Seveda pa imamo velike skrbi, Nerodno se nam sicer zdi zopet jadikovati, toda finančno stanje je tako kritično, kot le more biti. Za državno prvenstvo v krosu sp nam morali denar posoditi odborniki in to se ni dogodilo prvič! Ne bomo sicer rekli: sedaj pa sploh ne moremo več delati in ostanimo doma. Toda zdi se mi, da se bodo posledice tega kritičnega stanja pokazale, če že ne letos, pa čez nekaj let, v obliki hudega padca kvalitete.« To so bile ne ravno najbolj vzpodbudne besede, ki pa so bile zelo slične onim, ki jih v teli dneh slišimo v vseh naših športnih organizacijah.
17.45 ... Pridružil se nama je še sekretar kluba Tone Uršič, ki je mimogrede omenil, da je Atletska zveza Slovenije sklenila odpraviti tak > imenovana interna tekmova-ja. Tov. Gaberšek je v trenutku postal tak kot atomska bomba pred eksplozijo. »In še pravite, da nimate kaj zapisati. Napišite vendar to v »Polet z rdečimi črkami! Če nam pa hočejo na tak način onemogočati delo, hi bilo pa res bolje, da kar nehamo.* Komaj sva uspela pomiriti našega borbenega sobesednika in obrniti razgovor zopet na mirnejši tir. O atletinjah sem izvedel, da pr kito o trenirajo in se pripravljajo ne sicer na kakšne prvorazredne podvige, ampak za normalno tekmovalno sezono. Razveseljiva ugotovitev je bila tudi, da odbor ni še nikoli tako složno delal kot v zadnjem času. »Glej, da boš kaj lepega napisal o nas!« To je bil zadnji pozdrav, ko sem že premagal žične ovire okoli stadiona.
Če bi v dveh, treh stavkih povedal svoje mnenje, bi lahko rekel nekako takole: atletski klub v šiški gre po svoji že nekaj let jasno začrtani poti naprej in tudi letos bodo verjetno zabeležili nadaljnji napredek. Težko bo sicer šlo, ker denarja bo vsekakor prej premalo kot preveč. Toda obupali ne bodo. Največ pa lahko pričakujemo zopet od onih, ki so že od nekdaj »paradni del« ŽAK Ljubljane — od mladincev.	R. M.
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK M 38
1. Ljubljana ■: Trešnjevka	
2. Uljantk : Odred	
3. Jadran : Rljeka	
4. Šibenik : Split	
5. Tekstilac : Turbina	
6. Metalac : Grafičar	
1. Rudar : Sloboda	
8. Sobota ; Proletarec	
9. Maribor : Mladost	
10. Triglav : Nova Gorica	
11. Ilirija : Tržič	
12. Slovan : Graftčar	
Ločen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Krnf:
[Ilire In hišna številka:
LEON GROM-
vzorni športnik

Ko smo v četrtek popoldne obiskali drugi del republiškega prvenstva posameznikov v kegljanju, je vzbudil posebno pozornost visokorasel tekmovalec z Rakeka, Leon Grom. Že prejšnji dan je dosegel soliden rezultat 864 kegljev, v četrtek pa mu je »teklo« kar na 900. To se je v resnici tudi zgodilo, — dosegel je namreč številko 915.
Ko smo ga po končanem nastopu »ujeli« in ugotovili, da je bil rojen 10. oktobra 1923 na Rakeku ter da je po poklicu šofer pri Kmetijski zadrugi Unec, smo zvedeli, da se je začel s kegljanjem baviti leta 1948 pri »Kranju«. Tam je nastopal dve leti ter se na nastope in tekmovanje vozil celo z Rakeka. Od leta 1950 pa do lani, ki so na Rakeku zgradili novo kegljišče, sploh ni nastopal. Letos pa se je pojavil že kar zgodaj z dobrimi rezultati. V kvalifikacijski tekmi za vstop v reprezentanco Ljubljane je dosegel odličen rezultat 892, nato kmalu postal prvak Rakeka in končno še okrajni prvak ljubljanske podzveze z 1750 keglji.
V četrtek nam je dejal takole: »Zelo sem zadovoljen, ker sem
prebil kegljaški »zvočni zid«, to je presegel število 900. Kegljaški šport se pri nas na Rakeku močno razvija in imamo že nad 70 kegljačev, med njimi 14 mladincev in 4 ženske. V klubu sem tehnični referent in zelo živim za kegljaški šport.*
Od njegovih prijateljev smo zvedeli, da je Leon Grom zelo skromen v športu in priljubljen med tovariši tudi v službi. Mimo kegljanja se ukvarja tudi s smučanjem in je bil leta 1947 v JLA prvak V. armije v klasični kombinaciji. Poprej je igral tudi nogomet kot vratar pri »Javorniku«, mimo tega pa še namizni tenis. Sam pravi, da si je naredil mizo za namizni tenis, da sedaj ob prostem času za razvedrilo igra to priljubljeno, igro s svojo ženo.
Ko sem mu ob koncu razgovora ponudil cigareto, jo je odklonil z besedami: »Ne kadim in tudi ne pijem alkohola. Nekoliko smešno se sliši, toda najraje imam mleko, rad 'jem torte in sploh močnate jedi.«
Ali je potem kaj čudnega, da je tak klen mož lahko tud! dober športnik?	T. B.
V.
J
.s nr r e' i. s t v o
Lep uspeh strelcev - železničarjev
MEONAROD
O strelskem kolektivu postaje Ljub-Ijana-Šiška smo slišali že večkrat precej ugodnih vesti. Ta družina se med Železničarji uvršča med najbolj razgibane in marljive. Letos so se zlasti pripravili za tekmovanja v okviru proslav »Dneva železničarjev« in so najprej organizirali lastno družinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je preseglo vsa pričakovanja zlasti po številni udeležbi, saj je iz 500-članskega kolektiva nastopilo nad 200 (I) strelcev.
' Zmagal je Erkiavec s 136 krogi (od 150 možnih) pred Gianinijem 133, Skubicem 130 in ostalimi. Sindikalna podružnica Je najboljšim podelila praktična darila.
Postaja Ljubljana-Siška je napovedala tudi tekmovanje sedmim kolektivom in Je doslej zmagala nad »Jelenovim žlebom«, ZIS in nad železniškim odsekom
za prometno varnost, poražena pa je bila od Lokomotive.
Naj večji uspeh pa so Siškarjl dosegli minulo nedeljo na republiškem moštvenem prvenstvu železničarjev v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 14 moštev, vsako s tremi strelci, vsak strelec pa je oddal po 30 strelov. Borba je bila zelo zagrizena, na koncu pa je zmagala ekipa postaje Ljubljana-Siška z 803 krogi (od 900 možnih) in pustila za seboj nekatere zelo rutinirane ekipe. V ekipi se je odlikoval Erkiavec, ki je dosegel med posamezniki z 276 krogi najboljši rezultat. Prehodni pokal Je osvojila torej postaja Ljubljana-Siška, sledijo ji pa postaja Ljubljana 775, kurilnica Ljubljana 775, delavnica Ptuj 774, postaja Zalog 773 itd.
Sa&s Sugreles
želi olimpiado 1964
Los Angeles se poteguje za organizacijo olimpijskih iger leta 1964. Zupan Los Angelesa, Poulson, se je obrnil na Predsednika olimpijskega komiteja ZDA Vfilsona s tem predlogom in poudaril Veliko navdušenje za šport v Los Angelesu, kakor tudi obstoj odličnih športnih naprav, ki bi jih za olimpijske igre še Zboljšali. Čeprav se. je Los Angeles izkazal z organizacijo iger leta 1932 najbrž prav zaradi tega, ker Je že imel olimpijske igre, nima prevelikih možnosti v prihodnjih letih. Po vsej verjetnosti ZDA ne bodo dobile olimpijskih Iger pred letom 1968 in tedaj Imajo •nesita, ki še niso bila organizator, n. pr. Detroit, vsekakor večje možnosti kot los Angeles.
Po vesti egiptovskega časopisa Al Ah-rama je olimpijski komite Egipta sklenil vložiti kandidaturo Kaira za organizatorja olimpijskih iger leta 1904.
Mestna uprava Clevelanda je odpovedala udeležbo panameriških iger leta 1953. Zato bodo te ameriške olimpijske •gre v Guatemala Cityju.
Po zaključku prvenstva ZDA v alp-61[em smučanju so že določili ekipo, ki ko zastopala ZDA na svetovnem prven-ztvu leta 1958. To so storili zaradi tega, ker prične sezona v ZDA zelo pozno ln ki bilo v prihodnji zimi premalo možnosti za dobro izbiro moštva. Določili 60 po 10 moških in žensk, ki bedo vsi Potovali na svetovno prvenstvo v Ga-
stein, le v primeru pomanjkanja finančnih sredstev bodo pustili tega ali onega doma. Reprezentanco so sestavili takole: moški: Werner, Melville, Corcoran, Marolt, Gorsuch, Moriarty, Woods, Buek, Ecless, Ferries, ženske: Foliey, Deaver, Springer, Snite, Myers, Pitou, Cox, Anderson, Wemer, Lind.
Eno zadnjih letošnjih tekmovanj alpskih smučarjev je bil mednarodni veleslalom pri Krippensteinu. Rezultati: 1. Hinterseer (A) 2:53.0, 2. Mark (A) 2:54.1,
3.	Zimmermann (A) 2:54.4, 4. Pasquler (Fr) 3:07.7.
Nogometna prvenstva evropskih držav
ŠVEDSKA — XII. kolo: Gais : Sand-viken 1:1, Halmstad : Djurgaarden 0:0, Malmo FF : Gflteborg 2:0, HSlsinborg : Hammarby 0:0, dve tekmi sta bili preloženi. Vrstni red: NorrkOping 17, Mal-mti FF 17, Djurgaarden 15, HSlslnbo-rg 15, Halmstad 14.
FRANCIJA — XXIX. kolo: Angers ! St. Etienne 0:1, Lens : Rennes 3:0, Marseille : Racing 0:3, Sochaux : Metz 1:1, Lyon : Nancy 0:1, Reims : Sedan 0:1, Monaco : Strasbourg 1:2, Toulouse : Nice 4:3, Nimes Valenciennes 2:3. Vrstni red: St. Etienne 42, Lens 40, Reims 39, Racing 36.
Nekakšen nov rekord je doseglo amatersko nogometno moštvo Bisho-p Auc-kland, ki je že tretjič zaporedoma osvojilo angleški nogometni pokal za amaterje. V finalu so pred 90.000 gledalci premagali moštvo Wycombe s 3:1.
V	Clermont Ferrandu je amaterska nogometna reprezentanca Francije igrala neodločeno 0:0 z reprezentanco Luksemburga.
V	tekmovanju velesejemskih mest je v Birminghamu Birmingham premagal Internazionale, ki zastopa v tem tekmovanju Milano, z 2:1.
Včeraj se je v Bellinzoni pričel mednarodni mladinski nogometni turnir, na katerem sodeluje tudi naše moštvo Rijeta, ki je v prvi tekmi igralo neodločeno 0:0 s Spalom iz Ferrare. Ostali rezultati: Ckarleroi : Bellinzona 0:0, Pro Patria : Lugano 1:0, Racing (Pariz) : Bolzano 0:0. x
Brazilec Dos Santos je dosegel v Santiagu nov rekord Južne Amerike v teku na 400 m z 47.5.
Koliko milijonov za Charlesa?
Angleški klub Leeds namerava »prodati« znanega nogometaša Johna Charlesa, srednjega napadalca reprezentance Walesa. Po vesteh lz Anglije se za odličnega nogometaša zanimajo Lazio, Ju-ventus, Internazlonale in Real-Madrid. Po nepotrjenih vesteh naj bi Juventus ponudil Leedsu 55.000 funtov, razen tega pa še igralcu samemu 18.000 funtov, avto ln opremljeno stanovanje. Druge vesti vedo povedati, da Je bila pogodba med Juventusom in Charlesom že podpisana. Po teh vesteh- naj bi se Juventus med drugim tudi obvezal, da bo dajal Charlesa na razpolago za reprezentativna srečanja Waiesa. V kolikor so številke, ki jih navajamo zgoraj točne, pomenijo nov rekord pri »prodaji« angleških nogometašev, saj Je bila doslej največja vsota, ki so jo plačali za napadalca Se-wella skoraj polovico manjša.
Olimpijski zmagovalec v boksu mušje kategorije, Anglež Terry Spinks, je prestopil v profesionalce in v svoji prvi borbi v Londonu premagal s tehničnim knok-outom v četrti rundi Irca Lough-reya.
V Stockholmu Je amaterska boksarska reprezentanca Švedske premagala najboljše boksarje Zahodne Nemčije z 12:8.
Svetovni prvak srednje kategorije Gene Fullmer in bivši prvak F.ay Robin-
Morrowspet9,3na100y
Olimpijski zmagovalec v tekih na 5:04.1, Koster (Niz) 5:07.0, 100 m hrbtno zadnji skupni trening naslednje Igralce: kratke proge, Amerikanee Bob Morrow, De Nijs (Niz) 1:14.0, Schmidt (N) 1:15.8, Cervato, Gratton, Chiappella, Magninl, je na tekmovanju v Dallasu v Texasu Van Alphen (Niz) 1:16.9, 100 m metuljček Orzan, Prini, Segalo, Virgili (vsi Fioren-z rezultatom 9.3 ponovno izenačil sve- Voorbij (Niz) 1:12,6, Lagerberg (Niz) tina), Pandolfini (Internazlonale), Lova- Francija 4, CSR 4, Romunija 4, Belgija
son, kateremu Je Fullmer odvzel naslov, sta podpisala pogodbo za povratno srečanje, ki bo 1. maja v Chicagu.
Evropska boksarska zveza je določila Italijana Guida Mazzinghija za izzivalca evropskemu prvaku srednje kategorije, Francozu Charlesu Humezu. Borba za naslov mora biti do 4 avgusta.
Ameriški boksar poltežke kategorije Tony Anthony Je v Detroitu premagal s knokoutom v tretji rundi svojega rojaka Chucka Spieserja ln se s tem kvalificiral za borbo s svetovnim prvakom Archiejem Moorejem, ki bo 7. junija.
Avstrija, Italija, Španija in Francija v finalu
Na mladinskem nogometnem turnirju mednarodne nogometne zveze, ki se je pričel preteklo nedeljo v raznih mestih Španije, so že odigrali vse tekme v skupinah. Doseženi so bili naslednji rezultati: skupina I.: Turčija : Vzh. Nemčija 2:1, Italija : Vzh. Nemčija 2:0, Italija : Turčija 1:1, vrstni red: Italija 3, Turčija 3, Vzh. Nemčija 0. Skupina II.: Španija : Madžarska 8:1, Zah. Nemčija : Poljska 2:2, Španija : Poljska 4:0, Madžarska : Zah. Nemčija 2:2, Španija : Zah. Nemčija 1:1, Poljska : Madžarska 2:0, vrstni red: Španija 5, Zah. Nemčija 3. Poljska 3, Madžarska 1. Skupina III.: Avstrija : Angliji 3:0, Nizozemska :	Grčija 5:2,
Nizozemska :	Anglija 2:1, Avstrija :
Grčija 3:0, Avstrija : Nizozemska 5:1, Grčija : Anglija 3:2, vrstni red: Avstrija 6, Nizozemska 4, Grčija 2, Anglija 0. Skupina IV.: ČSR : Francija 3:2, Romunija : Belgija 2:0, Romunija : CSR 2:1, Francija : Belgija 3:1, Francija : Romunija 2:0. CSR : Belgija 2:0, vrstni red:
tekel z vetrom v hrbet.
Približno pred tednom dni so v Brus-
korder Sandor Iharos se je poročil z eno najboljših madžarskih metalk kopja,
Ilono Laczo. Kot je znano, je Iharos po	58-5’ Willemse (Niz) 58.6, 400 m pro-
oktobrskih dogodkih na Madžarskem
Narsborske vesii
Tekmovanje mariborskih kegljaških tožkov v borbenih partijah se pribli-uJe zaključku. V prvi skupini je izena-5ni ekipi Hidromontaže uspelo prežgati vse nasprotnike, tako da vodi z 0 točkami in 3744 podrtimi keglji. Sle-‘jo: 2. Kurilnica 14 točk — 3669 keg-)ev. 3, TNZ 13 točk _ 3216 keglja v r°gi skupini vodi »Partizan« MTT 15 — 3124 kegljev pred Zvezdo 14 točk 7" 3146 kegljev. Na čelu tretje skupine 6 Prosveta z 8 točkami in 1301 keglji Erca mepo z 8 točkami in 1502 keglji. Novoustanovljeni kegljaški klub Kon-•uktor je končno prejel potrjena pra-g a’ tako da bo lahko stopil v javnost. r] 61,110 članstva (blizu 200 — med kale-80 tudi nekateri znani tekmovalci) n°vemu klubu jamstvo za uspešno 6 Posebno še, ker razpolaga z last-01 4-steznim kegljiščem.
Tudi Invalidi bodo v kratkem registri-'Jnl kot klub in bodo izkoristili lepo v°stezno kegljišče Šlandra. ri Za novoustanovljeno športno šolo Bra-Sg'a 80 Je prijavilo 59 pionirjev, ki so !<_ , J 'e,ežl,i slavnostnega otvoritvenega lepj111113’ kateremu je prisostvovalo tudi njk° Jlevil° staršev gojencev. Predsed-razi0-^D Branllt tov. Brezovšek je ob-top ^ 11 pcmen Šole, vodja in organiza-Zoče °6 tOV' Elsner Pa Je seznanil nav-glavns Pr°gramom. Predavatelji bodo v tele. ern iz vrst učiteljev in profesorjev ~sne vzgoje.
lzvedjiborska Partizanska društva so kate ■ " si<uPno tekmovanje v krosu, na 1 v'.Crn Je nastopilo 70 tekmovalcev v ha ^e8°rijah. Najboljši bodo sodelovali V	Marlt>orske atletske podzveze
P°dzvezllCiaUV0 Mariborske nogometne efedaVv C’ U je skrbela tudi finančna Pa- Pri,3’ .^e bil v Železničarskem domu Je Udei^r-U trldnevni seminar, ki se ga 13 lz 6Ž“° 45 sodnikov (2 lz Ljubljane, Ptuja ' Gl"a’ 6 lz Murske Sobote, 3 iz 6° bilj10 21 *Z Maribora). Vsi udeleženci Hosen) feI° za<3ovoljni s predavanji tov. So po e,da' Macorattlja in Jančiča ter 60 mn Zak.ijučnem kolokviju izjavili, da v °so Pridobili.
'esa,.gtyas‘'itev TO-ietnice slovenskega ko-k'ut,:sko’’ . 0 ''r:in‘k Izvedel 1. maja med-^"Marib Wrk° 113 prcgi Maribor—Celje— lju<3slc 2’ maJa pa bo na stadionu v *ki dimi, VrtU na atletski stezi kolesar-
tovni rekord	na 100 y.	Rezultat	pa	ver-	1:12:8, Werther (N) 1:19.3, 200 m prsno	ti, Muceinelli (Lazio), Buffon, Fontana,
jetno ne bo	priznan,	ker je	Morrow	Haan (Niz) 2:49.3, Sybrand (Niz) 2:55.2,	Galli (Milan), Venturi ( "Roma), Berna-
Wolff (N) 2:58.3, 4 X 100 m mešano Nizo-	sconi, Firmani (oba Sampdoria) ln Frig-
zemska 4:23.3, Nemčija 5:00.5, 4 X 100 m	nani (Udinese). Igralci Bugatti, Farina,
lju slavili atletsko poroko. Svetovni re- prosto Nizozemska 4:24.3, Nemčija 4:34.6. Montuori in Cervellati morajo biti pri-
Moški pa so dosegli naslednje pomemb-	pravljeni, da bi se v primeru potrebe
nejše rezultate: 100 m prosto Baumana	takoj Javili vodji reprezentance. Po
vsej verjetnosti se je dr. Foni odločil sto Bleeker (N) 4:48.0, Weber (N) 4:51.1,	za naslednjo enajsterico: Lovati, Mag-
zapustil svojo	domovino in odšel v	Bel-	106 m hrbtno Miersch (N) 1:05.9, Swijg-	nini, Cervato, Chiappella, Orzan, Segalo,
gijo. Njegova	sedanja	žena pa	je	bila	huisen (Niz) 1:07.3, 200 m metuljček We-	Muceinelli, Galli, Firmani, Gratton,
na olimpijskih igrah v Melbournu in je ber (N) 2:25.6, Restle (N) 2:33.8, 200 m Frlgnani. po povratku v Evropo odšla v Belgijo, prsno Bodinger (N) 2:40.2, Rademacher ne pa nazaj domov. Iharos je sedaj za- t14)	2:40.4,	4 X 100 m mešano Nemčija
posien v Bruslju kot pomožni trener 4:22.5, 4 X 200 m prosto Nemčija 8:47.5, pri klubu Racing, razen tega pa kot ob koncu maja ali v začetku Jun,ja tehnični svetovalec nekega gradbenega bo prispel v Evropo avstralski plavalec podjetja, ki gradi predvsem športne na- jobn Henricks, svetovni rekorder in prave. Bivši svetovni rekorder pridno olimpijski zmagovalec na 100 m prosto, trenira in se bo kmalu pojavil na tek- v Evr(>pi bo več megecev in se bo razen
0 točke.
Čeprav letošnje nogometno prvenstvo Anglije še ni zaključeno, si je Manchester Uni-ted z včerajšnjo zmago 4:0 proti Sunder-lantiu že zagotovil naslov prvaka. Prestou si je z 0:0 proti Blackpoolu v končno pokopal možnosti za osvojitev prvega mesta.
V Parizu sta se sisčali študentski nogometni reprezentanci Jugoslavije in Francije Čeprav so bili naši igralci ves Čas boljši, so dosegli samo neodločen rezultat 1:1 (1:1).
Še enkrat BnmeyevM
V nadaljevanju zimskega prvenstva ZDA v plavanju je v Bevcrley HiJIsu mlada plavalka Na»cy Ramey še enkrat izboljšala sve-
™OTan3lh: s svetovnim rekorderjem na strokovnega izpopolnjevanja udejstvoval lovni rekord na 100 y v metuljčkovem slogu.
V predtekmovanju je dosegla rekord z 1:02.9,
Iz raznih športov
800 m Rogerjem Moensom sta velika pri- seveda tudl v piayainill bazenih. jatelja ln predvsem po prigovarjanju madžarskega tekača, bo Belgijec v bodoče nastopal največ na 1500 m in 1 miljo.
V ZDA je bilo zopet večje število at- Francoska sabljaška zveza, ki je pre^ letskih tekmovanj, ki so mestoma dala vzela organizacijo svetovnega prvenstva odlične rezultate. Najbolj se je izkazal v sabljanju po odpovedi Madžarske, je ponovno skakalec ob palici Bob Gut- objavila, da bo prvenstvo v Parizu od tovvski, ki je v Los Angelesu skočil 4.67	13- do 19- septembra.
metra. Z istega tekmovanja naj omenimo še naslednje rezultate: 880 y Hadley 1:50.6," 1 milja Seaman 4:05.6, krogla
Košarkarsko prvenstvo Italije za leto 1957 je zaključeno. Naslov prvaka je osvojilo moštvo Simmenthal iz Milana, ki
v finalu pa z 1:01.9.
Včeraj je bilo v Genovi mednarodno tekmovanje v plavanju, ki je dalo naslednje pomembnejše rezultate — 100 m hrbtno: Cliri-stophe (Fr) 1:05.4, Elsa (It) 1:06.8, 100 m metuljček: Webcr (Nem) 1:04.1, 200 m prsno:
Sacchi (It) 2:45.4, ženske — 100 m prosto:
Sehiramel (Niz) 1:08,9, 100 m hrbtno: Hu-nyadfi (Madž) 1:17.3, 100 m metuljček: Lagerberg (Niz) 1:13.4, 200 m prsno:	Wolff tabora. Vsaj Davisov pokal bo letos še
odpravil Angleža Wilsona z 9:11, 6:3, 6:2, 7:9 in 6:4.
Zelo dobro je bil zaseden teniški turnir v San Juanu na Portoriku. V polfinalu je Amerikanee Seixas premagal Avstralca Candyja s 7:5, 6:0 in 6:4, Avstralec Rose pa Amerikanca Bartzena s 7:5, 6:3, 2:6, 0:6 in 6:3. Končno je zmagal Seixas, ki je premagal Roseja z 1:6, 6:1, 6:3 in 6:4.
Trenutno najboljši teniški igralec — amater Avstralec Lewis Hoad zaenkrat še ne namerava zapustiti amaterskega
(Nem) 3:00.4.
Viclc 16.50. Tudi v Standfordu je bil naj- je v zadnji tekmi premagalo Benelli z
boljši skakalec ob palici. Tam je namreč Jlon Morris preskočil letvico na
79:52. Ostali rezultati zadnjega kola: Cantu : Reyer 66:73, Gira : Pavia 76:66.
^višini 4.63 m. V Berkcleyu je bilo tek- Viareggio : Stella Azzurra 53:59, Roma : movanje v znaku dvoboja med sprin- Virtus 59:69, Motomorini : Varese 71:63. terjema Kingom in Nortonom. King je Končni vrstni red: Simmenthal 38, Vir- V finalu mednarodnega teniškega tur-
Tmis po smiu
zmagal na 100 y z 9.7, Norton pa na 220 y z 21.3.
tus 36, Motomorini 28, Stella Azzurra 26, hivja v Palermu je Italijan Merlo pre-
Varese 24, Benelli 22, Gira 20, Roma 20,
Italijanski atleti so izkoristili ugodno Pavia 16, Cantu 14, Reyer 10, Viareggio vreme in imajo za seboj ludi že večje 10 točk.
število tekmovanj. Najpomembnejše re- Kot smo že poročali, bo igrala nogo-zultate so doslej dosegli: 100 m ArcMlIi metna reprezentanca Italije 25. aprila v 10.7, 300 m Archilii 34.7, disk Consolini Rimu kvalifikacijsko tekmo za svetov-50.60, kopje Lievore 66.48.	no nogometno prvenstvo z reprezentan-
co Severne Irske. Tehnični direktor reprezentance dr. Foni je poklical na
magal Amerikanca Richardsona z 2:6, 6:4, 6:1 in 6:0. Amerikanee se je že v drugem nizu poškodoval in je le s težavo igral do konca.
Zmagovalec turnirja v Nici Je postal Belgijec Briehant, ki je v odločilni igri
branil za Avstralijo. S skupino drugih avstralskih igralcev se Hoad, ki Je komaj dobro prebolel daljšo bolezen, sedaj odpravlja v Evropo, kjer bo nastopil na številnih turnirjih.
Teniški turnir v Dallasu je osvojii Ame-rikanec Dick Savitt, ki je v finalu premagal svojega rojaka Giammalvo s 3:6, 6:2 in 6:3.
V ameriškem kraju Portland je bilo smučarsko tekmovanje v veleslalomu za rzlalo palico«. Zmagal je Avstrijec Rieder z 2:32.4 pred Francozom Boniienjem 2:32.6 in svoi jim rojakom Sailerjem 2:36.0.
Svetovna rekorda Rameyeve in Ruuske
Iz ZDA poročajo o dveh novih svetovnih rekordih, doseženih na zimskem ženskem prvenstvu ZDA. Štirinajstletna Sylvia Ruuska je preplavala 400 y mešano v novem rekordnem času 5 08.0. gradnega natečaja z odrezkom štev. 36.
Prvenstvo mariborske atletske podzveze v krosu
V Rušah so se izkazali
Med 3.960 udeleženci »Boletovega« na- , k lise. 22. april. Danes dopoldne Uorsievit: (Br) 15:12.6, ekipno: Ma-
je izvedlo partizansko društvo
riber, Branik, Murska Sobota, st. mladinci 2000 m (31): Folner J. (Br)
Drug rekord pa je zabeležila dve leti Imajo po 10 pravilnih rešitev: Bogovčič’ Rušah" prvenstvo mariborske atlet- _	.	,	„	.	,
Martin — Bregansko Selo 8. — p. Jese- ske podzveze v krosil« iCKiniovsnjG, 6:^0.7, G-crkovinik (Mrb) 6:55.6. Ju* niče, Podobnik Anica - Ljubljana, Za- ki Je R'5,0 v zn*iku propagiranja teršnik (Br) 6:58.5, ekipno: Maribor, loška, 35. Lowko Konrad — Postojna, atletike na podeželju, je kljub dež- Branilk, Ruše, mladinke 600 m (36): Greg. drev. n., Žolnir Ernest — Ljub- Ju dobro uspelo, kar je predvsem Pungartnik (Lovrenc) 1:51.2, Lubej ljana, Ižanska 159., Bizovičar Franc - zasluga domačih organizatorjev, ki nt~LX " "" " T v ’ *	’
Ljubljana, Poklukarjeva 44., Juvan Ljubo 8,0 se res na vso moč izkazali. Po-
^	malin Ul-Vkaje—
ir> 2. maja pa bo na stadionu v a .n vrtu na atletski stezi 1 ltlea “°i Ljubljana : Maribor.
1'C®rezentdn°m 16 mladinska nogometna zihtane 3nCa Maribpra porazila repre-lgrali shi Cclla s 4:0- obe moštvj sta
starejša Na.ncy Ramey z rezultatom 1:02.9 na 100 y v metuljčkovem slogu. Dosedanji rekord je pripadal Ameiičan-ki Mannovi z 1:04.1. Na tekmovanju, ki je bilo v Beverley Hillsu, so bili doseženi še nekateri drugi zelo dobri rezultati. Talco je na 100 y prosto zmagala štirinajstletna Molly Botitin z 50.3, na 200 y hrbtno pa je bila najuspešnejša Carin Cone z 2:25.2.
V La Louviere je bil troboj plavalnih reprezentanc Belgije, Nizozemske in Zah. Nemčije. Zmagala je Nizozemska s 126 točkami pred Nemčijo 124 ln Belgijo 32. Tekmovanje, ki je bilo v 25-metrskem bazenu, je dalo mnogo odličnih rezultatov. Navedli bomo najpomembnejše:	100 m prosto Gastelaavs
(Niz) 1:05.1, Kraan (Niz) 1:03.0, Klomp (N) 1:06.9, 400 m prosto Schimmel (Niz)
— Zagorje 1.666 din.
ob Savi. Vsak prejme po
(Mrh) 2:01.2, Lešnjak (Br) 2:05.0, ekipno: Branik, Maribor, Slov. Bi-livaliti moramo partizanska društva strica, članice 800 m (7): Borovič
1.	Avstrija : Švica
2.	Crvena zvezda : ESK
3.	Lokomotiva : Hajduk
4.	Vardar : Partizan
5.	Spartak : Vojvodina
6.	Sarajevo : Zagreb
7.	Jadran : Ljubljana
8.	Šibenik : Odred
9.	Uljanik s Turbina 16. Metalac : Rijcka
11. Tekstilac : Trešnjevka 12. Triglav : Krim .
1 1 1 . x 2 1 1 1 1 1 X
Ruše, Slov. Bistrica, Lovrenc na Pohorju in Mursko Soboto, razen te
(M. S.), 3:02.0. Un te preit er	(Mrh)
3:07.0. Pliberšek (Mrb) 3:12.0. ekip-
ga pa seveda tudi oba mariborska no: Maribor, Branik, Murska Sobo-
atleiska.kolektiva. Udeležba je bila zelo dobra, sa j je nastopilo 135 tek-
ta, člani 3000 m (17): Polner R. (Br) 10:15.5, Horvat (Mrb) 11:02.8, Šo-
m oval cev in tekmovalk.. Popoldne štarič (M. S.) 11:42.6, ekipno: Brase si tekmovalci ogledali tovarno nik, Maribor, JLA. dušika, ki je z velikim razumevanjem podprla današnje tekmovanje. * 11	1"
Lahko 'upamo, da bo to tekmovanje
zelo koristilo razvoju atletike v —	* A	LETO XIII.
Rušah. Rezultati — ml. mladinci'	c*
1500 m (44 tekmovalcev):	Lorenci	‘ 6'
(Mrb) 4:48.8, Dečman (Mrb) 4:55.0,	Stran l
Ljubljansko-primoiska nogometna liga
Pomemben uspeh Gmiičarja
Republiško prvenstvo posameznikov v kegljanju
( Grafičar : Triglav 6:3 (2:2)
' Ljubljana, 21. april. — Današnja tekma med Triglavom in Grafičar-' j.em je bila posebno za prvega precej pomembna. V primeru zmage bi se namreč Kranjčani še lahko potegovali za prvo mesto v ljubi jam sko-primorski ligi. Ker pa je Grafičar zmagal precej visoko 6:3 (2:2), pa bod-o Kranjčani le težko zmagoval-: ci v tej skupini. Dež v prvem pol-! času im pa razmočeno igrišče sta precej motila potek igre. Kljub teinu pa j-e bil tempo kar precejšen. Prav spolzko igrišče je bilo vzrok, da so gostje že kmalu dosegli kar dva gola. Obeh je bil kriv vratar, ki je slabo posredoval. Strelec prvega je bil Krašovec, drugega pa Kiš. Kranjčani so v prvem delu nekoliko prevladovali na igrišču in so domači le redkeje napadali. Podobnik pa je z dvema streloma od daleč dosegel dva gola in izenačenje v prvem polčasu.
Začetek drugega polčasa je obetal, da bo zmagal tisti, ki bo prvi dosegel gol. Igra je postajala nekoliko ostrejša, vendar je sodnik Er-lih vsako nepravilnost takoj kaznoval. Ker sta Češenj in E rita rt hotela obračunati kar sama, ju je sodnik takoj izključil. Prekršek res ni bil najhujši, vendar odobravamo odločitev Erliha, saj je s tem preprečil tudi vse nadaljnje nepravilnosti. Prvi gol v drugem polčasu so dosegli zopet gostje. Brezar je pobegnil in ko je že streljal mimo gola, je napravil Kožuh nad njim prekršek. Brezar je enajstmetrovko spremenil v gol. Ne mnogo za tem pa je sodnik še enkrat pokazal na belo točko; toda tokrat na nasprotni strani. Tudi Kroupa je bil uspešen in ie rezultat zopet izenačil na 3:3.
Od izključenih igralcev je bil Kranjčan branilec, domači pa napadalec. To je bilo seveda ugodneje za domače, saj je bito igralca v obrambi teže nadomestiti. Ker so Kranjčani popustili, je Podobnik, ki je bil danes v streljanju na vrata izreden, dosegel zapored še _ tri gole. To pa predvsem po _ krivdi obrambe, v kateri ni bilo igralca, ki bi zamenjal izključenega Česna.
Grafičar ji so z današnjo zmago dosegli pomemben uspeh, s tem' pa dali seveda lepe možnosti ljubljanskemu Krimu za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Pohvaliti moramo posebno Podobnika, ki je s petimi goli doprinesel precejšen delež k zasluženi zmagi. M. G.
Tržič : Mladost 2:0 (1:0)
Tržič, 21. aprila. — Pred 600 gledalci sta -se danes pomerila gorenjska rivala Tržič in Mladost v nogometni tekmi, ki so jo domači odločili v svojo korist. Ze v začetku prvega polčasa je bilo pričakovati, da bo srečanje zanimivo in borbeno. Moštvi sta se trudili doseči vodstvo, vendar sta bili obrambi obeh vedno na mestu. Ze v osmi minuti so imeli domači lepo priložnost, da bi prišli v vodstvo, vendar vratar gostov ni zatajil. Malo kasneje je Custovič dosegel vodstvo za domače.
V drugem polčasu je skušala Mladost Izenačiti, vendar brez uspeha. Tržičanl so začeli močno napadati in so imeli nekaj lepih priložnosti. V 64. minuti je Peternel napravil prekršek v kazenskem prostoru, za kar je sodnik dosodil indirektni strel, ki.pa ga gostje niso izkoristili. Minuto za tem so domači dosegli gol, ki ga sodnik ni priznal. Po zelo
lepi kombinaciji je v 78. minuti Mežek ostro streljal, vratar gostov je skušal žogo ujeti, vendar je nesrečno posredoval in sam dosegel gol. Domači bi danes lahko dosegli še lepšo zmago, vendar jih je spremljala smola. Pri Tržiču so Igrali dobro Slepčevič, Mežek in Eler, pri gostih pa ožja obramba z vratarjem.
Nova Gorica : Ilirija 1:1 (1:0)
Nova Gorica, 21. aprila, V Šempetru pri Novi Gorici je bila danes pred 600 gledalci prvenstvena tekma med Novo Gorico in ljubljansko Ilirijo. Domači so bili v prvem polčasu v premoči, medtem ko so bili gostje v drugem polčasu boljši. Rezultat ustreza po.teku igre, čeprav so imeli doma čini vendarle nekoliko več priložnosti za dosego gola, toda zaradi slabih strelcev je ostalo le pri neodločenem rezultatu. F.
Krim : Slovan 6:0
Na vrhu je obstal Grom
Nekateri „asi" so zatajili - Odločala je številka 1629
Izola :	Branik		1:0 (0:0)			
Krim	13	9	3	1	37:13	21
T riglav	13	9	1	3	41:20	19
Grafičar	13	8	1	4	36:29	17
Tržič	13	7	1	5	23:21	15
Nova Gorica	13	5	3	5	31:22	13
Slovan	12	5	2	5	25:16	12
Ilirija	13	4	2	7	23:29	10
Izola	12	4	1	7	23:29	9
Mladost	13	3	2	8	19:35	8
Branik	13	2	0	11	19:44	4
Ljubljana, 21. aprila. Poročali smo že o začetku republiškega kegljaškega prvenstva posameznikov, ko so minulo soboto in nedeljo stekle prve kroglje na štirBsteznem kegljišču Gradisa. Tedaj smo ugotovili, da bo prišlo do konca tekmovanja najbrž do precejšnjih sprememb. Naše napovedi so se povsem uresničile. Tekmovanje posameznikov, ki se ga je udeležilo 70 kegljačev iz vse Slovenije, je za nami. Marsikdo od teh, ki je v soboto in nedeljo, v sredo in četrtek ter včeraj in danes poizkušal doseči čim boljši rezultat, je morda nekoliko razočaran, jasnejše obraze pa imajo tisti, ki so se prebili pod vrh iin marsikomu prekrižali s svojim uspešnim tekmovanjem račune. Kot je bilo pričakovati, je tekmovalec Rakeka Grom, ki nas je v četrtek in sredo presenetil z odličnim metanjem, vzdržal do konca in postal slovenski prvak. Njegovega rezultata ni mogel prekoračiti noben še tako znan rutiner in zadnje izpremembe, ki so nastale na tekmovanju včeraj in danes, so* se izvršile šele od petega mesta naprej. V vodstvu so namreč trdno obstali Stefe (Zvezda), Coti& in Mlakar (oba Gradis) ter Starc (Triglav), takoj za njimi pa se je uvrstil Stržaj iz Ljutomera. Nato sledi vrsta znanih tekmovalcev do desetega mesta, enajsti pa je nadarjeni 18-letni mladinec Turk iz Kranja.
Kaj zanimivo je bilo spremljati borbe teh »podiralcev lesa« in računati njihove rezul-
Zvezna nogometna liga
late, lahko pa rečemo, da je bilo tekmovanje najbolj zanimivo v sredo in četrtek, ko je nastopala takorckoč glavnina slovenskih kegljačev. Tedaj so bili doseženi tudi najboljši rezultati, tedaj smo spoznali tudi novega prvaka Slovenije. Pred tekmovanjem smo ga iskali morda med naslednjimi kegljači: med Martelancem, Starcem, Likovnikom, med Mar-tinškom, Vanovškora in Kobalom ter bratoma Ambrožičema. Toda ti vsi vendarle niso pokazali takšne forme, kot smo jo pri njih običajno navajeni. Razveseljivo pa je, da so se med stare »ase« vrinili nekateri mlajši tekmovalci, ki mnogo obetajo. To so Stržnj, Turk, Fonde, Avsec, Kordež in še nekateri.
Če pogledamo to prvenstvo ' po uspehih pripadnikov posameznih društev, lahko rečemo, da so imeli največ uspeha člani Gradisa, Ljubljane in Triglava, katerih tekmovalci so se uvrstili po trije med prvih petnajst najboljših. Vmes pa so po en predstavnik Rakeka, Zvezde, Ljutomera, Branika, Kamnika in Ilirije. Če bi iz njih sestavili slovensko reprezentanco, bi verjetno le-ta ne razočarala. Sicer drži, da vsi tekmovalci niso imeli najboljšega dne. To velja zlasti za Mira Ambrožiča in Debeljaka (oba Triglav), delno tudi za Stržaja, ki niso nastopili preveč razpoloženi. Borba
Sarajevo spet presenetilo
Dinamo : Sarajevo 0:1 (0:0)
Zagreb, 21. april. — Danes so Sarajevčani presenetili zagrebško občinstvo z lepo in koristno igro. Čeprav je bil Dinamo v terenski premoči, kar dokazuje tudi razmerje kotov 9:3, je* vendarle Sarajevo uspelo zmagati na tujem igrišču. V 77. minuti je Živkov preigrali Crnkoviča in ostro streljal, žoiga pa je
GORENJSKA NOGOMETNA LIGA
Jesenice : Škofja Loka 4:0 Prešeren : Mlatiost-B 3:0 Naklo : Bled 6:5 Tržič-B : Bohinj 3:0 p. f.
Duplica . Kamnik 4:2 (1:2)
Nafta II : Rakičan 5:1 (5:1) Mladina — Kladivar : Olimp 0:0 Mladinci — Mladost : Prešeren 5:0 (1:0) Mladinci — Triglao : Svoboda (Šentjur) 6:1 Mladinci — Branik : Drava 7:0 (5:0) Mladinci — Kovinar (Tezno) : Sobota 2:0 (0:0) Pionirji — Mladost : Triglao-B 4:0 (2:0) Pionirji — Mladost : Duple 5:0 (4:0) Pionirji — Triglao : Naklo 2:2 (2:1) Pionirji — Drava : Branik 7:6 (4:6)
Republiška košarkarska liga
Branik : Triglav 44:37 (23:20)
Maribor, 22. april. Košarkarji Branika so v prvem kolu republiške lige ob deževnem vremenu premagali Triglav iz Kranja s 44:37 (23:20). Branik je že kmalu vodil s sedmimi točkami prednosti, potem pa je bila igra izenačena. Na sredi drugega dela igre je Triglav izenačil, končno pa je zopet »potegnil« Branik in zasluženo zmagal. Gostje so dober vtis pokvarili z incidentom malo pred koncem igre. Sodnik je moral izključiti M. Petriča zaradi namernega napada na nasprotnika, potem pa še D. Petriča zaradi nešportnega obnašanja.
138 strelcev na Univerzi
Ljubljana, 21. aprila. Na Univerzi je bilo uspešno zaključeno deseto med fakultetno prvenstvo ljubljanske Univerze v streljanju. Tekmovanja se je udeležilo 138 študentov ’ iz 15 fakultet. V ekipnem plasmaju spet vodi El ek t ro- fa k u 1 tet a, vendar ta zmaga ni prepričljiva, saj so se strojniki nevarno približali za tri -kroge. Presenečeni pa smo nad slabim plasmajem . pravnikov, ki so osvojili 10. mesto. Med posamezniki je presenetil predsednik ASD Olimpije, Zvekič, ki je osvojil naslov univerzitetnega prvaka. Rezultati: ekipe: Ele.ktro I. 1253 krogov, Strojna I 1250, Ekonomska I. 1192, Gradbena 1113, Arhitektura 1110; posamezno člani: Zvekič 141 (od 150 možnih), Šturm 141, Sekne 139, Rems 134, Letonja 133; ženske Kresi 128, Pristavek 128, Ignič 115. Rems
Diopter zmagovalec
Ljubljana, 21. aprila. V Šentvidu je bil dame,s na sporedu strelski, četver oboj Dioptra, Olimpije, Litostroja in domače strelske družine »Stane Rozman«. V vsaki ekipi je nastopilo dvajset članov. Zmagal je Diopter, ki j,e od 3000 možnih točk dosegel 2459, druga Olimpija 2305, tretji »Stane Rozman« 2258, četrti Litostroj 1682. Kot posamezniki pa so bili najboljši: Dimic 141 (od 150 možnih), Vrbinc 140, Planinc 138 (vsi Diopter), Rems 136 (Olimpija), Kastelic 135 (Diopter). 'Tekmovanje je bilo dokaj kvalitetno, saj so nastopili tekmovalci iz štirih najmočnejših družin iz Ljubljane, Valant
obtičala v mreži. Domačini so hoteli na vsak način rezultat vsaj izenačiti, kar pa jim ni uspelo zaradi odlične obrambe gostov. Najboljši igralci so bili v obrambi pri enem kakor drugem moštvu, posebno pa moramo pohvaliti oba vratarja.
Hajduk : Crvena zvezda 2:2 (0:0)
Split, 21. april. — Z današnjo prvenstveno tekmo med Hajdukom in Crveno zvezdo je vladalo v Splitu ogromno zanimanje, saj se je zbralo na igrišču okrog 18.000 gledalcev. Hajduk je že v prvem polčasu imel več možnosti za dosego gola, toda teh priložnosti ni izkoristil. Domačini so po daljšem času igrali zelo dobro in so neprestano ogrožali vrata Krivokuče. Obramba državnega prvaka je imela ves čas dela čez glavo in ga je tudi z uspehom opravila. Krivokuča je nekajkrat z izrednimi paradami obranil svoje svetišče, pa tudi izvrstni Spaj.ič je ves čas spretno odbijal smotrne napade V n kasa, Papeca, Vidoševiča in drugih. Prvi polčas se je končal brez gotov. Ze v drujfi minuti drugega polčasa pa je Crvena zvezda po Cokiču prišla v vodstvo. Samo sedem minut kasneje je Vuka,s rezultat izenačil, nato pa je bila tek-
pr-
ma še bolj razburljiva kakor vem delu. V 75. minuti je sodnik Stanišič iz Sarajeva dosodil najhujšo kazen v korist Hajduka in vratar Vulič je povedel svoje moštvo v vodstvo. Vsi so priča'kqyali, da bo Hajduk v tej tekmi zasluženo zmagal, ko je pet minut pred koncem Šekmlarac izenačil. Frav gotovo je bila to ena najlepših tekem, kar jih je v zadnjem času videlo splitsiko občinstvo.
Velež : Lokomotiva 3:1 (1:1)
Mostar, 21. aprila. Domači Velež se je vrtel v opasni bližini za izpadanje iz lige. Zato mu je precej pomagala današnja pomembna zmaga nad zagrebško Lokomotivo. Igralci Veleža so se pomembnosti te tekme dobro zavedali in zato so na vsak način čimpreje hoteli doseči vodstvo. Zlasti je bil močno nevaren Zelenika, vendar ni dosegel gola. Oba gola prvega polčasa so dosegli igralci Lokomotive in sicer prvega v lastno mrežo, drugega pa proti Veležu. Drugi del tekme je bil povsem v rokah domačih, ki so dosegli še dva gola, Ce pa bi Mujič izkoristil dve idealni priložnosti, bi bil rezultat večji. Pri gostih se je zlasti odlikoval vratar Nežmah, mimo njega oba branilca in levo krilo Medle, pri domačih pa Zelenika,
Branik finalist
Maribor, 21. aprila. Na slabem igrišču v Ljudskem vrtu iu deloma tudi v dežju je bil danes izveden polfinalni turnir članov za prvenstvo Slovenije v malem rokometu. Igre so bile razburljive, moštva pa precej izenačena. Le Fužinar iz Raven je bil nekoliko slabši, imel pa je v svojih vrstah dobrega mladega vratarja Naheržnika, ki še je v drugi tekmi na žalost poškodoval. Ker je Rudar vložil protest proti tekmi, v kateri je igral neodločeno 3 Sanitetom JLA, in bo ta tekma v sredo ponovljena, še ni znano, kdo bo zmagovalec turnirja. Branik si je z dvema zmagama zagotovil drugo mesto in s tem vstop v finale. Rezultati: Branik : Sanitet JLA 3:2 (1:1), Rudar : Fužinar 9:3 (6:3), Branik : Fužiinar 19:2 (9:2), Sanitet JLA : Rudar 5:5 (4:2), Branik : Rudar 5:6 (3:2), Sanitet JLA : Fužinar 10:5 (4:1).
Crvena zvezda	21	15	4	2	51:13	34
Vojvodina	21	14	2	5	53:27	30
Hajduk	21	10	5	6	33:23	25
Partizan	21	9	6	6	44:29	24
Dinamo	21	8	4	9	40:42	20
BSK	21	7	6	8	35:39	20
Velež	21	8	4	9	36:43	20
Lokomotiva	21	9	1	11	35:42	19
Zagreb	21	7	5	9	29:36	19
Spartak	21	6	6	9	38:36	18
Budučnost	21	7	4	10	25:36	18
Radnički	21	5	7	9	25:39	17
Vardar	21	6	4	11	20:39	16
Sarajevo	21	5	4	12	27:47	14
pa je bila huda in ostra, kajti 30 najboljših se bo udeležilo v maju državnega prvenstva v Kranju. Odločal je rezultat 1629 kegljev. Tega je kot trideseti dosegel naš nekdanji znani reprezentant Kobal iz Maribora, ki se je tako komaj za las prebil rra državnem prvenstvu. Če bi pa seveda nekateri tekmovalci dosegli boljše rezultate, kot so jih, bi tudi ta številka dosti ne pomenila.
Pripomniti moramo še nekaj: organizacija je bila v rokah KK Gradis. O njej se lahko izrazimo pohvalno, gledalci so bili sproti obveščeni o posameznih rezultatih, pri tekmovanju ni bilo nobenega zastoja, tekmovalci pa so imeli na razpolago vse potrebno za osebno higieno. Če pa pogledamo senčno plat tega tekmovanja, smo mnenja, da je bilo 2 X 200 lučajev v dveh dneh nekoliko prenaporno in to se je poznalo zlasti tistim, ki niso imeli dovolj kondicije. Priporočali bi tudi, da bi bili sodniki v bodoče bolj zbrani, saj so bili nekajkrat pri presoji posameznih dogodkov na stezah nekoliko neodločeni, pri računanju pa netočni. Upajmo, da tega na državnem prvenstvu ne bo.
Rezultati: 1. Grom (Rakek) 1779, 2. Stefe (Zvezda) 1745, 3. Cotič (Gradis) 1720, 4. Mlakar (Gr) 1719, 5. Starc (Triglav) 1709, 6. Stržaj (Ljutomer) 1703, 7. Martinšek (Gr) 1695, 8 Likovnik (Ljublj) 1600, 9. Lotrič (Lj) 1683, 10. Dominko (Lj) 1683. 11. Turk (Tr) 1681, 12. Podkrižnik (Br) 1680, 13. Spende (Kamnik) 1676, 14. Martelanc (Kr) 1675,	15. Fonde
(Ilirija) 1671 itd.
FERENCVAROS : PARTIZAN 1:0
V drugi tekmi nogometnega turnirja v Budimpešti je domači FerencvaroŠ premagal beograjskega Partizana z 1:0 (0:0). Partizan je nastopil v nekoliko oslabljeni postavi brez Bobeki in Hercoga, Milutinovič pa je že v prvem polčasu zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Edini gol je dosegel Kertesz v 51. min. Tudi Partizan je imel nekaj priložnosti za dosego gola, vendar jih ni izkoristil. Najboljši del moštva v Partizanu je bila obramba na čelu s Stojanovičem, Sodil je domačin Dorogl pred 50.000 gledalci.
Poravnajte
naročnino?
BSK : Spartak 4:1 (3:1) Beograd, 21. aprila. Okrog 5000 gledalcev je bilo danes priča precej krepke zmage beograjskih »plavili« nad subotiškkn Spartakom, Skoraj nihče ni pričakoval, da bo tekma zanimiva in lepa, zato so gledalci tem boilj zadovoljni zapustili igrišče-Videli so namreč mnogo razburljivih akcij in 5 lepih golov. BSK je bil boljše moštvo in bi lahko njegovi napadalci dosegli še mnogo višji rezultat, Spartak ie bil neenoten In vse kaže, da preživlja nekakšno krizo. Zlasti so se tokrat izkazali mladi igralci. Gole so dosegu Josič 2, Antič in ši.j a kovic za BSK ter Ton kovic za Spartak.
Budučnost : Vardar 1:0 (1:0) Zagreb : Vojvodina 4:2 (4:0) Partizan : Radnički 0:0
Lep uspeh Valanta
Kvalifikacije za vstop v II. zvezno namiznoteniško ligo
Odred najuspešnejši
Reka, 21. aprila. Danes je bila tradicionalna kolesarska dirka za memorial »Vida Ročiča« od Karlovca do Reke. Proga je bila dolga 134 km, kolesarji pa so imeli težko nalogo, saj je bilo vreme izredno slabo. Ves čas je padal dež, v nekaterih krajih pa je presenetil dirkače pravi snežni metež. Zanimivo je, da
Ljubljana, 21. aprila. Včeraj in danes je bil v Ljubljani kvalifikacijski turnir namiznoteniških ekip za vstop v II. zvezno ligo. Ker se tekmovanja nista udeležila Podgo-rac in Trešn jevka (oba iz Zagreba), je nastopilo le osem moštev. Posebno se je Odlikovala ekipa ljubljanskega Odreda, ki je zasedla prvo mesto.
Predvideno je bilo, da se bodo tri prva moštva uvrstila v II. ligo. Ker pa tudi na Jesenicah, kjer je bilo tekmovanje za vstop v I. zvezno ligo, niso nastopila vsa predvidena moštva, se bo v II. ligo uvrstilo več ekip s kvalifikacijskega tekmovanja
v Ljubljani, Od posameznikov moramo pohvaliti posebno Ljubljančana Podobnika, ki je bil uspešen v vseh srečanjih in je premagal vse nasprotnike. Lestvica tekmovanja za vstop v 11. ligo:
Odred
Gradjevinar (B)
Se n ta
Sla vi ja (N. Sa d)
Partizan (B. L.)
Metal a c (Os)
Fužinar (Ravne)
Vardar (Sk.)
Pod go ra c (Zgib )
Trešn jevka (Zgb,
9	8	1	44:9	16
9	8	1	43:17	16
9	8	1	42:17	16
9	6	3	39:20	12
9	5	4	32:25	10
9	4	5	27:30	8
9	5	6	24:32	6
9	2	7	16:35	4
9	0	9	0:45	0
9	0	9	0:45	0
M ariborsko-celjskc nogometna liga
Drava : Fužinar 3:2 (3:2)
Ptuj, 21. aprila. V prvenstveni nogometni tekmi je Drava po težki igri premagala Fu-žinarja iz Raven. Gole so dosegli za domače Širec 2 in Komelj enega, za goste pa Hartman in Rožej.	Pišek
Nafta : Kovinar (Št) 4:2 (2:1)
Lendava, 21. aprila. Danes so domači pred sto gledalci slavili prvo zmago v letošnjem delu prvenstva. Igra je bila v obeh delili živahna, vendar jo je oviral razmočen teren. Za domače so dosegli gole Ulčar 2 ter Tcrek in Simonič po enga, za goste pa Ramšak 2.
Rudar (V) : Celje 3:3 (1:1)
je nekaj kilometrov pred ciljem nesreč* no padel zagrebški kolesar Pokupec, K je bil ves čas z zmagovalcem Petrovičem na čelu skupine. Rezultati: 1. pe' trovič 3;48:S0, 2. Cvejin 3;49:12, 3. ValaO« 3;49:17, Za to trojico pa so se uvrstil naslednji tekmovalci: Vuksan, Flajs, L«-vačič, Omerzel, Bajc in Vaičič. Na startu je bilo 53 kolesarjev, med njimi tu1* vsi kandidati za sestavo državne reprezentance, ki pridejo v poštev za me<*' narodno tekmo Praga—Berlin—VaršaV*1
Zvezna odbojkarska liga j
OSTALI REZULTATI:
Crv. Zvezda : Mladost 3:0	';!5
Jugoslavija : Železničar 3:2	iii!*
Mladost : N. Beograd 3:1	, i ^h
X#<,
ROKOMET V CELJU
Celje, 21. aprila. Danes je bilo v Cell^ okrajno prvenstvo srednjih in strok°v nih šol v malem rokometu. Nastopil0 *
7 moštev, najzanimivejše srečanje pa ' bilo med II. gimnazijo in Učiteljišč61111 v katerem je zmagala II. gimnazija- j Brežice : Kovinar (T) 2:0 (1:0)
Žene — Drava : Branik 11 10:1 (0:11	<