Ameriška Domovina
- V'-V’ ’
'Pk fl/1’ EW G/% HI— HO/W1F
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 73
CLEVELAND 3, O , WEDNESDAY MORNING, APRIL 14, 1954
ŠTEV. LIV —VOL. LIV
Mr. Harry Truman je oplazil po "lovcih na čarovnice"
“Bogeymeni” hočejo uničiti one naše institucije, o katerih pravijo, da jih hočejo zaščititi in ohraniti.
FULTON, Mo. — Bivši predsednik Mr. Truman je dejal, da politični “bogeymeni”, ki se o-'klicujejo za varuhe naše svobode, zasmehujejo one iste institucije, “glede katerih pravijo, da jih hočejo zaščititi in ohraniti.” ‘‘Oni nimajo nič več spoštova-'Oja za zakonite procese kot ga; imajo komunisti, o katerih pra-vijo, da jih sovražijo, vendar jih natančno posnemajo,” je rekel bivši predsednik.
V svojem govoru ni nikogar imenoval, vendar ni bilo nika-kega dvoma, da je imel v mislih McCarthvja, ko je rekel:
“Med njimi je celo eden, čigar hudournik divjih obtožb je izkalkuliran škodovati veri A-merikancev v integriteto svoje vlade, svoje armade, šol, cerkva ovojih delavskih unij in časopisja. Predvsem pa si prizadeva ■spodkopati spoštovanje in zaupanje, ki ga morajo imeti Ameri-kanci drug do drugega.
“V govoru, ki ga je govoril angleški premier Churchill v Westminster kolegiju, je med drugim dejal, da so ti ‘bogeymeni’ potomci starodavnega reda čarovnikov in čarovnic, ki se niso iz zgodovine ničesar nauči-
Velika Britanija je odklonila svarilo Pekingu, je pa za poznejšo sklenitev 'pacifičnega pakta’
Angleži in Francozi se boje, da bi svarilo Pekingu ob sedanjem času še zmanjšalo že tako majhne prilike za poravnavo ali premirje v Indokini na konferenci v Ženevi.
BULETIN
Vladi Velike Britanije in Združenih držav sta včeraj oficielno naznanili, da sta dosegli sporazum za ustanovitev “kolektivne obrambne” zveze z osmimi drugimi svobodnimi narodi za zaščito južnovzhodne Azije proti Kitajski komu-stični napadalnosti.
PARIZ. — Velika Britanija in šest držav, ki so članice Evropske obrambne skupnosti, so podpisale včeraj zgodovinsko konvencijo, ki veže Britanijo tesneje kot jo je vezalo kdaj koli in karkoli prej na Evropo
LONDON. — Velika Britanija je odklonila predlog ameriškega državnega tajnika Dulle-ša, da bi se nemudoma posvarilo Rdečo Kitajsko proti njeni nadaljni intervenciji v Indokini. — Toda ameriški državni tajnik in angleški zunanji minister sta se na svoji tretji seji tekom 24 ur sporazumela v principu za “pacifični pakt” za južnovzhod-no Azijo v slučaju, če bi se na ženetvski konferenci ne doseglo nilkakih uspehov. Ta zveza bi bila sklenjena z namenom, da se ostraši nadaljno komunistično agresijo v južnovzhodni Aziji-
Od tu bo Dulles odpotoval —-morda je že) v Pariz k podobnim razgovorom s francoskimi voditelji.
Eden glavnih razlogov sedanjega Dullesovega potovanja v Anglijo in Francijo je bil, da prepriča Angleže in Francoze o potrebi posvaritve Rdeče Kitajske ob sedanjem času.
Po seji v ponedeljek zvečer sta odšla Dulles in Eden na večerjo k Churchillu, kjer je bil še edini nadaljni gost ameriški ambasador Aldrich.
Sodijo, da je na strogo tajni seji a Indokini zunanji minister Eden povedal Dullesu sledeče: BRITANIJA se ne strinja s “trdimi besedami” Pekingu, — preden velesile ne sedejo za (Konferenčno mizo Sov j. zvezo in Rdečo Kitaj siko v Ženevi.
DEŽEVNA DOBA v Indokini bo ustavila za tri do pet mesecev clfenzivo vietminhskih u-pornikov, kar bo dalo Zapadu dovolj časa, da ugladi svoje diference glede smernic nadaljne politike.
Velika Britamnija in Francija se sicer strinjata z “združeno akcijo”, toda se bojita, da bi sedanje svarilo Pekingu še poslabšalo že tako majhne prilike za dosego premirja v Indokini s pogajanji v Ženevi.
Poleg tega vprašanja sta državni tajnik Dulles in zunanji minister Eden razpravljala tudi o izraelsko - arabski napetosti.
Obtožba glavnega atomskega znanstvenika
Pogajanja francoske m sovjetske letalske družbe
PARIZ. — Francoska potniš-fa letalska družba “Air France” lrnva razgovore s sovjetsko potniško letalsko družbo ‘Aeroflot’ Za vzpostavitev redne letalske ZVeze med Parizom in Moskvo. e bo prišlo do sporazuma, bo ° Prva redna potniška letalska ZVeza s sovjetskim teritorijem vojni. Sov j. vlada je namreč 0 h 1945 prepovedala vsem tu-^rn Intalskim družbam letanje ad sovjetskim ozemljem. Vsi v°u k* so hoteli z letalom oskvo, so morali najprej do e sinkov na Finskem, kjer so 6Sedii na sovjetska letala.
Romunska zakonca sta dobila svoja sinova izza železne zavese
les in ponoči deloma obla-in toplo.
Po trgovinah je kradla ko sraka
CLEVELAND. — Tukaj so prijeli detektivi neko 45 let staro žensiko, ki je na debelo kradla po trgovinah razno blago. To je Miss Alice Haddad, ki je sicer strojepisna tipkarica.
Njeno stanovanje je bilo podobno miniaturni department trgovini, toliko je bilo v njem natrpanega raznega blaga, kakor obleke—ženske in moške— spodnje in zgornje, otroške ob-lekce, 40 funtov bonbonov, — “punčke” za otroke s kakimi sto oblekcami, zavese, zelenjava, sadje, pomaranče, čebula in sploh vse, kar si je mogoče zamisliti.
Ker roditelja mladeničev nista hotela vohuniti za komuniste, je Romunska obdržala njuna sinova kot talca.
WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je s svojo posebno intervencij o izposloval svobodo dvema bratoma, ki ju je držala komun. Romunska kot talca v prizadevanju, da prisili njune starše, da bi vohunili v A-meriki za komuniste.
Državni department je naznanil, da je v nedeljo romunska vlada osvobodila 20-letnega Konstantina in 15-letnega Petra Georgescu, ki sta se v ponedeljek združila s svojim očetom Valerimom Georgescu v Mona-kovem, kamor jima je prišel naproti.
Vsi trije so v Monakovem stopili v letalo, ki je odletelo; proti New Yorku.
Romunske oblasti so zahtevale od staršev, da bi špionirala za komuniste, češ da sicer ne bodo izpustili njunih dveh sinov, ki so ju držali v Romuniji kot talca. Roditelja mladeničev pa nista hotela vohuniti, temveč sta šla mesto tega v urad FBI, kjer sta povedala vso stvar, nakar je stopil v akcijo ameriški vladni aparat z zgoraj opisanim rezultatom.
Novi grobovi
Mary Novak
V torek popoldne je pri umivanju oken na svojem domu na 0218 St. Clair A\ e., Mrs. Mary Novak, roj. Baraga, po nesreči padla skozi okno 3. nodstropja ter se na mestu ubila. Pokojna in njen soprog Anton sta bila dobro znana v naselbini, ker sta na gornjem naslovu imela kakih dvajset let pekarijo. Bila je stara 62 let in doma iz vasi Kozaršče, pri Starem trgu v Loški dolini, odkoder je prišla leta 1921. Tukaj zapušča dva sinova, Anthony in Zvonko Jo sepha. V Evropi pa tri brate. Stanka, Lovrenca in Alojzija Barago ter dve sestri, — Francko Sumrada in Rezo Mavko, kakor tudi sorodnike in prijatelje. Bila je članica društva Sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, Woodmen Circle St. Clair Grove 98, AFU 137, Slovenske1 ženske zveze št. 2'5 in Oltarnega društva cerkve sv. Vida. Pogreb bo oskrbel Zakrajškov pogreb ni zavod Čas pogreba bo naznanjen pozneje.
Mexico City se vdira
MEXICO CITY. — župan glavnega mesta Mehike je izjavil, da bo potrebnih 16 milijonov dolarjev, da se prepreči nadaljnje vdiranje mesta, ki je zgrajeno na izsušenem jezeru.
Datum smrtne kazni
COLUMBUS, O. — Vrhovna sodišče je določilo dan 10. maja kot dan eksekucije Russel-la Mu-skusa, ki je dne 2. dec. 1950 v pretepu v neki hotelski sobi u-ail George LeMastersa.
Jacob Marolt
V torek zvečer je umrl na svojem domu Jacob Marolt, stanujoč na 14511 Thames Ave. v starost 75 let. Doma je bil iz Bloške Police odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Tukaj zapušča sedem sn .?r. Blase, Jack, John, Felix, Victor, Edward. Anthony, in dve hčeri, Margaret Krolnik in Josephine Crei-la, dve sestri, Johanna Milavec,
I Mary Bizjak, obe v Johnstown, Pa., devet vnukov in pet pravnukov. Pokojna soproga Margaret je preminula leta 1941. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152 St. v cerkev Marije vnebovzetje ob 10:30,, potem pa na St. Paul pokopališče.
------o------
Zapravljivi Japonci
TOKIO. — Leta 1953 so zapravili Japonci nad $1,000,000,000 za “vino, ženske in petje.”
DRŽAVNI TAJNIK DULLES PREPOTOVAL ŽE 4-KRATNO RAZDALJO OKROG ZEMLJE
WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles bo, odkar je pred
Bodi previden in pazljiv, pa •e boi izzognil marsikateri nesreči!
15 meseci prevzel svoj urad, prepotoval ob koncu tega meseca razdaljo, ki bo tako ogromna kakor štirikratna pot okoli sveta.
Izza Eisenhowerjevega ustali-čenja je državni tajnik po uradnih opravilih prepotoval že 90,-541 milj: Od teh 21 potovanj jih je bilo devet izven Združenih držav.
Na svojem sedanjem potovanj1!, ki je njegovo dva in dvaj-
seto, bo državni tajnik prepotoval 8,000 milj. Ko se bo vrnil iz Londona in Pariza, bo prebil (nekaj dni v Združenih državah, nato pa bo spet odpotoval na konferenco v Ženevi, ki se bo pričela 26. aprila. S tem potovanjem bo prepotoval nad 100,-000 milj.
Njegovo najdaljše potovanje je bilo lanskega avgusta, ko je prepotoval 19,350 milj na svojem poletu na Japonsko in v Južno Korejo.
DANSKI PROFESOR JE S KAMENITO SEKIRO POSEKAL DEBELO SMREKO
READING, Anglija. — Nek danski profesor je dne 10. aprila posekal debelo smreko s — kamenito sekiro. Smoter njegovega dejanja je bil, ker je hotel dokazati, da so starodavni Danci že pred pet tisoč leti s takimi sekirami podirali drevje ter čistili gozdove za agrikulturo.
Njegov eksperiment je bil uspešen. Smreka, ki je merila 28 palcev v obsegu, je bila podrta v 18 minutah in 25 sekundah. Med sekanjem je kamenita sekira dvakrat odletela s toporiš-
ča. Poleg sekaj očega profesorja sta stala dva moža, ki sta nadaljevala s sekanjem, ko se je profesor utrudil od nevajenega dela.
To je bil profesor Johannes 'Iversen, ki je bil gost ustanove British Prehistoric Society, katera je imela dva dni trajajočo toda je dejal, da se je konferenco o prazgodovinskih metodah v poljedelstvu.
Profesor je s tem svojim kolegom dokazal, da so Danci s ka-menitimi sekirami čiistili gozdove ter jih izpreminjali v rodovitna tla za kmetijstvo.
Oppenheimer, - glavni fizik in znanstvenik, bivši ravnatelj atomskega projekta v Los Aiamosu, svetovalec Narodnega varnostnega sveta in Komisije za atomsko energijo, je obtožen zvez s komunisti, ki jih ne zanikuje.
Zaljubil se je v komunistko, — poročil se je z ženo bivšega komunista in njegov brat Frank je bil član komunistične partije. — McCarthy končno morda vendarle ne trobi v veter.
NEW YORK. — List The New York Times je sporo' čil, da je bil slavni fizik dr. J. Robert Oppenheimer, pod čigar vodstvom in direktivami je bila izdelana prva atomska borhba. iz varnostnih razlogov suspendiran od vseh aktivnosti in dolžnosti. Odstavila ga je komisija za atomsko energijo, katere svetovalec je tudi bil.
Zasliševanje in preiskovanje njegovega delovanja se je pričelo 12. aprila pod vodstvom Gordona Gray-a, predsednika University of North Carolina in bivšega armadnega tajnika. — Medtem je bil Oppenheimerju zabranjen in onemogočen dostop do vseh vladnih varnostnih dokumentov.
Oppenheimer je bil vodja projekta za atomsko energijo v Los Aiamosu, N. M., in je eden najslavnejših svetovnih fizikov.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Obtožnica
Vse glavne obtožbe dr. Oppenheimerja so proučili — komisija za atomsko energijo, Bela hiša in justični department.
Te obtožnice krijejo razdobje dvanajstih let.
Glavne obtožbe proti njemu so:
V	ZADNJIH 1940ih letih se je često družil s komunisti, — vključno s svojim bratom Frankom in njegovo ženo. Zaljubil se je v neko komunistko, nato pa se poročil z neko bivšo komunistko in od leta 1940 do aprila 1942 je velikodušno prispeval denarne doneske za komunistično stvar.
V	LOS ALAMOSU je najemal v službo komuniste in bivše komuniste.
FBI uradu je dajal protislovne izjave o svoji navzočnosti na : comunističnih sej ah.
ODKLONIL je kot izdajalsko prizadevanje nekega komunista, ki je hotel dobiti od njega (Oppenheimerja) razne znanstvene podatke za Sovjetsko zvezo, ni pa tega incidenta več mesecev javil vladnim varnostnim organom.
SILNO se je upiral razvoju hidrogenske bombe leta 1949, ko je bil predsednik odbora komisije za atomsko energijo, in izdelavi te bombe je nasprotoval še potem, kb je tedanji predsednik Truman ukazal, da se i-ma nemudoma pričeti z njenim razvojem in proizvodnjo.
Oppenheimer, ki je star 50 let, je priznal svoje zveze s komunisti v zgodnjih 1930. in 1940. etih. Odločno pa je zanikal, da oi bil član komunistične partije.
S svojo ženo in dvema malima otrokoma je živel v Institute for Advanced Study v Prince-tonu, N. J., katerega instituta je ravnatelj.	*
Predsednikov svetovalec
Poleg svojega dela v Prince-tonu je bil tudi član predsedni-tovega odbora znanstvenikov, kakor tudi scvetovalec komisije za atomsko energijo. Dalje je bil svetovalec departmenta za narodno obrambo in Narodnega varnostnega sveta.
Oppenheimer ni zanikal svojih preteklih zvez s komunisti,
“tekom
vojne odpovedal svojim komunističnim iluzijam.” WASHINGTON. — J. Robert Oppenheimer, slavni fizik in na-čelnijk laboratorija v Los Aiamosu, je bil uradno označen kot varnosti nevaren človek zaradi
svojih pretekli političnih zvez in aktivnosti.
Preiskava o njegovih aktivnostih je bila uvedena na osnovi Eisenhowerjevega varnostnega programa.
Ni dvomov
Politični opazovalci položaja nimajo najmanjših dvomov, da je imel senator McCarthy ta in še druga dejstva v fnislih, ko je nedavno na televiziji in radiu izjavil, da se je izdelavo prve hidrogenske bombe namenoma 18 mesecev zavlačevalo.
O McCarthyju je znano, da že izza lanskega poletja preiskuje Oppenheimerja in nekatere njegove tovariše in da sestavlja proti njim obtožnico. Senator bo verjetno v svojem govoru, ki ga bo govoril 21. aprila v San Jacinto, Tex., prišel na dan s senzacionalno obtožbo Oppenheimerja.
Oppenheimerjevi prijatelji (priznavajo, da je šel Oppenheimer skozi periodo ekscezivne politične aktivnosti, dokler ga ni zdramila iz nje nacistična nevarnost.
Njegovi prijatelji dalje pravijo, da ni bil Oppenheimer nikoli komunist, da pa je v tisti periodi, kakor mnogo drugih intelektualcev, smatral komunizem za potencialnega zaveznika v boju proti fašizmu in da je kot tak tudi morda prispeval za komunistično stvar.
Dalje priznavajo, da se je takrat mnogo, družil z znanimi ekstremnimi levičarji, in prav tako priznavajo, da je bil prvi mož njegove žene komunist, in da je bil njegov brat Frank nekaj časa član komunistične partije.
Ostavka nemškega komunista
BERLIN. — Lothar Boltz, minister Vzhodne Nemčije, je podal ostavko.
NAJN0VEJŠE VESTI
CANBERRA, Avstralija. — Vlada Avstralije je pričela z naglo akcijo, ko ji je nek uradnik sovjetske ambasade, ki je prosil vlado Avstralije za pribežališče, razodel, da deluje tam veliko vohunsko omrežje, v katero so zapleteni tudi Avstralci.
HANOI, Indokina. — Govemer Severnega Viet Nama je izjavil, da morata Francija in Amerika v teku štirih mesecev oborožiti indokitajske kmete.
Obisk tetice štorkle—
Pri družini Albert in Veronica Pestotnik, na 1217 E. 71. St. so dobili hčerko — drugorojen-ko. S tem veselim dogodkom so postali stari ateki in stare mamice, Mr. in Mrs. John Pestotnik iz 1060 E. 68. St. v petič, Mr. in Mrs. Ludwig Avsec, iz 15100 Hale Ave. pa v drugič. Rojenice—
Mr. in Mrs. Ernest Racic, 6579 Hathaway Rd. je bila rojena v nedeljo 11. aprila v University bolnišnici zala hčerka, drugi otrok zakoncev. Prvi je bil sinček. Mr. Ernest Racic je urednik angleškega dela Glasila KSKJ. Naše čestitke!
V bolnišnico—
Včeraj se je podal v Euclid-Glenville bolnišnico Jos. Ster, 854 E. 207. St.
Delegatje za konvencijo KSKJ—
Društvo Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ je izvoli-' lo za 23 redno konvencijo KSKJ, ki se vrši letos v avgustu, v Jo-lietu, Ul. sledeče delegate: Joseph Grdina, Joseph Vrtačnik in Jennie Zalar. Častni delegat za to konvencijo pa je Joseph Ovsenek.
Pevska vaja—
Pevsko društvo ILIRIJA ima. nocoj po cerkveni pobožnosti pevsko vajo.
Izredna seja—
Gospodinjski klub AJC na Recher Ave. ima v četrtek ob 7:30 izredno sejo.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima nocoj ob 7:30 sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je branje 3-me:sečnega pregleda računov.
Duhovnik prosi—
Neki duhovnik iz starega kraja prosi za staro obleko in talar. Kdor bi imel kaj in bi hotel pomagati, naj kliče KE 1-4185 po šesti uri zvečer.
NOV ODVETNIK
CLEVELAND. — Z odvetniško prakso je pričel v Clevelandu Oliver H. Welf Jr., sin Oliverja in Josephine Lausche -Welf in nečak governerja Franka J. Lauscheta. Mladi odvetnik bo prakticiral z odvetniško tvrdko Silber & Soltz, 740 Leader Bldg.
Oliver H. Welf Jr., je bil rojen 27. julija 1921 ter je prejel svoj A. B. “degree” na Denison univerzi leta 1943, L. L. B. pa na Western Reserve University 1. 1948; bil je tudi član Phi Beta Kappa.
Med časom svojih študij je Oliver služil tri leta — od 1943 do 1946 — v armadi pri 27. pehotni diviziji, s katero je bil dve leti onkraj morja.
Po povratku iz vojaške službe je imel štiri leta splošne pravne prakse v Columbusu, O., in je bil tajnik The Public Utilities Commission v Ohio.
Oliver je poročen; ima ženo Joane in hčerko Joan, rojeno 4. julija 1953. — Mlademu odvetniku želimo mnogo sreče v njegovem poklicu!
Amer. vojak ubit v Koreji
SEOUL, Koreja. — Tukaj je 3il ustreljen in ubit nek ameriški vojak, ki se ni hotel ustaviti ali javiti na poziv straže. Vojak se je hotel vtihotapiti v vojaško taborišče, iz katerega je poprej brez dovoljenja odšel.
■st
Ameriška Domovina
en: sc ci*ir Are. UEndenton 1-8S2S
i I L »3v > 1 KZ
Cleveland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Z Psi. države $in.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$1.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
blagor svojih otrok za košček trenotnega zadovoljstva in namišljene sreče.”
Ali smemo upati, da med temi nesrečnimi ženskami ni tudi kaj naših slovenskih mater? — P. B-ič.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž Iz “Sunny Spot Clty-a”)

SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act,at March 3rd, 1879.
Wed., April 14, 1954
No. 73
Naša mati pa fajn zasluži!
Verjetno bo že nad trideset let, ko sem nekje pisal o svojem srečanju z dečkom na kamniškem vlaku. Vračal se je iz Ljubljane in pripovedoval o svoji družini. Ne vem več, koliko bratov in sester je imel. Bil je najmlajši, pa je že zaslužil. Hodil je v Ljubljano prodajat časopise. Pripovedoval mi je, kje dela oče, kje starejši bratje, kje sestre. Vsi zaslužijo. Le matere ni omenil, dokler ga nisem vprašal zanjo. Njegov odgovor je bil; O, mati so pa kar doma, samo oni nič ne zaslužijo! Kaj pa delajo, sem vprašal. Kar doma so, je dejal, saj ne vem, kaj delajo. No, ko sem ga spomnil na razna opravila v hiši pri tako veliki družini, je rad priznal, da si lahko misli, kaj mati delajo, čeprav sam ni veliko opazoval materinih opravkov. Preveč je mislil na svoj doprinos k blagru družine. Zaslužil je že! Vidiš, sem dejal, vaša mati ne zaslužijo ravno gotovega denarja, pa meni se zdi, da zaslužijo toliko več spoštovanja in hvaležnosti od vas drugih. Kaj bi pomagalo vse tisto, kar zaslužiš ti in vsi vaši, če bi ne imeli matere, ki zna prav porabiti vaš zaslužek .. Dečko je pokimal in pogledal v tla. Zamislil se je, se mi je zdelo, govoril pa ni več rad.
V teh tridesetih letih se je marsikaj spremenilo. Med drugim tudi vlaki, s katerimi sem se vozil takrat in sedaj. Na ameriškem vlaku se mi sicer ni zgodilo kaj takega, pa si mislim, da bi se prav lahko. Spustim se v pogovor z dečkom, ki se vrača iz šole ali s kakega igrišča. Ali kaj zaslužiš? Ne, ni treba, saj dobim denarja, kolikor hočem. Starši dajo, pa še kdo drug. Kdo pa služi denar v vaši družini? Oče v prvi vrsti, pa tudi mati dela in fajn zasluži. Imamo vsega, kar hočemo. Dva avtomobila, nedavno smo kupili čisto nov furniture, za praznike smo zamenjali tudi television set, ki je bil stare sorte . . .
Beremo, da je bilo v letu 1953 zaposlenih po tovarnah reci in piši: 19 milijonov žensk širom Amerike. Priznati je treba, da je žensko delo veliko pripomoglo k večji proizvodnji in je močno dvignilo življenjski standard Amerike. Pet milijonov in pol ameriških služečih mater ima otroke pod 18 let stare. Več kot dva milijona od teh ima otroke stare manj kot 6 let! In tu nastaja nevarnost, ki se je javnost boji. Marda ni več samo nevarnost, ampak že prava nesreča. Res je, da si je marsikatera družina zato, ker “mati tudi fajn zasluži,” postavila in plačala svojb hišo, ko bi je drugače ne mogla. Res je, da vse matere ne pripomorejo s svojim zaslužkom le k nabavi notranje oprave v hiši in h kupovanju novih avtomobilov. Prenekatere imajo o prvi vrsti misel na lasten dom, To je dobra misel. Beremo pa nekje jako pomembne besede: Previsoka je cena, ki jo služeče matere plačujejo za nove hiše. Ne pomislijo, kako na drugi strani doprinašajo k moralnemu in duhovnemu propadu svojih družin. Se namreč prav lahko zgodi, da si družine omislijo novo hišo, obenem pa puste, da jim razpada — dom!
Marsikatera mati mora zgodaj zjutraj od doma in na delo v tovarno, ker si pač ne more drugače pomagati. Srce jo boli, da mora biti ves dan proč od otrok. Kaj rada bi ostajala doma in bila med tistimi materami, ki “nič ne zaslužijo.” Na žalost za take matere uradna in neuradna ameriška javnost še nista poskrbeli, da bi mogle ostati doma. Upati je, da bodo razne skupine organiziranih Amerikancev v doglednem času dovolj zainteresirale postavodajalce, da bodo kaj ukrenili v korist takih mater. Nasprotno je pa veliko takih mater, ki jih ekonomske potrebe ali celo nujnosti nikakor ne ženejo k zaslužku, pa vendar puščajo dom in hodijo delat. Na raznih zborovanjih so bile izrečene že kaj trde besede o takih ženskah. Saj so med njimi tudi take, ki se celo odrekajo materinstvu in hočejo biti le omožene ženske. Tovarniške delavke neko število ur na dan le zato, da pozneje, zlasti pa za konec tedna in o počitnicah, toliko bolj nastopajo kot imenitne gospe. Seveda se izgovarjajo, da sama moževa plača ne zadostuje za življenje. Človek rad verjame, da ne zadostuje za — tako življenje! Toda vprašanje je, kam tako življenje vodi.
Ni treba, da sami razmišljamo, čeprav odgovor ni nič težak. Najdemo ga marsikje v tisku in govorjenih razpravah. Neštetokrat so bile take ženske že po vsej pravici obdolžene, da so sokrive naraščajočega zločinstva mladostnikov in da spodkopavajo prav tisti dom, ki trdijo, da ga morajo s svojim zaslužkom pomagati zidati. Koliko je takih, seveda ne stoji nikj'er drugje kot v knjigi življenja pri Bogu. Nobena skrivnost pa ni, da bi lahko celi stotisoči mater in žen opustili delo v tovarnah, če bi bile zadovoljne z nekoliko nižjim življenjskim standardom. Naslednje besede niso prišle iz ust kakega evropskega prišleka, ki se ne zna “amerikanizirati,” ampak iz ust “stoprocentnega” Ameri-kanca, ki je bil pozvan kot priča pred senatni odbor v Wash-in gtonu:
“Mnoge ženske, ki bi morale biti v prvi vrsti dobre družinske matere, se dajo zapeljati sebičnim željam in pohlepu po zaslužku. Hočejo biti enake svojim sosedam, imeti avtomobil, drag ‘mink’ kožuh in podobne reči. Zato prodajajo
nih držav Zahoda in Vzhoda. Vse se je vršilo, tako so trdili vsi, za pospešitev miru, nekega stalnega miru na svetu. To se epo sliši Kjer se dela za mir je treba govoriti o miru. Ampak, do kakih zadovoljivih sklepov, ki bi nudili kaka jamstva za mir, pa ni nikjer prišlo. Imamo “neki” mir, ampak ta mir je le “nekak” tak mir iz strahu pred močnejšim. Bojim, se, da bi me nasprotnik ne namazal, pa mirujem. Drugače bi pa udaril. Nihče ne ponuja drugemu tak mir, 'ki naj bi o-srečil drugega in zadovoljil. Kakor na trgu in semnju je, kjer vsi po “nekih” židovskih manirah vpijemo in ponujamo v kup mir, katerega naj bi kupec, preplačal, in da bi si s tem mi okoristili, kupca naj pa zlonek odnese in pocitra s kupljenim mačkom v Žaklju — kaj nam mar! In tako je. Posledice se kmalu pokažejo po vsakem paktu med državniki. Kupec ni zadovoljen s kupljenim “mačkom v Žaklju,” pa je zopet prepir in prodajanje “mačka v Žaklju” gre naprej. Kaj to kaže in priča? To, da iskrenosti, poštenja in pravičnosti na svetu manjka! Tega blaga ni ne med velikimi, ne med malimi. Zato pa tičimo v blatu vsestranske nezadovoljnosti.
V vrhovih naših narodnih političnih strank se tudi pojavljajo od časa do časa spori in “špe-tiri.” Znani senator Joseph McCarthy rodom Irec, je postal nekak narodni junak pri preiskavah raznih radikalnih elementov, katerim bolj diši rdeča družba, kakor pa ameriški načini življenja in svobode. Morda je v nekaterih slučajih malo predrzen, ampak je tudi to potrebno, ker komunisti so tudi od sile prtedrzni, pa tudi zviti in politično sleparski Kdor se poda kače lovit, ne more biti preveč dbziren. Kadar imaš opravka s komunisti, moraš vedeti, da nimaš posla
La Salle, 111. — Okrog nas se probuja narava, pomladno sonce jo kliče in vabi v novo življenje. Mi slavni meščani našega zamestja tu gori v ’’Sunny Spot City-u,” ki zadnja leta raste in se spreminja v pravcati “Hollywood” tukajšne okolice, že pridno obračamo zemljo po naših vrtovih, sejemo in sadimo žlahtne rožice, bele in rdeče, plave in modre, tako da naša planota tu gori bo v nekaj dneh vsa v cvetju, kakor kak paradiž., Pomlad vse probudi in vse prenovi. Zadnjič sem gltedal za mojim sosedom, ki je z lopato in vilami obračal svoj vrt in zdel se mi je nekam vse bolj živahen, bolj živ, kakor pred nekaj tedni, ko je nas sneg zamje-del in je sosed Jože odmetaval sneg, da se je kar potil. Potem je pa celi tedten stokal, da ga hrbet boli, ker je premetaval sneg. Zdaj se pa suče po vrtu, kakor da še Abrahama ni videl, ves živ in še žvižgati sem ga čul včeraj.. Sam pri sebi sem dejal: Glej ga “kerlca” saj ti še žvrgoli, kakor kak robin ali škrjanec. Bodimo veseli tudi drugi in hvalimo Boga, ki nam vsako leto pošlje nazaj lepo pomlad in z njo nova upanja!
Čiez teden dni bo tu Velika-noč.. Velik praznik je to. Kako smo se ga včasih v mladostnih letih veselili! Pa tudi s kakim spoštovanjem smo šli skozi veliki teden in kako veličastno duhovno prenovljeni smo obhajali Vstajenje Gospodovo. Pne-lepi spomini so to. Duhovno lahko tudi tukaj praznujemo Velikonoč, saj imamo tudi tu kaj vso versko postrežbo, samo če so jo hočemo poslužiti. Na nas je, kako hočemo. Če smo stari domovini lahko hodili službam božjim in cerkvenim pobožnostim ure in upe daleč, čez hribe in doline, pa bi tu ne mogli iti par blokov daleč cerkev. Ej, slabi smo slabi verskem oziru, če tega ne zmoremo. Kjer jo dobra volja, pa ljubezen in zvestoba do Boga, kakimi mehkimi angeljčkil Betam ni nobena ovira prevelika, vecja pridjemo pa včasih v čudna
Zvonovi so zvonili
Cleveland, O. — Napovedani misijonski zvon se je pretekli j teden res oglasil. Vsi štirji zvo- j novi Sv. Vida so zvonili ves te- j dem in vabili vernike v cerkev, kjer je misijonar p. Odilo Hanj-šek oznanjal božjo besedo in kazal vernim rojakom pot k Bogu.
Ves teden so prihajali verniki v velikem številu k misijonu, višek pa je bil ob koncu na Cvetno- nedeljo. Fara sv. Vida se je izkazala kot že dolgo nobena, druga slovenska fara tostran in onstran morja, posebno odkar so v domovini zavladali komunisti.
Nova velika cerkev fare je bila tudi v delavnike večkrat premajhna,, da bi mogla sprejeti vse, ki so vanjo hoteli. Slovenci v Clevelandu smo pokazali, da nam je vera očetov še vedno draga, da živimo in hočemo živeti po njej.
Ko smo tako srečni, da živimo
Bo Tito prodal Trst? Tita, da pristane na odstop cone Jugoslavija je zopet v hudi A Svobodnega tržaškega ozem-gospodarski stiski. Obrnila se je Ija Italiji, če hoče dobiti gospo-že januarja na Združene drža- darsko in vojaško pomoč, ve Amerike za pomoč. Med dru- ! Zelo nas zanima, kaj bo Tito gim bi Tito rad dobil tudi ame- v tem slučaju storil. Jeseni se riška naročila za izdelavo stre- je bahal, da Jugoslavija svoje liva za metalce min in drugo zemlje ne prodaja in da bo raj-orožje srednjega in malega ka- še odklonila ameriško pomoč, kot libra.	Ta se odpovedala svojim pravi-
Kot je znano, bo morala Tito- ' cam do Svofo. tržaškega ozemlja, va vlada plačati letos del dolgov, Slovenci na Tržaškem čakajo s ki jih je napravila v zadnjih le- strahom na Titovo odločitev.
naselju, kjer imamo vse,, kar tih v tujini. Tega ne zmore, za- j
Slab izgovor
Goriški “Katoliški glas”
smoZv tehdneh'vsrcih pomilo- lo& Proračun Združenih držav, 'norčuje iz Titovega izgovora, da vali vse one rojake, ki žive v
da bi ne mogli opraviti svojih dolžnosti, ko je vendar vsa postrežba na razpolago v tem oziru.. Samo poslužiti se jo moramo.
Na druge zadieve gledamo v La Salle vsak po svoje in vsak s svojimi očmi. Naša domača lokalna politika je več ali manj vedno enaka. Kakih presenetljivih političnih ne drugih dogodkov ravno ni. Lani so hudo vpili, kako bo nova mestna vlada vse uredila. Pa je tisto napovedovanje izginilo nekam v ozračje.. Vetrovi so ga raznesli in stojimo tam kakor preje. Sicer pa, kakih posebnih čudežev nihče ne more pričakovati. V gospodarski politiki smo odvisni od drugih večjih krajev. Davčne zadieve se od časa do časa malo pruredi, morda tako, da z ram nekaterih malo odvzamejo, pa to in za toliko na-lože katerim drugim na rame, da ti zopet en čaš stokajo, ko pa začno preglasno vpiti, jih pa zopet naprej komu drugemu o-prtijo na rame m tako gue ta politična muzika iz leta v leto. Denar in dohodki pa morajo biti, drugače ni mogoče “rona-ti” ne mesta, ne okraja, ne države.
Na narodne in mednarodne zadeve in probleme gledamo tudi po svoje. Vsak jih drugače in po svoje tolmači. Nekaten
okolja. Naš Dulles, predstavnik naše zunanje politike mešetari po svetu in mora kajpada marsikje tudi popuščati, pa nam prav, ali ni prav. Politika tako zahteva, če tudi tak slučaji kažejo, da mora imeti včasih tak posredovalec dva obraza. In tako včasih McCarthyeva drznost doma odmeva pa sestankih in konferencah na mednarodnem polju. Z'ato pogovarjajo Mc-Carthya, češ, bolj počasi fant, pa z rokavicami jih ongavi. To pogovarjanje pa McCarthya včasih še bolj razpali, da pove kako ostro tudi gospodom v Washingtonu v brk, češ: kaj pa ste, babe ali možje? In tako viharji nastajajo med našimi politikarji. Na dan sv. Patrika sem čul na radio, kako je chika-ški župan Kennelley predstavil McCarthya na irski slavnosti. Rekel je: “Irci imamo vedno junake. Pned dolgimi stoletji je dal Bog Ircem sv. Patrika, da je izgnal iz Irske vse kače v morje. V naši dobi pa je nam dal junaka McCarthya, ki bo izgnal iz Amerike druge kače prevratne radikalce komuni-stie!” Dobra primera.
Naj za danes zadostuje, či-tateljem A. D. lep pozdrav in pa obilo kolačev, pirhov in dobrih šunk za Velikonoč!
-------o------
— Kdaj so nastali in se for-
jih razumejo bolj, drugi manj, miraiii sloviti vodopadi “Niagara zato je tudi dosti praznih be- Falls”?
sed in razlag o tem.	| Znanstveniki so ugotovili, da
Od zadnje jieseni naprej je pred nekako 20,000 leti. Seveda, bilo več raznih sestankov in prič iz tistih časov ni, da bi to konferenc med državniki vodil- verodostojno potrdile.
krajih, kjer te priložnosti in sreče nimajo. Želeli bi jim in svetovali bi jim, da bi si do kaj takega pomagali.
Živeti brez svoje domače slovenske cerkve, biti brez svojega duhovnika je žalostno. Brez slovenske besede v cerkvi ni v naselbini prave domačnosti, ne veselja, s katerim polni hiša Gospodova svoje obiskovalce. To je velika škoda za vsakega vernega rojaka. Tako kot potrebuje telo jedi in pijače, tako in še bolj potrebuje hrane duša. Slovenska beseda je najprimernejše sredstvo za njo. Slovenska beseda v slovenski cerkvi bo vero med nami utrdila in ohranjala'
Hvala našemu misijonarju p. Odilu, ki se je takorekoč izčrpal ob tem velikem, in napornem delu. Naj mu Bog povrne zdravje in da moči, da bo tudi v bodoče krepil in utrjeval svoje rojake v Kristusovem nauku!
Te misli so mi rojile po glavi vse dni sv. misijona. Verjetno so se s podobnimi premišljevanji ukvarjali tudi drugi. Naj bi sv. misijon prinesel vsem nam veliko trajnih duhovnih koristi!
Anton Grdina St.
Državljani! Volilci!
Cleveland, O. — Zopet prihaja čas, ko se boste lahko poslu-žili svojih državljanskih pravic. V torek, -4. maja, so primarne volitve.
Leta 1948 se nas je nekaj rojakov zbralo ter se resno zavzelo za ponovno izvolitev Slovenca za governerja države Ohio. Bila je mala skupina, toda lotila se je dela resno. Pričeli smo v naši naselbini, nato so se zavzeli za isto stvar tudi rojaki drugod.
Opozarjali smo svoje rojake pa tudi znance in prijatelje drugih narodnosti, naj gredo na volišče. Vsak dober državljan gre rad volit, če le ne piojzabi. Treba ga je torej opomniti.
Z našim skupnim naporom smo pripomogli “našemu Francetu” do zmage. Debil je tako večino glasov, 'da smo res lahko zadqvoljni. Njegova zmaga pa je dvignila tudi ugled našega naroda.
Pri primarnih volitvah 4. maja kandidira več rojakov. Vsi sr. zmožni in sposobni prevzeti in voditi urad, za katerega se potegujejo. Dajte nam priložnost, da vas zastopamo.
Podpisani se potegujem za državnega poslanca (state representative). Če bom uspel, bom pomagal “našemu Francetu’ uresničiti njegov vladni program. Se vsem priporočam!
Frank Mervar.
'k(ij fje bal nedavno ptredložerj go znani letak o ustanovitvi so-Kongresu, predvideva tudi po- cialističue stranke v Titovini se-moč Jugoslaviji, toda vse' zgle- stavili v tujini, kar naj bi doka-da, da bodo. letos tej pomoči pri- zeval slab jezik. “Katoliški glas” dejani razni pogoji. Znani “The pravi, da'bi bil letak napisan go-New York Times” poroča, da bo tovo v bolj pravilnem jeziku, če Amerika nemara zahtevala od bi ga pisali emigranti, kot če. bi
1 to storili titovci, kajti emigracija ima v svojih vrstah procentu-alno več in sposobnejših intelek-
------.	Itualcev kot Tito sam.
Cleveland, O. Misijonske Msgr. Kimovec zopet V
lahvala župniku Bazniku
ure pri sv. Vidu so potekle. Milosti polni dnevi so za nami. Še nam doni po ušesih beseda misi-
zaporu
Stari msgr. Kimovec je prišel zopet pred ljudsko Sedišče, jonarjeva in. še odmeva v dušah 'pige g0[rigki “Kat. glas” 8. apri-
pesem.	_ | ja letos. Obsodili so ga na deset
Farani sv. Vida smo P0lni; mese,ce'V zapora! ker ie “v pridi-hvaleznosti Bogu za velike dni, govoril zelo visoko in težko ki smo jih d c čakali in preživeli, melj ivo, a se je vendar razume-Hvaležni smo predvsem našemu lo, da ^ bde njegove besede na-g. župniku Bazniku, da nam je ;pgrjene zoper državo.” pripravil te lepe dni. Kako je To je že tretja obsodba, ki je vsa fara poživljena! Kako so po-I zadela tega odličnega duhovni-tolaženi bolniki v fari, saj jih je giasibenika in skladadelja. misijonar v spremstvu farne du- jy zapo.,u je prebil že več let in hoviščine obiskal nad 60. Kako | si nakopal pri te:m jetiko, hvaležni so farani, ki so se v teh j podjetja protestirajo dneh skesano vrnili v naročje j y petek 9_ aipxiia; so zaprla v Cerkve in teh je na stotine, ki so Trgtu vsa mala in srednja pod-prišli po dolgem času nazaj ibjjetja Zia 24 ur v znak protesta so bili vsi tako'prijazno sprejeti i proti oblastem, ki ne store nič, Joj, ko bi vedeli, koliko zapu- da bi zboljša!e obupni gospodar-ščenih slovenskih duš živi v ve- f.ki položaj, v katerem se ta pod-likainsjkem mestu in kako željno :jetja nahajajo.
čakajo prijazne besede in le'Pe-1Družine zavezniških vojakov ga vabila. Naš mladi župnik je to dobro čutil in zato je pripra-
vil misijon.
Father Baznik! Niti predstavljati si ne morete, koliko dobro-to< ste z misij onom izkazali pre-
še vračajo
Družine ameriških in angleških vojakov, ki so pO' objavi znane izjave 8. oktobra lani ns* glo zapustile Trst, se zopet vračajo v mgsto. Po 29. marcu so
mnogim zapuščenim in zanemar- 'svojci zavezniških vojakov dojenim dušam. Strah nas je ie jyp uradno dovoljenje, za povra-bilo, kaj bo z nami, ko se tako dek jn bivanje na Svob. tržaškem hitro bližamo grobu in smrt ta- :ozemlju. Ameriške družine be-ko naglo kosi po naselbini, mi !do zasedle stanovanja, ki so do-pa nismo bili pripravljeni! Zdaj si(.j ostala zaprta, med tem ko si smo na pravi poti, našli smo Bd-: bpdo morale angleške poiskati ga, mnogi smo po tridesetih ali ■ ,nova) ker So prejšnj a zasedli ita-štiridesetih letih prejeli zopet sv. ]jjanski begunci.
Obhajilo, Brez milosti sv. miši-	tržaškim ladjedelnicam
jena bi ga morda nikdar vec ne j	zagotovljeno^
prejeli. Kako mirna so zdaj na- j Zastopstvo tržaških ladjedel-ša srca, 'kako lahka vest. Zdaj |nic, ki se je nedavno mudilo v se tudi jasno zavedamo, kako (KjimU; je tam baje dobilo žago-odgovorno službo ima župnik, ko ; tovito, da bodo tržaške ladjedel-se mora poslužiti vsakega sred- nice dobile v prihodnjih dveh stva, da te duše dobi nazaj. Naj-,letih isto količino naročil kot v boljše in preizkušeno sredstvo ' preteklosti. Naročila se bodo je dobro pripravljen sv. misijon! menda celo povečala in bi bila Gospod župnik Baznik! Naj- torej s tem nevarnost poslabša-lepša Vam hvala za tako lep mi- nja gospodarskega položaja od-sijon-	jpravljena.
Veliko je pomagala k uspehu Raznarodovanje slovenske
misijona “Ameriška Domovina,” ki je skoraj vsak dan prinašala
obale se nadaljuje
Na zadnji seji tržaškega sveta
Pametno
V Zapadni Nemčiji bodo spre-mepili postavo o sklepanju za-
kraitka poročila o njem, nazna- je podžupan Vižintin podal pro-n j ala pobožnosti in vabila na, sv. ‘račun c: delih v preteklem letu misijon. Hvala tudi njej! Vsak jn začrtal program za tekoče le-zaveden katoliško misleč rojak to. V tem programu je predvi-bi moral podpreti njeno delo s'jena tudi gradnja velikih stano-tem, da. bi postal njen naročnik! Vanjskih hiš v predmestjih. Za Hvaležni farani sv. Vida. nakup zemljišč, ki so v rokah
------o------- slovenskih gospodarjev, je vla-
Mornarji V Fatimi |da določila pol milijarde lir. V
------	1 te hiše bodo naselili seveda sa-
Številne ameriške vojne lad-'me Italijane, je so bile nekaj dni usidrane v;	Živa Zgorela
Lisboni na Portugalskem. Mor- ! Ko je 74 let stara vdova Anto-
narji so izrabili prosti čas in sa nija Ciglič sežigala na polju v s svojimi vojnimi kurati pero- Borštu dračje, se ji je vnela obld-kona tako, da ne bo več obvezna j ntali k Mariji v Fatimo. Obis- ka in je bila v trenutku vsa v sklenitev civilnega zakona pred kali so tudi starše Jacmte in plamenih, čeprav so ji takoj pri-cerkvenim. Pač pa ostane civil- malega Irancka, ki sta skupaj z hiteli na pomoč, je dobila taxo ni zakon tudi v naprej veljaven Lucijo videla Marijo. Skupina hude opekline, da je ponoči umr-in obvezen.	j mornarjev je štela 1200 mož. la v goriški bolnišnici.
Dr. Josip G radon:
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in centralizacije
Od Ferdinanda II. do Leopolda IL (1619-1792)
5. Marija Terezija in njene državne reforme
•V gozdnem redu iz leta 1771.1 tu ga je usoda zopet napotila na
v\ V’1 v\/-» V’/-v »->-«1	/-»■!-v* *-» w*	o t m	V\/-»1 «-« v* r« 4-t t/-k	/-\ i .-v	^	/-k n-Vk/-k/-3 «-k
je priporočila dbčinam, naj si tekom dveh liet razdele svoje občinske pašnike in gozde, da bi se na ta način gozdovi bolje obvarovali in se zlasti ohranila mlada drevesca. Ukazala je napraviti drevesnice in do ločila, čez koliko let se sme se kati na istem mestu. ■Prepovedala je sekati mlada drevesa ali njih vršičke za ko liče v vinogradih, za mlaje in druge slične namene. Vsaka družina naj bi zasadila na leto vsaj dvajset mladih drevesc. — V južnih deželah se je pod Marijo Terezijo posebno gojila sviloreja.. Na Goriškem so sadili murbe in pridelovali svilo 'že sredi 16. stoletja, pa le v posameznih krajih.
V Gradiški je uvedel glavar Franc Ulrik Thurn tkanje svile z dobrim uspehom. Pod Karolom VI. so odprli štiri ročne predilnice v Gorici, tri v Kor-minu, trideset tkalcev pa je bilo raztresenih drugod po deželi. Marija Terezija je izkušala dvigniti trgovino s svilo, delila je nagrade pridnim svilorejcem toda svoboden razvoj trgovine so še omejevale razne zapreke.
1765. je določila vlada, da se murbe in dohodki, ki jih lastnik od njih dobiva, ne sime j o obdavčiti, in da je vsakemu prosto pusta zemljišča zasaditi murbami ter jih gojiti v svojo korist, ako lastnik vzlic opominu tekom enega leta zemljišča sam ne obdela.
Veliko skrb je obračala Marija Terezija na umno čebelo-rejo, od katere si je obetala za državno mnogo dohodkov. Dunajska “Gospodarska družba: (Oekonomiegesellschaft) jie v ta namen ustanovila na Dunaju posebno šolo, kjer je bil znameniti kranjski čebelar Anton Janša prvi učitelj.
Janša je bil rojen 1. 1734. na Breznici pri Radovljici. Pri hiši se je reklo po domače “pri Kuharjevih.” Bili so znani čebelarji, pa tudi samouki slikarji in podobarji.. Obojega se je naučil tudi mladi Anton, ki se Je menda naj prej e poskušal slikarstvom na končnicah čebel-nih panjev, katere je ljudska umetnost že od nekdaj rada krasila z zanimivimi, svetimi, -Zgodovinskimi in šaljivimi sli-kami. Ker je kazal za slikar-stvo mnogo talenta in veselja, So ga poslali 1. 1766. z dvema
bratoma vred na Dunaj v novoustanovljeno slikarsko šolo. Pa
(LOVER DAIRY
JOSEPH MEGLICE in SINOVI
SSovenska mlekarna
Vsi MLEČNI IZDELKI
Dovažamo na dom Točna postrežba Se priporočamo
1003 E. 64 St.
EN 1-4228
čebelarstvo. Ko je “Gospodarska družba” 1. 1769. iskala učitelja za čebelarstvo, se je Janša sam oglasil pri ravnatelju za to službo. Bil je sprejet in še tisto leto' otvoril čebelarsko šo lo v Meidlingu, katera se je pozneje prestavila v Augarten.
Pa tudi slikarstvu, se nadarjeni mož ni popolnoma odpovedal in si z njim po strani zaslužil lepe denarje. — Janša je v čebelarstvo uvedel nekatera nova načela, ki so se dobro obnesla. Pred vgem je poudarjal, da ne gre čebel moriti, kakor je bila dotlej navada, ampak jih hraniti in množiti.
Enako je priporočal “kranj ski dbičaj”, da se čebele v poznem poletju vozijo na pašo na ajdavo polje, kar v Spodnji Avstriji še ni bila navada. Ko so na Moravskemu polju uvedli čebelarstvo po Janševem načinu, se je pridelek medu in voska izredno pomnožil in dosegel v dveh mesecih vrednost 10.472 gld. starega novca. — Janša svojih koristnih naukov ni le ustmeno razširjal, ampak tudi pismeno. Prva njegova knjiga je bila: “Abhandlung vom Sch warmen der Bienen” (Razprava o čebelnih rojih), ki jo je poslovenil P. P. Glavar. A njegova, prestava je ostala v rokopisu. Pač pa je prevel štajerski župnik in čebelar J.. Dolčnik v slo vneščino drugo njegovo knjigo:: “Vollstandige Lehije von, der Bienjenzucht,” ki jo je bil izdal dve leti po Janševi smrti njegov učenec in naslednik na dunajski čebelarski šoli, Jožef Munzberg.
Slovenski prevod ima naslov: Antona Janshaja, zesarskiga, zhebellarja popolnoma poduz-henje sa vse zhebellarje. V Zelli 1792. — Janša je umrl neoženjen na Dunaju 1. 1773. za vročinsko boleznijo. Med Brezničani se je še dolgo ohranil spomin na slovečega rojaka, “Kuharjevega Toneja”, ki je na dvoru Marije Terezije “čebele pasel” in pri tem obogatel. Pesnik dr. Jakob Zupan mu je posvetil sledeče, nekoliko robate verze:
Na Kranjnfkim £e kisal Je muhe redil Na Duneju pisal Gospodo uzhil,
^pravimo ogrodja in na vašem avtomobilu
fenderje
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
FRANK CVELBAR, lastnik
Krepka pobuda cesarske vlade, ki je pospeševala vse raz-novstne stroke narodnega go-spodartsva, je v naših deželah vzbudila še nekaj drugih mož, ki so se odlikovali kot umni kmetovalci in gospodarji, ter zasloveli preko mej svoje domovine. Med nje spada Valentin Černe, rojen 1. 1747., ki je imel posestvo v šiški blizu Ljubljane in se proslavil s konjerejo. in čebelarstvom. Vlada mu jie poverila oskrbovanje žrebcev, ki so se razpošiljali po deželi za izboljšanje pasme. Pravijo, da je Černe prvi uvedel čebelne panje, ki so bili sestavljeni iz šesterih dil in pripravni za prevažanje.
Znameniti prirodoslovec Racquet je rad z njim občeval in ga stavil celo severnonemškim kmetom za zgled.
Najzanimivejšo sliko mnogo-stranskega in uspešnega delovanja za občno blaginjo pa nam nudi življenje komendskega župnika Petra Pavla Glavarja.
(Dalje prihodnjič)
JOŽE GRDINA:
PO VZHODU IN ZAPADU
Na mostu reke Jordan. Skozi Judejsko puščavo. V Jeruzalemu. Spremljevalec. Prva noč v Jeruzalemu. Pri sv. Štefanu. V Schmidt’s College. V baziliki Božjega groba. Na Kalvariji.
(Nadaljevanje)
Kaj naj zdaj napravim? Malo pomislim, pa se otresiem malce teh skrbi, kakor nadležnih mušic, potem pa pravim: le kaj bi jamral. V Jeruzalemu sem; to je glavno, kar šteje. Če ni stanovanja, ga pa že dobim. Vprašam Arabca, če jie tu v bližini kak hotel. Ja, pravi Arabec, seveda je hotel in to ne daleč od tukaj. Ali želite, da greva tja? No, seveda, samo če jie prostor; zunaj vendar ne bom. Brž me odpelje s svojim avtom do hotela ter me predstavi hotelirju s prošnjo, če bi bil tam lahko na stanovanju? Ja, pravi hotelir, ki jie tudi govoril angleško, prostora sicer nimam, -ker je vse oddano; no pa za nocoj se bo že dobilo. Le kar stopite, pravi hotelir, ter me povabi v hotel, služabniku pa ukaže spraviti moje $tvari. v sobo.
No, hvala Bogu, da je že enkrat konec tega tavanja za stanovanjem, pravim ter naročim večerjo.
Med tem ko sem čakal na večerjo, sem bil pa v pogovoru si svojim spremljevalcem, o katerega poštenju nisem nič dvomil. Razgovorjala sva se o tem, kje bi našel primerno stanovanje?
Ker ga v Schmidts Collegiju ni, potem grem v frančiškanski hospic Časa Nova, čie tam ne bc' nič, pa kje drugje. Ponudil se mi je da bo šel z menoj ter mi: pomagal najti, potem da me bo on vozil, kamor in kadar bom hotel, skratka, da mi bo šel v vseh ozirih na roko.. Prav. Lepa hvala za tako postrežbo! In kdaj želite, da greva, me vpraša vidno zadovoljen. A, to pa, že ob 7. uri zjutraj, kajti v Jeruzalemu je čas drag. Dobro tako, mi odvrne on ter obljubi, da bo zjutraj tukaj najkasneje ob 7. uri. Seveda sem mu za tOi njegovo uslugo plačal, nakar sva se poslovila.
Z velikim tekom sem pospravil večerjo ter jo zalil z jeruzalemčanom, potem pa šel spat, kajti bil sem že utrujen. Ampak moja soba je bila prav slaba, predvsem pa postelja z nezadostno odejo, katere je 'bilo za tisti čas premalo. V Jeruzalmu je bilo takrat prav hladno; pravili so da že 50 let ni bilo tako mrzlo, kot je bilo takrat. Obrnem se do hotelirja, če morda
nima kake gorkote v hotelu, ker je le preveč mrzlo. Čez nekaj minut mi prinese ročno pečico na petrolj, ki naj bi razgrela mojo mrzlo sobo. Ko nekaj časa ležim, prične po sobi neznosno-smrdeti po petroleju. Taka gor-kota se mi je zdela ne samo zoprna, pač pa tudi zelo nevarna, ker so smrdeči prameni neusmiljeno kužili zrak. Pograbim peč in jo enostavno postavim pred, vrata, hotelirju pa povem, da jaz tako gorkoto odklanjam, naj mi rajši da nekaj več odeje. Na to prošnjo mi prinese nekaj volnenih plaht, v katere sem se potem zavil, pa zaspal. Zbudil sem se nekaj minut po 6. uri zjutraj.
Da me moj sinočni spremljevalec ne bo čakal, se opravim in, čakam, da pride.. Pa njega ni. Ura se je pomikala že proti osmi, njega pa ni bilo od nikoder. Nervozno sem stopical gori in doli, ne vedoč, kako blizu znamenitega kraja se nahajam.. Ne, daleč od tam je bil kraj, kjer so Judje kamenjali sv. Štefana; za obzidjem onkraj ceste je bila lepa dominikanska cerkev sv. Stefana.
Ko hodim sem in tja, zagledam pri vratih obzidja dominikanca, ki je molil brevir. Stopim k njemu, se oprostim, ker: mu delam nadlego, potem ga, pa vprašam, če razume angleško? Dominikanec odkima, pfavi, da razume le francosko. Tudi prav! Dam mu pismo opa-tinje Elizabete. Ko ga dominikanec prebere, mi migne, da grem z njim, nakar pokliče sobrata, ki je govoril angleško ter mu da moje pismo. Dominikanec me potem vpraša v angleščini, odkod prihajam?
(Dalje prihodnjič.)
Hiša naprodaj
Hiša, z 61/2 akri zemlje je naprodaj pri Geneva, O., po j godni ceni. Zglasite se v Gooc Luck Cafe na 4017 St. Clair Ave.	(78)
Za hišna popravila
Za vsakovrstna karpenter-ska dela in opravila pri hišah kakor tudi barvanje, se obrnite na mene. Kličite HEi 1-3373. Luka Kuhar, 1249 E. 61 St.
— (75)
Naprodaj
Na E. 194. cesti, blizu South Lake Shore Blvd., v fari Holy Cross, lepa 6 sobna enostano-vanjska hiša, solnčna soba, ka min (fireplace) na drva, plinska kurjava, zelo prijetno sosedstvo. Cena $17,200. Za podrobnosti vprašajte:
Kovač Realty
960 E; 185 St. KE 1-5030
(75)
500 PIŠČET ZASTONJ dokler so v zalogi, z vsakim nakupom!
SVEŽA JAJCA
Vrste A VELIKA, 59c ducat
Vrste A SREDNJA, 49c ducat POČENA jajca, 45c ducat
6402 SUPERIOR AVE.
odprto v četrtek, petek, soboto
(75)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
6 sobna “Colonial” hiša v Grovewood okolici, pihalni plin- -ski furnez, zajtrkovalni koti-j ček, ognjišče za kurjavo z drvi' v sobi. Lastnik prodaja. 1246? E. 172 St.	(x)
Hove garaže,,.
Nova vrata!
Gradim nove moderne garaže, povečujem al; popravljam stare, namestim navzgor odpirajoča se, NOVA moderna vrata (overhead doors) vseh 'velikosti. Razna karpenterska popravila. Za brezplačno in brez-obvezno ocenitev pokličite po 5. uri.
UT 1-9947
Išče stanovanje
Zakonski par z dvema otro-kama, 6 in 9 leta stara, nujno potrebuje 4 ali več sob z najemnino do $70. Imata priporočila. Kličite EN 1-6366.	—(741
Soba se odda
Opremljena spalna soba se odda starejšemu moškemu ali penzionistu. Kuhinjske privili-gije. Na 958 E. 70 St. zdolej. sadaj.	(74)
Trgovina naprodaj
Beverage store z C-2 licenco, dobroidoča trgovina, se mora prodati radi bolezni, zalloga, oprema, hladilnica, delivery truck. V collinwoodski slovenski naselbini. Nizka najemnina. Cena $1800. Broker SU-1-4121.	(7,9,12,14,16,apr)
ZA ZAVAROVALNINO proti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM
pogličite:
JOHN ROŽANCE
15604 Waterloo Rd. KE 1-6681
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravih da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko In zanesljivo obrnete na obrnete na
L Petrich — IV1-1874
imi KJLDEEK AVB.
& B r
0f
M
a
0i
si
a
m
91
si
93
91
9
sfl
s^
9
sS
91
si
9
M
9l.
s£g
9
9
M
9
M
93
M
9
M
93
S
9
M
9
93
M
9
9
sil
9
M
9
M
93-
9
M
9
M
9
JI
93
si
9
si
9
si
93
si
9
si
91
si
9
si
9
si
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
LOUIS CIMPERMAN
GROCERIJA in MESNICA
1115 Norwood Rd.	ENdicott 1-0566
Ako hočete imeti okusne- jestvine na mizi za velikonočni praznik, oglasite se pri nas Dobra postrežba in zmerne cene.
Se zahvaljujemo za preteklo naklonjenost in se priporočamo za bodoče!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO VSEM SKUPAJ!
ANTON & JULIA MAROLT
GOSTILNA
1128 E. 71st St.
1129 E. 68th St.
Pristni legalni likerji dobra vina, pivo in prigrizek.
VSAK PETEK PRI NAS RIBJA PEČENKA Se toplo priporočamo
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
EDWARD F. KOVAČ REALTY
REALTORS
Real Estate and Business Brokers General Insurance
960 East 185th St. KEnmore 1-5030 Cleveland 19, Ohio
SPECH GROCERIJA
1100 East 63rd St.
GROCERIJA
dn MESNICA
ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
—Se toplo priporočamo— želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike in obilo pirhov
Vesele velikonočne praznike!!
PRIJATEL'S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies
vogal St. Clair Ave. in E. 68th St.
B ir B tr B
B r B tr B
r
B
r
b
p-
B if B ir B if B fr B r
B
r
B fr B ir B r B r
B
r
B
eT
B
r
B
P*
B r B ir B r B
r
B
----------ir
B
r
B
r
B
r
B
r
B ir B ir B gr
B r B gf B r
B if B ir B
r
B if B
-r
B
r
B ff B r B r
B
r B ir B r B r B r B ir B ff
HE 1-0674
A. Brolman Department Store b
NIČ DELA E A BRIVCE — Joe Kindig ( na levi) in Karl Ort iz države Pennsylvania sta se poleti 1942, ko je bilo težko dobiti klinice za britje, domenila, da bosta pustila rasti brado in lase. Od tega časa ni šel ne eden ne drugi k frizerju.
6806 St. Clair Avenue
Vesele velikonočne praznike in srečno alelujo vsem našim odjemalcem in prijateljem
B
r


91
9!
91
91
91
M
M
91
9!
JI
91
JI
95
JI
91
Ji
91
JI
JI
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želita vsem
odjemalcem, prijateljem in znancem
JOSEPH in FRANCES lastnika
KERN'S CAFE
GOOD FOOiD - LIQUOR - BEER - WINE
231 East 156th St.
IVanhoe 1-9555
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
C0LLINW00D BAKING COMPANY
16006 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-7526
Izborno pecivo, potice in kolači za vse družinske ali družabne prireditve, kruh neprekosljive kvalitete
M
9
M
9
M
9
JI
9
JI
9
9
Jl
M
9
ji
9
JlU
9
M'
9
Jf
9
M
9
Ji
9
M
9
JI
9
Ji
9
Ji
9
Jl-
9
JI
9
JI
9
JI
9
Ji
9
Ji
9
9
JI
9
JI
9
Ji-
ACME DRY CLEANING
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
Se priporočamo
672 East 152nd St.
GLenville 1-5374
VESELO VELIKONOč ŽELIMO VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM!
MRS. ANNA MARINČIČ
BONDED WINERY NO. 131
15012 Sylvia Avenue POtomac 1-2554
Pri nas dobite vedno pristno belo in rdeče vino kakor tudi vseh drugih vrst
PRISRČNA VELIKONOČNA VOŠČILA
VSEM!
DR. WM. J. LAUSCHE
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
15621 Waterloo Rd.
KEnmore 1-4212
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN
PRIJATELJEM
9 JI 9 M 9 JI
9 Ji
9 M 9 M 9
9
M IV 1-0195
9___________
M 9 Ji 9 JI 9
QUALITY GROCERIES and MEATS
Qj 6024 St. Clair Ave.
r
B
B
if
B
if
B
if
B
r
B
if
B
if
B
-if
B
if
B
if
B
r
B
if
B
if
B
r
B
if
B
r
B
_if
B
'P*
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
-if
B
if
B
if
B
if
B
if
B
if
if
B
if
B
If
B
-if
B
if
B
if
B
if
B
P*
B
if
B
if
B
if
B
if
B
—if
m
Nedoorana brazda
Marica je ostala popolnoma sama. Sedela je v baraki ob oknu in šivala. Zdelo se ji je, kot da sedi v kaznilnici, kjer mora odsedeti svojo kaizen. Z bratom in ženinom j e odšla v svet, a sedaj je ostala sama.
Bilo je nekega pomladanskega večera v maju. Oba brata in njen ženin France — vsi trije so bili domobranci — so pod večer prišli domov. Izpred hiše so jo opazovali, kako je sama orala zgoraj na Brinju. Klicali so jo in niti toliko časa ji niso pustili, da bi brazdo doorala do konca.
Odpela je vola, plug je pa pustila kar sredi njive in odšla v dolino v prepričanju, da bo itak drugo jutro doorala nedooramo brazdo in njivo.
Fantje so ji na kratko razložili položaj in Jo povabili, naj gre njimi, ker se bodo vsi domobranci za nekaj časa umaknili. Ko se položaj uredi, se bodo pa zopet vrnili. V naglici so pripravili nekaj stvari in šli. Poslovili so se od matere, pa saj ni bilo vredno besedi, v nekaj dneh se itak vrnejo,.
Nato je nastopilo tisto dolgo romanje z Dolenjske do Ljubljane, od tu od predora in, nato v Vetrinj.
Oba brata in France, Maričin ženin, so bili vrnjeni. Sedaj počivajo njihova izmučena trupla v neki grapi ne daleč od doma.
Tako je Marica ostala sama. Žaluje za bratom in Francetom in hrepeni po materi in domu.
Veliki teden je! Marica se ozre zdaj pa. zdaj skozi okno in vidi, kako begunci pospravi]ajb okoli barak, da bodo lepo sprejeli pomlad in Veliko noč. Otroci so prinesli iz gozda zvončke, mačice in kronice. Kako dolga in pusta je bila zima. Marica je mislila, da je ne bo nikoli konec. Z neko neznano bolestjo, v kateri je bilo nekaj veličastnega, jo je bolelo srce. Največ tolažbe
je našla še v kapeli, človeško' tolažbo pa je našla v Anici, ki jo je spremljala slična usoda in je stanovala na drugem koncu iste barake.
Nekdo je potrkal in Marico zmotil v njenih mislih.
“Pošta! Pismo za Tebe, Marica.”
“Hvala!”
Mama! Poznala je pisavo. — Odprla je in brala:
“Draga Marica!
Po dolgi zimi je končno le tudi v našo grpo prišla pomlad in z njo Velika noč. Ljudje že delajo po polju, a letos je videti samo ženske in otroke. Možkih ni. Nekaj jih je pomrlo po božji volji, a še več po človeški hudobiji. Marica, plug gori na Brinju te še čaka. Njive še nihče ni dooral do kraja. Saj so še dolinske njive prazne in neobdelane. Ne hodi še domov, plug te bo počakal, četudi se vrneš pozneje. . . ”
Marica je pritisnila pismo k sebi in sedla.
“Plug me še čaka, tako kot sem ga oustila. Mislila sem, da bom brazdo in njivo doorala že naslednji dan. Toda drugačna od naših so božja pota. . . Bog ve, če bi še znala orati. Kako neki bi mi pristojal plug “gospodični”, kakršna sem sedaj v taborišču postala?”
Gledala je skozi okno, njen duh pa je taval okoli doma in na Brinju ogledoval zarjaveli plug. . .
Naslednje jutro so taboriščni zvonovi — železne traverze — slovesno pritrkavali — bila je Velika sobota.
Ljudje so se vračali od maše. Med barakami so orali. Marica in Anica sta postali. Andrej je dooral brazdo, konji so obstali tik ob Marici. Tedaj se je pa v Marici nekaj zganilo, spomnila se je materinega pisma, ki ga je prejela prejšnji dan in pluga, ki jo še vedno čaka na nedoorani
brazdi na brinju.
“Andrej, pustite, da bom jaz zaorala dve brazdi — tja in nazaj!”
Andrej jo je pogledal. Taka gospodična pa bo orala!
“Seveda, da ti dovolim, Marica.”
Slekla je plašč in ga izročila Anici. Prijela je za ročico pri plugu, Andrej je pa pognal konja, Slučaj je hotel, da sem bil navzoč in kar sem videl, je bilo zame doživetje.
Lepa ravna brazda se je rezala za plugom. Zemlja je bila temno rjava, prst rahla., da se je lepo drobila in razsipavala. Iz zemlje je dihala pomlad.
Ko sta prišla do konca, je Andrej obrnil in Marica je zarezala novo brazdo v spočito zemljo. Maričine misli pa so bile pri plugu na Brinju. Nato se je ozrla, da bi pogledala, kako daleč je še do kraja. Opazila je, da se je ob koncu njive nabralo že precej radovednih gledalcev. V tistem trenutku pa je Marici v srcu prikipelo do vrha. Nabiralo se je, kakor gnojni tvor, ki kljuje in boli, vse od tistega dne, ko je zapustila dom, mater in plug na Brinju. Vedela je, da ne bo vzdržala,
“Andrej!” je zaklicala,
Andrej je ustavil konje in vprašujoče gledal Marico.
“Bog vam plačaj, Andrej, ne morem več!”
Iz žepa je vzela robec in vanj krčevito zajokala. Anica je prihitela in ji oblekla plašč. Kot bolnika jo je pod roko vodila v barako. Ves dan je prejokala. Proti večeru so> se zopet oglasili “zvonovi” ob kapeli, vabili so k vstajenju.
Z Anico sta odšli v kapelo.
Sonce je prijazno sijalo, ko se je procesija pomikala po taborišču. Traverze so zopet zapele in velikonočna pesem se je o-glasila. Goldek je bil ves v soncu in je v resnici zaslužil ime — Zlati rob.
Marici je odleglo. Tako lah-(Dalje na 6. strani)
9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI Ji
VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN

KNIFICS FOOD STORE
9 Jf 9 Ji 9
9 Ji 9
•J
9
Ji 2582 Noble Road
9
Ji------*----------
9 M 9 M 9 M 9
9 M 9 M 9 JI 9
784 E. 152 St.
9
ZNANCEM

FRANCES KNIFIC, lastnica
EV 1-1211
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM SLOVENSKIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
LILLIAN'S SUPERMARKET
VSE VRSTE GROCERIJE IN
KVALITETNO MESO
GL 1-2836
9	.
Jf
9
I
a
I
a
M
9
9
»J
9
Ji
M
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽiELI VSEM OBISKOVALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ROZANC'S
RESTAURANT
r B
Preskrbite si za bodočnost!
9
9
Jf
9
M
9
M
9
9
Jf
9
9
9
Jf
9
M
9
JI
9
Ji
9
Jf
9
Ji
9
*13
9
Shranite vaše prihranke!
Naše podjetje plačuje obresti po najvišji, meri vam v korist in tudi v varnost
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000.00
Pri nas se tudi dobijo:
Regularna posojila na domove
F.	H. A. posojila na domove
G.	I. posojila na domove
F. H. A. posojila za izboljšanje domov
Prepisi zemljišč (escrow posluga)
EVERY SAVINGS AND LOAN SERVICE
6235 ST. CLAIR AVE.I
HRANILNE BONDE ZEDINJENIH DR ŽAV PRODAJAMO IN IZPLAČUJEMO
21/2% Današnja mera obresti na vloge na leto 2V^%
JELERCIC FLORIST
15302 Waterloo Rd.
Res.: IV 1-8592
r B
p*
B
r
B
r
B
r
B
B ^
jl
9
M
9
f|
9
a
TWO
CONVENIENT
OFFICES
813 E. 185 ST.
’ DENARNE NAKAZNICE • BOŽIČNI KLUBI
• VARNOSTNE SHRAMBE
☆ ☆ ☆
V naših dveh uradih lahko plačate račune za plin, elektriko in telefon
1178 Babbitt Rd.
RE 1-9890
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM
9 M 9 Ji 9 Ji 9 Ji 9 J3 9 *0 9
JI 325 Eaist 156th St.
9
^--------------------
IN ZNANCEM
J^izKp, obrestna mera na posojilih
Vesele velikonočne praznike vsem!
EMIL BUKOVEC
r
B
tf
B
.r
B
if
B
r
B
r
POSVETUJTE SE Z
9
JI
9
si
9
f
9
jf
9
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
SLOVENSKA HRANILNICA
EAST 185th URAD
813 EAST 185th ST.
IV 1-7800
HEnderson 1-7066
® c?
B‘,s|
B -f B
DVA
PRIROČNA URADA
★ ☆ ★
ST. CLAIR URAD
6235 ST. GLAIR AVE.
HE 1-5670
ŽELIMO VSEM NAŠIM KLIJENTOM, VLAGATELJEM IN PRIJATELJEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO
w
B if B r B r B r B if B if B if B
p*
B r
B
r
B if B if B
B ir B if B
if
B
r
B if B r B
r
B
r
B r
biQ(
%\X
m
KS ! Jf ff j 9 .Kj Ji
# 9 B
SEDMAK MOVERS
PRODAJAMO TUDI RABLJENO POHIŠTVO
KEnmore 1-6580
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM POSETNIKOM IN PRIJATELJEM ŽELI
9 Ji 9 JI 9 M 9 M 9 M 9
9 Jf 9
H 844 East 200tb St.
EUCLID WINERY
MR. in MRS. MATT LEKAN, lastnika Pri nas dobite
CATAWBA - NIAGARA - DELAWARE in CONCORD VINA
Seveda tudi sladka vina vseh vrst. Prodajamo na drobno in na debelo.
IV 1-4389
JI 9 M 9 M 9 M 9
9
9 M 9
9 815 East 185 St.
M
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM!
DANIEL STAKiCH IN SINOVI
INSURANCE AGENCY - REAL ESTATE BROKERS
BUILDERS
KE 1-1934
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM
GEO. PANCHUR
1258 E. 169 St.
KE 1-8536
Papiramo in barvamo sobe. — Delto prvovrstno. Cene zmerne! — Pokličite ali obiščite nas.



'91
f
s0
91
0
9
•S
9
0
9
9
9
9
9
•i
9
rf
9
9,
^r
9
»H
9
0
9j
9
0
9
8^
9
0
9
0
9
JOHN L MIHELIČU
SLOVENSKI ODVETNIK ŽELI VSEM SKUPAJ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN
VESELO ALELUJO
Urad v mestu: 300 Engineers Bldg. Zvečer doma: 1200 Addison Rd.
VESELA VELiKANOČ
ŽELIVA VSEM ODJEMALCEM IN ZNANCEM TER SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAVA!
S postregla vam bova z najboljšim svežim _ 9 Mesom, doma sušenimi kranjskimi klobasami W
r
B
P8
B
r
B
B
W*
B
B
B
r
B
p8
B
r
B
r
B
r
B
r
B
B
p8
B
P*
B
r
B
p*
B
r
B
r
B
ir
B
r
B
r
B
IN DOMAČIMI KLOBASAMI
JOHN ZAKRAJŠEK & EDWARD POGRAIS
SLOVENSKA MESNICA
1147 Addison Rd.	Cleveland 3, Ohio
EXpress 1-1419
0
9
0
9
0
9
0
9
0
9
0
9
^ ---------------:------------
9
§ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
| ŽELE VSEM ODJEMALCEM
0
9
0
9
0
9
9
9
9
IN PRIJATELJEM
Vinko Vrhovnik in Frank Urankar, lastnika
SHAWNEE AVENUE FOOD MARKET
19300 SHAWNEE AVENUE
0
9
0
Vesele velikonočne praznike vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, ter prijateljem in znancem želi
ANGELA POZELNIK
lastnica
moderno zgrajenega kegljišča, gostilne in restavracije z najboljšo postrežbo. Najlepše se zahvaljuje za tekoče leto in se toplo priporoča za prihodnje
WATERLOO RECREATION
BOWLING ALLEYS
1S721 Waterloo Rd. IVanhoe 1-9595
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem „	in prijateljem
GLEN PARK CAFE
MR. in MRS. FRANK CHAMPA SLOVENSKA GOSTILNA Najboljša vina - piva - žganje. — Se priporočamo.
1049 East 185th Street
B
P8
B
ir
B
gr
B
p*
B
P8
B
Sf
B
P8
B
P8
B
P*
B
P8
B
P*
B
P8
B
P8
B
P8
B
P8
B
r
B
p8
B
ir
B
P8
B
P*
B
r
B
r
B
r
B
p8
B
P8
B
P*
B
r
B
p8
B
p8
B
P8
B
P8
B
P8
B
P8
B
P8
B
P8

540-letnica zadnjega ustoličenja na Gosposvetskem polju
Dne 16. marca t. 1. je obhajala slovenska zgodovina 540-letnico enega naj večjih obredov slovenske državnosti, ko je bil zadnjič na Gosposvetskem polju ustoličen koroški vojvoda Ernest Železni po slovenskem obredu, in to na prestolu, ki naj v zgodovini vedno dokazuje, kako so knezi sprejemali svoje vladarske pravice iz rok slovenskega kmeta, predstavnika suverenosti slovenskega ljudstva na Koroškem. V zvezi s spominom na to našo veliko obletnico je prinesel celovški Naš tednik 1. t. m. lep uvodnik, ki ga zaključuje s temle značilnim vprašanjem: “Ob tej obletnici iz naše zgodovine, na katero smo lahko ponosni, bi lahko vprašali, kdo ima večjo pravico do te zemlje, kdo je bolj domovini zvest: ali slovenski sejal prepire.
larko udaril vojvoda na lice, vzel vola in kobilo in se umaknil s kamna. Vojvoda je sedel na kamen, zamahnil z mečem na vse štiri strani neba in pri tem prisegel, da hoče biti pravičen sodnik. Potem je še iz kmečkega klobuka izpil požirek vode v znamenje treznosti in zadovoljnosti. Od časov pa, ko so bili Slovenci že kristjani, je šel no-
pet varuha, in vladarja. — Tudi pred nemškim cesarjem je nastopal vojvoda kcit Slovenec. Ko opat Ivan iz Vetrinja opisuje obred, kakor je bil opravljen 1. 1286. ob umeščanju vojvoda Majnharda, pravi: “Ako se je kdo v cesarjevi navzočnosti pritožil čez vojvoda, je bil ta dolžan, zagovarjati se le v slovenskem jeziku in v nobenem drugem.” — Tudi Silvij Piccolomi-ni, poznejši papež Pij II., je zapisal da je vojvoda, kadar je vpričo cesarja opravljal svojo oblast razsojeval le v slovenskem jeziku.”
Naš narod in ta obletnica
Nič ne dvomimo, da bi se naš narod v domovini spominjal prav z vso dostojnostjo, kolikor je premore njegova visoka kulturnost te velike obletnice, če bi bil svo-boden. A se je ni, ker kaj takega ne bi prijalo komunističnim mogotcem, ki mu danes vladajo v Ljubljani in v Belgradu. Sicer pa, kako naj kaj takega pričakujemo od, ljudi, ki so se de-
vi voj/voda nato z vsem spremstvom čez polje v gosposvetsko jansko in tudi uradno pred ne-cerkev k slovesni maši. Po ma- i davno berlinsko konferenco od • ši je slekel kmečko obleko in se povedali zemlji, na kateri še sto-oblekel po vojvodsko in sedel k 4« krnski knežji kamen, vojvod-
obedu. Popoldne pa je šel k vojvodskemu prestolu, ki stoji še danes na svojem nekdanjem mestu na Gosposvetskem polju, sedel nanj, sprejel poklon, deželne
1 ski prestol in katedrala naše Kraljice na Gosposvetskem polij u, in na kateri še živi sloven-
i
' ski ,rod, ki se pod nobenimi okoliščinami noče izneveriti svoje-
kmet, ki že nad tisoč let živi na tej zemlji in jo obdeluje in ki govori v tem jeziku, ali kak zagrizen tujec, ki se je priselil na Koroško?!”
16. marec 1414
Na, nedeljo 16. marca 1414 so bili podložni plemiči poklicani h Krnskemu gradu severno od Celovca, kamor je prišel tudi vojvoda s svojim dvorom. Od vseh strani dežele se je zbralo, kmečko ljudstvo. Ernesta je umestil kmet-knez Jurij Schatter. Dobil je zato od njega oprostitev vseh davkov za svoji posestvi v Po-krčah in Blažnji'vasi'
Ernestov sin je opustil ta starodavni običaj. Odtlej dalje so vojvode ustoličevali v celovški mestni hiši. Kmeta-kneza in stanov ni prikrajšal nobeden izmed njih v njihovih pravicah.
Obred ustoličenja
Na dan umeščenja je sedel na knežji kamen na Krnskem gradu, ki ga vidite upodobljenega v glavi naše kolone, svoboden kmet-knez. Ob njem so neštete množice ljudstva pričakovale novega vojvoda Ta se je bližal slavnostno napravljen s svojim spremstvom. Preden je prišel do- kmeta, je moral odložiti slavnostno obleko in se obleči v preprosto! kmečko suknjo, hlače, plašč iz sivega sukna, obuti trde kmečke čevlje in si nadeti siv klobuk. V levo roko, je vzel palico, z desno pa je peljal lisastega voda in kobilo, ki še nista bila vprežena. Ko je kmet-knez zagledal vojvoda, je vprašal v slovenskem jeziku: “Kdo- je tisti, ki se tamkaj približuje?” Ljudstvo, mu je odgovorilo: “Deželni knez je.” Kmet je vprašal dalje: “Ali je pravičen sodnik? Ali mu je mar blagor domovine? Ali je svobodnega stanu? Ali je častilec in varuh ve- j re.” Ljudstvo je kmetu-knezu od- j govorila:	“Je in bo vedno..”
Kmet pa je še vprašal: “S kak- j šno pravico, me more pregnati s tega sedeža?” Ljudstvo je odgovorilo: “Odkupil ti ga bo s 60 vi-1 nar ji, z lisastimi živalmi, z obleko, ki jo ima, in hišo ti bo opre- 1 stil vseh davkov.” Nato je kmet
Koroški vojvoda — slovenski knez
Tudi pozneje, ko se je dežela že precej ponemčila, je veljal koroški vojvoda pred javnostjo za slovenskega kneza. Prisegel je v slovenskem jeziku, bil s slovenskim obredom umeščen in v slovesnem sprevodu v cerkev je ljudstvo prepevalo, v slovenskem jeziku, hvaleč Boga, da ima zo-
gesposke in ljudstva, delil milo- mu najvišjemu smotru: s vest ob' sti, potrjeval stare pravice, po- Dogu, veri in svojemu narodu slušal prošnje in pritožbe in raz- Ob strani tega vernega slovenskega koroškega ljudstva je vsaj v duhu ves slovenski narod, zlasti tudi oni v izseljenstvu. Morda je ravno v tem, da obhaja naš narod tudi to svoj o veliko obletnico v trpljenju, najboljše poroštvo njegovega prihodnjega vstajenja im poveličanja. Naša vera nam tako govori.
— Gladina Mišiganskega jezera je za 21 čevljev nižja od gladine Gornjega jezera.
LOVCI. NA PODMORNICE — Skupina helikoptrov v poletu nad Solent River pri Gospert na Angleškem. Angleška mornarica je naročila ta Sikorsky letala v Ameriki in jih namerava uporabiti za borbo proti podmornicam.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU: *
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-1235
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN SREČNO ALELUJO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
9S
$
B
JI
B
0!
M
0
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost in priporočamo tudi v bodoče
SPELICH DAIRY
SLOVENSKA MLEKARNA
If
B
P8
B'
r
B
r
B
if
B
r
Vesele velikonočne praznike želi in vošči
JOSEPH PERPAR
SLOVENSKI PAPIR AR
1041 E. 177th St.
KEnmore 1-4596
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
ZGOHC’s	h0*
Chattel	7_
791 East 185th St. KEnmore 1-9745
Air-Conditioned — Music Fridays and Saturdays Najboljša vina - piva - žganje. Se priporočamo.
Vesele velikonočne praznike želi vsem posetnikom, prijateljem in znancem
SLOVENSKA BRIVNICA
(BARBER SHOP)
Geo. Kovačič - John Petrič - Frank Cinkole
761 East 185th Street
IVanhoe 1-3465
'0
0 0
0*
JI 0 ali 0
0
0 JI 0
0'
JI
0
0
0
0
0 ai 0' Ji 0 .J 0 ai 0 JI 0 ai 0
0 JI 0 JI 0 JI 0 JI 0
0 *4 0 JI
0 ji 0
0 J3 0 Ji 0 Ji. 0 Ji 0 ji 0 JI 0 JI 0 JI 0 Jf-0
6210 White Avenue
HEnderson 1-2116
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znaricem
LAURIOTS DELICATESSEN
Fine domače klobase - razne vrste grocerije sladoled - pivo - vino
—Dovažamo tudi na dom!—
15601 Holmes Ave.
MUlberry 1-9592
Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem
SIMENS
MODNA TRGOVINA
694 East 200th St.
IVanhoe 1-6446
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA
GR0VEW00D FOODS
FRANK J. TROHA
16903 Grovewood Ave.
KEnmore 1-3338
LONGFELLOW MEAT MARKET
JACK TROHA
609 E. 140th St.
GLenville 1-1003
EUCLID OHIO BEVERAGES
635 East 200th Street
PIVO - VINO - MEHKE PIJAČE - CORDIALS Kličite IVanhoe 1-6556 za prosto dostavo
Velik prostor za parkanje avtov VSEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
’ B Ji	„	.	,.	,	sf q
j!
0
0
0
%
I
*8
Ji
0
ali
0.
Ji
0
JI
0
Ji
0
Ji
0
0
0
0
0
Jf'
0
Ji
0
Ji
0
Ji
0
Ji
0
JI
STANDARD FOOD MARKET
854 East 185th Street
Polna zaloga finega svežega in prekajenega mesa kot tudi grocerije
ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO ViSEM!
KINKOPF BROS.
TRGOVINA S POHIŠTVOM PREPROGE - HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI - RADIO
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820 East 200 St.	IV-1-1911—IV-1-1912
Mack's Beverage & Fruit Market
prej MARINKO’S MARKET
želi vsem svojim odjemalcem
VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
416 East 156 Street
IV-1-3170

Kaj
morem zato, če me žene neka prevelika moč *k svetovni diktaturi? Ali niste pripomogli k temu vi in vsi, ki so danes zoper mene in ki bi iz mene radi naredili dobrodušnega vladarja. Svojega poslanstva še nisem izpolnil, dovršiti bodem, kar je šele začeto. Potrebujemo enoten evropski zakon, eno evropsko kasacijsko sodišče, enoten denar, enotno mero za težo, za vse drugo, potrebujemo iste zakone za vso Evropo. Iz vseh narodov hočem narediti enega samega . . to je edina uešitev, vojvoda, ki mi ugaja . . ”
Nato ga nenadoma odslovi.
Tu je Napoleonova vizija o združenih evropskih državah popolnoma razločna. Tu poroča o njegovem načrtu človek, ki bi mu v svojih spominih rajši škodoval; o načrtu z nje-, govimi nadvse razumnimi posledicami in z njegovim čisto demonskim izvorom. Evropa
mu direktoriju, tako je tudi kot konzul in kot cesar pridobival denar s svojimi vojnami. Zdaj pa ima njegova država, ki sama največ trpi zaradi bojkota nasproti angleškemu trgu, prvič deficit, čeprav komaj 50 milijonov. Ali cesar odkloni vsako državno posojilo, češ da je “nemoralno, ker obremenjuje ke-snejše rodove”, dopusti pa posredne davke in monopole in ne sklepa napak, če pričakuje od ruske vojne novih tržišč in s tem boljših financ. Samo, prej je treba zmagati.
Ognjevito razvija pred trgovskimi izbornicami svoje načr te: “Z blokado je Anglija naj bolj škodovala sebi, naučila nas 'bo živeti brez njenih produktov. Čez nekaj let se bo Ev ropa navadila nove prehrane. Pesnega sladkorja bom ime. kmalu toliko, da bom lahko po grešal trsni sladkor . . Samo moja država mi daje vsako le to 900 milijonov dohodkov, tri
teremu je prej vedno prisluškoval; in dočim je prej.pri vsakem koraku povpraševah po javnem mnenju, ustanovi sedaj urad istega imena, ki naj skrbi zanje. “Kaj me brigajo mnenja solonov in blebetačev. Zame eksistira sam eno in sicer mnenje kmetovalca!” Ta mu je kajpada najbolj zvest, ker je iz prevratnih nevarnosti najprej otel njegovo premoženje.
Ali španska vojna požira vedno nove armade in kmetje plačujejo že po 8000 frankov za namestnike, da bi zemlji svojih očetov rešili poslednje sinove. Tisoče teh ubogih mladeničev se skriva pred vojaško suknjo in kar je prej navdušeno hitelo k svojim zastavam, je treba zdaj s kazenskimi kolonami in z grožnjami nasproti rodbini in občini s silo tirati v vojake.
Ali se je mogel cesar čuditi
taki izpremembi? Ali ni vzel general Bonaparte meča v roko, da bi ponesel misel revolucije tlačenim narodom cesarjev m kraljev? Ali ni moral prvi konzul v svoji edini vojni in cesar v treh — odbijati večnih napadov, ki so jih začenjale monarhične zveze? Da je v teh vsiljenih vojnah priboril več nego svobodo svoji domovini, da je pri Austerlitzu, pri Jeni in pri Wagramu pri'bojeval od sovražnika novih dežel, je pač zasluga njegovega genija in je njegovo narodno vojsko podžigalo k novi slavi. Celo tekmovanje z Anglijo je bilo Francozu razumljivo; za časa njegovih očetov in pradelov je ta boj cela stoletjo omahoval zdaj na to zdaj na drugo stran. Ali kaj si je moral provansalski kmet misliti o teh politično izračun j enih pohodih zoper Španijo in Rusijo?
NEDOORANA BRAZDA
(Nadaljevanje s 4. strani) ka je postala. Vse je bilo tako svetlo in toplo v njeni duši in vsa teža, ki jo je doslej tiščala, se je spremenila v lep spomin na mater, na brata in Franceta in na dom in na plug gori v Brinju. Kakor v oltar so bili postavljeni vsi ti spomini.
Leta so hitela: mati je umrla, Marica se je poročila in odšla v tujino, kjer je našla nov dom in novo domovino.
Vsako pomlad za Veliko noč pa v duhu poroma v svojo domovino na svoj rodni dom, poišče materin grob in obišče brata in Franceta v grapi. A pred-no se poslovi, se ozre izpred hiše še tja gori na Brinje, kjer jo čaka plug v nedoorani brazdi.
Se bo še kdaj vrnila? Bog ve! Morda se bo? Mora se, vsaj toliko, da doorje gori na Brinju nedoorano brazdo.
Zdravko Novak.

ni več krtina kakor za milan-	je-. y Tuilerijskih kle-
skih in rivolijskih časov, ko je teh_ Francoska banka ima
bil še general in ko se mu je zdel vsak nasprotnik premajhen. Zdaj, petnajst let kasneje, je Evropa snov, v katero hoče cesar in zakonodavec, veliki urejevalec in sovražnik kaosa, iz katenega je prišel, vtisniti svoj stvariteljski palec, da bi iz, nje nastala plemenita celota. Pot, ki jo je njegov duh preho-
no srebra, angleška ga nima nič. Po Tilzitu sem prinesel v deželo več nego milijardo samo s kontribucijami. Avstrija je na bobnu, Anglija in Rusija bosta šli kmalu za njo. Samo jaz imam denar.”
Navzlic temu nima nihče več zaupanja. Čim več vojakov za-
/z urada slo'Oensks ban Kje
-fve
,,	,	.. htevajo cesarjevi svetovni na-
ml v tem poldrugem desetletju, -rt. tem os e bdi	o
je bila potrebna: tu je pokazal V oko nad notranjostjo in vedno
prezgodaj izrečenem smotru na;trša diktatura i bival_
produktivne posledice svoje stvu razpoloženje_ Do
Uradniki in direktorji slovenske

e
$
M
$
JI
ji
91
JI
9!
jr
91
9!
JI
&
brutalne kariere, ki je zahtevala vedno novih hekatomb.
Za njim leže prividi Karla Velikega o združeni Evropi, pred njim se svitajo nove oblike in Cezar na sredi ve natančno, da naposled duh vedno •zmaguje nad mečem, kakor je dejal sam, in da se bo Evropa nekoč iz razumne in svobodne volje in iz potrebe strnila v e-noto, ki jo hoče on izsiliti svojimi 800.000 možmi, da bi iz vseh narodov naredil enega samega.
Ta je (edina rešitev, vojvoda, ki mi ugaja.
III
Med tem ko polnijo Napoleonove ideje Fouchejeva ušesa, polni Aleksandrovo zlato Talley randove žepe in Talleyrand ga gotovo deli s Fouchejem. Podatke bi lahko nudila banka, ki ji grof Nesselrode, novi tajnik ruskega poslaništva, nakazuje denar; ž njim plačuje car Tal-leyrandovie informacije. Mesec za mesecem doznava na ta u-dobni način, kako napreduje francosko oboroževanje in kdaj naj bo pripravljen. In kdo ne bi hotel videti smehljaja na o-brazu tega šepajočega Mefista, ko včasi prejema od Rusov plačilo v kupčijskih dovoljenjih, s katerimi lahko uvaža v ruska pristanišča angleško blago, 'd ga za dobro zlato proda tudi v samem Parizu!
Ali je car bogatejši od cesarja? Sedaj mu je še kot zavezniku zaprl trg in znamenito vili o enajstega leta ima enega odjemalca manj. Ker sta Anglija in Španija že zdavnaj odpadli kot kupca, je francoska industrija zelo prizadeta, toda ko finančni minister priporoča mir, češ da je zaradi zamotanega denarnega položaja potreben mir, ga cesar prekine: “Nasprotno! Denarni položaj se zapleta, zaradi tega nam je vojna potrebna!”
Ta argument je bil pravilen, samo nekoč: kakor je kot general pošiljal denar zadolžene-
zadnje-
ga provincialnega gnezda zasledujejo oblasti vsako naj rahlejšo kritiko, več nego 3000 dr-, žavnih zločincev je brez sodbe konfiniranih, “ker sovražijo ce-
g .1. ■:	'k r
The North American
r & r B ir B ir B
r B r B
r
B
r
B §f 6 r
B
p*
B if B r B
gf ^
B ^ p* Sf
sarja” ali “zaradi verskih nazo-
rov'
ali “zaradi protivladnih izjav v zasebnih pismih”.
Novi tiskovni urad z grotesknim imenom “Urad za javno mnenjie” ugotavlja vse politične opazke in ko neki nizozem ski list piše, da ima papež pravico vladarja izobčiti, ne prepovedo samo lista, marveč za-pro tudi pisca. Iz nekje knjige črtajo odobravanje angleške u-stave in neko drugo, ki se imenuje “Zgodovina Bonaparta”, prekrstijo v “Vojne Napoleona Velikega”.
Pri tolikem zatiranju duha je videti popolnoma imperialno, če morajo Monge, Laplace, Guerin, Gerard in drugi empirski umetniki baronizirati svoja i-mena. In ko cenzura v francoskem Hamburgu prepove “Razbojnike”, se poslednji republikanci s trpko ironijo spominjajo državljanstva, ki ga je pred dvajsetimi leti revolucija poklonila avtorju te drame.
Ali kaj je cesarju mar razpoloženje teh ideologov! Očaran od razmaha lastnih moči, upira pogled v smoter svojega življenja in prezira tu in v boju zoper papeža moralni vtis, ka-
Bank Co.
izrekamo in kličemo tem
r-'
potom
VESELO ALELUJO
vsem vložnikom in prijateljem banke
B
gf
B
gf
B
r
B
r
B
r
B
r
b
r
Po praznikih pa zopet veselo na delo in trgovino, da si boste kakor pridne čebelice nanosili v Banko za deževne dneve za vsakdanji kruh. Tako voščilo s željami vam pošiljamo:
B
B
r
B
B
r
B
r
b
r
B
r
B
Odbor in celotni direktorij THE NORTH AMERICAN BANKE VSEH TREH PODRUŽNIC, V CLEVELANDU, OHIO. Napisal A. G. Predsednik.
if
B
r
B
tf
B
6f
B
gf
B
r
B


95
Ji
95
Jf
95
Ji
9!
95
Vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo želi naša tvrdka prijateljem in klijentom in
se priporočamo še za naprej.
Ustanovljeno leta 1908
S
|f
B
B
gf

HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
J. HAFFNER ... A. HAFFNER . . . NORMAN P. HAFFNER
ff
B
ji
95
JI
91
ji
95
Jf
95
Jf
95
.4-
JS
91
Ji
95
Jf
91
9
95
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
MICHAEL'S QUALITY MEATS
•V/i-
tf
SLOVENSKA MESNICA
K
B
K
§
r
$
ŽELODCI - ŠUNKE - SUHE KLOBASE IN VSE KAR SPADA K ŽEGNJU
ff
3946 St. Clair Ave.	EXpress 1-5440
MICHAEL KLEMENČIČ, Jr., lastnik Se toplo priporoča
LOUIS in FRANCES ZIGMUND, lastnika
I
ff
M
91
M
&
Jf
95
95
Jf
95-
Jf
95
Ji
95
M
95
95
M
95
Jf
95
JI
91
JI
91
JI
95*
M
ZIGMUND'S
DELICATESSEN
B
r
I
B
1048 E. 76th St., vogal Korman Ave.
VOŠČITA IN ŽELITA VSEM ZNANCEM IN PRIJATELJEM TER ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE TER SE PRIPOROČATA
VSEM ZA OBISK	g
B
l
ff

Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
ANTON OGRINC
B
%
ccistep
?nmn
SLOVENSKA MESNICA
6414 St. Clair Ave. ENdicott 1-3716
I
ŠUNKE - KLOBASE SUHO in SVEŽE MESO

Prvovrstna kvaliteta. Zglasite se v naši mesnici ali pa nas pokličite po telefonu
-M
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
ŽELI VSEM ODJEMALCEM, GOSTOM
JI
9
Ji
95
JI
95
in PRIJATELJEM

i
LOUIS ERSTE l
lastnik znane
I
GOSTILNE in VINSKE TRGOVINE
Ji
95
Jf.
95
6802 St. Clair Ave.
HEnderson 1-3344
VESELE
VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI
MODIC'S
CAFE
6201 St. Clair Ave.
1
ŽGANJE - PIVO - VINO
Se toplo priporoča za obilen obisk
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
1
(0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING COMPANY
FRANK KOVACH, lastnik
I
Pri nas napravimo prvovrstno delo. Imamo krojača, ki popravi obleke. Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
15210 Saranac Rd.
GL 1-4746 ^
S
Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi
95
ANTON in JENNIE PRIMC
GROCERIJA
985 Addison Road

HEnderson 1-0160