Valna Izjava naiega prosvetnega ministra o prosvetiii politlkl Edinstvo prosvete. — Enotne učne knjige. — Reorganizacija šol- skega nadzorstva. — Reorganizacija univerz. — Prometne ustano- ve. — Manjšinsko šolstvo. — Sakol. Božična številka »Pravde« je objavila smernice prosvetne politike, ki jih je podal g. rriiriister prosvete dr. Stankovič z ozirdm na različne vesti, ki sc pojavljajo v našem tisku. Osnovno šolstvo. Glede osnovnega šolstva bo treba najprej zasesti vsa prazna mesta, katerih je nad 900. Izpopolnitev- se bo izvršila deloma z novimi proračunskmi krediti, deloma na ta način, da bi se z reorganizacijo šolskega nadzorstva oprostilo večje število učiteljev. Na ta način bo mogoče izpopolniti osnovno šolstvo tako, da bo sleherna vas dobila potrebno šolo. Na ta način se bo dasegla večja agilnost, na drugi strani pa bo onemogočcno nepotrebno premeŠčanje učiteljstva. Prosvetni minister dalje želi stalnost mčiteljstva, želi pa tudi, da bi se učiteljstvo prepričalo, da je v tej smeri zaščiteno samo radi svojih osebnih kvalifikacij. Radi tega bo prosvetno ministrstvo skušalo doseči, da se učiteljstvo depolitizira do one meje, na kateri so ostali državljani. Unifikacija učnega načrta in učnih knjig. V zadevi vprašanja unifikacije učnega načrta, ki je bilo postavljeno prosvctnemu ministru, je dr. Stankovič izjavil, da so pogoji za unifikacijc učnega načrta predvsem sledeč'1: enotna skupna terminologija, ki je v glavnem že dovršena, dalje enotna osnova učnega načrta za posamtzne vrste šol in na koncu tudi cnotne učne knjige. Učni načrti so v glavnern že dokončani, tako da se bo lahko že pričelo z Izdajanjem enotnih učnih knjig, in sicer v državni režiji. Na ta način bomo šli v novo smer enotne narodne prosvete, ki se bo razvija postopoma v etapah. Srednje šole. Glede srednjega šolstva izjavlja prosvetni minister, da je iz teh šol, kjer dommirajo gimnazije, za naše razmcre mnogo prevclik dotok dijaštva na univerze. Izjavlja tudi, da je bila napaka, ker sc je že prej mnogim klasičnim gimnazijam odvzel njihov klasičen značaj. Reorganizacija v tej smeri je neobhodno potrebna in ima lahko za cilj ne ukinitev posameznih šol, ampak usmeritev po krajevnih potrebah. S tem se bo samoobsebi omejil pretiran dotok n& univerze. Univerze. Glede univerz pa je izjavil minister dr. Stankovič, da so zajele v svoj okvir tudi one discipl'ne, ki po sami prirodi zahtevajo svoj samostojen razvoj. Zato so univerze preobremenjene z dijaštvom, vsled česar na njih ne vlada pravi red. Radi tega je korektura v tej smeri potrebna. Minister dr. Stankovič je mnenja, da se fakultete ne razvijajo dovolj samosfojno. Radi tega je potrebno, da se jim ta samostojnost čim bolj zavaruje. Avtoriteta univerzitetskih oblasti se mora povečati in dosledno s tem tudi njihova odgovornost. Napačno je smatrati razne vrste pouka za nekake samostojne oddelke in prosvetne iedlnice. Nasprotno: vse skupaj predstavljajo prosvetni sistem, v katerem se ne sme nobena panoga ne zapostavljati, ne favorizirati. Prosvetne ustanove. Umetniške šole vseh pravcev, muzej\ glcdališča itd. imajo nalogo, da oplemene duliovne vrline našega naroda, ki j'h ima v tako obilni meri, ter da dvignejo narod tako, da se bo rnogel kulturno docela mirno meriti s starejšimi narodi. Smatram za svojo dolžnost, da posvetim tem ustanovam še prav posebno skrb. B'4 bi greh nad narodno prosveto, če bi se te ustanove prchudo zanemarjale. Manjšinsko šolstvo. Obstojajo tudi zakonski predpisi glede šolstva in pouka za narodne manjšine. Ti zakonski predpisi se morajo spoštovati in Izvrševati z obeh strani brez vsake zahrbtnosti. Tu ne more biti danes nobene ovire več, ker so narodne manjšine spoznale, da je pravilneje, če se obračajo v vseh takfo vprašanjih neposredno na državo, odnosno na odgovorna in merodajna mesta, ne pa, kakor poprej. na neodgovorne posamcznike ali celo na inozemstvo. Sokolstvo. Sokolska misel je nerazdružljiv del duše našega naroda. Sokolske vežbe predstavljajo idealno skrb za telesno vzgojo naše šolske mladine. Sokolska misel in religiozni čut predstavljata združena najboljše jamstvo za skladen razvoj duše in telesa našega narodnega naraščaja. Ob koncu svoje izjave izraza mihister dr. Stankovie nado v dobro bodočnost naše prosvete, ker naš kmetski narod ljubi šolo, zanjo mnogo žrtvuje in jo gradi celo z lastnimi rokami.