IZHAJA ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-73, tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 607-70-1-135 - letna naročnina 900 din, mesečna 75 din, posamezna stev. 10 din LETO XIV KRANJ, 15. FEBRUARJA 1961 Si. £9 ▲ izhaja od oktobra 19fl kot tednik - od l januarja 1956 kot poltednik - od 1. januarja 1960 trikrat tedensko - izdaja cp -gorenjski tisk. v kranju - urejuje uredniški odbor - glavni urednik: slavko beznik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA tJUDSTVA ZA GORENJSKO Rami obrti breg številk Družbeni načrt razvoja obrti v kranjskem okraju nam na prvi pogled nudi dokaj lepo sliko. Primerjave porasta celotnega in narodnega dohodka, delovne sile in investicij, več ali manj v skladu s teoretičnimi .postavkami predvidenga gospodarskega razvoja. Toda, če posedamo v notranjo razdelitev obrti, °dnos med tako imenovano produk-Cllsko in storitveno ali uslužnostno obrtjo, nam na prvi pogled lepa s}ika zbledi. Prav zato sodimo, da le družbeni plan razvoja obrti pomanjkljiv. Glavna značilnost obrtne dejavnosti je v tem, da dopolnjuje industrijsko proizvodnjo in dela po °kusu ter zahtevah posameznikov. Precejšen del naše obrti pa se je Zadnji čas otresel teh obrtnih značilnosti in pričel resno konkurirati industriji. Takemu načinu dela nih-jf.ne nasprotuje, posebno ne, če *rijc lokalne potrebe, ki jih indu-'trija ne more zadovoljiti. Nepravilno je to samo toliko, ker poleg Visoko razvite produkcijske obrti Životari uslužnostna obrt. Za uslužnostno in produkcijsko obrt veljajo vi glavnem isti predpisi o pavšaliza-Clji- Znano je namreč to, da prav Plačilo pavšalnih obveznosti za »industrijsko« obrt ne predstavlja nosnega problema, medtem ko jih ^služnostna obrt le s težavo plačuje. Ta je danes praktično še na isti stopnji razvoja, kakor je bila pred Vojno. Majhne in z zastarelimi stroji opremljene delavnice se komaj prebijajo in ustvarjajo tako pičle dohodke, da zadostujejo samo za skromne osebne dohodke. — Zato "služnostna obrt ne more ustvariti H^mernih skladov in je na ta način Si n<*dalje obsojena na životarjenjc, eL ne bomo v tem smislu nekaj "ženili. . Prvo, kar bi morali ukreniti, :c °> da organiziramo pri mlužnostni Tfrti neko stopnjo kooperacije; ne bilo pa niti napačno, ako bi pre-t0)nerno razdrobljene obrate *dru-Tako bi odpadle številne te-lajJe, s katerimi se morajo danes b°r'tti obrtne delavnice. . ®ruga, nič manj pomembna stvar le modernizacija. Skrajni čas je, da 0"stranimo stare in iztrošene stroje er jih nadomestimo z novimi. Organizacijske spremembe in moder-1^1ci)a bosta dali uslužnostni obrti /°z«ojr za boljše delo in lepše per-*Pektive. np Motiv iz Kranja, ki je arhitektonsko vsekakor najlepše urejen. Zaradi te urediive pa tudi drugih arhitekturnih del je bil za leto 1960 iz republiškega sklada za Prešernove nagrade nagrajen ing. arh. Edo Ravnikar V Zapisek po občinski konferenci SZDL v Radovljici EMISLEK orn V P°r°č^u s konferenco smo penili, da so delegati precej raz-^vljali o vseh aktualnih proble-kl" družbenega življenja v tej ji IriUn*- organizacijski komisi-' .So precej ostro kritizirali delo adino, češ da je ta precej zapo-avljena in razpuščena in da £redaja in razpuščena in da se «- raznim prestopništvom, jančevanju, kvartanju po gostil-uah in podobno. Poseben problem je v Radovljici v zadnjem času mladinski kriminal. Ker je o tem govoril neki delegat, je še posebej poudaril, da ta iz leta v leto narašča. Dejal je, da nekateri mladoletniki živijo v skrajno neurejenih družinskih razmerah. V Zaradi tega otroci nimajo prave vzgoje. Zato ni nič čudnega, da se je na eni izmed osemletk v Gnusen zločin ___Vsi naši ljudje so z osuplostjo in grozo sprejeli ŽgVjCO O gnusnem zločinu combejevih plačancev v JSj^gANGl. globoko vznemirjeni spričo najnovejšega ^2£ina, ki SO ga na račun neokoloniali3tov stoJAL kat anski plačanci, se zbirajo delovni kolek-5yj k protestnim zborovanjem. NA teh zborovanjih SggAVlC-eno zahtevajo od organizacije združenih ^ARQDov m vsega naprednega človeštva. da krivce SjgA zločina najstrožje kaznuje in končno z ^JREZNO intervencijo v korist kongoskega l j ud RES I DEŽELO NOVEGA PODJARMI.JENJA IN NADALJNJEGA PRELIVANJA KRVI._______ PROTESTNO ZBOROVANJE * BOMBAŽNI PREDILNICI V TRŽIČU S*1«. H. februarja ' diln; .es Je bilo v Bombažni prevar v Tržiču protestno zboro-Kata 2aradi zadnjih dogodkov v nacLn*81' kjer 30 na nečloveški Soškp ubili voditelja legalne lcon-Uim? vlade: predsednika Patricia t*9fcr»mb0' Okita in Mpola. S pro-jja-ga zbora vanja so poslali tudi ^Igijski vladi. PROTEST V RADOVLJICI Radovljica, 14. februarja Danes ob 13. uri je bilo v tovarni Almira v Radovljici množično prolestno zborovanje, na katerem so delavci ostro obsojali politiko nekaterih zahodnih dežel in še posebno belgijske vlade do osvobodilnih teženj ko»goškega in drugih afriških narodov. V protestnem pismu ostro obsojajo uboj premiera Lumumbe in njegovih sodelavcev. Radovljici med najmlajšimi pojar. vila kraja. Zmanjkalo je nalivno pero, denar in celo redovalnica. Krivca so kmalu izsledili. V zadnjem času se na področju radovljiške občine pojavljajo tudi ilegalni abortusi. To se dogaja pri zelo mladih dekletih. Ce naštejemo še naptfej primere: 2e dlje imajo v Radovljici v domu TVD »Partizan-« plesno šolo. Ta poteka v redu, dokler je pod strokovnim nadzorstvom. Po končanem pouku pa je običajno na sporedu še ples. Tu najbolj pride do izraza vzgoja mladih. Največkrat so na tem plesu pretepi in razgrajanje, ki jih pri mladih ljudeh povzroči alkohol. Stanje se je nekoliko zboljšalo, ker so v času plesnih vaj v domu Far-tizana prepovedali točenje alkoholnih pijač. Videli so, da tudi to nič ne pomaga. Alkohola željni mladi ljudje so se »znašli« in se ga naberejo že prej po gostilnah (beri: v restavraciji »Triglav-«, ki je najbližja domu Partizana) in potem pridejo razkazovat svoja junaštva med mladino, ki si želi dostojne zabave. Se bi lahko našteli nekaj podobnih primerov. Vprašamo se, kdo je tu vreden obsodbe. Brez dvoma, da predvsem storilci teh dejanj. Ne moremo pa mimo družbeno političnih organizacij v Radovljici, ki so prav tako dolžne, da bdijo nad mladimi, kaj oni v prostem času počnejo. Kaže, da vodstva mladinskih osnovnih organizacij na tem področju niso dovolj elastična, da bi ukrenila vse potrebno in bi našla nove bolj primerne oblike za delo z mladino. Zato bi se ne bilo slabo oprijeti predloga, ki je bil dan na zadnji konferenci, da bi restavracijo »Triglav* v Radovljici preuredili v mladinski dom in potem v njem opremili prostore s televizorjem, magnetofonom, raznimi časopisi in revijami. Brez dvoma bi to marsikaterega mladega človeka odtegnilo od ceste, od gostilne in od slabih navad in dejanj. Upamo, da ta zapisek ne bo naletel na popolnoma gluha ušesa in da bomo ob letu dni poslušali na podobnem zborovanju drugačne besede o mladini, kot smo jih sedaj. M. 2. NEPOTREBNA BOJAZEN Ob zamisli za združitev nekaterih lesnoindustrijskih podjetij ' Desetletni perspektivni plan razvoja lesne industrije predvideva, da Medzadružno lesno industrijsko podjetje Jelka v Radovljici preneha poslovati kot samostojno podjetje. Povezalo naj bi se namreč z lesno industrijskim podjetjem na Bledu. Žč ob samem sprejemanju tega programa se nekateri niso strinjali s to točko desetletnega načrta. Sklenili so, naj se ta problem ponovno prouči in šele nato dokončno odloči. Problem združitve tefi dveh podjetij je po mišljenju nekaterih precej težji, kakor so bili in verjetno še bodo podobni primeri. Pomišljajo pač o tem, kar je dejansko res, da ne smemo tukaj gledati na Jelko kot na podjetje, ki ni več sposobno za samostojno delo. To ne drži in je prav nasprotno. Medzadružno lesno industrijsko podjetje Jelka v Radovljici si je v času svojega razvoja pridobilo mnogo izkušenj, ki jih je vedno smotrno uporabljalo. Podjetje se je postavilo na lastne noge tako rekoč iz nič in do danes že tako močno napredovalo, da zavzema po primerjavi narodnega dohodka na zaposlenega eno izmed prvih mest v lesni industriji na Gorenjskem. Razen tega obratuje sredi obstoječih-gozdnih mas, ki bi se drugače morale stekati na druga lesnoindustrijska podjetja. Takšen je torej napredek in delo lesno industrijskega podjetja Jelka Radovljica. Vsekakor je opravičila svoj obstoj in ima tudi vse pogoje za nadaljnje uspešno delo. Toda vsem nam je znano, da prehajamo v našem gospodarstvu v tieto razvojno fazo (navedeno je značilno predvsem za Gorenjsko), ko se razdrobljena industrija ne bo več obnesla, hkrati pa bomo morali preiti na izdelavo fi-nalnih-epecialnih izdelkov. Razmah specializacije pa je v manjših podjetjih možen samo do neke mere. Prej ali slej postane pod- jetje .preozko in s tem zavre tudi nadaljnji tempo razvoja m napredka v specializaciji. Vse to narekuje torej naši industriji, da se združi in poveže. Toda, kakor hitro slišimo besedo »združi«, jo že pojmu jemo kot odnos podrejenega proti nadrejenemu. In prav v tem grešimo. Naš sistem delavskega samoupravljanja, ki ga prav zadnje čase krepimo — prehajanje na ekonomske enote, nam te dvome lahko ne samo popolnoma razjasni, temveč tudi reši. Zato bi prav nič ne padla vloga in pomen Jelke, ako bi se v njenih obratih osnovala samostojna ekonomska enota, katera bi bila enakovredna in v sklopu ostalih ekonomskih enot na področju sedanjega lesnoindustrijskega podjetja Bled. Na tej osnovi sta se združila Lesno industrijsko podjetje Tržič in tamošnja Tovarna finega pohištva. S te strani bi morali spremljati in voditi razgovore, kadar razpravljajo o poslovnem združevanju kateregakoli podjetja. Odpraviti moramo popolnoma napačno mišljenje, da se moramo »prodati« in kloniti močnejšim. 2e samo poznavanje dela in pomena ekonomske enote nam lahko prežene te dvome. Vsaka taka enota bo imela to, kar bo sama ustvarila in prenašala tudi vse napake, ki jih bo zagrešila. Zato je konec koncev res vseeno, kje je uradni sedež podjetja. Ekonomska enota bo tista, ki bo živela in delala vzporedno z napori proizvajalcev, zato so vsi takšni pomisleki odveč. To smo navedli zato, ker imamo tak primer konkretno prav pri Jelki Radovljica. 2e uvodoma sem povedal, da je Jelka zelo dobro gospodarila in da bo v vsakem primeru Šel njen razvoj neovirano naprej tudi v novih okvirih, če bi v perspektivi le "prišlo do poslovnega združenja. -vk Iniciativa borcev Sf©B v Tiskanim * Na sindikalnem občnem zboru v Tiskanim v Kranju so govorili tudi o letošnji jubilejni dvajsetletnici vstaje in o sodelovanju v raznih proslavah, ki jih v tej zvezi pripravlja tamkajšnji aktiv organizacije borcev NOB. v obširnem programu predvidevajo dostojno počastiti razne pomembne dogodke začenši od 27. aprila - 20-Ietnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Ena izmed velikih akcij bo tudi postavitev primerne spominske plošče na Rovtu nad Crngrobom — kjer pripravljajo za 1. maj večje prireditve družbene in politične organizacije iz kranjske in škofjeloške občine. Tam je namreč bil 27. februarja 1942. leta hud boj z Nemci, v katerem ja padlo 15 partizanov, med njimi tudi narodni heroj Stane 2agar. Aktiv zveze borcev v Tiskanini bo na tem mestu postavil spominsko ploščo. Stroški bodo predvidoma znašali kakih 200.000 di- narjev. Tudi mladinska organizacija podjetja, ki skuša dati k temu svoj delež, se je obvezala za čiščenje, urejevanje in primerno pogozdovanje okolice s prostovoljnim delom. To je eden izmed prvih primerov, da člani ZB nekega delovnega kolektiva, seveda ob polni podpori vodstva podjetja in samoupravnih organov, v okviru 20-letnice vstaje prevzamejo celotno skrb in stroške za postavljanje spomenikov in drugih obeležij v spomin na dogodke naše revolucije. -1. c. KRANJČANI IN OKOLIČANI! Danes popoldne ob 14. uri bo na Titovem trgu v Kranju protestno zborovanje zaradi gnusnih dogodkov v Katangi ob umoru predsednika vlade, Patrice Lumumbe in njegovih najožjih sodelavcev. Zborovanja ob tem dogodku, ki je vznemiril ves svet se udeležite v največjem številu! obO SZDL Kranj Ko sem ga ondan srečal, sem takoj opazil, da ga tare neka težava.' Res mi je potožil, da je brez denarja in da niti na kosilo ne more. Videl sem ga, da je potem zavil v mlečno restavracijo in si za kosilo privoščil le skodelico mleka in žemljo. Nimam denarja % S Tonetom sva le ^dolgo pri-H jatelja. Večkrat se srečava v mc-§5 s tu. Ne moreva drug mimo dru-g gega, ne da bi se kaj pogovorila. I Vedno mi pripoveduje o svojih m dogodivščinah, včasih mi kaj po-I toži. No, pustimo to. Prisluhnimo §? raje, kaj mi je povedal ob zad-H njem srečanju. Še prej naj po-§ vem, da je Tone vajenec. Menda §§' bo avtomehanik in uči se že tret-jf je leto. IIIIIIIIII S štirimi tisočaki, kolikor jih v podjetju dobi kot vajeniško nagrado, pač ni mogoče živeti. Tone je namreč tu v mestu sam in mora s prisluženim denarjem skrbeti za vse: za hrano, stanovanje in vse drugo. Zamislil sem se. Kdo ve, koliko je še takih Tonetov. Ob tem sem se spomnil, da sem pred kratkim nekje bral o nekem predlogu, da bi vajencem zvišali na- grade. To bi bilo vsekakor treba 3 storiti. Še posebej v takih prime- H rih kot je Tonetov. Podjetja bi =§ morala bolj pogledati, kako žive H njihovi učenci v gospodarstvu. §§ Ne bi se smeli omejiti samo na 3 pavšalno izplačevanje mesečnih H nagrad. Tako bi m'ade Dudi bolj §j navezala nase. To bi se jim v pri- s hodnosti dobro obrestovalo. B Tudi na zadnji občinski konje- § renči SZDL v Radovljici so pre- 1 cej .govorili o podobnih proble- S mib. Vajenci so v mnogih pod- §f jetjih ob uveljavljanju novega si- |j stema nagrajevanja, zapostavljeni §1 in premalo stimulirani. Zato je B večkrat težko dobiti dovolj mla- s dih v posamezne poklice. O Tonetu in vseh tistih, ki so fl v podobnem položaju kot on, bi B morale naše gospodarske organi- M zaci je prav resno razmišljati. STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, 15. februarja 1961 LUMUMBA. OKITO IN M POLA UBITI V ElIsabothwlllu so v ponedeljek popoldne uradno objavili, da so bili predsednik kongoške vlade Patrice Lumumba, predsednik kongoškega senata Okito in obrambni minister Mpolo v nedeljo, 12. februarja, ubiti. Ta »uradna verzija« naj bi po mnenju večine komentatorjev, prikrila zločin, ki so ga kutanški separatisti storili že mnogo prej. PROVOKACIJA NA OPCINAH i Policija v Trstu je uradno sporočila, da je aretirala 4 slovenske mladince in jih »zaradi pisanja protiitalijanskih napisov na Opčinah prijavila sodnim oblastem«. Napisi, ki jih s tem v zvezi omenjajo, nimajo nobene zveze z demokratičnimi cilji in zahtevami slovensko manjšine. Vsi, ki aretirane mladince poznajo, izključujejo možnost, da bi bili le-ti avtorji takih napisov ali da bi se zavzemali za obsojanja vredno izpade, ki jih izražajo inkriminarana gesla. PROTIFAŠISTIČNO ZBOROVANJE V RIMU V gledališču Adriana v Rimu je bilo veliko protifafčstično zborovanje pod predsedstvom senatorja Ferruccia Parria, na katerem je bila poleg starih antifašističnih borcev zlasti močno zastopana mladina. V predsedstvu so poleg starejših predstavnikov levih strank in generalne konfederacije dela sedeli predstavniki številnih mladinskih organizacij od komunistične do republikanske, radikalno, univerzitetne in evropske. TRI ETAPE ODNOSOV Z ZSSR Po vesteh iz zanesljivih virov sestavil načrt o zboljšanju odnosov tri etape. je predsednik ZDA Kennedv s Sovjetsko zvezo, ki bi imel L* A BRALCEV m Ljudje in dogodki V torek, 14. februarja, je odšel predsednik republike Josip Broz-Tito na ohiftk v nekatere prijateljske afriške države. Na svojem potovanju bo obtakal (Jano, Toro, Gvinejo, Liberijo, Maroko, Tunls in ob koncu potovanja neuradno še Združeno arabsko republiko. Obisk predsednika Tita v teh deželah Je normalna posledica dosledne jugoslovanske poliiike aktivnega povezovanja z vsemi državami, predvsem novoosvobo-jenimi državami v Aziji in Afriki, hkrati pa je izraz utrjevanja prijateljstva in medsebojnega sodelovanja med nami in neodvisnimi afriškimi državami. Na:* a država je vseskozi odločno podpirala boj afriške dežele za neodvisnost in svoboden razvoj in hkrati vsem tem državam v okvi- POTI V A ru svojcih možnosti pomagala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju. Ob takih prizadevanjih in ob enotni akciji, ki Jo naša država skupaj s lemi deželami vodi v Organizaciji združenih narodov za realno rešitev sedanjih mednarodnih spornih problemov, ni nič čudnega, da se Je vsestransko sodelovanje med nami in afriškimi državami vse bolj krepilo. Danes so ti odnosi zgled prijateljskega sodelovanja za vse države na svetu. To sodelovanje je nedvomno obojestransko koristno, hkrati pa prispeva velik delež k utrjevanju miru in kaže pot, na katero bodo slej ko prej morale stopiti vse države, če bodo hotele urediti Sporne mednarodne probleme. Prav v zadnjem Času se je položaj na afriški celini spričo organizirane neokolonialislične intervencije močno zaostril. Zlasti iz Konga prihajajo zaskrbljujoče novice o razvoju položafa. Jugoslavija je že doslej sodelovala v skupnih akcijah afriških držav v boju proti tem spletkam in skupno z njimi preko Organizacije združenih narodov skušala najti rešitev, ki naj bi sprostila samostojen razvoj prebujajoče se Afrike. Nobenega dvoma ni, da je izmenjava gledišč v teh problemih v sedanjem času še posebej potrebna, kajti v teh nemirnih časih imajo glasovi, ki terjajo pravico do samostojnega razvoja afriških narodov neprecenljivo poslanstvo. Ko želimo predsedniku Titu srečno In prijetno potovanje, niti najmanj ne dvomimo, da bo- do srečanja z državniki mladih afriških držav uspešna ln obojestransko koristna. Razgovori bodo nedvomno poglobili že doslej trdne stike. Obenem bodo osnova za še plodnejše in vsestransko sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in političnem področju, tako v dvostranskih odnosih, kakor v skupnih nastopih na mednarodnem pozo-rišču v obrambi vsega koristnega in pravičnega, v obrambi neodvisnosti pred nevarnostjo neo-koloniallsiičnlh intervencij. Obisk predsednika republike Josipa Broza-TIta bo brez dvoma v kroniki današnjih mednarodnih dogajanj zabeležen kot nov prispevek k utrjevanju miru, kot pot miru in mednarodnega sodelovanja. ZAKAJ KRUHA NE ZAVIJAJO? Kdor kupuje kruh v tej ali oni prodajalni kruha v Škof ji Loki, se ho nemalo začudil, ko mu bodo kruh dali popolnoma nezavit. Prav tako tudi zemlje in dru^o pecivo. Ob tem se nehote vprašamo, kaj menijo o tem tisti, ki kruh prodajajo ali upravniki pekarn. Dandanes, ko v trgovinah zavijajo ne samo vsa živila, ampak tudi vse ostalo blago (srajce, robce, nogavice itd.), je tembolj potrebno zavijati prav kruh, ki ga kupujemo vsak dan in ga ne moremo r)iti oprati niti kako drugače očistiti. V škofjeloških pekarnah pa vržejo prodajalke nezavit kruh na mizo in poleg tega še sprejmejo denar. Čas je že, da se tudi za to najdejo sredstva, saj zavijanje kruha zahtevajo osnovni higienski predpisi. Sedanji način prodaje kruha v Skofji Loki je zelo primitiven in zato ni Čudno, da ga kritizirajo ne samo domačini, ampak tudi tujci, ki jih je zlasti v poletnem času precej. V. It. Skof ja Loka O higieni pri prodaji kruha je bilo že precej napisanega. Seveda največ kritike. Vi ste v Skof ji Loki opazili, da kupci nosijo iz pekarne nezavit kruh, po drugih rrorenjskih krajih nI prav nič drugače. Vseeno smo za vzrok tej nepravilnosti povprašali upravnika škofjeloške pekarne Marjana MLAKARJA. Povedal je. da hruha ne zavijajo, da pa stalni odjemalci vedno prinesejo s seboj primerno posodo oziroma vrečko. Vse prodajalke Imajo pripravljen papir, da zavijejo kruh Dve iz Tržiča PROSLAVA V JELENDOLU Tržič, 14. februarja Na današnjem posvetovanju trži-ške mladine so med drugim sprejeli sklep, da se bodo množično Udeležili letošnje proslave V Je-lendolu. Tamkaj je bila poleti 1944 pomembna kon Terenca SKOJ tiv.iskega kota. Ob letošnji 17-lci-nici tega dogodka pripravljajo tam vse organizacije tržiške občine večjo proslavo. TRZIC : TRBOVLJE Skupina tržiško mladine se marljivo pripravlja za mladinsko radijsko tekmovanje, ki bo v nedeljo, 4. marca z trboveljsko mladino. Kljub nekaterim prednostim tekmovalcev iz Trbovelj, so v Tržiču zelo samozavestni in prepričani v uspeh. vsakemu kupou, ki nima s seboj ničesar primernega. Seveda pa sedaj ne moremo govoriti o malomarnosti uprave ali prodajalk v pekarni, ker so v ozadju povsem drugačne težave. V Skofji Loki so v lanskem letu prodali 650.000 kg kruha. 1 kilogram papirja stane 580 din. Tako majhen košček papirja, ki ga obvijemo okoli kruha le toliko, da ga lahko primemo, stane najmanj 1 dinar. V lanskem letu so porabili samo v Skofji Loki ia papir 192.000 dinarjev. Prav tovariš Mlakar Je na sestanku na obrtni zbornici za kranjski okraj, ko so govorili o novih cenah kruha, predlagal, da bi v te cene v kalkulirali tudi dinar za papir. — Vendar je bil pretilog odbit z utemeljitvijo, da na našem tržišču te vedno ni div nI j papirja, da bi lahko zivi'ali prav ves kruh. Ker torej v. pekarnah nimajo možnosti za zavijanje kruha, naj kupci sami poskrbijo za hlgienlčno prenašanje kruha domov. Pravzaprav to ni združeno z nobenimi težavami: no vseeno si vsi želimo, da bi tudi kruh lahko prodajali tako kot druga živila. POLITIČNA SOLA Kranj — V preteklem tednu se je pričela v Kranju politična šola za mladinska vodstva šolskih in vaških aktivov, ki jo je organiziral Občinski komite LMS Kranj. Solo obiskuje 40 mladincev in mladink. Druga politična šola pa se bo pričela 17. februarja, in sicer za vodstva tovarniških mladinskih organizacij, za katero se je prijavilo 30 slušateljev. Predavanja bodo dvakrat tedensko v popoldanskem času. V obeh šolah bodo predelali po 13 tem učnega gradiva. Zaključili pa jo bodo konec marca letos. -an Radi bi ločen' organizaciji BRNIKI - V minulem tednu je bil v Brnikih pri Cerkljah sota-nek, ki so se ga udeležili mladinci in mladinke iz Sp. In Zg. Brni-kov. Sestanek Je bil zelo pester. Razpravljali so o nekaterih odnosih v organizaciji, ki so zadnje čase pričeli ovirati uspešno delo organizacije. Krivdo so iskali tudi v delu sekretariata organizacije, ki ni čutil dovolj odgovornosti za delo v organizaciji. Mlađ'na iz Sp. Brnikov je predlagala, da bi se odcepila od skupnega aktiva Brni-ki in ustanovila svojo organizacijo, tako sta namreč ločeni tudi organizaciji SZDL. Pričakujejo, da bosta tako organizaciji mnogo bolj aktivno delovali. O tem predlogu bodo še razpravljali na prihodnjem sestanku. -an Ob dvajsetletnici vstaje za žive Dvajsetletnica vstaje. O tem govorijo na raznih konferencah in sestankih družbenih in političnih organizacij. Po vseh krajih pripravljajo programe letošnje dejavnosti v počastitev te jubilejne obletnice ter predvidevajo različne manifestacije, zborovanja, partizanska srečanja, kakor tudi odkritja posameznih obeležij, spominskih plošč in spomenikov. Pri teh akcijah imajo organizatorji malone povsod polno razumevanje pri ljudskih odborih in delovnih kolektivih in še posebno pri ljudeh! Za spomenik revolucije v Kranju, ki bo največji objekt te vrste pri nas, so prebivalci in delovni kolektivi že zbrali okrog 10 milijonov dinarjev prispevkov. Ob tem letošnjem jubileju pa no bi smeli puščati v ozadju tudi potrebe in težave preživelih borcev, udeležencev revolucije. Številne družine članov ZB še nimajo Vec pozornosti vzgoji mladine V škofjeloški občini se število mladinskega krimidfela iz leta v leto veča. V primerjavi s prejšnjimi leti se je število kaznivih dejanj v minulem letu podvojilo. Zabeleženo je 24 mladoletnih prestopnikov. 9 mladoletnikov izhaja iz kmečkih družin in so stari od 15 do lfl let, ostali pa so iz vrst delavskih in uslužbenskih družin. Kaznivo dejanje je storilo tudi 6 mladoletnikov, starih pod 14 let, kar je še posebno zaskrbljujoče. Poglavitni vzroki, zaradi katerih so mladoletniki zašli na Novoletno darilo kolektiva »Vodovod« iz Kranja pionirskemu odredu na osemletki »Simon Jenko« v Kranju je najmlajšim že ves ta čas v veliko veselje. Učenci pravijo, da majhnega konjička z vso opremo in tUdI hlevom ne bi zamenjali za noben avtomobil stranpota so predvsem: neurejene družinske razmere, prezaposelnost in nerazumevanje staršev. Svet za varstvo družine je bil mnenja, da bi bilo prav, da v Loki ustanovijo mladinski center, ki bi se ukvarjal s problemi vseh vrst prestopništva. Celotna družba pa je dolžna z vso resnostjo skrbeti za ta pereč problem. Za večjo varnost v prometu Kranj, 14. februarja — Danes so bili v Kranju pred poslopjem OLO Kranj izpiti za nove prometne miličnike. Izpite je delalo iz Kranja 12 kandidatov, nekaj pa jih je bilo še iz drugih postaj Ljudske milice z Gorenjske. Tisti, ki bodo preizkušnjo v prometnih veščinah uspešno prestali, bodo potem v službi pri »leteči milici«. Nekaj pa jih bo skrbelo i za varnost prometa na važnejših križiščih na Gorenjskem. Novi kandidati bodo pričeli z delom 1. marca letos. M. Ž. Ni bila tombola, temveč pustno praznovanje KRANJ, 14. februarja - Ze precej pred 15. uro je bila danes glavna cesta skozi Kranj mravljišče Kranjčanov in okoličanov. Nad tisoče radovednežev se je zbralo ob prvi pustni paradi, v kateri pa je sodelovalo več sto mask. Prireditev, ki si jO je omislilo kranjsko Turistično društvo, je vsekakor uspela in je morda za zaključek pustnih prireditev dala vsem prijetno razpoloženje. ustreznega stanovanja, po predvidevanjih je še zmeraj kakih tiso* preživelih borcev zaposlenih brez kvalifikacije, 408 otrok padlih borcev je tik pred zaposlitvijo itd., itd.. Res je, da so se zadnja leta ljudski odbori in nekatera podjetja zavzemali za urejevanje teh stvari. V Železarni na Jesenicah, kjer deluje posebna komisija ZB. so samo predlanskim preskrbeli borcem nad 70 stanovanj in predvidevajo letos ugoditi vsem prošnjam članov ZB. V škofjeloški občini se je lani vselilo 16 družin # nova stanovanja, v Kranju 10, itd. Čeprav so to lepi uspehi, ki dokazujejo upravičeno razumevanje množic in tudi organizacij in obla" sti do preživelih borcev, bi bi'0 prav, da bi se ob letošnjem jubileju še bolj zavzeli za te stvari in tudi v skrbi za žive skušali pokazati eimvečje spoštovanje do naših velikih zgodovinskih dni in d" ljudi, ki so to zgodovino ustvarjali. K. M. X K s n *: l 8t ——......■■■■............ PODRL VINJENEGA KOLESARJA -flKStoi*.^ /i 11. februarja ob 22.35. se je p*1' potila prometna nesreča na obči"' ski cesti Skorja Loka-Stari dv«* Voznik osebnega avtomobila J. £ iz Škofje Loke je podrl vinjeneg* kolesarja J. B. iz Starega dvot* Skoda na osebnem avtomobilu j' znašala približno 8000 dinarjev, f>a kolesu pa za približno 1500 dina1" jev. Kolesar je bil poškodovan, ta; ko da so mu morali takoj nudi*1 prvo pomoč v Zdravstvenem domđ v Skofji Loki. MOTORIST PADEL Naslednjega dne, to je 12. f6* bruarja ob 20.40. uri se je prip^* tila prometna nesreča med Si0* venskim Javornikom in vasjo po; toki. Motorist A. A. iz Most P11 Žirovnici se je z motornim kol6* som peljal z Jesenic proti PotffJ kom in iz neznanih razlogov pade' po cestišču. Dobil je poškodbe glavi, pa tudi na ostalih delih ^ lesa. Prepeljali so ga v jesenišk" bolnišnico. Na vozilu je bilo & približno 10.000 dinarjev škode. IZSILJEVAL JE PREDNOST KRANJ, 14. februarja - Da«*j se je okoli 12. ure zgodila P1^ Jahačevim prelazom v KraHJ* manjša prometna nesreča. Trici''' list je izsiljeval prednost osebfl^ mu avtomobilu, ki je.v tem čas peljal v mesto. Pri tem je pri^' do trčenja tricikla z avtomobilo**1' kjer je nastala materialna šk0\i na trlciklu, medtem ko poškodb 0 bilo. IVAN1ICA DEMONSTRACIJA | Dan odhoda, 2.1 januar 1941, se je naglo bližal. Partijska organizacija na Jesetticah rti držala križem rok. Na predvečer c dhoda ittter-nlrancev so . 1 ..di komunisti (sk i-jrvei) in partijci posuli ceste na Jesenicah, Javorniku in . . «fiki Eeli z letaki, potiski .mi s proti-faSistlchirhl pes'' in z nji.. ' pozivali delavstvo in prebivalstvo 1: en'1' Iti in odporu proti fašiza-ciji države in proti fašistični ne-varn., '\ ki j* pretila ljudstvu z onstran meja. Zandarji in jeseniški policisti so imeli dovolj opravka, da so letake, kolikor JIH niso ljudje pobrali in prebrali, odstranili s ceste. Vzlic temu pa niso mogli preprečiti đembrtstf&ttlj*, Iti se je pripravljala ob odho 1U lnter-nirancev ln zavzela širok obseg zlasti na Javorniku. Dne 23. januarja 1941 se je /e pred prihodom vlaka, s katerim naj bi se odpei.-ali Internirano! — V.brala na javorniški postaji množic;! prebivalstva, proti kateri so bili žandarji in policisti brez moči, da bi ji preprečili demonstracijo. Ko je vlak pripeljal in so se ob oknih pojavili interniranci z Je-Benlc, Gori j, Bohinja in Mojstrane, je množica zavihrala in začela vzklikati: >-l)ol z zatiralci! « »Dol s fašizmom!« .•Hočemo delavsko oblast!« »Živela Sovjetska zveza«! .►Živel Lenin!« »Živela Komunistična partija Jugoslavije!« Med tem vzklikanjem, ki ga nI hotelo biti konca, so vstopili v vlak tudi »vpoklicani« z Javorni-ka in Koroške Bele. Policijski ko- mandir Jesih je bil bled od jeze in nemoči. Policistov in orožnikov je bilo premalo, da bi razgnali demonstrante, ki so jih iznenadili, pa tudi prestrašili, da niso upali intervenirati. S tem pa demonstrativnega odhoda še ni bilo konec. Ko je vlak odpeljal in se ustavljal na gorenjskih postajah, so skoraj ria vsaki postaji vstopali novi »vpokiicniki«. Mnogi med njimi so bili člnni Komunistične partije Jugoslavije — drugi njihovi simpatizerji Jn proii-fašisti. Vstopali so v Lescah, v Kranju in še na nekaterih postajah do Ljubljane. Ze na vlaku so komunisti pripravljali druge »vpoklicane« in jih organizirali, da bi vsi skupaj v LJubljani demonstrativno izstopili in priredili demonstrativno povorko po mestu. Tudi v glavnem mestu takratne Drav- ske banovine, v katero se je Slovenija »spremcnUa« pod Zivkovi-čevo diktaturo, so CK KPJ in ljubljanski komunisti v zvezi z »orožnimi vajami« pripravljali veliko demonstracijo na ljubljanskih ulicah, a jo je preprečila policija. — Prav tako je policija, ki je zastra-žila ljubljansko postajo, ob prihodu vlaka preprečila gorenjskim »vpoklicnikom« izstop. Vzlic temu pa ni mogla preprečiti ljubljanskim demonstrantom, ki so se /brali na postaji in na ulici pred postajo, demonstracije in izražanja simpatij do »vpoklicnikov«. — V/.klikanje revolucionarnih gesel in petje »Intcrnacionale« je prav tako kakor na Javorniku potrjevalo vpliv, ki ga je v zadnjih letih dosegla KP pri ljudstvu, obenem pa dalo slutiti, da se bo pot »vpo-klienikov« na »orožne vaje« spremenila v veliko protifašistično demonstracijo. Oblast je lahko spoznala, da revolucionarnega in protifašističnega gibanja ne bo več mn.r'a zavreti, dasi Je minilo že celih dvanajst let, ko je prepovedala KPJ. Podtalni revolucionarni tok ni usahnil, marveč je postajal vso močnejši in prodiral v širino prav v usodnih časih, ki so čakali naše ljudstvo. Ker ljubljanska policija nI mogla pregnati demonstrantov s postaje in s predpostajne ulice, je poskrbela, da je vlak čimprej odpeljal, kmalu potem, ko so vstopili ljubljanski »vpokiicniki«. V Hrastniku je »vpoklicnikc« znova sprejela množica z vzklikanjem gesel in z njimi pospremila hra.stni.ške steklarje in rudarje, ki so morali na isto pot. Trbovlje so demonstrirale svoje revolucionarno tradicijo. Petminutni postanek so »vpokiicniki« izrabili in izstopili, da bi se pomešali s hrartni-škimi in trboveljskimi tovariši — med katerimi je bil tudi Lojze Hochkraut (znani predvojni komunist, narodni heroj, padel v NOB). Orožnikom seveda ni bilo prav, da so »vpokiicniki« izstopili. Bili pa so kakor d -lej še povsod br z moči. Trboveljski rudarji so si jih privoščili prav po trbov' ko. Ko so se orožniki fcapOcud mednje, da bi preprečili petje »Intcrnacionale«, je»Intcrnaclonala« za hip za- res premolknila. Zato pa so dar ji, še preden so bili orožni" pri njih, nalašč zapeli državi himno »Bože hrani«, ob kateri morali orožniki obstati in se P, staviti v stav mirno, kar je m* »vpokiicniki« povzročilo rnn°>,i smeha in dobre volje, petminut postanek pa se je spremenil v 2 mudo. Dolgo je trajalo, da so ot° niki spravili svoje »varovance« % pet v vlak, ki je odpeljal s P0^., no zamudo. Gorenjskim »vpok'1 nikom«, zlasti jeseniškim in }*V°]C hlsklm, ki so se vozili od do Trbovelj že nekaj ur in ki na svoji poti doživeli že već ^ monstracij s petjem »Intcrnac1^ nale.<, se je zdelo, da je ta PeS^< napolnila vso Slovenijo, saj if/Zfl mevala od vsepovsod na nji» poti. »Internaeionala« jih jc vdala z občutkom moči. jg Ko je vlak z interniranci stil Slovenijo, demonstracije "» prenehale. Spremljale so MfrjS vseh, večjih postajah ob vsoj v protf glavnemu mestu Jugosia^ Beogradu, obenem pa je tajna v licija opazovala zadržanje »v' klicnikov«. SREDA, 15. februarja 1961 GOSPODARSTVO STKAN 3 Ob podražitvi nekaterih vrst blaga Novi del Jesenic res nič več ne kaže nekdanje značilne mračne podobe lega železarskega mesta. Pcav gotovo pa bo tudi stari del Jesenic povsem spremenjen, ko bo železarna rekonstruirana Prisluhnil sem govorici ljudi vsepovsod; v trgovini, v avtobusu, na cesti. Tema razgovorov — podražitev blaga. Razgovori se niso razlikovali ne v Kranju, ne na Bledu in v Radovljici. V mnogih primerih neupravičeno zvišanje cen nekaterih artiklov, je potegnilo za sabo vse — kar čez noč so porasle cene kruhu, kurivu in končno tudi kmetijskim pridelkom. Vse to ustvarja med ljudmi paniko in bojazen pred občutnim padcem standarda. Zakaj so se podražili nekateri tekstilni izdelki. Tekstilno tovarne zagovarjajo ta korak na račun že starih, pred leti izdelanih kalkulacij. Te so temeljile še na tedanjih materialnih in stroškovnih cenah. To je opravičljivo povsod tam, kjer so v letu 1959 znižali cene svojim izdelkom zaradi nižje stopnje prometnega davka in so sedaj povišali cene za na ta način nastalo razliko. Toda mnogo je primerov povišanja, ki ne temelje na nobeni ekonomski podlagi. Tako ravnanje ni obsojanja vredno izključno samo s te Rekonstrukcija podjetja ELRA v Loki SELITEV MLINA Podjetje ELRA v Skofji Loki je eno izmed najmlajših podjetij v občini. Svoje delovne prostore so °o sedaj imeli v Koširjevem mli-^u> ki pa so bili premajhni. Ker Jo hiša kot kulturno-zgodovinski 8Pornenik zaščitena, niso smeli niti Prezidavati m obnavljati teh prostorov. Pri vsem tem pa je trpela Proizvodnja. Zlasti pri notranjem Prevozu blaga so izgubili veliko °aaa. Vse delavnice in ostali prostori so bili vlažni in za zdravje delavcev dokaj neprimerni. Tudi sanitarnih naprav ni bilo oziroma so bile slabo urejene. Zaradi vsega tega je podjetje začelo že lani Preurejati bivši nunski samostan P°d škofjeloškim gradom. Po 0sroih mesecih, preurejanja in ob-**avljanja so uredili nove delovne p^tore. Za obnovo je podjetje je 0 Preko 10 milijonov dinar-Se • Ob koncu novembra lani so v Preselili iz sedanjih prostorov s, Koširjevem mlinu in začeli po-•"•Usno obratovati. Sedanja proizvodnja je že normalno stekla in delovni učinek v novih prostorih ■*e znatno večji. Največji delovni Prostor v sedanjem nunskem sa- mostanu je montažna hala, kjer so zaposlene predvsem ženske. Ostali novi prostori so še: obde-lovalnica, lakirnica, polirnica, pre-delovalnica plastičnih mas in orodjarna. Nad montažno halo pa so zgradili udobne upravne in pisarniške prostore. V vseh prostorih so tudi umivalnice s toplo in mrzlo vodo ter celo kopalnica. V sedanjem Koširjevem mlinu (rojstni hiši slovenskega slikarja Franca Koširja, pa je ostal še del Elrine proizvodnje — razvojni oddelek in konstrukcija, livarna in prototipna delavnica). Se letos namerava podjetje obnoviti še ostalo proizvodnjo pod eno streho. Vse to bo podjetju znižalo režijske in ostale stroške, ki nastajajo zaradi ločene proizvodnje. LEPA PRIHODNOST Trenutno v ELRI izdelujejo največ spajkal, in sicer od 80 do 500 Watov. Prav tako izdelujejo akumulatorske svetilke različnih tipov, usmernike, male transformatorje različnih tipov in elektro- Maloobmejni promet z našimi sosedi Še en vlak za Avstrijo Beljaku v Avstriji je bdi j^od kratkim sestanek predstav-•"kov z obeh strani meje, na ka-orern so se pomenili o doseda-razvoju maloobmejnega Prometa. Sestanka se je udeležil Predstavnik mesta Beljaka in av-f^jski predstavniki železniškega j} cestnega prometa. Prav tako y\ bila na posvetovanju razen ^Predsednika OLO Kranj Sveta ^obala tudi predsednika ObLO z Jesenic in Tržiča. Z naše strani, kot so ugotovili 5*5 Posvetovanju, se ni med pre-lvalstvom obmejnih krajev še a^irila množičnejša težnja po strežnih legitimacijah za redne Prehode preko meje, kot je to it&v^ V PrirnorJ'u za prehode na julijansko stran. Manjši interes T5 našem območju za prehode v vstrijo je delno ekonomskega ^čaja, kajti ljudje lahko na na-v^01 trgu zadostijo svojim potre-T9*11. tako po ceni kot tudi po izbiri blaga. °olno pa bi k povečanju malo- obmejnega prometa lahko prispevale tudi boljše prometne zveze. Doslej na primer vozi z Jesenic samo en potniški vlak dnevno čez mejo v Podrožco itd. Zato so bili na posvetovanju enotnega mišljenja, da bi potnikom dokaj olajšali prehode z vzpostavitvijo še enega potniškega vlaka na tej progi, ki naj bi začel voziti v mesecu maju. Prav tako so na sestanku govorili o posameznih drugih formalnostih in procedurah, ki naj bi jih poenostavili in omogočili množičnejši prehod preko meje z ene in druge strani. Večino teh predlogov bodo dali v pretres na sestanku redne mešane jugoslov.-avstrijske komisije, ki se bo sestala spomladi v Ljubljani. Hkrati so se dogovorili, da se bodo že v maju znova sestali na Bledu in skušali odstranjevati posamezne drobne te- žave ter razvi1 promet, za ka* jestransko upr so vsi zaintere 1 "»obmejni so obo--s tanku, 1. c. mehanske sestavne dele za elektroniko. Odlika Elrinih izdelkov je njihova dolga življenjska doba, kar posebno velja za električna spajkala in transformatorje. Nov sistem delitve dohodka, ki so ga speljali, pozitivno stimulira slehernega zaposlenega in proizvodni stroški so vsako leto manjši. Industrijska proizvodnja teži po avtomatizaciji, zato so potrebe in povpraševanje po elektro mehan-vedno večje. Podjetje ELRA že skih delih za elektronske naprave osvaja izdelovanje nekaterih izdelkov in ima v tej smeri razvoja lepo prihodnost. V. R. strani, temveč tudi zato, ker ima za posledico epi val neupravičenega (ali pa upravičenega) dviganja cen. Zakaj sem dal upravičenega v oklepaj. Zato, ker vam bom opisal primer, ki sem ga resnično doživel v neki blejski špe-ceriji. V trgovino je namreč stopil kmet, da bi prodal dvajset jajčk. Na trgovčevo vprašanje, zakaj je dvignil ceno pri kosu za dva dinarja, je dejal, da ne more razumeti toga, zakaj ne bi smei dvigniti ceno tudi on. Dejal je, da so mu podražili časopis, da se je podražil avtobus in da so mu celo na cigarete zaračunali postrežnino in da je prisiljen tudi on dvigniti cene svojim pridelkom. Skliceval se je na isto osnovo, na podražitev ostalih artiklov, kakor to delajo tovarne. Na podoben primer sem naletel prav tako v ponedeljek na avtobusni postaji v Radovljici. Nek mož jo prodajal meter drv za 4500 dinarjev prav zato, ker se je vse podražilo. Mogoče sem vse to razumel preveč osebno. Tudi ne trdim, da se na ta račun nekateri okoriščajo. Toda nekaj resnice pa je vendar v teh stavkih. Z nobenimi ukrepi ne bomo dosegli, da se bodo podražili samo nekateri artikli, ne da bi spremenili cene tudi ostalim. Podražitev kruha predstavlja v tej paniki svojstven primer, ki mu moram tudi posvetiti nekaj besed. Upravičenost dviganja cen kruha si vsaka pekarna tolmači po svoje. So pekarne, ki se izgovarjajo, da je kruh dražji zato, ker so kupili moko po višji ceni. Tudi to je mogoče, vendar pa bodo prav te pekarne še mesec dni pekle kruh iz moke, plačane še po stari ceni. Nekatere spremembe v cenah, Delo poravnalnih svetov v kranjski in jeseniški občini vendar uspešni Poravnalni sveti so naši najmlajši družbeno politični organi. Potreba po nekem telesu, ki bi aktivno posredoval pri reševanju sporov med državljani, se je kazala že prej. V tem, da z obravnavanjem in reševanjem sporov, razširijo poravnalni sveti tudi obseg družbene samouprave, je njihov pomemben družbeno politični pomen. V teku enoletnega dela so se poravnalni sveti v kranjski občini srečali s številnimi problemi, ki jih bo treba v prihodnje odpraviti. S tem pa ne mislimo zanikati uspehov, ki so jih ti organi dosegli. Kljub številnim težavam, ki jih je možno rešiti, je dosedanja praksa že opravičila njihov obstoj. V kranjski občini imamo trenutno ID poravnalnih svetov, ki so skupno obravnavali 414 zadev, in sicer na območju mesta 193, na podeželju pa 221. Od teh so uspešno rešili 117 kazenskih, 44 stanovanjskih in 102 zadevi z ostalih področij. Preostale zadeve so poravnalni sveti odstopili sodišču ali pa drugim pristojnim organom. Delo poravnalnih svetov ovirajo neprimerni delovni prostori. — Občinski ljudski odbor in ostale družbene organizacije bodo morale nujno rešiti to najkritičnejše vprašanje. Razen prostorov imajo poravnalni sveti predvsem v mestu tudi kadrovske težave, ki se kažejo tudi v preobremenjenosti članov. Problem vodenja tajniških poslov tudi še ni rešen. Te mora v večini primerov opravljati kar sam predsednik sveta. Podatki nam kažejo, da so posamezni sveti tudi preobremenjeni z delom, saj ima na primer poravnalni svet Kranj-center z 2803 volivci 64 poravnalnih zadev. To nam narekuje, da bo treba delo teh svetov konkretno proučiti in po možnosti ustanoviti še nove in paziti na to, da bodo enakomerno obremenjeni. Zelo pohvalen je predlog nekaterih poravnalnih svetov v kranj- DOPISNICA 15 din uprava ..GLASA KRANJ p. p. 69 ski občini, ki menijo, da je treba pri obravnavanju zadev čimbolj paziti na vzgojni učinek in ne samo na število rešenih zadev. Ce nam bo uspelo razbremeniti nekatere svete, se bo to istočasno rešilo. Da bi število sporov padlo, je treba javnost seznaniti z delom poravnalnih svetov, ker je Se mnogo državljanov, ki sploh ne vedo, da ti obstojajo, še manj pa, kakšna je njihova vloga. Zato bi morala vsaka pisarna Socialistične zveze dajati pojasnila ljudem, kje in kdaj se lahko poišče člane poravnalnih svetov. Ne samo v kranjski, temveč tudi v jeseniški občini, je delo poravnalnih svetov uspešno. Mislim, da nam ni treba še ponovno navajati težav pri delu teh svetov na Jesenicah, ker so v glavnem podobne kranjskim. V sklopu jeseniških stanovanjskih skupnosti deluje šest poravnalnih svetov. Tudi ti so z uspešno opravljenimi nalogami že opravičili svoj obstoj in namen. Lani so obravnavali skupno 204 spornih zadev, od katerih so jih kar 125 ali 61,3% uspešno rešili s poravnavo spornih strank Najvišje število spornih zadev je imel poravnalni svet na Plavžu (53), sledijo pa mu sveti: Pod Me-žaklo (51), na Javorniku (43), na Savi (36), na Blejski Dobravi (15) in najmanj na Hrusiei (6). 0 imun mal Preteklo nedeljo, 12. februarja, je bil v tovarni vijakov Plamen v Kropi redni letni občni zbor sindikalne podružnice. Največ so govorili o skrbi za člane delovnega kolektiva na delovnih mestih in v prostem času ter o izkoriščanju rednega letnega dopusta, o osebnih dohodkih in o novem pravilniku, o doseženih proizvodnih uspehih lani itd. Razen tega so člani sindikata v Plamenu ostro kritizirali trgovsko pod j. »Oskrbnina« v Kropi, ki ima skoraj za vse izdelke precej višje cene kot v ostalih krajih Gorenjske. C. R. Tudi na Jesenicah so mnenja, da je treba ustanoviti še nekatere nove poravnalne svete na področju krajevnih odborov oziroma skupnosti. Se za nadaljnje uspešno delo jim bo treba nuditi pomoč, izobraževati in prirejati za člane svetov krajše seminarje, na katerih bi dobili potrebna navodila za opravljanje postavljenih nalog. Z odpravljanjem sporov in sporazumnim poravnavanjem se vnašajo med ljudi tudi socialistični odnosi. Zato bi se morali člani poravnalnih svetov posluževati vseh možnosti in zvez ter osebno vplivati, da bodo delovni ljudje živeli v medsebojnem razumevanju in tovarištvu. toda ne takšne, kakor so se se-' daj pojavile, so dejansko narekovali gospodarski vzroki, da si utrdimo in izboljšamo položaj na tržišču. Zgrešeno je bilo v tem, da smo vedno zatrjevali, da se cene ne bodo dvignile. Sredi našega besedičenja pa so cene kar čez noč porasle, mi pa smo ostali tam, kjer smo bili. Popolnoma se strinjam z mnenjem nekaterih občinskih sindikalnih svetov, da smo vedno, kadar smo hoteli povišati ceno določenemu artiklu; zahtevali in preverjali vse mogoč©' elaborate in delali izračune, kako bo to vplivalo na tržišče in na družbeni standard. Sedaj pa, kn smo dvignili cene v povprečju za; 15 odstotkov in še več, pa smo šli preko sindikatov in preko vseh i podobnih postopkov, ki smo jih J izvajali takrat, ko smo dvigali ce-j ne za dva ali tri dinarje. Z daN gimi besedami — prevarili smo samega sebe. -vk J Novo društvo izumiteljev KRANJ - V teh dneh so v K ran ju ustanovili Društvo izumite-« ljev. Ustanovnemu občnemu zbosr u so prisostvovali številni izumi-* telji in novatorji, predstavniki 14 udske tehnike in drugi. Razen poročila pripravljalnega odbora je v razpravo posegel tudi predsednik republiškega odbora Združenja izumiteljev dr. Zupan, ki je obrazložil pomen in nalogo novo-ustanovljenega društva. Po sprejetju pravil m programu dela so izvolili 13-članski upravni odbor. Prva naloga novo-ustanovljenega društva bo ureditev administracije in prostora. Sklenili so tudi, da bodo v kratkem sklicali še en širši sestanek vsega članstva in na njem preštudirali zakon o iznajditeljih in izumiteljih, ki ga bo tolmačil dr. P-?tnar iz Ljubljane. Društvo bo delovalo za spodnji del Gorenjske in bo kot tako velikega pomena za gospodarski napredek Gorenjske. -an REMIZO BODO ZGRADILI Poljče — Na Kmetijskem posestvu «v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem so pred kratkim izdelali načrte za veliko strojno remizo, v kateri bS dovolj prostora za vse njihove stroje, služila pa bo lahko tudi tamkajšnji gospodarski šoli, ker bo v njej tudi delavnica remont strojev. Gradnja bo veljala okoli 8 milijonov dinarjev. Posestvu je takšna remiza neobhodno potrebna, saj sedaj nimajo kje hraniti svojih strojev in so zaradi tega izpostavljeni vremenskim neprilikam. Kakor računajo, bodo vsi prostori remize nared že v letošnjem letu. Graditev plinovodov v Sovjetski zvezi. V prvih' dveh letih sovjetske osemletke so v Sovjetski zvezi zgradili skupaj več kot 76JO kilometrov plinovodov. Od teh plinovodov je bil položen pretežni del v azijskih pokrajinah Sovjetske zveze. Za letos imajo v programu zgraditev nadaljnjih 3428 kilometrov plinovodov in sicer tokrat v evropskem delu Sovjetske zveze. IZ DOMOVINE ... Doslej največji tanker, izdelan na Reki. 12. februarja so na Reki splovfli turbinski tanker »Sevojno« z nosilnostjo 32.600 ton, ki ga je gradila ladjedelnica »-3. maj« po na-ročilu Jugobanke. Tanker »-Sevojno« je največja ladja, zgrajena v naših ladjedelnicah. Dolga je nad 200 metrov, široka pa 27 metrov. Graditi so jo začeli lansko pomlad. Nova ladja bo imela parno turbino s 15.000 KS, tako da bo vozila s hitrostjo 17 morskih milj na uro. V ladjedelnici so se že pričeli pripravljati za gradnjo enakega tankerja. Nova pomorska proga Indija—Reka. — Indijska ladijska družba iz Kalkute je odprla redno pomorsko zvezo med Reko in Indijo. To je četrta ladijska družba, ki je odprla redno progo na tej relaciji. Doslej »o plule na tej progi ladje družbe iz ZAR, neke indijske družbe iz Bomba j a in ladja Jugoslovanske linijske plovbe z Reke. Naša prva uradna trgovinska predstavništva v Indiji. V Indiji bodo še letos odprli prva jugoslovanska uradna trgovinska predstavništva. — Eno izmed njih naj bi bilo v Bombaju, drugo v Kalkuti, razen tega pa predvidevajo, da bi odprli trgovinsko predstavništvo tudi v Madrasu. — Predstavništva so potrebna zaradi vse večjega razvoja ekonomskih odnosov s to državo. »Baergoprojekt-« iz Beograda bo projektiral jezove v Pakistanu. Beograjsko podje- t je »Energoprojekt« je pred kratkim sklenilo z Upravo za hidroenergetski razvoj in namakanje Pakistana pogodbo o projektiranju jezu Murtazi in okoliškega namakalnega področja v zahodnem Pakistanu. Motel in servisna avtomobilska garaža pri Splitu. - Ob jadranski magistrali v bližini Splita bodo že do začetka turistične sezone dogradili moderen motel in servisno avtomobilsko garažo. - Motel bo imel tri paviljone s 36 sobami, v posebnem poslopju pa bo tudi kavarna, bar in recepcija za turiste. So- ... IN TUJINE Kanadska pšenica za vjetsko zvezo* Po poročilu kanadskega ministrstva za kmetijstvo je bil te dni med Kanado in Sovjetsko zvezo sklenjen dogovor, po katerem bo Kanada dobavila Sovjetski zvezi 7,3 milijona bušljev pšenice. Pomembna nahajališča uranove rude v Argentini. — Po ugotovitvah argentinskih strokovnjakov so v Argentini do sedaj odkrili 239 ležišč uranove rude. Največje ležišče je pri mestu Cardoba in ga cenijo na 2 milijona ton uranove rude in 800 ton uranovega oksida. Posojilo ZDA Etiopiji. Po vesteh iz ameriških krogov sta ameriška banka za gospodarski razvoj in Uvozna-iz-vozmi banka dodelili Etiopiji novo posojilo v višini 33 milijonov dolarjev. Posojilo je pretežko namenjeno za zgraditev petih velikih, sodobno urejenih letališč. 28 ^ STRAN OBVEŠČEVALEC SREDA, 15. februarja 1981 iti S L I OGLUŠI PRODAM Posestvo na lepem kraju v Kranju prodam, in sicer: stanovanjsko hišo, ki je takoj vseljiva, vrt, gospodarsko poslopje, njive, travnike in gozd. Naslov v oglasnem oddelku. 373 Prodam skoraj nov televizijski aparat, nemške znamke. — Janko Potočnik, Rakovica 12, Besnica 539 Prodam zelo dobro ohranjen moped »CoIJbri«-Puch in usnjeno motorno obleko. Naslov v ogl. odclku. 544 Prodam 7 mesecev brejo kravo. Suha 7, Kranj. 545 Prodam dobro ohranjen železni štedilnik. — Alojzij Piber, Ze-lcče - Bled. 546 Poceni prodam dobro ohranjeno kredenco — tudi na ček. Naslov v oglasnem oddelku. 546 Prodam telico 8 mesecev brejo in kravo. Cerklje 118. , 547 Prodam dve in pol leti starega vola. — Pangcršiea 6. 543 Prodam debelega prašiča. Suha 33, Kranj. 549 Ugodno prodam baterijo za vzrejo do 2000 piščancev. Stanko Konč, Gorice 31, Golnik. 550 Prodam 5 prašičkov po 6 tednov starih. Dvorje 28, Cerklje. 551 KUPIM Kupim cnostanovanjsko hišo v Kranju ali v Sko.'ji Loki. Vselji-vo takoj ali po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 498 Vgrajevanje vodomerov Komunalno podjetje »Vodovod«, Kranj - Koroška c. 41 obvešča vse potrošnike vode »kranjskega vodovodnega omrežja«, kateri še nimajo vgrajenih vodomerov na spojnih vodih, da bo pričelo z vgraditvijo teh v smislu 16., 30. in 39. člena »Odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju kranjskega vodovoda«, Uradni vestnik okraja Kranj z dne 30. septembra 1958 št. 17. Stroški vodomera in vgraditev istega znašajo od 15.000 do 20.000 dinarjev. Nadalje prosimo vse potrošnike, da si uredijo prostor, oziroma jaške, kjer se nahajajo vodomeri tako, da so vedno dostopni in zaščiteni proti vsem okvaram in mrazu. V nasprotnem primeru bo podjetje primorano zamujeni čas za čiščenje in popravilo jaškov zaračunati. Opozarjamo tudi vse potrošnike vode, da omogočijo osebam, ki prihajajo po službenem opravku v zgradbo dostop do vseh vodovodnih naprav v smislu 17. in 40. člena istega odloka. Vse informacije v zvezi z obvestilom dobite v tajništvu podjetja. Podjetje posluje vsak dan od 6. do 14. ure, razen ob sredah od 6. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne ter ob sobotah od 6. do 12. ure. Komunalno podjetje »Vodovod«, Kranj Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij Komunalnega podjetja Skofja Loka razpisuje delovni mesti: 1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE 2. INSTALATERJEV ZA VODOVOD Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prijave sprejema uprava podjetja. Sprejmemo STENODAKTILOGRAFKO - TAJNICO in ADMINISTRATORKO Osebni* dohodki kot v podjetjih za enake posle. Možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Ponudbe in poizvedbe pri Zavodu za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, Cesta Staneta 2agarja 33 (Tekstilna šola), telefon 22-14. ZAHVALA Ob težki izgubi našega brata in strica JANEZA DOLINARJA upok. župnika ln biseromašnika se Iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Bohincu za izredno požrtvovalnost in skrb, prelatu in proštu dr. Kimovcu za ganljive besede in ostalim duhovnikom govornikom. Prisrčna zahvala vsem, ki ste jih spremili na zadnji poti .posebno številnim duhovnikom, pevcem za žalostinke in ostalim vaščanom ln župljanom ter darovalcem cvetja in vencev. Vsem prisrčna ln iskrena zahvala. Brat Jože in nečakinja Ivana ter ostalo sorodstvo Kupim daljnogled. — Naslov v oglasnem oddelku. 517 Kupim 1000 kg sena ali zamenjam za bukova drva. Naslov v oglasnem oddelku. 552 Kupim sejalnico. Janez Kveder, Visoko 31, Šenčur. 553 OSTALO Sporočamo cenjenim strankam, podjetjem in tovarnam, da popravljamo, oziroma previjamo vse vrste elektromotorjev, vrtalne stroje ter vse elektrogospodinjske aparate najnovejših proizvodov. Popravilo izvršujemo strokovno in hitro ter po solidnih cenah. Se priporoča za vaša cenjena naročila: Elektromehanika — S.Hočevar, Aleševčeva ulica 22, Ljubljana - Šiška, telefon 21-690. 449 Ob nedeljah bi šla pomagati v gostinstvo. — Naslov v oglasnem oddelku. 541 AMD Kranj, sekcija Zabnlca, razpisuje tečaj za šoferje amaterje. — Vpis vrši tov. Jože Podreka, nasproti Krajevnega urada v Zab-nici. Vpis se vrši do vključno dne 26. februarja 1961. ' 554 Osnovna šola Križe razpisuje mesto administratorke, ki bi obenem vodila tudi finančno in materialno poslovanje šole. Pogoj — ustrezna izobrazba. — Stanovanja ni. 55=i Delavka, ki dela samo dopoldan gre pomagat v gospodinjstvo za hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. 556 Preklicujem neresnične besede, ki sem jih govoril o Miri Konc in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Franc Brešar, kmet, Cirče, Kranj. 557 ^KOMPASF Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu V sodelovanju s Hokejsko zvezo LRS prirejamo avtobusni izlet v Švico (Geneve in Lausanne) na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo od 1. do 12. marca. Opozarjamo na izredno znižano ceno! Avtobusni izlet na velike mednarodne velesejme Štiridnevno potovanje na DUNAJ in MILANO. Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikom podjetij in gospodarskih organizacij. Prvomajski izleti: desetdnevno potovanje z vlakom v LONDON in PARIZ. Sedemdnevno potovanje z vlakom v CARIGRAD; daljši postanek v SOFIJI. Devetdnevno potovanje z vlakom v RIM, NEAPELJ in na SICILIJO. Petnajstdnevno majsko potovanje v ATENE z avtobusom skozi SRBIJO in MAKEDONIJO. Po-vratek z ladjo ob Jadranski obali. Prijave za vso navedene izlete kot za izlete po naročilu sprejema poslovalnica »KOMPASA«, Kranj, Koroška cesta 4, kjer dobite tudi programe in vse informacije. — Se priporočamo! Pogoji za vpis v tečaj je tri do pet let prakse na delovnem mestu, za vpis v šolo pa eno do dve leti prakse na delovnem mestu. Prijave pošljite do 1. marca 1.1. na naslov: Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki. RAZPIS DELOVNEGA MESTA ADMINISTRATORKE Okrajni odbor Ljudske tehnike Kranj razpisuje delovno mesto administratorke-Ja. nje|> Podružnica Drž. zavarovalnega zavoda v Radovliici nas je obvestila, da jo izplačala našima naročnikoma zavalninini, in sicer: Štefanu Fabjanu, Zg. Besnica 41 - 3200 din in Stanetu Cotelju, Brezje 6 - 2039 din. Uprava Glasa Kino OBJAVA TEČAJI ZA KVALIFIKACIJE V SKOFJI LOKI Novoustanovljeni Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle 1. tečaj za pridobitev kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke 2. šolo za dosego kvalifikacije v kovinski stroki In v obrti lesne stroke. Pouk v tečaju bo v popoldanskem času, pouk v šoli pa v dopoldanskem času in traja dva semestra po tri mesece. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil član našega kolektiva, tovariš Jože Krcnner učitelj praktičnega pouka Dobrega, priljubljenega in neumornega sodelavca bomo ohranili v najlepšem spominu. Uprava, kolektiv, Sindikalna podružnica in učenci I^d-^u'iiske kovinarske Sole in ucenc Iskra v Kranju Jesenice »RADIO«: 16. in 17. februarja angleški film HAMLET Jesenice »PLAVŽ«: 16. in 17. februarja jugoslovanski film PRED- P. V. KRANJ VPRAŠANJE - Zanima vas ali ste dolžni povrniti dolg, katerega je napravil bivši mož pred sklenitvijo zakonske zveze. administracije in delno knjigo-f ODGOVOR - V skladu z 11. čle-vođstva. inom Zakona o zakonski zvezi (Ur. Pismene ponudbe je poslati na|»1,st FLI*J. št. 29/46) za obveznosti, naslov razpi-50valca. |lkl i° Je ,mcl zakonec pred skle- nitvijo zakonske zveze drugi za-IZPLACILO ZAVAROVALNIN J konec nc Jamči. P. O. TRZIC VPRAŠANJE - Stranki bi radi odpovedali, ker potrebujete stanovanje za sina, ki se namerava poročiti. ODGOVOR - V skladu s 145. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) lahko daste odpoved stranki, vendar mora imeti predhodno preskrbljeno drugo primerno stanovanje. O. V. JESENICE VPRAŠANJE - Sin hranilec SEDNIK SREDNJI NAPADALECJsluži vojaški rok, zanima vas, ali Dovje: 16. februarja italijanskilste upravičeni do denarne pod-cin. film PEKEL V MESTU fpore. Kropa: 16. februarja francoski j ODGOVOR - V skladu z 8. čle-film INSPEKTOR NA DELU - Bom Zakona o pomoči družinskim predstava ob 19.30 /članom, katerih hranilci so v ob- Radovljica: 16. in 17. februarja i vezni vojaški službi (Uradni list zahodnonemški barvni film GRO-Jflr.T, št. 7/59) ste upravičeni do FICA MARICA, predstavi ob 20. i nadomestila, če ste kot mati stara uri, ^nad 55 let in ne presega dohodek Kranj »STORZlC«: 16. februar- iod kmetijstva 10.000 dinarjev lct-ja nemški cin. film SPLETKE INino na družinskega člana. LJUBEZEN ob 15., 17., 19. in 21. uri, matineja istega filma ob 10. uri, 17. februarja angleški film GLOBOKO SIN.TP MORJE ob 15., 17., 19. in 21. uri ter matineja ob 10. uri Primskovo »TRIGLAV«: 16. fe-iVanje' bruarja angleški barvni film GL Vi ODGOVOR - V skladu s 154 BOKO SINJE MORJE ob 10. injčlenom Zakona o stanovanjskih O. G. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - Zanima vas kako se razume, da je stranki preskrbljeno najpotrebnejše stano- 20. uri Si razišče »SVOBODA«: 16. februarja ameriški film DIVJI VETER ob 18. in 20. uri Kamnik: 16. februarja franco-sko-rtalijanski film MEGRE POSTAVLJA ZANKO ob 17.15, 17. februarja ameriški barvni film JAZZ, LJUBEZEN IN PESEM ob 17. in 20. uri Duplica: IG. februarja francosko -italijanski film PARI2ANKA ob 19. uri razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) se za najpotrebnejše prostore štejejo prostori, ki varujejo stanovalce pred elementarnimi nezgodami, njihovo pohištvo itd. O. B. JESENICE VPRAŠANJE - Zanima vas ali je imovina, katero ste prinesli v zakonsko skupnost vaša last. ODGOVOR - V skladu z 9. Členom Zakona o zakonski zvezi (Ur. Ust FLRJ, št. 29/46) je imovina, ki jo ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze njegova last. B. K. RADOVLJICA VPRAŠANJE - Zanima vas ali bo zapuščinska razprava po umrlem, če je zapustil samo premičnine (pohištvo, obleko itd.). ODGOVOR - V skladu z 216. členom Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) zapuščinske razprave ne bo, če to ne bodo zahtevali dediči. O. Ž. TRZlC VPRAŠANJE - Zanima vas, koliko časa traja odpovedni rok za podstanovalca, če to ni določeno v pogodbi. ODGOVOR - V skladu s 165. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ura-ini list FLRJ, 8t. 16/59) je odpovedni rok mesec dni, če ni določen daljši odpovedni rok. O. V. RADOVLJICA VPRAŠANJE - Ali je kaka ovira za sklenitev zakonske zveze, če niste izpolnili 18. leta. ODGOVOR - V skladu s 23. členom Zakona o zakonski zvezi (Uradni list št. 29/46) praviloma ni mogoče skleniti zakonske zveze pred 18. letom, le v izjemnih priJ merih lahko Izda tako dovoljenje pristojno sodišče. F. J. JESENICE VPRAŠANJE - Zanima vas ali lahko zahtevate cenitev premoženja po zapustniku, če se ne morete sporazumeti glede vrednosti. ODGOVOR - V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (Ur. list FLRJ, št. 20/55) sodišče izvrši popis in cenitev na zahtevo dediča. V. K. SKOFJA LOKA VPRAŠANJE - V hiši stanuje stranka, ki vam dela škodo. Ker pa opozorila ne zaležejo, bi Ji radi odpovedali stanovanje. ODGOVOR - V skladu s 146. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59) boste morali, če vam stranka dela škodo, vložiti tožbo pri pri" stojnem sodišču. ZADNJIH DNI Podnart — Pred dvema letoma je bila tu ustanovljena taborniška organizacija, vendar so bili njeni člani samo mladinci, po občnem zboru, ki je bil sklican pred tremi meseci, so pa začeli vzgajati še »medvedke« in »čebelice«. Ti redno obiskujejo sestanke, ki jih vodijo taborniki — vodniki. Rateče - Planica — Smučarsko društvo je v januarju letos izvedlo meddruštvene tekme v tekih, hkrati pa tudi mednarodni troboj mladincev v tekih za Slovenijo— Koroško—Videm. Proge so potekale iz vasi proti Tamarju, Podkorenu in nazaj v Rateče. Bilo jc okrog 72 tekmovalcev, izredno dobra organizacija pa jc bila v rokah domačega smučarskega društva Rateče - Planica. Pri organizaciji so pomagale tudi SZDL, ZB, LM, gostinci ln domačini. Jesenice — Ta mesec so jeseniški šahisti sestavili na občnem zboru okviren program dela za tekoče leto: društveno prvenstvo s predtekmovanji v februarju, izvedbo gorenjskega prvenstva, sindikalno in mestno prvenstvo Jesenic, dvoboja na 35 deskah s Kranjem za okrajni pokal SZDL, udeležbo na moštvenem prvenstvu Slovenije, povratni dvoboj z železničarji Pariza v Parizu, izvedbo brzoturnirja na Pokljuki, dvoboja s Sarajevom, nadalje z moštvoma iz sosednje Koroške in še več drugih dvobojev. Krvavec — Letošnje prvenstvo mladincev v alpskih disciplinah na Krvavcu v začetku februarja je bilo v znamenju porasta tekmovalcev, pri čemer mislimo le na mladince, kajti za mladinke tega ne bi mogli reči. Krvavec Je sprejel 104 tekmovalce iz 20 društev. Izvedba tekmovanja je bila zaupana smučarskemu klubu Triglav. Dva zloma in en izpah noge kažejo, da je bila proga prezahtevna. © Ker še vedno nimajo vsi večji kraji svojih kinoaparatur, njihovi prebivalci pa bi prav radi obiskovali filmske predstave, so pri kranjskem kinomatografskr•m podjetju na pobudo ObLO pričeli razmišljati o tem, da bi kupili prenosno kino-aparaturo. Za to bi bilo potrebno okoli tri milijone dinarjev. Ce bi tudi prebivalci krajev, ki bi jih obiskovali z novo aparaturo, prispevali del denarnih sredstev, bi bilo to zamisel mogoče kmalu uresničiti. @ Predsedstvo Občinskega odbora SZDL Kranj je na svoji seji v januarju govorilo o delu sekcij v občini. V kranjski občini je trenutno 25 sekcij. Najštevilnejše so sekcije za socialno - varstven3 vprašanja, katerih je kar 6, za družbeno upravljanje 4, za gospo' darska vprašanja 4, za organizacijska vprašanja 5. ideološko del° 2, kulturo, prosveto in šport 2, £8 proučevanje družbenega plana 1» za programsko delo KO SZDL « za vprašanja mladine 1 in za km«' tijstvo 1 sekcija. $ ObO SZDL Jesenice je orga' nlziral skupno z Občinskim komi' tejem LMS Jesenice tridnevni S*-minar za vodstva KO SZDL in LMS. Seminar je bil v času 5. do 7. januarja v hotelu »-Triglav« v Mojstrani, udeležilo se ga je 42 tovarišev in tovarišic. OBVESTILO! Obveščamo, da je v Kranju v Delavskem domu nad Ljudsko knjižnico pričel poslovati KLUB PROIZVAJALCEV. Odprt je od 15. do 21.30 ure vse dni, razen ponedeljka. Vabimo vse občane, da v njem preživijo svoj prosti čas. Na razpolago so časniki, časopisi in razne družabne igre. Možen bo tudi ogled televizijskega programa. V Klubu posluje tudi biffe notranjega tipa. Naročilnica Ime in priimek stanujoč (točen naslov) pošta naročam „Glas Gorenjske' in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opomba: Navedite, kaj Vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, da bi več pisali dne (podpis) 90260038509846 SREDA, 15. februarja 1961 ZANIMIVOSTI STRAN Od kod nemški in laški rovt t Bohinlu? Pohitite z naročili! ŽREBANJE V ZAČETKU MARCA! Ce vplačale vsaj 300 dinarjev naročnine za »GLAS«, ki izhaja trikrat tedensko, boste lahko sodelovali na velikem tradicionalnem žrebanju, ki bo v začetku marca. — Ce pa vplačate celoletno naročnino — samo 900 dinarjev — boste pri žrebanju sodelovali s tremi Klasovi! »GLAS« naj postane vaš prijatelj in svetovalec. — Priporočajte ga tudi svojim prijateljem, sorodnikom in znancem. Cena listu jc ostala neizpremenjena. Na sliki nagrade, ki so jih dala za nagradno žrebanje znana trgovska podjetja: 2 rex-sto!a tovarne upognjenega pohištva »Stol« J Duplica — Kamnik, blago kranjsko tovarne tiskanega blaga »Ti-skaninc« (za obleko, pižamo in jutranjo halo), moška srajca trgovine »Pri Kranjcu« - Kranj, steklenica likerja Društva upokojencev iz Kranja, električni likalnik Zelezninc iz Škofje Loke in majolika, darilo Keramično kemične industrije iz Kamnika V »Glasu« berem z velikim zanimanjem članke o bližnji in dalj-i preteklosti Bohinja. Tako tudi .' št. 8, z dne 21. januarja 1961. o • le/.arskih sejmih. Med drugim je bilo napisano: »V Bohinj so se pričeli priscljevati bergamski kovači in nemški kolonisti, na katere nas še danes spominjata imeni Laški in Nemški rovt.« Iz tega nastane vtis, da sta ti dve vasi naselbini tujcev. Sodim, da je to močno dvomljiv.o in prej posledica preveč poenostavljene razlago dveh imen. Naj pojasnim svoje mnenje. Res je zanimivo, da vsebuje iako majhen okoliš, kot je Bohinj, dve taki poimenovanji vasi. V živem govoru domačini med seboj rabijo le ime Rovt za eno kot za drugo vas. Ime Rovt bi lahko izviralo iz naselbe rovta, krčevine. Razločevalni poimenovanji »Nemški« in »Laški« sta bolj za pismeno rabo in občevanje s tujci. Zlasti pa ni slišati nemško — oziroma laškorovtarski, temveč edino le rovtarski. Ce bi šlo za tuje naseljence, bi morala ostati sled n. pr. v lastnih imenih, a je tuje zvenečih prav malo. Podrobna obdelava vseh lastnih imen bi bila za ta sestavek preobširna. Ce pa na hitro pregledamo n. pr. večjo v^s Nemški rovt, najdemo nekaj hišnih imen, ki bi jim laik lahko pripisal nemški izvor (Imenom in ne hišam) Kramar, Silar, Slosar pa morda še Kajžovc, Bidman, Javh ter Cufer. Zadnje omenjeno je novo, ostalih navedenih je pa komaj ena petina cele vasi, ki ima 32 hiš. So pa ista in podobna imena tudi kjerkoli drugje, kjer sploh ni govora o nemški nasel-bi. Isto je s priimki. V vasi so Rozman, Znidar, Fajfar, Tavčar. Gaser, Zvan, Cufer in Odar* Razen prvega in zadnjega so vsi ti prišli v vas v zadnjih sto letih. Ce vzamemo še imena zemljišč, bi imel nemški izvor le edino Podm. Sicer so okoli vasi Trav'nk, Ravnica, Mlake, Dolina, Senožet, L'ha (leha), Klance (klanci), Potok, Studence, Murovce, Melisa (meli-ne), Novina, Trata, Repše in Strmina, torej samo slovenska imena. Na Laškem Rovtu bi bilo »laških« še manj. Se en razlog proti bi bil, da bi n. pr. vsako stvarno osnovo domnevne nemške naselbine Nemškega Rovta prav gotovo izrabila na- cistična propaganda med okupacijo, kar pa ni bil primer. Odkod torej razlikovalni poimenovanji obeh Rovt? V srednjem in starejšem novem veku je pač bil edini način prometa v Bohinj in iz njega, tovor-jenje, kakor ga prikazuje zgoraj omenjeni članek. Od Soče po dolini Bače, nato preko južnih bohinjskih gora »Cez Suho« so na slovite železarske sejme k sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru prihajali tovorniki kupci iz Furlanije in pokrajin Italije, torej »Lahi«. Ti so prišli do prvih ljudi\ Bohinja prav na »Laškem« rovtu. To je bila, recimo »laška« zveza z Bohinjem. Druga prometna zveza »nemška«, je vodila iz nemških dežel, Koroške, Podkorena, do plavža na Savi (Jesenice) in dalje skozi »Stenge« mimo plavža Heme Krške na desnem bregu Save Bohinjke (20 minut od Nomenja). Ostanke plavža je nekaj let pred zadnjo vojno raziskoval prof. Vhl-ter Smid. Pot je šla dalje čez Stržnco (pisano po živem govoru), KULTURNI RAZGLEDI PREŠERNOVO DELO Kranj — V prostorih kranjskega estnega muzeja je te dni odprta razstava z naslovom »Prešernovo delo«, ki jo je pripravila kranjska Osrednja knjižnica. Razen tega pa je v spodnjih prostorih tudi razstava .grafike iz Prešernove dobe. Razstavljena so dela Josipa Vag-nerja, Lovra Janša in dela neznanih slikarjev portretistov in kraji-narjev. Slikovni del razstave sta pripravila Mestni muzej iz Kranja in Narodni muzej iz Ljubljane. Razstava pa je tudi v zgornjih Prostorih Mestnega muzeja. Rat-J**Vljene so slike na steklo ita-^Janskih avtorjev. - Obe razsta-VJ bosta odprti do konca tedna. O LJUDSKI UMETNOSTI NA GORENJSKEM KRANJ - Tudi v petek, 17. februarja, ob 19. uri bodo člani kranjskega kulturnega kluba priredili svoj že tradicionalni večer. Tokratna tema večera bo iz ciklusa umetnostne zgodovine. Kranjske kulturne delavce bo °biskal dr. Emilijan Covc iz Ljubljane. Govoril bo o ljudski umetnosti na Goren^kem. DVOJE GOSTOVANJ Kranj — V Prešernovem gledališču sta se v nedeljo in včeraj Kranjski gledališki publiki npet Predstavila dva ljubljanska gledalska ansambla. V nedeljo je gostovalo eksperimentalno gledališče s »Koncem predstave«, včeraj Pa Mestno gledališke, ki jc uprizorilo »Zakonski vrtiljak«. »DIVJI LOVEC« P R EDO S L JE — Člani Dramske sekcije pri krajevni organizaciji LM v Predosljab so se v minulem tednu Počeli pripravljati na uprizoritev *e tretjega dramskega dela v leto- šnii sezoni, in sicer Finžgarjevega »Divjega lovca*. Mladina ima za kulturno prosvetno delo posebno zanimanje. Sedaj obiskujejo že drugi plesni tečaj, v nedeljo so imeli že prvi nastop instrumentalne^a kvarteta, in to pred udeleženci občnega zbora tamkajšn';ega gasilskega društva, najraje pa zahajajo v svoj klubski prostor, kjer najraje prisostvujejo televizijskim prenosom. SEJA ŠOLSKEGA ODBORA Ovsiše — V četrtek, 9. februarja, je bila v osnovni šoli v Ovsišah seja šolskega odbora. Dogovorili so se, da bodo omogočili pionirjem praznovanje pusta. Posebna komisija bo najboljše maske nagradila. Pionirji bodo slovosno praznovali Dan žena, 8. marec. Za proslavo bodo pripravili več kulturnih točk. Šolski odbor je pregledal in potrd'1 realizacijo šolskega proračuna za leto 1960 in izdelal predlog proračuna za leto 1961. SE8TKRO MUŠKETIRJEV Mladinska sekcija delavsko prosvetnega društva Svoboda na Bohinjski Beli je preteklo soboto in nedeljo uprizorila na domaČem odru mladinsko igro v treh dejanjih »Šestero mušketirjev«. Delo jo z mladimi igralci pripravil režiser Janko Pišek. Uprizoritev jc bila izvedna v okviru letošnjih jugoslovanskih pionirskih iger. Delo prav na zanimiv način predstavi mlade ljudi njihovo mentaliteto, hotenja in čustvovanja. Vlo«o Ivčeta je igral Mirko Kelbel. Posebno dobro se je odrezala Milena Zupančič v vlogi dobrodušnega fanta Bincta - Fajfe in Ivčetov bratrance, Mehikanec; Igral ga je Franci Pogačar. Nastopili so še: Branko Pretnar, Jože Gogala, Brigita Bohinc, Francka Pretnar, Olga Vidic in Iva Zupan. Mihalko-Klopčič PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE NA BLEDU Med zadnjimi predavanji Delavske univerze na Bledu je vzbudil posebno pozornost večer, na katerem je o vzponu jugoslovanske odprave na Trisul govoril udeleženec Stane Keršič. Svoja Izvajanja je podprl in ilustriral s številnimi diapozitivi. Predavanje ni bilo samo zanimivo, marveč tudi poučno. V zadnjem času sta %q zvrstili na Bledu tudi predavanji Turistična Italija in Vtisi s poti po Sovjetski zvezi. Električna centrala v nahrbtniku Nemirni duhovi strokovnjakov nenehno iščejo in snujejo nekaj novega. Pred nedavnim so se lotili in izdelali pravcato električno centralo, ki jo lahko nosiš na hrbtu. To je majhna, komaj 14 kg težka električna centrala, ki pretvarja kemično energijo v električno. Pri tem so njene zmogljivosti naslednje: električni tok ima napetost 24 voltov in jakost 200 wattov in z enkratnim polnjenjem greje polnih 14 ur. Deluje povsem neslišno in ne povzroča pri pretvarjanju kemične energije nikakršnega smradu, s svojimi /merljivostmi pa enakovredno na- i r k n i £ Serge Bourgignon, letošnji nagrajenec v Cannesu za kratki film — snema v teh dneh svoj prvi večji film. Delo je francosko-mc-hiške kooprodukcije z Mauriceom Kometom in Sidney Chaplinovo v glavnih vlogah. f) Zadnje dni januarja je izšla četrta številka revije »Jezik in slovstvo-. Vsebina četrte številke: Marja Boršnik — Pol stoletja narazen; rB(ne Logar — Dialektiza-cija slovenskega jezika; France Bernik — Podoba in funkcija pokrajine v Jenkovi liriki; Famas — Lilerarnozgodovinska ekskurzija v SkOfjo Loko. — Poleg omenjenih člankov prinaša revija tudi številne ocene, poročila in zapiske. q Zadnja številka revije »Knjiga 60« prinaša poročilo o številnih novitetah na slovenskem knjižnem trr;u t^r tudi nekatere članke, kakor Franceta Rovka — založnik in knjigarnar, Kajetana Kovica — Nova pesnlšhfe zbirka Janeza" Menarta. 0 Svjctoslav Rihter, slavni sovjetski pianist je v teh dneh končal svojo dvomesečno turnejo po Združenih državah. Uspeh turneje je izreden. j) g q« fj g £ 1 menjal zaposlitev in se zapos- jI kapital) kot neke vrste organi- gj zator s plačo 1000 pesosov, ki pa | so mu jo kmalu povišali na 2500 9 Kdo Je pomagal vojnemu zločincu Eichmannu Adolf Enchmann se je s svojima pajdašema skrival v frančiškanskem samostanu v Genovi dokler argentinski konzulat ni izstavil potne vize na vatikanski Potni list za Eichmanna in njegove pajdaše. To se je zgodilo 14. junija 1950, potem pa se je Eichmann pod imenom Ricardo Klement vkrcal na italijansko ladjo »Giovanna C« in se na n3eJ v družbi z dvema svojima Pajdašema celo fotografiral. Ricardo Klement Dne 14. julija 1950 je Adolf Eichmann pod imenom Ricardo Klement stopil na argentinska tla. Argentina, tedaj pod fašistično Peronovo vlado, je bila *elo gostoljubna za nacistične in fašistične Vojne zločince in bila •^je pravo pribežališče. Nasla-Oe je v V. Lopczu, predmestju Buenos Airesa in se že naslednje dni zaposlil kot mehanik v jfcfcJ manjši kovinski predelo-Valni tovarni in postal že v enem mesecu obratni mojster. Dne 2. oktobra 1950 je dobil argentinsko osebno izkaznico, ki mu jc omogočila svobodno gibanje po vsej državi. v Eichmann je bil oženjen, vendar se v času svojega bivahja v Nemčiji ni zadrževal pri družini, niti ni z njo vzdrževal kake zveze, ki bi ga mogla razkriti. Kakor navaja nemški tisk, družina ni zanj niti vedela (kar pa je malo verjetno), vse od njegovega sporočila leta 1945, ko Jo po srečanju s Kaltcnbrunnerjom poslal ženi aktovko in štiri ampule ciankalija z naročilom, da si vzame življenje in da zastrupi tudi vse tri sinove, če bi Llnz zasedli Rusi. O božiču 1950 pa se je javil ženi (sestri češkega orožniakega oficirja Franza Liebla, ki je bil po osvoboditvi Češkoslovaške ustreljen kot narodni izdajalec) iz Argentine pod imenom Ricardo Klement. V tem času je tudi za- Letalo, ki je Eichmanna pripe- gj Ijaio v Izrael pesosov (kar bi po kupni moči % lfl pri družbi CAPRI (nemški I zneslo cca 600 RM) mesečno. (Nadaljevanje prihodnjič) gj UUHttUUM^ Tudi za čiščenje perutnine stroj Na Madžarskem so izumili stroj. v katerega dajo živo perutnino, iz nje pa dobijo popolnoma pripravljeno za pečenje ali kuhanje. Takoj, ko dajo žival v stroj, jo električni udarec omrtvi. Mrtva žival potem po'ujc iz enega oddelka v drugega, Stroj ji preseka glavne žtle, izpuli perje, odvzame drobovino, OŽge puh in jo dobri izpere v topli vodi ... V eni uri lahko stroj očisti 900 kosov perutnine. Encktopedija za otroke V Rusiji so izdali prvih 6 zvezkov enciklopedije za otroke. Namenjena je pionirjem in dorašča-joči mladini in so- jo pripravili številni znanstveniki, vzgojitelji, Pisatelji in umetniki. Enciklopedija bo seznanjala otroke in mladino s sodobnim razvojem znanstvene misli. Kritika je obsežno delo ugodno ocenila, vendar je mnenja, dt bi bilo bolje, če bi zbrano gradivo posebej izdali za pionirje in posebej za doraščajočo mladino. Nekaterim kritikom tudi ni všeč »dolgočasni slog« v vrstah člankov in »nepotrebni akademizem«. Zdravilo v bonbonih V Moskvi izdelujejo bonbone, ki jim dodajajo cepivo proti otroški paralizi. Razen karamel izdelujejo tudi kroglice: v rožnatih je cepivo prve, v višnjevih druge in v modrih cepivo tretje stopnje. Menijo, da se bo proizvodnja teh zdravilnih bonbonov razširila tudi v druge države. Za večio varnost na cesti V Franciji pripravljajo uredbo, po kateri bo moral vsak šofer, ki bo zakrivil prometno nesrečo, dati kri žrtvi svoje neprevidnosti ali pa v krvno banko pri transfuzijski postaji. Menijo, da bo ta ukrep ^elo učinkovit. Največja starost na Norveškem Norvelka statistična služba je zbrala podatke, po katerih doživijo prebivalci norveškega podeželja povprečno najvišjo starost v svetovnem merilu in »sicer kmetje 75, kmetice pa 71 let. • CESTA IZ PLASTIČNE SNOVI V Hamburgu pripravljajo projekt nove avtomobilske ceste, ki ne bo betonirana ali asfaltirana, temveč prevlečena s plastično maso. Računajo, da bo cesta Bkoraj za polovico cenejša kot navadne betonirane ali asfaltirane ceste, bolj trpežna, pa tudi delo bo potekalo mnogo hitreje. domešča motor z generatorjem, ki tehta okrog 25 kg ali pa nekako 36 kilogramov pomožnih akumulatorjev. Ta, zares žepna električna centrala deluje na načelu proizvodnje električne energije z oksidacijo vodika. Radijski sprejemnik -iz nič! Tudi če vzamemo najbolj enostavni radijski sprejemnik, vsebuje le-ta kopico sestavnih delov —, uporov, kondenzatorjev in druge ga. Doslej najbolj enostaven sprejemnik je uspelo izdelati sovjetskim strokovnjakom. Gre za sprejemnik, ki ga sestavljajo naslednji deli: feritna antena, štirje tranzistorji in en sam upor. Sprejemnik, čeprav je sestavljen iz — skoraj nič, sprejema precejšnje število radijskih postaj na srednjih in dolgih valovih. Avtomatizirani ob hudourniku Ormečid ln doseg-" la Nemški Rovt v zaselku Lome. Lomarjeva domačija tu je imela prvotno hišno številko št. 1. Nemškega Rovta. Dalje so se povzpeli tovorniki navzgor proti sedlu »Vrh Bače« in potem v dolini Bače dosegli prvoopisano pot proti Italiji. Ce to upoštevamo, sta oba Rovta v Bohinju dobila svoji poimenovanji po ljudeh, ki so v obeh vaseh prihajali v stik z domačinL Podobno je bilo v obzidanih srednjeveških mestih, kjer je dokaj mestnih vrat s svojimi imeni označevalo smer, ki se je iztekala vanje. (Primerjajmo sedanjo Ljubljano z Gorenjskim in Dolenjskim kolodvorom). Mimogrede v času NOB je premnog tuj partizan istotako na Laškem in zlasti na Nemškem Rovtu — Lomah dosegel prvi stik z domačini Bohinjci. Kot laika domačina bi me zanimalo, kako bi strokovnjaki sprejeli to razlago. Pripomnil bi, da je Nemški Rovt v Bohinju vsaj že tisoč let naseljen. Po *e živem ustnem izročilu je dala postaviti vaško cerkev Hema Krška, ki je živela v 11. stoletju, v zahvalo za srečno vrnitev moža iz romanja v Rim. Baje fca je pričakala na stari tovorniški poti na sedlu »Vrh Bače«. To prikazuje reliefna podoba na glavnem oltarju v cerkvi. Seveda tri le strokovnjak, umetnostni zgodovinar, ki so mu poznane reliefne podobe o življenju blažene Heme v cerkvi v Krki na Koroškem, lahko ugotovil, v koliko je podoba na Nemškem Rovtu potrdilo ustnega izročila. Cerkev sama je bila verjetno kdaj predelana* ker ima v starem napisu znotraj levo letnico 1563. Na južni zunanji steni jc še precej ohranjena slika svetega Krištofa. Tudi leseni oltarji so starinski. A. Odar V nekem pariškem muzeju so pred nedavnim montirali vrsto magnetofonskih naprav, prek katerih obiskovalci s posebnimi slu-šatkaml za individualno poslušanje sprejemajo razlago, posneto na magnetofonskem traku, bodisi v angleščini aH francoščini. Nameravajo pa posneti na magnetofonske trakove tudi razlago prejšnjih živih vodičev v le nekaterih* drugih jezikih, s čimer želijo pri- ( Ugoditi zlaati tuje turiste k ogle-\ du muzeja. Videti je torej, da za-* Čenja magnetofon odvzemati delo muzejskim vodičem, kar zagovorniki te službe opravičujejo tudi kot cenejši način za pojasnjevanje razstavljenih predmetov v tem muzeju. Skladišča poriva -v vodi Da bi zagotovili važno vskladi-ščenje nafte in bencina, so začeli izdelovati posebne gumijaste hra-f me, okrepljene z nvlonom, v katerih je prostora za 40 tisoč litrov nafte. Te hrame z gorivom pritrdijo na dno morja, zlasti v plitvejših zalivih, kler ni dovolj možnosti, da bi jih s <-idrišč odtrgalo razburkano morje. Tako so ta podvodna skladišča goriva varna pred požarom, pravijo pa, da ladje, ki potrebujejo gorivo, le-tega iz potopljenih gumijastih tankov hitreje in enostavneje pre-črpajo v svoje hrame. Eleksir za živčno tkivo Nemški kemiki so odkrili učinkovito sredstvo, ki pospešuje rast! živčnih celic in njihovo k*epitev. Gre za nedijalizibilen protein, kij ga pridobivajo iz kačjega strupa; in iz nekaterih žlez miši. To zdravilo, ki ga injecirajo v telo bolnika, je na toploti zelo labilno, po-] vzroči pa potrebno regeneracijo' živčnega tkiva. Novi preparat baje' nima neugodnih ali škodljivih po-' sledic na drugih organih, pač pa\ deluje uspešno ln zanesljivo. Dokaz ljubazni do živali Ko Je angleški obalni stražar re-f šil iz vode neko ženo in njenega psa, Je dobil od društva za zaščito živali nagrado 6 funtov, od društva za reševanje utopljencev pa 1 ftmt Usoda moja je pač takšna. Vedno sem zamaskiran in pustnega veselja za mene ni. Tistim, ki imajo veselje s pustnimi šemami, pa tudi nisem nevoščljiv. Tako vsaj občutijo, kako se človek z masko oznoji, zlasti še, če mu ne uspe, da bi bila njegova maska duhovita. No, meni maska Bodičarja po večletni praksi ne dela nobenih preglavic, zato bom tudi v prihodnje zaradi varnosti ostal še vedno zamaskiran. In seda) k mojemu bodičarskemu poklicu. Tiste, ki jih bom zbodel, pa bom že v uvodu »opravičil", ker so njihove »zmote* lahko posledica pustovanja. A V nedeljo popoldne se mi je pripetilo v kranjski Restavraciji Park, da sem moral za jedačo in pijačo plačati 7 dinarjev več, kot bi moral. Ugotavljam namreč, da je za natakarja tudi 10-odstotno zaračunavanje postrežninc trd oreh. — Račun po lanskih cenah je znesel 408 dinarjev, letošnja 10-odstotna postrežnina pa 48 dinarjev! Torej ne 40,8 oziroma 41 dinarjev! — Za spomin na preprosto računsko operacijo sem spravil po predpisih izpisan račun. Prepričani pa ste lahko, da ga nisem spravil zato, da bi se tudi jaz naučil takšnega računanja, čeprav bi mi morda večkrat koristil. A Računi z dinarji pa so nasploh postali težavni za tiste, ki imajo pač s tem opravka. V kranjski samopostrežni trgovini »Potrošnik* sem si dodobra ogledal dva računa različnih podjetij, med katerima je samo dva dni razlike. Veletrgovina »Loka* iz Škofje Loke je »Potrošniku« dobavil-a 8. februarja tekoče parketno loščilo />■<> naslednjih cenah: pollitrska steklenica 139 dinarjev, litrska 249 dinarjev. Kranjsko podjetje »Živila* pa enako pasto, iste tovarne, v enaki embalaži, 10. februarja po 164 dinarjev oziroma 294 dinarjev! Kam to pelje? Od kod takšne načunictf — Komentar res ni potreben! Ker se nisem niti v prvem niti v drugem primeru vračunal, vas olajšan najlepše pozdravljam! 3M