Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Leto XXXVII. - Štev. 29 (1860)
Gorica - četrtek, 18. julija 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Mladim it S8tf dEll Odraslih Politično dogajanjev deželi
Objavljamo govor, ki ga je na Družinskem dnevu v Gorici v nedeljo 16. junija letos imel zastopnik očetov dr. Danilo Čotar. Njegove misli so tako klene in sodobne, da res zaslužijo objavo.
Dva tiso člet bo skoraj, odkar je Apeninski polotok s prestolnico Rimam in nam bližnjim Oglejem postal žarišče krščanstva. Nova vera, ki so jo navdušeni prvi kristjani prinesli iz Palestine in je pogumno preživela krute poganske preganjalce, je povzdignila duhovne vrednote nad vse ostalo in na prvo mesto postavila brezpogojno ljubezen.
DANAŠNJA DRUŽBA JE LE ŠE MALO KRŠČANSKA
Mi danes živimo na ozemlju države, od koder je pred dvema tisočletjema svetloba krščanstva preblisnila svet. Toda koliko je ta družba, ki danes živi na istem ozemlju — z Rimom, ki je še vedno prestolnica krščanstva — ostala zvesta krščanskemu izročilu? Se vsaj spominja krvave oporoke prvih mučencev? Upam se trditi, da večinoma ne.
Družba, v kateri danes živimo, je v svoji širši podlagi brezbožna. Javne ustanove, začenši s šolo, predstave in obveščevalna sredstva, ki državljanom usmerjajo misel-. nost ter mu ponujajo že izdelana mnenja in ga vodijo, so v bistvu brez Boga. Oblast, ki družbi piše zakone, priznava kot višek vsega samo človeka. Kar je za večino ljudi ugodno in udobno, je tudi prav.
Današnja družba je in hoče biti v prvi vrsti laična. Bog, duša, vest: to so pojmi, katerih se večina državljanov spomni samo še folklorno; morda ob krstu ali poroki, morda ob poroki, če je priložnost in čas.
NEKAJ PRIMEROV
Stopimo v gostišče, peljimo se z vlakom, prisostvujmo športnemu tekmovanju, pojdimo v šolo: povsod se ljudje pogovarjajo, modrujejo, drug čez drugega uveljavljajo različna mnenja. Toda kolikokrat slišite, da se pri tem kdo sklicuje na Boga, upošteva vero, spričuje dušo in nesmrtnost? Javnost veri ni naklonjena, zato se tudi malokdo najde, ki bi v javnem razgovoru in sovražnem okolju svojo vero pogumno izpovedoval.
Stopimo sedaj v prodajalno časnikov! Drug na drugem ležijo naslonjeni kupi najslovitejših dnevnikov. V nobenem ni Boga, vsi so laični. Čudovite tehnične iznajdbe omogočajo bliskovito zbiranje novic iz vsega sveta, a v teh novicah je samo človek. Ni več Bog alfa in omega, ampak samo človek.
Med časniki je morda kateri, ki pri opisu svetovnih dogodkov upošteva, da je nad vesoljem božja roka; ki sodi, ceni in vrednoti po načelih, ki jih je Kristus izrekel v govoru na gori. Tistega dnevnika gotovo ne boste našli v prvi vrsti; prodajalec ga ima kje pod mizo; le malo izvodov, ker ga nihče ne kupi.
Sedimo še pred televizor. V marsikateri družini je televizija izpodrinila knjigo, časnik, razgovor, molitev: zelo je važna. Toda, kje boš meti 99 kanali zasledil program, v katerem se boš ti kristjan prepoznal kot bitje, ki nosi v sebi dušo? Iz ekrana odseva človek v blišču in razkošnosti, a brez duše; nesporna zmaga materializma.
V tako družbo so vključene vse naše družine, v taki družbi doraščajo vsi naši otroci, bodoča družba. Malo pomaga, če vijemo roke in vzklikamo: kakšna mladina! Časniki so taki, kot jih odrasli pišejo in kot ljudje hočejo, da so. Televizijski programi so taki, kot jih večina želi, mladina je pa taka, kot jo odrasli vzgojijo.
DUH JE NAD MATERIJO
V okoliščinah, ki sem jih tu na kratko navedel, postane družina za vsakega novega člana družbe odločilna ustanova. Na starših je, da svoje otroke usmerjajo k Pravim vrednotam. Nakazal bi na kratko tri dejstva, ki se mi zdijo zelo važna.
Prvo je ta: duh stoji nad materijo; duhovne vrednote imajo prednost; duša je važnejša od telesa. To kaže tudi edino pot ^ sreči. Da človek črpa srečo predvsem
iz duha, so razumeli že poganski misleci.
Rimski cesar Mark Avrelij je zapisal: »Ljudje si iščejo oddiha na podeželju, na morju, v gorah. Tudi ti imaš večkrat podobne želje. In vendar, kako silno nespametno je vse to, ko pa se lahko vsako uro umakneš v samega sebe. Saj ne najde človek nikjer tišjega in mirnejšega zavetja kot v svoji duši. Zato misli vendar že na to, da se umakneš na tiho Pristavico, ki jo nosiš v sebi.«
Tako pravi poganski mislec in po dveh tisočletjih krščanske luči današnja družba še ne ve, da človek lahko najde srečo samo v duhu, da je sreča kakovost in ne količina. Lahko si nagrabiš denarja in bogastva, dosežeš najvišje službe, vse druge prehitiš, imaš položaj in oblast; pa vedi, da je lahko največji revež srečnejši od tebe. To resnico dajmo vcepiti mladini globoko v srce!
Samo tako bodo lahko srečni in ves svet z njimi. Sreče se ne da kupiti z denarjem. Sreča je brezplačna, a samo za tiste, ki jo znajo najti v svoji duši, povezani z večnostjo. Učimo mladino najprej to!
ZVESTOBA NARODU IN JEZIKU
Drugo dejstvo, ki sem ga hotel poudariti, je ljubezen in zvestoba svojemu narodu in materinemu jeziku. Ta vrednota je pri nas zaradi manjšinskega položaja postala odločujoča za bodoči narodni obstoj.
In tudi pri tem velja: prej kot v šoli ali kje drugje, se bo mladina navadila ljubiti domovino pri svojih starših, v družini. V družini mladi opazujejo, koliko je pri odraslih spoštovanja ter nege in skrbi za lepo uporabo materinega jezika.
Doma mladi ugotavljajo, kateri prostor na lestvici vrednot zaseda pri odraslih zanimanje za slovensko kulturo; spoznavanje narodove duše, zgodovine, zemljepisa, vsega, kar se domovine tiče.
Staro ljudsko kulturo, ki je bila duša naroda, so v povojnih letih v matični domovini pometli in jo zamenjali z novimi miti. Pri nas v Italiji je zelo podobno vplival materializem razvite industrijske družbe, ki enači blagostonje in materialno zadostitev z bistvom kulture.
Kako malo pozna povprečen Slovenec slovenski prostor, zemljepis svoje majhne domovine: znamenite kraje, kulturna središča in naravne lepote! Več vemo o Alaski in Novi Zelandiji kot o domačih krajih.
In kakšne slovenske zgodovine se otroci uče od nas? Mar jim ne še kdaj ponavljamo stare bajke o slovenskem suženjstvu, pohlevnosti in tisočletni pokornosti drugim narodom? Pravljice o hlapčevski preteklosti, zaostalosti in majhnosti pred svetom so si izmislili zgodovinarji velikih sosednih narodov, ki bi nas radi izbrisali.
Pohvala gre zato tistim raziskovalcem, ki so si zadnje čase upali izstopiti iz črede pohlevnih pritrjevalcev vsega, kar so drugi za nas odločili, ter poiskati nove in trd-najše poti v stari slovenski zgodovini.
Čeprav uradna znanost z ihto udriha po teh predrznežih, njihove študije kažejo, da res obstaja tudi drugačna podoba slovenskega naroda, ki jo je treba še naprej odkrivati. Mladini moramo odrasli pokazati, da pripadnost slovenstvu ni breme, ampak ena tistih vrednot, za katere se splača kaj žrtvovati.
LJUBEZEN DO NARAVE
Še na tretje dejstvo bi rad samo na kratko spomnil, vedno z ozirom na mladino in vzgojo: to je ljubezen do narave. Živimo v dobi naglega tehnološkega napredka in visoko razvite industrije. Ta družba ne živi več v soglasju in ravnotežju z naravo. Narava ji je sredstvo za čim večji pridobitek in korist; naravi dela silo preko zmogljivosti, izčrpava jo čezmerno. Ni važno, če se ozračje zastruplja, če so reke onesnažene, če se gozdovi sušijo in morje umira; samo da je zaslužek velik in korist hitra. Za bodočnost naj poskrbe tisti, ki pridejo za nami.
Poletno obdobje je marsikdaj vroče ne le ve meteorološkem, ampak tudi v političnem smislu. Letošnji poletni meseci sicer šele zdaj začenjajo kazati svoj pravi obraz. Poletna vročina prihaja, obenem pa se tudi delovanje političnih sil ogreiva, seveda v ritmu, iki je značilen za našo zemljepisno širino.
Res je še veliko odprtih vprašanj od zadnjih volitev sem. Politične stranke iščejo sedaj možnosti sestave novih občinskih večin in odborov, posebej kar velja za goriško in tržaško pokrajino. Seveda tudi v sami deželni večini nekaj »vre«. O vsem tem bomo tu nanizali nekaj misli in pregledali, kakšen je sedanji dejanski položaj.
Mimo vsega tega moramo seveda beležiti zadnje večje premike v državnem merilu, ki vsaj posredno zadevajo tudi razmerja na krajevni ravni. Tako izvolitev novega predsednika republike Cossige ter izvolitev Fanfanija za novega predsednika senata. Obenem pa še zadnje politično preverjanje petstrankarske vladne večine v Rimu s predsednikom vlade o perečih problemih vladne politike in zlasti gospodarskih ukrepov.
Vse to lahko predstavlja nekak okvir, v Jcaterem se giblje politično dogajanje tudi pri nas. Periferija (zlasti taka, kot je naša - namreč obmejna) igra gotovo svoj pomen in na nek način še bolje odraža dogajanje v centru. Ni zato niti čudno, da bo eden prvih obiskov novega predsednika republike jeseni prav v naši deželi.
DEŽELNA VEČINA — PREVERJANJA IN SOOČANJA
V eni izmed prejšnjih številk našega lista smo že omenili politična pogajanja na deželni ravni, obenem pa tudi poročilo predsednika deželne vlade o velikih jav-
nih delih v deželi. Vse je med seboj ozko povezano, čeprav seveda lahko ločimo politični del od upravno-zakonodajnega.
Politična plat zadnjih pogajanj in med tem še novih srečanj deželnih tajnikov s parlamentarci večine je na dlani. Gre namreč za eno stalnih faz preverjanja med strankami DC, PSI, PSDI, PRI, SSk in PLI o raznih vprašanjih, ki so aktualno na dnevnem redu o delovanju deželnih organov. Že več časa pa se tudi govori o novih razmerjih rv deželni večini ali bolje o njeni razširitvi. Tu igra predvsem svojo vlogo Lista za Trst, ki s tem povezuje svoje odnose v obstoječih večinah na tržaški pokrajini in občini. Svojo vlogo igrajo tu tudi socialisti, ki so zaenkrat izven teh dveh važnih tržaških izvoljenih teles, so pa v deželni večini in vladi. Če bi res v doglednem času (oziroma kadar koli) prišlo do vstopa -Liste v večino, bi se stvari na deželi bistveno spremenile. Zlasti še, če bi ta prišla tudi v deželni odbor. Pri tem bi seveda nastal paradoks pri dosedanjem razmerju v večini: Slovensko skupnost, ki je že leta v deželni večini — ne pa v odboru — bi tako kar preskočila Lista in dosegla odbomiško mesto, čeprav je prisotna le v eni izmed pokrajin dežele, medtem ko je npr. SSk aktivno prisotna najmanj v dveh pokrajinah - v Trstu in Gorici, glasove pa je na raznih volitvah prejela prav po celotnem deželnem ozemlju. Težko si je torej predstavljati, da bi slovenska stranka mir-no »požrla« tako potezo in ne podvzela ustreznih korakov.
Pri vsem tem moramo vedeti, da je itak poleg Liste za Trst v deželi še ena močna avtonomistična sila, tj. Furlansko gibanje (MF),ki bi najmanj kot tržaška politična sila mogla sedeti v novi deželni vladi. Sicer pa je to predvsem stvar Furlanov sa-
Trški dni rastni itii niailši
Pretekli teden je Bolgarija nepričakovano izpustila turškega trgovca in veletiho-taipca Bekirja Celenka in ga obenem izročila Turčiji, ki ga je takoj po ^prihodu dala zapreti. Govori se, da so turške oblasti v zameno za izročitev Celenka dopustile, da je bil vrnjen Bolgariji njen vohun Jusufof, ki je našel zatočišče na bolgarskem veleposlaništvu v Ankari.
Italijansko sodstvo dolži Celenka, da je po naročilu bolgarske tajne službe vzdrževal stike s turškimi teroristi in jim za nagrado dal izplačati tri milijone nemških mark. Zadnje čase je bil Celenk v Sofiji pod posebnim nadzorstvom, sedaj so ga pa oblasti z utemeljitvijo, da niso ugotovile nobene krivde, enostavno po zraku poslale v Carigrad.
Italija bo seveda zahtevala od turških oblasti Celenkovo izročitev, toda ni verjetno, da bi bila v tem uspešna. Italija in Turčija namreč nimata pogodbe o medsebojni izročitvi obtožencev. Glavni državni tožilec Antonio Marini, ki nastopa na rimskem procesu proti Aggi, Antonovu, Čeliku ter drugim Turkom in Bolgarom, je preteklo nedeljo obiskal turške sodnike v Carigradu, da bi poizvedel, v koliko so turške sodne oblasti pripravljene sodelovati
z italijanskim sodstvom, ki bi seveda rado slišalo Celenka iz prvih virov.
Tožilec Marini je o sedanjem procesu v Rimu dejal, da »je edino, kar je konkretno in gotovo takoim. turška sled«. Obenem se sprašuje, čemu so bili Turkom sploh potrebni bolgarski agenti, saj se je izkazalo, da je bila mreža turških teroristov, ki so sodelovali v pripravah na atentat na papeža, razpredena zelo na široko. Po izjavah Ali Ag?e se da domnevati, da sta bila na trgu sv. Petra 13. maja 1981 vsaj dva, če ne celo trije turški atentatorji: Oral Čelik (ki mu sodijo obenem z Ag?om), Omer Ay in Aslan Samet. Slednjega so aretirali letos 14. maja med papeževim obiskom na Nizozemskem, ko je imel pri sebi eno izmed štirih pištol, ki sta jih Agga in Čelik marca 1980 kupila na Dunaju. Z eno teh pištol je Agfa streljal na papeža.
Glede na to, da je preiskovalni sodnik Martella celotno svojo obtožnico zasnoval na takoim. bolgarski sledi in zaroti, pomeni to v procesu lahko precejšen zasuk. Tega bodo prekinili 22. julija in z njim nadaljevali enkrat v septembru.
mih, ki so se prav na letošnjih pokrajinskih volitvah precej okrepili (v Pordenonu so prvič izvolili predstavnika v pokrajinski svet.
Kar zadeva delovanja deželnega sveta, je bilo na programu več pomembnih zadev. Med drugim je prav ob zadnjih sejah predsednik Biasutti orisal v deželni zbornici načrt za velika javna dela v naši deželi. Gre za važne prometne žile, kot avtoceste in okrepitev železniškega omrežja. Poleg tega so v tem programu dežele predvideni razni energetski objekti. Med temi nekatere električne centrale, pa tudi načrt za premogovni terminal in ustrezno centralo. Verjetno gre za znani načrt o premogovnem terminalu v Trstu. Tu še niso vse politične sile jasne. Tudi SSk do tega problema ne zavzema pozitivnega stališča, tako iz ekoloških kot iz teritorialnih razlogov. Seveda so na drugi strani tudi predvidena številna delovna mesta; ni pa rečeno, da bodo ta zasedli domačini.
S tem seveda slika deželnega delovanja ni še popolna. Vsekakor pa lahko nudi nekaj problemov v razmišljanje javnosti, ki mora tudi spremljati delovanje izvoljenih organov in političnih dejavnikov, za katere je glasovalo.
POLOŽAJ V POKRAJINAH
Tako na Goriškem kot na Tržaškem so še v toku pogajanja med političnimi silami za sestavo novih občinskih odborov. Položaj pa je v obeh pokrajinah dokaj različen. Medtem ko gre na Tržaškem predvsem za dve občini, ki še nimata župana in odbora (Devin-Nabrežina in Milje), je na Goriškem stvar bolj zapletena. Tu gre predvsem za občine Gorico, Krmin in Gradišče, da omenimo le večje občine, kjer strankam dosedanje večine ni še vse jasno.
Na Goriškem je razplet političnih poga janj še nerešen. Gre predvsem, kot smo že omenili, za samo goriško občino ter za občini Krmin in Gradišče. V Gorici sami bi verjetno ne bilo večjih težav, saj se pogovori odvijajo in iščejo svojo rešitev v znanem petstrankarskem okviru (Krščanska demokracija, socialisti, socialni demokrati, republikanci ter Slovenska skupnost, zraven pa so letos tudi liberalci). Dokončna rešitev za goriški odbor pa je vezana na istočasne zadovoljive rešitve v drugih dveh večjih občinah. Prav v ponedeljek 15. t. m. so rešili zadevo Gradišča, kjer bo občino vodila petstrankarska koalicija z demokraščanskim županom na čelu.
Na Tržaškem je še vse v razvoju, zlasti v občini Devin-Nabrežina. V teku so pogajanja na različnih ravneh. Do sedaj je bila uprava levičarska s SSk.
KAKŠNI ZAKLJUČKI?
Veliko je še vprašljivega in politična tehtnica še vedno niha ter se lahko še tako ali drugače obrne. Menimo pa, da mora pri vsem zmagati predvsem smisel' za odgovorne izbire in vodenje res demokratične in za celotno sikupnost ustrezne politike. Tudi za slovensko narodno skupnost v deželi in v posameznih občinskih upravah.	Spectator
Glavni tajnik Združenih narodov v Sloveniji
Naučimo naše otroke svetega spoštovanja do narave: do bistrega studenca, zelenih travnikov, dišeče lipe in ptičjega petja. Brez tega ne bo lepe bodočnosti. Narave ne bodo obvarovali pred katastrofo računalniki, ampak samo naša zdrava pamet. Prevelika občutljivost in tenkočutnost sta v današnjem svetu izpostavljeni zasmehu, in vendar, kolikor bomo znali te kreposti posredovati našim mladim, toliko bo tudi za nas, na stara leta, svet lepši.
Mačje solze bodo tiste ,ko bomo tarnali: »Kakšna je današnja mladina! V starih časih ni bilo tako!« Mladina se uči od nas in taka bo, kakor smo sami hoteli.
Na poti iz Rima v Beograd se je glavni tajnik OZN Perez de Cuellar v začetku prejšnjega tedna za dva dni ustavil, kot je bilo rečeno »na zasebnem obisku« v Sloveniji, ki pa je bil dejansko natrpan s sprejemi in razgovori.
Visoki gost je prenočeval na gradu Str-mol v bližini letališča Brnik. Od tu je v nedeljo 7. julija obiskal Slovenj Gradec, kjer je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi mednarodnimi prireditvami v počastitev 40-letnice OZN »Mi za mir«. Ogledal si je v tamkajšnji galeriji umetniška dela avtorjev iz 42 dežel sveta ter pri tem prejel zlato plaketo za mir in druga darila.
Na gradu Strmol pa je Perez de Cuellar sprejel tri delegacije iz Ljubljane. Dr. Anton Vratuša je zastopal mednarodni center za upravljanje javnih podjetij dežel v razvoju, Marija Vilfan je vodila delegacijo društva SRS za Združene narode, dr. Janez Milčinski pa je osvetlil delovni in organizacijski značaj slovenske in drugih akademij v Jugoslaviji.
Po povratku iz Slovenj Gradca si je glavni tajnik želel videti tudi Ljubljano, zato so ga zapeljali na Ljubljanski grad, da je mogel uživati panoramo mesta. Obiskal je kot velik prijatelj narave tudi Bled. Na vseh teh potih je bil v spremstvu žene in hčerke.
Srebrni jubilej u Stuttgartu
V nedeljo 23. junija je v Stuttgartu v cerkvi sv. Konrada 13 prvoobhajancev prvič prejelo evharističnega Boga, 31 birmancev pa zakrament potrditve iz roke metropolita
dr. Alojzija Šuštarja
Praznik sv. Rešnjega Telesa 1945
V juniju smo v Stuttgartu praznovali srebrni jubilej naše slovenske župnije. Slovesnost je trajala dva dni.
V soboto 22. junija je bilo jubilejno slavje v župnijski dvorani pri cerkvi sv. Konrada, kjer smo pozdravili slovenskega metropolita, ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja in krajevnega nemškega škofa Georga Moserja ter zastopnika dežele Ba-den-Wutttemberg, ministerialnega svetnika dr. Hansa Dorgeja, kakor tudi druge visoke goste. Od slovenskih duhovnikov so bili navzoči: dr. Zdešar iz Miinchna, Jože Bucik iz Augsburga, Janez Demšar iz Pful-lingena, dr. Franc Felc iz Merlebacha in Alojz Jenko iz Nevv Yorka. Navzoč je bil tudi naš pastoralni delavec dr. Marko Dvoržak iz Ulma. Druge katoliške misije v Stuttgartu sta zastopala župnika Juan Medina, Španec, in Pavao 2mire, Hrvat.
Pozdravom in nagovorom visokih gostov so pripravili primeren okvir zbor »Domači zvon« iz Stuttgarta, kvintet »Slovenskih fantov« iz Morsa, naš Mladinski ansambel (26 članov - vsi v narodnih nošah), kvintet Bukovškovih iz Degerlocha.
Govorniki, škof Moser, nadškof Šuštar, ministerialni svetnik dr. Dorge, deželna poslanka Helga Solinger, policijski predsednik dr. Vermander in drugi niso šte-dili z besedami pohvale in priznanja delu Slovenske misije v Stuttgartu za pastoralno, socialno in kulturno delo med slovenskimi delavci v deželi. Manjkalo ni tudi dobrih želja za bodočnost.
Da so bili nemški gostje z jubilejno slovesnostjo zadovoljni, priča pismo ministerialnega svetnika dr. Dorgeja, v katerem pravi: »Ob posrečeni prireditvi 22. junija 1985 se vam in članom vaše skupnosti za povabilo prisrčno zahvaljujem. Vsi ste se zelo potrudili in uspeh ni izostal, kajti gostje smo ob podanih točkah zelo uživali. Za nas je bilo pomembno, da smo mogli nekoliko pobliže spoznati jezik in kulturo slovenske skupnosti...«
■ Avdienco ob sredah je sv .oče 10. julija posvetil razmišljanju o stvarjenju vesoljstva, sveta in človeka. Pri tem je dejal, da izkazuje vesoljstvo tako prefinjeno organizacijo in taiko čudovito namembnost ustvarjenih bitij, da se pameten človek pač ne more zadovoljiti z razlago nekega »naključja«, ki naj bi vsemu botrovalo. Seveda pa se Boga ne da dokazati na znanstveno izkustveni način, saj bi to pomenilo Boga postaviti na raven ustvarjenih bitij. Znanost Boga ne more niti dokazati niti zanikati.
■ Severnoameriški predsednik Reagan je na sprejemu združenja washingtonskih odvetnikov v neobičajno ostrem tonu obtožil Iran, Libijo, Sev. Korejo, Kubo in Nikaragvo, da so glavni pospeše vatel ji mednarodnega terorizma. Obenem je napovedal ustanovitev posebnih enot zoper ta pojav, ki jih bo vodil podpredsednik Bush. Reagan pa je obtožil tudi Sovjetsko zvezo zaradi njenih »tesnih zvez« z naznačenimi državami in zaradi njenega mlahavega zadržanja ob zadnji ugrabitvi ameriškega potniškega letala.
■ Potem ko so severnoameriški zdravniki v petek 12. julija odstranili predsedniku Reaganu v slepem črevesu manjšo novotvorbo, so pri tem odkrili adenom, ki ga je bilo potrebno prav tako odstra-nti. Tako je bilo treba Reagana ;5e enkrat operirati. Raziskava je pokazala, da je ta novotvorba rakastega izvora, kar je vzbudilo iv ameriški javnosti vznemirjenost, saj na te vesti ni bila pripravljena.
Zaradi pomanjkanja prostora prireditelji niso mogli vseh vabiti na ta kulturni večer. Omejiti so se morali na družine z ministranti, muzikanti in pevci ter na kakih 30 nemških gostov. V dvorani je bilo tako nekaj nad 200 ljudi.
V nedeljo 23. junija smo jubilejno slovesnost povezali z birmo (31 birmancev) in prvim obhajilom (13 prvoobhajancev). Ulica Stafflenbergstrasse, ob kateri stoji naš dom in cerkev sv. Konrada, je bila na to nedeljo prava slovenska ulica, saj se je po njej vila dolga procesija od doma v cerkev: narodne noše, prvoobhajan-ci, birmanci, botri, starši in mnistranti, škof z duhovniki. Pesem zvonov je uglašeno pozdravljala 700 rojakov, ki so se slovesnosti udeležili.
Referent za tuje delavce v škofiji Rot-tenburg-Stuttgart, msgr. Jiirgen Adam, je v začetku maše v slovenskem jeziku spregovoril: »Prevzvišeni gospod nadškof! Drage slovenske sestre in bratje! Kot že včeraj naš škof, tako vam jaz želim pri tej slovesni službi božji obilo sreče in božije-ga blagoslova. Naj bi nas Bog s to sveto mašo okrepil za življenje v bodočnosti. Naj bi vsakemu od nas podelil potrebnih duhovnih darov - otrokom, mladini, zakoncem, možem in ženam.«
Birmanska misel nadškofa Šuštarja je bila klic h krščanski vzajemnosti, utrjeni in vodeni po veri, upanju in ljubezni.
O našem srebrnem jubileju je poročal škofijski tednik Katholisches Sonmtags-blatt in oba lokalna dnevnika, Stuttgar-ter Zeitung in Stuttgarter Nachrichten, zelo obširno pa tudi Družina v Sloveniji.
Ciril Turk
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE . V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
■ Od ponedeljka 15. julija do 15. septembra 'bodo vsi turisti, ki potujejo prek obmejnih prehodov Kokovo pri Trbižu, Pra-mollo nad Pontebo in Brenner na Južnem Tirolskem, lahko prečkali mejo brez kake formalnosti ali carinskega pregleda, če bodo imeli na vetrobranu posebno nalepko, ki znači, da nimajo ničesar za prijavo. O tej poskusni sprostitvi tujskega prometa sta se 20. maja letos domenila predsednik vlade Craxi in avstrijski kancler Sinowatz. Nalepke se dobi jo na sedežih ACI.
■ V Carigradu so po odredbi pristojnega turškega ministrstva kljub protestom ekumenskega patriarha Demetriosa I. in grške vlade porušili grškopravoslavno cerkev sv. Jurija, ki je bila zgrajena leta 1830 ter tudi umetniško dragocena. Ogorčenje med pravoslavno duhovščino in verniki je tem večje, saj se ta rušenja načrtno ponavljajo. Pred nekaj leti so dale turške oblasti porušiti v Carigradu pravoslavno stolnico, češ da ovira promet. Dejansko pa so na njenih temeljih kasneje zgradili velik hotel.
■ Na povabilo predsedstva jugoslovanske partije, ki ga trenutno vodi Vidoje Žar-kovič in pa predsednice zvezne vlade Milke Planinc je obiskal Beograd prvi sekretar poljske partije in predsednik poljske vlade Wojciech Jaruzelsiki. Pogovori so zato imeli dvojen obraz: partijski in gospodarski. Seveda je bilo v ospredju povečanje gospodarskega sodelovanja med obema državama, ki se je zadnje čase zelo razmahnilo.
(Iz kronike A. Novaka)
31. maja 1945. Narodna vojska, oz. njeno mestno poveljstvo je naravnost zahtevalo procesijo sv. Rešnjega Telesa in danes na praznik se je ta procesija vršila z vso slovesnostjo po mestnih ulicah kakor nekdaj v avstrijskih časih. Sli smo mimo županstva po korzu, po ul. Mameli na Travnik in po Raštelu zopet v stolnico. Vodil jo je generalni vikar msgr. Ignacij Valentinčič; poleg treh kanonikov so prišli še trije častni kanoniki, tako da je bila slovesnost dostojna. Procesije se je udeležilo zelo lepo število verskih udruženj, pa tudi velika četa partizanov in garibal-dincev z rdečimi zvezdami na kapah; ena četa je pri blagoslovih oddajala salve iz pušk. Dež nam je ponoči dobro opral ceste in ohladil ozračje. Radoveden sem, kaj bo sedaj pisalo časopisje nove vlade o tem. Večinoma so bila tudi vsa okna stanovanj okinčana s cvetjem in draperi-jami, le najzagrizenejši so imeli okna zaprta. Tako Kristus še rvlada v Gorici.
Pri procesiji smo peli latinsko, ljudstvo pa slovensko in italijansko. Godba narodne vojske pa je svirala »Praznika svetega«, v kolikor sem jo slišal pred stolnico ob povratku, ker med procesijo je bila taiko daleč pred nebom, da je nisem mogel kontrolirati.
Bomo videli. Mogoče se bo to partizansko ljudstvo nazadnje le dalo spet civilizirati in pokristjaniti. Nič čudnega, če je na pol divje po tolikih letih življenja v -gozdovih, saj smo se tudi po vojni deta 1914/18 morala nekaj let truditi in potrpljenja imeti, predno so naši moški spet prišli v normalni krščanski tir, a ona vojna je bila le igrača v primeri s sedanjo 1939/1945.
Zgubili smo spet enega kanonika; sinoči je odšel msgr. Tarlao, ker mu je bilo namignejo, naj izgine, da ga ne zaprejo, (Kanonik Giovanni Natale Tariao je bil dekan stolnega kapitlja in zelo zagrizen proti Slovencem. Pozneje se je izpričalo tudi, da je 'bil v službi italijanske kvesture - op. ur.).
Jezijo me pa članki v partizanskem časopisju, ki še vedno nadškofa grdo napadajo in sicer tudi v lašikem II Nostro Avvenire, ki izhaja v Trstu. Cas bi že bil, da se spametujejo. Pa kaj, ko so duhovniki k la Mikuž tako zelo »pogozdovljeni«.
PREISKAVE PO SAMOSTANIH
3. junija 1945. Včeraj so bile hišne preiskave pri redovnicah. Pri Notre Dame so bile odpeljane štiri redovnice, med njimi provincialka (Nemka); pri uršulinkah ni odpeljanih; pri oo. jezuitih vsi odpeljani, hiša zasedena. P. Janez Jauh, ki je bil kot toolnik v sanatoriju za jetične, je bil tam aretiran in odpeljan. (Našli so menda v samostanu enega skrivača in nekaj lašikega orožja.) Veliko semenišče je bilo tudi preiskano. Nič niso našli in nikogar odpeljali. Aretiran je bil tudi dr. Piani, škofijski notar in blagajnik. Danes, nedelja, je bil preiskan kapucinski samostan. (Vsi duhovniki in redovniki, ki so jih tedaj aretirali in odpeljali, so se pozneje vrnili, le p. Jauh je bil obsojen na šest let ječe; kazen je v celoti presedel, četudi bolan na pljučih. Ker je bil jugoslovanski državljan, se ni več vrnil v Go-rico. Bil pa je prvi in do sedaj edini slovenski jezuit v Gorici po letu 1918. V Gorico je prišel med vojno, da bi bil v pomoč pri dušnem pastirstvu, zlasti kot spovednik. Po prestanem zaporu je živel v Mariboru in tam tudi umrl pred nekaj leti. - Op. ur.).
Člani in časnikarji Mednarodne zveze katoliškega tiska (UCIP) so zborovali v Ljubljani od 4. do 8. julija in ob 1100-letnici smrti sv. Metoda razmišljali o odgovornosti katoliških časnikarjev za Cerkev in Evropo. Sad teh razmišljanj je bila naslednja izjava:
Ko se zavedamo pomena svetih bratov Cirila in Metoda za miroljubno evangeli-zacijo slovanskih narodov in njunega prispevka z govorjeno in pisano besedo, smo hoteli s tem srečanjem na kraju, kjer se srečujejo različne evropske kulture, napredovati na poti iskanja svoje lastne istovetnosti.
Ko se soočamo z Evropo, ki prepogosto razglaša propad krščanskih vrednot in resnic, z mladino, ki kot svoje obzorje pozna le brezposelnost in uniformirano kulturo, smo kot katoliški časnikarji odgovorni, da izpolnimo pričakovanja te mladine. Tega ne bi smeli storiti narodnostno omejeno, temveč ne glede na kakršnekoli meje in ovire. Tako prispevamo h gra-
7. junija 1945. Danes popoldne ob 2h sem po ukazu generalnega vikarja in z dovoljenjem komande mesta, v spremstvu g. Ludvika Rusjana, vikarja cerovskega, prenesel iz kapelice o., jezuitov v stolno cerkev sv. Rešnje Telo, cerkvene posode, sv. olja in kar je bilo dragocenejšega. Ostali pa so tam še cerkveni paramenti. Za sedaj sta hiša in kapelica dobro zavarovani, komaj nas je straža pustila skozi železna vrata na dvorišče, a če pride nova četa, kdo ve, če bo še tako zavarovano.
Ali bodo pustili, da dr. Rugelj umre?
Ime dr. Janeza Ruglja je v Sloveniji že dolgo znano; gre za zdravnika, ki je v slovenski psihiatriji uvajal novosti, ki jih je v Italiji uveljavil dr. Basaglia. Dr. Rugelj se je posvečal zdravljenju alkoholikov. Toda bil je v neprestanem konfliktu s kolegi psihiatri. Sedaj so ga zakonsko upokojili, -ker je dosegel 40 let delovne dobe. Toda dr. Rugelj se (je upokojitvi uprl, ker želi še delati. Vsled tega je napovedal gladovno stavko do smrti. Umaknil se je v Tinje na Koroškem, kjer so ga gostoljubno sprejeli, mu odkazali sobico in ga prepustili njegovi odločitvi. Med gladovno stavko pije le čaj brez sladkorja in vodo. V intervjuju v Nedeljskem dnevniku je izjavil, da je začel gladovno stavko iz protesta zaradi dolgoletnih šikan. »Kar so počeli z mano, je najbolj nesramno poniževanje in mučenje intelektualca.« Izjavil je, da hoče gladovno stavko izpeljati do konca, do »dostojanstvene, uporniške smrti«.
Njegova gladovna sta-vtka je pa zbudila pozornost tudi v mednarodnem svetu. O dr. Ruglju so pisali koroški nemški časopisi, oglasilo se je mednarodno Russlo-vo sodišče. »Delo« je pa v soboto 13. julija objavilo naslednjo kratko vest: »Republiški komite za informiranje sporoča, da so avstrijske oblasti odrekle gostoljubje dr. Janezu Ruglju in ga pripeljale na mejni prehod Jezersko, od koder je bil prepeljan na dom svoje hčere v Ljubljani.«
Kaj bo sedaj z dr. Rugljem? Bo vztrajal v gladovni stavki do smrti? Ga bodo prisilno hranili? Bodo oblasti sprejele njegove zahteve? Vrsta vprašanj, na katera bodo dali odgovor prihodnji dnevi. Gre za starega partizana in borca ter člana KP Slovenije, ki je v zdravljenju alkoholikov vedno hodil svoja pota, v zameno pa prejemal šikane od vseh oblasti.
Zahodnonemški dnevi avstrijske literature s slov. sodelovanjem
Konec junija so v Marburgu ob Lahni v nemški zvezni deželi Hessen potekali dnevi avstrijske literature. Priredila sta jih častitljiva marburška Filipova univerza in tamkajšnje Novo literarno združenje, ki ga vodi pisatelj Ludwig Legge, finančno pa jih je podprla tudi avstrijska država.
Iz svojih del so brali ugledni avstrijski pesniki in pisatelji, med njimi F. Mayro-cker, B. Frischmuth, M. Scharang, nemški Korošec G. Jonke in drugi.
Na posebnem simpoziju so nemški in avstrijski univerzitetni profesorji razpravljal; o značilnosti avstrijske literature. Zanimivo je, da so v diskusijah pri tem večkrat poudarili njeno večsmerno razvejanost, ki kljub majhnosti avstrijskega prostora kaže tudi nenemške značilnosti.
ditvi evropske misli, ki ne potiska več v pozabo številnih narodov in kultur cele naše celine.
Ob krizi vere sprejemamo katoliški časnikarji izziv, ki pomeni pospeševanje krščanskih vrednot na naši celini. Menimo, da se to dogaja,'kadar smo orodje aktivnega dialoga v naši Cerkvi in želimo, da bi vprašanja, ki se postavljajo v Cerkvi, našla rešitev v trajnem dialogu.
Ker je po našem mišljenju izgradnja Evrope bistvena, verska in duhovna naloga, zadeve ne bomo preprosto prepustili vladajočim politikom.
Svoboda mišljenja igra odločilno vlogo pri pospeševanju javnega mnenja. Brez svobode mišljenja ni resnične izgradnje Evrope. Zato je za nas izmenjava informacij o delovnih razmerah in o življenju v različnih evropskih deželah zelo bogat učbenik. To še posebej drži za prispevke iz vzhodne Evrope. Želimo, da bi te dežele na evropskem odru vedno bolj zavzemale mesto, ki jim pripada.
Omenili so posebnosti slovenske literature na avstrijskem Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem.
Marburške prireditve so se udeležili tudi celovški pisatelj in prevajalec iz slovenščine v nemščino Peter Kersche, av-strijsko-ameriški pisatelj in prevajalec slovenskih avtorjev v angleščino Herbert Kuhner ter dunajski pisatelj Lev Detela. Detela je iz svojih del bral tudi na nemških šolah ter tam opozoril na večjezične razmere v Avstriji s posebnostmi slovenske literature.
Ludvvig Legge, prizadevni vodja marbur-škega literarnega združenja, je v Nemčijo že večkrat povabil slovenske pisatelje iz osrednje Slovenije. Intenzivne stike je vzpostavil predvsem z avtorji z Marbur-gom spoprijateljenega slovenskega mesta Maribor. Ti so že večkrat brali v starem univerzitetnem protestantskem središču ob Lahni, nekdanjem centru križarjev, medtem ko je tekste marburških piscev objavila v slovenskih prevodih mariborska revija »Dialogi«. - Lev Detela
S TRŽAŠKEGA
Umrl je inž. dr. Ivan Stanič
V torek 9. julija je skoro 85-letnik na svojem domu v Trstu sklenil svojo zemeljsko življenjsko pot ugledni tržaški Slovenec dr. inž. Ivan Stanič. Rodil se je v Trstu. Zgodaj je izgubil očeta. Dobra in ljubezniva mama Antonija, doma iz Litije, je žrtvovala vse, da je Ivan lahko študiral in uspel v življenju. Po končani realki je Ivan odšel študirat v Ljubljano. Bila so težka leta po prvi svetovni vojni. Potem je nadaljeval univerzo v Bologni in postal gradbeni inženir. Vrnil se je v Trst in se vključil v dogajanje Slovencev v Trstu. Požig Narodnega doma ga je zelo bolel in vedno je ponavljal, da ga bo treba obnoviti. Leta 1950 se mu je to skoro posrečilo. Dr. Peter Udovič, dr. Agnelet-to in Vesel so mu naročili, naj napravi načrt za bodoči Narodni dom, ki bi se moral graditi na vogalu ulic Udine in Ritt-maver. Znani dogodki so pobudo ustavili in tako smo tržaški Slovenci zgubili menda zadnjo priložnost, da bi imeli zopet svoj Narodni dom v samem centru mesta.
Dr. inž. Stanič je bil tudi velik prijatelj mladine in je njej kot šolnik posvetil velik del svojega življenja. Učil je matematiko in strokovne predmete že na tečajih in večernih šolah, ki so jih podpirali tržaški trgovci in obrtniki na pobudo pok. Lava Čermelja, Plesničarja in Puhalja. Po drugi svetovni vojni je bil nekaj let profesor na industrijski šoli v Rojanu in nato ravnatelj do upokojitve leta 1967. Bil je dobričina in vsi so ga imeli radi, šolski kolegi in dijaki.
Inž. Stanič je bil tudi soustanovitelj Slovenskega gospod, udruženja. Predsednik Mihelčič in tajnik dr. Peter Udovič sta mu že leta 1946 poverila nalogo, da preštudira možnost, da bi tržaški Slovenci, ki smo bili tedaj večinoma še kmetje, mali trgovci, obrtniki in delavci, postavili tudi nekaj industrijskih podjetij. In res smo kmalu imeli približno 20 novih majhnih industrijskih podjetij, ki pa po prihodu Italije v naše kraje niso več uspevala.
Pokojni inženir je bil dolga leta sod-nijski izvedenec, kakor tudi strokovni cenilec pri nekdanji Slovenski posojilnici in hranilnici, Jadranski banki in Trgovski obrtni zadrugi; nato tudi pri Cassa di Ri-sparmio, pri trinajstih zavarovalnicah, predvsem pa pri RAS. Svoje delo je izvrševal vestno in nesebično.
Inž. Stanič je bil velik prijatelj Slovenskega demokratskega združenja (SDZ) in bil tudi kot strokovnjak v raznih občinskih komisijah. Kot človek širokih obzorij je imel veliko prijateljev ne le med Slovenci, ampak tudi med Italijani in Nemci, ki živijo v Trstu. - Dr. Marko Udoinč
Letošnji tabori tržaških skavtov in skavtinj
Tržaški del Slovenske zamejske skavtske organizacije je letos pripravil za svoje članice in člane štiri poletne tabore. Po predvidevanjih bodo zajeli 240 aktivnih skavtov in skavtinj.
Najstarejši so že od 10. julija na svojem taboru. Prvi del je imel značaj potovalnega tabora po Karavankah, drugi, stalni del, ki se bo končal 20. julija, pa poteka pri vasi Zabiče, južno od Ilirske Bistrice.
Srednja starostna veja — izvidniki in vodnice — bo imela dva tabora. Tabor A bo v Viškorši v Karnajski dolini (videmska pokrajina) od 22. julija do 5. avgusta. Tabor B pa bo pri vasi Zabiče od 29. julija do 12. avgusta.
Najmlajši — volčiči in veverice — bodo prav tako taborili pri Zabičah od 2. do 13. avgusta.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Zborovanje katoliških časnikarjev
v Ljubljani
ge v m
i
Časi, ko se je vsakoletnih večdnevnih skupnih romanj udeležilo po petsto in več romarjev, so minili. Vendar zanimanje za taka romanja še ni ugasnilo. Zadnja leta se Skupnih romanj udeležuje nekaj nad sto ljudi. Tako tudi letos.
Glavni cilj letošnjega skupnega romanja je bilo romarsko Marijino svetišče v Ein-siedelnu v Švici. Na pot smo šld v ponedeljek 1. julija. Romarji iz okoliških vasi so imeli pred odhodom sv. mašo v cerkvi na Opčinah, del romarjev iz mesta pa v cenkvi v Rojanu.
Potovali smo v dveh avtobusih. Za kosilo smo se ustavili ob avtocesti onstran Brescie. Na iprehodu meje ni bilo nobenih formalnosti. Zanimiva je bila pot po švicarskem ozemlju. Dežela je prepredena z avtocestami, ki jih ne ustavi nobena gorska pregraja. Pod prelazom St. Go-thard je npr. 17 km dolg predor. Kmalu po sedmi uri zvečer smo dospeli v Ein-siedeln. Nastanili smo se v dveh udobnih hotelih. Po večerji smo opravili še kratek obisk v cerkvi.
Glavni romarski dan je bil v torek. Ob devetih smo imeli sv. mašo v lepi študentski kapeli. Somaševanje je vodil solkanski župnik Jožko Benedetdč. Govoril nam je pri vseh romarskih mašah. Po maši smo si ogledovali zanimivosti tega največjega romarskega svetišča, ki ga je ob svojem obisku v Švici obiskal tudi sv. oče. Po vseh kioskih so na voljo razglednice s papežem, ki moli pred milostno podobo.
Popoldne ob štirih smo se zbrali v cerkvi, ko so benediktinski menihi opravljali večernice. Zaključijo jih z ganljivim petjem Pozdravljena Kraljica v latinskem jeziku pred Marijino kapelico. Potem smo opravili pobožnost križevega pota. Postaje so speljane na bližnji grič. Sodelovale so tudi nekatere romarice, a pri večini postaj je razvil priložnostne misli g. Bene-detič.
V SACHSELN
V sredo nas je pot vodila v Saehseln v bližini Luzerna. V župnijski cenkvi so pod oltarjem relikvije sv. Nikolaja iz Filue. Ob 11. uri smo tam imeli sv. mašo. Po maši pa smo se zapeljali v pet km oddaljeni kraj Fliieli, kjer se je rodil sv. Nikolaj in kjer je živel s svojo družino. Obnovljena sta oba doma, oba iz lesenih brun. Nikolaj je do svojega petdesetega leta živel normalno družinsko življenje z ženo Dorotejo in imel pet hčera in pet si-
Naše vsakoletno Cirilmetodovo slavje na Vejni je imelo letos še poseben pečat: vključuje se v okvir razsežnih Metodovih praznovanj. Po zgodovinskem sporočilu igre prof. Ivana Artača na Repentabru je sledil še slovesni epilog v tem Marijinem svetišču. Prostorna cerkev je nudila veličastno prizorišče za srečanje in somaševanje domačih in sosednjih duhovniških jubilantov ter enega movomašnika, med njimi pa še slavnostni gost: novi pomožni škof v Kopru Metod Pirih.
Ko je melodija »Ecce Sacerdos magnus« preplavila svetišče, se je sprevod duhovščine, na čelu s Cirilmetodovo zastavo, pomikal proti glavnemu oltarju. Naslednja pesem je veljala zlatim in srebrnim jubilantom. Zatem je škofov vikar dr. Lojze Škerl v preprostih besedah prijateljsko pozdravil goste v svojem in v imenu slovenskih vernikov na Tržaškem. Sledili so pozdravi skavtov in skavtinj, ki so jubilantom poklonili cvetje.
Za uvod v mašno liturgijo je dr. Požar poudaril, da je vsaka maša »zlata«, kar Evharistija tudi pomeni: zahvala Cerkve za dar vere. Škof Pirih pa se je pni evangeliju naslonil na osrednjo misel praznika: ta mašna daritev naj bo v posebno zahvalo in poveličevanje Boga za naša blagovestnika, ki sta nam pred 1100 leti polagala temelje vere in kulture in katerih apostolskih naporov smo še danes deležni. Evangeljska prilika o dobrem Pastirju pa kliče k posnemanju dobrote, za katero naj se še posebno trudimo. Mnogi se za svojo nevero opravičujejo, ker ne vidijo čudežev. Slepi so za prostrana žitna polja, na katerih se vsako leto obnavlja čudež, da se iz enega zrna razmnoži na milijarde pšeničnih zrn, s katerimi bi zadostili za celotno prehrano človeštva. Namesto tega jih raje množično uničujejo, da ne bi upadla prodajna cena. Povabil je, da poglobimo svoje verske i,n duhovne korenine, da sodelujemo s Cerkvijo, ker smo s krstom tudii laiki odgovorni, da oznanjamo evangelij vsemu stvarstvu.
nov. Potem je začutil božji klic in začel v pet minut od doma v dolinici Ranft ob potoku puščavniško življenje. Tam je ostal do smrti, torej celih 19 let. Menda ni užival nobene hrane. Moči mu je ohranjalo samo sv. obhajilo. Glas o njegovi svetosti se je širil tudi prek meje Švice. Celo vladarji so pošiljali k njemu odposlanstva z vprašanji o kritičnih zadevah. Vedno si je prizadeval za mir.
Kosilo smo imeli v hotelu Pax Montana s čudovitim razgledom. Vračali smo se v Einsiedeln skoz mesto Luzern, ki smo si ga tudi ogledali.
SLAPOVI NA RENU
V četrtek smo imeli sv. mašo zgodaj v študentski kapeli. Po zajtrku smo se odpeljali v Ziirich, kjer smo imeli daljši postanek za ogled in morebitne nakupe. Potem smo nadaljevali pot do mesta Schauf-hausen ob Renu, v neposredni bližini nemške meje. Najprej smo imeli kosilo v Kol-pingovem domu, s katerim pa se ne moremo pohvaliti.
Nato smo se podali k slapovom, ki so zares veličastni. Pod slapovi se zbirajo vedno novi obiskovalci. S čolnom smo se tudi zapeljali do skalne stene sredi slapov in se povzpeli na skalno vzpetino, ki jo oblivajo šumeči razpenjeni valovi. Srečali smo se tudi s skupino mladih izletnikov iz Osijeka.
POT DOMOV
Prišel je zadnji dan našega romanja in potovanja. Poslovilno mašo smo imeli v Marijini milostni kapeli. Somaševanje je vodil g. Jože Kunčič, ki je imel glavno skrb za pripravo in izvedbo romanja.
Vračali smo se prek državice Lichten-stein. Sprejel nas je dež in nas spremljal še lep čas po Avstriji. V bližini Innsbrucka pa se je vreme izboljšalo. Kosilo je bilo že v Italiji v Sterzingu (Vipiteno) na Južnem Tirolskem, a šele ob štirih popoldne. V Trst smo se vrnili po enajsti uri zvečer.
Romanje je v vsakem oziru dobro uspelo. Predvsem je bilo zares romanje, ki je nudilo vsakemu dovolj duhovne koristi. Uživali pa smo tudi lepote švicarske dežele in na povratku tudi goratega dela Avstrije. Vreme je bilo ves čas ugodno. Razpoloženje med romarji odlično. In običajno vprašanje, kam bomo romali drugo leto? Izražene so bile različne želje: Lurd, Oropa, Palestina itd.
ZS
Na koru so peli člani ZCPZ ob sodelovanju ekumenskega zbora pod vodstvom dr. Z. Hareja. Peli so mašo U. Vrabca, o katerem gre glas, da se mu bliža obletnica visokega jubileja. Pri orglah je sedel novo diplomirani Andrej Pegan.
Po slovesnem škofovem blagoslovu nam je tudi novomašmik g. Alojz Suban podelil svoj novomašni blagoslov. Pesem, ki je v začetku pozdravila letošnje jubilante, je sedaj zadonela tudi njemu. Med ljudskim petjem »Ti, o Marija«, se je razvil sprevod in se pomaknil v kripto. Pri oltarju sv. Cirila in Metoda je škof Pirih blagoslovil zlato ikono sv. bratov, ki jo je dr. Markuža namenil cerkvici v gradnji v Cerovljah. Zbor je še zapel himno svetima bratoma, vse pa se je zaključilo s pesmijo Marija skoz življenje. - F. V.
Pripis. Odbor ACM žal ni bil pravočasno obveščen o 50-letnioi redovnih obljub štirih šolskih sester: Leandre Erjavec, Rafaele Saksida, Angelike Tavčar in Benjamine Sosič, da bi jih bili vključili v praznovanje letošnjih jubilantov na Vejni.
Naj se jim na tem mestu oddolžimo s prisrčnimi čestitkami in toplo zahvalo za njihovo dolgoletno požrtvovalno delo Bogu v čast in vedno pripravljenost pomagati bližnjemu s pravo Frančiškovo ljubeznijo. Bog naj jdh poplača in ohrani še dolgo vrsto let!
Papežev obisk v Afriki
V nedeljo 7. julija popoldne je sv. oče zapustil Vatikan in odšel na počitnice v Castelgandolfo, kjer bo ostal do 8. avgusta, ko bo odpotoval na pastoralni obisk v Afriko od 8. do 19. avgusta. Obiskal bo države Togo, Slonokoščeno obalo, Kamerun, Centralno afriško republiko, Zaire in Kenijo. V Keniji se bo udeležil mednarodnega evharističnega kongresa. Med povratkom 19. avgusta se bo papež ustavil še v Maroku. To bo tretji njegov obisk v Afriki.
Dolinska sekcija SSk o povolilnem položaju
V Okviru običajnih povolilnih srečanj s političnimi silami, ki so prisotne v dolinskem občinskem svetu, so se predstavniki SSk sestali s krajevnima sekcijama PCI in PSI, tako z vsako posebej kot z obema Skupaj, za preveritev pogojev za morebitno oblikovanje koalicije za upravljanje občine v novi mandatni dobi.
Kljub določenemu zbližanju, so ostale rezerve glede revizije načrtov zaščitenega področja Pesek-Draga-Gročana. Nerazčiščeno je nadalje ostalo vprašanje številčne in kakovostne prisotnosti SSk v odboru kakor tudi glede nekaterih drugih zunanjih ustanov.
Poleg tega se je ves čas razgovorov izvajal pritisk prek tiskovnih in drugih sporočil, ki ga nikakor ni mogoče upravičiti in še manj sprejeti. SSk se je kljub temu dosledno držala splošnega načela, da se ne dajejo enostranske izjave, dokler so razgovori v teku.
Na osnovi gori omenjenih dejstev in dogodkov, s katerimi so povezane tudi metode dela, je sekcija SSk ugotovila, da se kljub določenemu zbližanju stališč še niso uresničili pogoji za enakopravno upoštevanje teže vseh zadevnih partnerjev in odpravo preferencialnih odnosov med KPI in PSI.
Kot je bilo rečeno na seji občinskega sveta dne 17. junija, na kateri je bila potrjena koalicija med KPI in PSI, bodo predstavniki SSk vodili konstruktivno opozicijo ob soočanju z vsemi ostalimi skupinami občinskega sveta glede reševanja konkretnih problemov in drugih vprašanj v korist vseh občanov.
Kmetijski dnevi v Dolini
Tiskovni urad Kmetijških dnevov sporoča, da bo letošnja prireditev potekala od četrtka 12. do vključno ponedeljka 16. septembra. Osrednja misel bo letos posvečena negi in vzdrževanju okolja z gladišča kmetijskih dejavnosti.
Odibor Kmetijskih dnevov vabi k sodelovanju kmetovalce, vrtnarje, živinorejce, zadruge, trgovce >s kmetijskimi stroji in fitofarmacevtskimi pripravki, mlekarne in sirarne ter vse, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z zemljo in z okoljem poklicnega ali delnega kmeta, da pripomorejo k nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi manifestacije.
Bistvena novost letošnjih Kmetijskih dnevov je, da bodo vinogradniki lahko naravnost prodajali svoje vino, kar bo občutno doprineslo k pristnosti praznika.
Vinogradniki, ki nameravajo razstavljati in prodajati svoj pridelek na Kmetijskih dnevih, naj se prijavijo od 19. julija na občini v Dolini v uradu št. 32, kjer bodo dobili vsa natančna pojasnila.
Seznam ostalih razstav vključuje tudi letos prodajo sadja in zelenjave, poljščin, grozdja, krompirja, mleka in mlečnih izdelkov, olja, medu, perutnine, malih živali, prašičev, goveje živine in podobno.
Za vinogradnike zapade rok za prijavo v petek 19. julija, za ostale razstavljalce pa bo zapadlost roka pravočasno objavljena.
Dolina
Sv. birma. V nedeljo 23. junija smo imeli v svoji sredi g. škofa. Prišel je, da podeli 18 našim otrokom sv. birmo. Cerkev je bila okrašena kot mlada nevesta, rože okusno razporejene ,po šestih oltarjih in po klopeh, petje izborno in sodelovanje vernikov vzorno. G. škof je pri pridigi poudaril, kaj ta zakrament zahteva od birmanca. Sprejela ga je velika in vesela množica, čeprav ne vreme ne ura nista bila najbolj primerna. Trije venci so povzdignili slovesnost. Dekle je g. škofu povedalo, kako vzvišena je njegova naloga, ki najde v vernikih veliko zaupanje in hvaležnost za njegov trud. Vsakemu birmancu je nadpastir podal desnico: to naj pomeni, da je postal odrasel kristjan in znamenje, ki ga je ravnokar dobil, naj se uveljavi v vsakdanjem življenju. Skoda, da nismo mogli našega škofa več časa zadržati. Nujen opravek ga je čakal: imel je maševati za nedolžne slovenske in italijanske žrtve pri Jezeru.
Praznovanje farnega patrona. Samo naša župnija je posvečena sv. Urhu v tržaški škofiji. Navadno ga upodabljajo s škofovsko kapo, ker je 50 let pastiroval v Augsburgu na Bavarskem in z ribo v roki, ker ni nikoli jedel mesa. Pri slovesni maši so sodelovali trije župniki. Lepo petje so spremljale orgle pod spretno ro-
ko našega organista.
Sledil je koncert domače godbe na pihala na dvorišču Mladinskega doma. Človek skoraj ne bi verjel, da znajo naši thko lepo igrati. Dolgo ploskanje je nagradilo njih izvajanje. Mladi in stari so se potem zbrali pri dobro obloženih mizah v prijateljskem pomenku.
V imenu našega župnijskega občestva čutim dolžnost, da se zahvalim vsem, ki so požrtvovalno prispevali za uspeh teh dveh naših praznikov. Kakor ljudje skupaj dosti znajo, tako ljudje skupno lahko skoro vse naredijo. Sodelovanje med ljudmi je neobhodno potrebno, da se zoperstavljamo asimilaciji in kaj lepega storimo za Boga.
Rudi Bogateč, župnik
SSk o političnem položaju na Tržaškem
Pokrajinski izvršni odbor SSk v Trstu je na svoji seji 10. t. m. obravnaval razne probleme ter krajevni politični položaj z ozirom na zapleteno vprašanje oblikovanja inovih večin v obeh občinah, ki nista še izvolili novih odborov, tj. v Miljah in v Nabrežini, ter na pogajanja med političnimi silami na pokrajinski in deželni ravni za vstop PSI v odbore v tržaški občini lin pokrajini.
Izvršni odbor je posebno pozornost posvetil sklepu tržaške občine, da pripravi in natisne knjižico s koristnimi napotki občanom glede raznih upravnih postopkov in priprave potrebnih dokumentov. Pozitivno je ocenil samo zamisel in dejstvo, da je knjižica napisana v italijanskem in slovenskem jeziku, ima pa za pomanjkljivo in nesprejemljivo, da so knjižice v slovenščini dodelili samo krajevnima občinskima uradoma na Opčinah in na Proseku, ne pa vsem ostalim okrožnim uradom na področju sosvetov, kjer tudi bivajo Slovenci. Zato je strankino tajništvo naročilo izvoljenim predstavnikom SSk v krajevnih sosvetih tržaške občine, naj preverijo dejansko stanje in zahtevajo tudi slovenske knjižice.
Poleg tega se je izvršni svet seznanil z osnutkom posebnega dokumenta o gospodarski politiki, predvsem v zvezi z mednarodnimi cestnimi povezavami ter tržaškim pristaniščem in zaledjem, kar bo predmet bližnjih razgovorov s slovenskimi gospodarskimi strokovnjaki s Kopr-
Romanje v Piemont in Lombardijo. Od
14. do 17. stol. so bili zgrajeni v zahodni Lombardiji in v vzhodnem Piemontu tako imenovani Saori Monti ali po naše Svete gore. Tej mrzlični gradnji je botrovala želja posredovati vernikom čim bolj verno palestinske kraje, prizorišča Kristusovega rojstva, trpljenja in vstajenja, zakaj v tistih časih ni bilo varno potovati v svete kraje zaradi muslimanskih vpadov in nasilja.
Vzpetine niso bile izbrane slučajno. Predstavljajo, po načrtih graditeljev dvig morale, rast vere in klic trpečega človeka po Bogu. Velik dobrinos h gradnji takih svetišč je dal takratni milanski nadškof kardinal Karel Boromejski v času obnove po tridentinskem cerkvenem zboru, ki je skušal zaustaviti pronioljivi uspeh protestantizma.
Danes sta s svojimi kapelicami najbolj znani gori pri Varallu v Piemontu in Va-rese v Lombardiji. Pred enim letom je te kraje obiskal papež Janez Pavel II., in naša fara si je letos zadala prav ta cilj romanja in bila tu kot prva slovenska skupina. Povsod smo naleteli na topel sprejem in zlasti naše pesmi so bile za vse lizredno odkritje. Naj pripomnim, da smo v svetiščih v Varallu in v Vareseju imeli svete daritve s Skupino iz Zgonika, Mavhinj in Devina.
Tri dni je trajalo naše romanje — od
25.	do 27. junija in vse tri dni nas je spremljalo lepo sončno vreme. Vzdušje je bilo enkratno, za kar se moramo zahvaliti vsem romarjem, saj so si ga znali s potrpljenjem in vzornim vedenjem in izredno točnostjo sami pripraviti.
V Peschieri del Garda, na majhni 'vzpetini, v cerkvici »Madonna del Frassino« je bil naš prvi postanek. Tu smo bili pri sveti daritvi, si ogledali cerkev in samostan in prisluhnili razlagi o nastanku te božje poti. Hitro smo bili vsi v avtobusu, se odpeljali v Milan, kjer smo si po dobrem okrepčilu ogledali milansko stolni-
skega, ker je rešitev tega vprašanja v obojestranskem interesu, kakor je bilo ugotovljeno in dogovorjeno na zadnjem srečanju z delegacijo obalnega medobčinskega sveta SZDL iz Kopra.
Šolski uspehi
Na trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois« so se zaključili zrelostni izpiti, ki jih je polagalo kar 61 kandidatov, in sicer 37 s trgovskega tehničnega zavoda, 11 z oddelka za geometre in 13 z oddelka za zunanjo trgovino iz Gorice. Izdelali so na trgovskem tehničnem zavodu:
5/a razred: Sonja Bezin (48/60), Igor Bogateč (40), Roberto Candotti (44), Valentina Drnovscek (52), Massimiliano Hussu (44), Alessandro Kobal (46), Fabiana Leuz (36), Franco Lovriha (44), Anna Marija Milič (50), Tiziana Natural (60), Nevenko Berlot (40), Niko Pertot (48), Daniela Škerk (50), Sonia Skerlavai (42), Maura Spanghe-ro (42), Andrea Starec (44), Nives Stocca (38), Paola Štolfa (44), Dimitri Žbogar (46). En dijak ni 'izdelal, ena dijakinja se ni javila k izpitu.
5/b razred: Cristina Baldini (43), Dario Bradassi (50), Tatjana Giacchi (44), Astrid Cossutta (50), Davide Gregori (48), Alessandro Gruden (40), Marco Gruden (43), Cristina Kalin (52), Vesna Klemse (44), Alida Lorenzi (37), Igor Meden (39), Er.ica Oberdank (60), Lucia Počkaj (60), Paolo Počkaj (48), Stefano Semen (56), Livio Emili (42). En dijak ni izdelal. Dva priva-tista se nista javila k izpitu.
Oddelek za geometre. 5. razred: Liliana Filipčič (52), Natalia Gregori (48), Igor Gustincich (45), Davide Inamo (42), Marco Leghissa (48), Andrea Pahor (36), Mitja Rapotec (44), Aleksander Sosič (52), Roberto Trobez (42). Dva dijaka nista izdelala.
Na goriškem oddelku za zunanjo trgovino je uspešno zaključilo maturo vseh 13 kandidatov in sicer: Sonja Bensa (54), Marija Bertolini (50), Laura Brajnik (44), Vida Doktorič (48), Majda Gergolet (54), Lorena Gulin (50), Igor Gulin (50), Vi-vijana Jarc (50), Robert Lakovič (39), Danilo Marušič (42), Cinzia Olivo (42), Lore-dana Peteani (56), Andrej Terpin (46).
■ Italijanski senat je na mesto Cossige, ki je postal predsednik republike, izvolil za predsednika senata (po ustavi nadomešča predsednika države v primeru odsotnosti ali nesposobnosti) demokrščainskega veljaka Amintoreja Fanfanija, ki je tako že petič v življenju dosegel ta visoki položaj. Fanfani je prejel 238 ob 300 možnih glasov, vzdržalo se je 42 senatorjev, po nekaj glasov pa so prejeli drugi, med njimi Pertini.
co in nekaj drugih zanimivosti, čas nas je priganjal in kmalu smo prišli iz mestnega vrveža ter prek ticinsikih rižeivih polj krenili v hriboviti Piemont, mestecu Varallu naproti.
Zbudili smo se v krasno ijutro. Preneka-teri smo se povzpeli peš na božjo pot, po kateri je sedanji papež nosil križ. Po maši smo si ogledali svetišče ter razne kapele, ki so povsem slične onim iz Svete dežele. Ogledali smo si zanimivosti mesteca Varalla, ki je središče doline Val-sesia in le dobrih 30 km oddaljeno od skupine Monterosa,
Naš prihodnji cilj je bil mestece Arona in pa letoviščarski kraj Stresa, od koder smo se s čolni odpeljali na Boromejske otoke. Tu smo si ogledali, kar je bilo naj-lepšoga, nakar smo šli iz Strese proti Aro-ni in se povzpeli k ogromnemu bronastemu kipu Karla Boromejskega.
Zvečer smo se vrnili v Varallo in naslednjega dne krenili mimo jezera Maggiore v Varese, ki je posejano s parki im vrtovi (videli smo le nekaj malega med vožnjo v avtobusu) in se namerili k božji poti Sacromonte. Takoj v mestu na približno pol poti se začenjajo kapelice, ki predstavljajo skrivnosti rožnega venca. V zadnji kapeli je ponazorjeno Marijino vnebovzetje. Cerkev sama (800 m nadmorske višine) pa naj bi bila oilj našega romanja. Res lepa široka cesta je tu speljana, po kateri pešačijo romanji in si iščejo odpustkov. Po maši in ogledu kraja nas je čakala dolga pot povratka s kratkim postankom najprej v Milanu (kosilo) in nato v Monte Berico pri Vicenzi. Po zadnji pojedini in slkupni družabnosti v Quarto d'Altino smo se okoli polnoči vrnili na svoje domove.
Ne preostane mi nič drugega, kot da se v imenu vseh iz srca zahvalim g. župniku in gdč. Dori, ki sta nam omogočila to nepozabno romanje. Zahvala tudi vsem, ki so sodelovali na katerikoli način, da se je vse prav izteklo. - S. M.
Zaključek jubilejnih slovesnosti na Vejni
Tudi Bazovica je poromala
Slavje sv. Mohorja v Ogleju
Sv. Mohor in Fortunat sta bila poleg Matere božje glavna zavetnika oglejskega patriarhata; Materi božji in njima je posvečena tudi sedanja bazilika. Vsled tega se praznik sv. Mohorja dn Fortunata vsako leto obhaja v Ogleju čim bolj slovesno. Vselej se k praznovanju pritegnejo tudi sosednje škofije, ki so zrastle iz semena oglejske Cerkve.
Preteklo nedeljo je imelo slavje še to posebnost, da je bilo pred večernim somaševanjem srečanje članov duhovniških pastoralnih svetov iz vseh štirih škofij dežele Furlanije-Julijske krajine: iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona. Toda vsi člani niso mogli priti, ker so bile tisto nedeljo še razne druge slovesnosti v deželi. Vendar jih je prišlo lepo število skupno s škofi iz vseh štirih škofij.
Tretja značilnost je bil jubilej videmskega pomožnega škofa E. Pizzonija, ki je obhajal 60-letnico mašnišbva.
Pred večerno mašo je bilo najprej srečanje članov duhovniških pastoralnih svetov v prostorih župnijskega centra. Zastopniki vseh štirih škofij so prebrali poročilo o tem, kako delujejo duhovniški pastoralni sveti v njihovih škofijah. Do izraza je prišlo, da so razmere v vsaki škofiji različne z lastnimi problemi, vendar je tudi precej skupnega. Po poročilih je msgr. Ghidelli, podtajnik italijanske škofovske 'konference, razvil nekaj misli o sodelovanju med škofijami na pokrajinski in državni ravni.
Za temi srečanji je bilo v baziliki somaševanje, ki ga je vodil msgr. Pizzoni. Somaševali so škofje iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona skupaj s člani do-hovniških pastoralnih svetov in goriškimi kanoniki. Med mašo je pel zbor videmske stolne cerkve. Somaševanje je izražalo jezikovno pestrost ozemlja nekdanjega patriarhata: evharistična molitev je bila v latinščini, prav tako Gloria in Čredo; berila pa so bila po eno v furlanščini, eno v slovenščini, evangelij v italijanščini. Petje med mašo poleg latinskega še v italijanščini, furlanščini, nemščini in slovenščini. Med darovanjem je namreč zbor v lepi slovenščini zapel pesem O Marija, naša ljuba matii. Zapel jo je tudi z globokim občutkom. Prav tako so bile trojezič-ne prošnje. Slovensko berilo in prošnje je prebral naš bogoslovec Karlo Bolčina.
Pri maši sem imel vtis, da hčerke oglejske Cerkve odkrivajo jezikovno in kulturno raznolikost svojih vernikov, odkrivajo in jo polagoma vrednotijo.
Skavtska taborjenja 1985
Vsako poletje prinese s sabo za skavte tudi taborjenja, ki spadajo k bistvu skavtskega življenja in vzgoje. Letos so šli taborit najprej volčiči in veverice. Izbrali so si pokrajino Pivtke, kjer niso še nikoli taborili. Hrenovice so jim nudile zatočišče. Tam so si nekateri razgrnili spal-
V soboto 6. in v nedeljo 7. julija je bil v Števerjanu 15. festival slovenske domače glasbe. Na odru so se zvrstili ainsambli iz Slovenije, Koroške in Tržaške. Dejstvo, da je šlo za 15. festival, dokazuje, da je ta prideditev v glavnem posrečena in številno občinstvo, ki je oba večera dobro zasedlo prireditveni prostor v Formentini-jevem parku, je to potrdilo.
Festival pa ne vzbuja zanimanja le pri občinstvu, temveč tudi med javnimi občili, saj so bili na festivalu številni časnikarji iz Slovenije in iz zamejstva; sne-male so ga tudi razne radijske postaje, tako RTV Ljubljana, tržaška radijska postaja, Radio Opčine in gpriški Ljudski radio in še kdo. Sobotni nastop je posnela tudi agencija Alpe-Adria.
Kot smo že omenili, so ansambli igrali dva večera. V soboto ob 21. uri so se zvrstili vsi prijavljeni ansambli, 18 po številu. Največ jih je bilo iz Slovenije; s Koroške je prišel ansambel Drava, ki je pokazal svojevrsten stil domače glasbe. Edini predstavnik iz našega zamejstva je bil ansambel Taims z Opčin.
Na sobotni večer je vreme organizatorjem precej slabo obetalo; tik pred začetkom so namreč na prireditveni prostor začele padati debele kaplje, toda zapihal je veter in pognal temne oblake proti Gorici, kjer se je usula obilna ploha, do-čim je v števerjanu festival mirno potekel do konca.
ne vreče po sobah hrenovskega župnišča, drugi pa so si postavili šotore na župnijskem dvorišču. Velika veža jim je služila za obednico, vrt pa za taborne ognje. Kuharice so se umestile v župnijski kuhinji, ker g. Cvetko, župnik v Hrenovicah, nima svoje gospodinje. Tako so bili volčiči in veverice za en teden nekaki gospodarji v župnišču, od 23. do 30. junija.
Iz Hrenovic so delali izlete na razne kraje. Tako so obiskali Predjamski grad in Postojnsko jamo. Izlet na Nanos jim je spodletel, ker je tisti dan deževalo. Bil je pa edini dan z dežjem. A ise tudi tisti dan niso dolgočoasili. Ko sem jih obiskal prav med dežjem, so imeli skupne pevske vaje in prepevali kot “kosi in siničike.
Prehitro je minil teden, ko so se morali vrniti na svoje domove. Bili so iz vseh vasi, ikjer imajo Skavte, vseh nekaj nad 50.
Za najmlajšimi je prišla vrsta na večje; na skavte in popotnice. Ti so odšli taborit na Dolenjsko in sicer v bližino Žužemberka, tam, kjer teče »zelena« Krka. Odpotovali so v nedeljo 7. julija in se vrnejo v nedeljo 21. julija. Skupno jih je kakih 70.
Delo gre naprej
Nova telovadnica pri Katoliškem domu dobiva znotraj vedno lepše lice. Potem ko so postavili tribune za publiko, so sedaj delavci razgrnili grušč za pod. Na grušču bodo še ta mesec vlili cementno ploščo, ki bo služila kot podlaga za parkete. Že sedaj je telovadnica lepa. Ko bo končana, morda že prihodnjo zimo, bo gotovo ena naijlepših in funkcionalnih telovadnic na Goriškem.
Števerjan
Drobne novice. V Števerjanu posebno častimo godova dveh svetnikov, 4. maja farnega zavetnika sv. Florjana, 12. julija pa sv. Mohorja. Praznovanje ali cerkveno slavje sv. Florjana že vrsto let porinejo v ozadje zaradi prvomajskih prireditev; zato tem bolj slovesno praznujemo sredi julija god sv. Mohorja. Če ni slabega vremena, je procesija z Najsvetejšim po vasi.
Letos smo praznovali god sv. Mohorja v nedeljo 14. julija. Udeležba pri maši in procesiji je bila polnoštevilna. Veselo pritrkavanje zvonov, ki se je razlegalo čez vsa Brda, je še bolj povzdignilo praznično vzdušje. Zato naj gre naša hvaležnost našim pridnim pritrkovalcem. Tudi cerkveni pevci so se korajžno odrezali. Še njim in organistu Hermanu lepa hvala.
Maševal , je dr. Oskar Simčič, naš bivši župnik. Z njim sta koncelebrirala dr. Humar, ki je eno leto upravljal našo faro, in pa domači župnik Kodelja. Lepo nam je bilo pri srcu, ko smo imeli v svoji sredi te tri duhovnike.
V pridigi je dr. Simčič razvil nekaj misli, ki so privrele iz srca in so segle prav do srca.
V nedeljskem sporedu so bile letos nekatere novosti. Takoj na začetku se je na odru predstavil ansambel Lojzeta Hledeta, ki je zaigral tri pristno števerjanske melodije. Za njim se je zvrstilo enaijst najboljših ansamblov finalistov. Nedeljski program je s svojimi šalami prijetno popestril humorist Marjan Roblek iz Ljubljane.
Ko so vsi ansambli finalisti doigrali in je na Formentini/jev park legel že prvi mrak, je komisijo čakalo še težko delo, saj so bili vsi nastopajoči ansambli odlično pripravljeni. Naposled se je komisija le odločila in podelila sledeče nagrade: nagrada za najboljši zamejski ansambel je šla Taimsu z Opčin, ki si je z ansamblom Rž razdelil tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Prvo nagrado za najboljšo melodijo ter trofejo ansambla Lojzeta Hledeta je prejel ansambel Franci Zeme. Organizatorji so podelili še dve drugi nagradi in sicer za najboljše besedilo ter nagrado občinstva; prvo je dobil pesnik Ivan Malavašič za tekst »Kjer nekoč je veter dvigal klasje«; občinstvo je pa namenilo svojo nagrado ansamblu z najmlajšimi člani, ki si je nadel ime Kogros.
Organizatorji se toplo zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da >je festival lepo uspel, zlasti Kmečki banki iz Gorice in Briški gorski skupnosti, ki sta bili pokroviteljici festivala. - Števerjanec
V družini Marjota in Snežiče Leopoli se je 14. junija pridružil bratcema Janu in Mateju še Jakob. Srečni družini želi naša verska skupnost sreče in božjega blagoslova pri rasti in vzgoji kar treh dečkov.
Naša sovaščanka Felicita Gabrovec je 22. junija dopolnila 85. let. Trda je bila njena življenjska pot. Morda prav zato, ker jo je življenje trdo kovalo, je tako trdnega zdravja in izrednega spomina. Želimo ji, da bi ji dobri Bog naklonil še mnogo zdravih in vedrih let v krogu njenih domačih. - a-c
Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica dn Slovenska prosveta - Trst prirejata letos jeseni v Gorici in v Trstu spominsko razstavo:
TONE KRALJ V ZAMEJSTVU
Kdor ima kako Kraljevo delo, je napro-šen, da sporoči na sledeče naslove:
Gorica: Košič Andrej (tel. 85162 trg. - 87170 dom); Koršič Verena (tel. 34213);
Trst: ul. Dondzetti 3 (tel. 768189); Sergij Pahor (tel. 227461).
Za sodelovanje se zahvaljujeta: ZSKP Gorica in SP - Trst.
Udeležencem potovanja po Maržarski in Avstriji
Odhod je v petek 26. julija s Travnika točno ob 6. uri zjutraj. Avtobus bo vozil po Corsu Italia mimo parka Rimembran-za, postaje, skoz Štandrež, Sovodnje in mimo razvalin Rubijskega gradu. Tu se lahko pridružijo udeleženci iz Rupe in s Peči ali pa v Gor. Gabrjah (pri vodnjaku). Prihod v Doberdob je ob 6.30, kjer vstopijo prijavljeni s Tržaškega.
Vožnja po avtocesti do Kluž in do avstrijskega mejnega prehoda pri Kokavu. Na avstrijski strani je banka in takojšnja možnost zamenjave v šilinge. Šilinge bomo rabili prvi in delno drugi dan potovanja, nato spet od torka 30. zvečer do konca potovanja.
Vreme bo lahko tako kot te dni v Gorici, možne pa so tudi nevihte in razhla-ditve. Dežni plašč in pulover bosta gotovo prišla prav.
Preden greste na pot, prepričajte se, če imate s seboj potni list. Ta je daleč bolj važen kot vse ostalo. Dvignete ga lahko do četrtka 25. julija dopoldne na upravi Katoliškega glasa. Tam prejmete tudi program potovanja, razne turistične prospekte in potovalno torbo.
Počitniška kolonija v Comegliansu
Dne 5. julija je odpotovala prva skupina otrok na letovanje v Comeglians. Vrnili se bodo 29. julija popoldne okrog 16. ure. Letovanje organizira Slov. Vincencijeva konferenca iz Trsta in Gorice.
Druga skupina bo odpotovala v ponedeljek 29. julija. Otroci naj se zberejo dopolnde ob 11. uri pred železniško postajo v Gorici.
OBVESTILA
Župniji Jamlje in Zgonik prirejata 6. avgusta skupni romarski izlet v Drežnico nad Kobaridom. V tem planinskem kraju pod Krnom stoji najlepša slovenska carjev presv. Srca Jezusovega. Vpisovanje v Jamljah in Zgoniku do 25. julija.
Župnija sv. Marija Magdalene v Bazovici bo slavila svojo farno zavetnico v ponedeljek 22. julija z večerno mašo ob 20.30. V nedeljo 28. julija bo pa opasilo: maševal bo zlatomašnik Tone Požar, ki je leta 1941 in 1942 iz Lokve upravljal bazovsko župnijo. Na opasilu bo zvečer nastopila salezijanska godba, g. Tone Bedenčič pa nam bo ob diapozitivih prikazal lepoto Primorske. Nastop godbe in prikaz diapoz-zitivov bo na igrišču Slomškovega doma.
Vodstvo kolonije Slokada v Dragi obvešča, da bo prihodnjo nedeljo zaključna prireditev-. Začetek ob 17. uri. Prva izmena se zaključi 25. julija. Druga se prične
26.	julija ob 17. uri.
■
Duhovne vaje za žene in dekleta
Kot je bilo že objavljeno v tem tedniku, bodo duhovne vaje za žene in starejša dekleta 2., 3. in 4. septembra, tj. v ponedeljek, torek in sredo v Domu duhovnih vaj »Le Beatitudini« nad Trstom. Začele sc bodo v ponedeljek Ob 9. uri, zaključile pa v sredo z večerjo. Vodil jih bo g. Jožko Benedetič.
Duhovska zveza, ki jih prireja, želi, da bi si udeleženke vzele cele tri dni .časa in bile stalno v Domu, da ne bi hodile ven in noter poslušat samo nekatere govore, ker to raztresa in moti stalne udeleženke.
Kdor se namerava udeležiti teh duhovnih vaj, naj se oglasi v večernih urah na tel. 20332 pri g. Jožetu Kunčiču.
DAROVI
Prispevki ob Dnevu staršev v Katoliškem domu: za novo telovadnico 1.100.000; za slovenske goriške skavte 100.000 in za Katoliški dom 50.000 lir.
Za Katoliški dom v Gorici: Marijina družba 50.000; M. Ž. 50.000 lir.
Za pevski zbor Sv. Jernej z Opčin: Nadja in Sandro Žerjal v spomin na pok. Marto Daneu 20.000 lir.
Za slovenske tržaške skavte: Diomira in Drago Bajc v spomin na Štefana Berdona
50.000 lir.
Za kapelo pri Domju: družina M. Ber-don-Bajc, Trst v spomin na pok. očeta Štefana Berdon 50.000; N. N., Štramar 50.000; I. Bole, Trst v spomin na pok. Pavlo Štercaj 10.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine
10.000 lir.
Za OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin:
Lorica Husu-Ban v spomin na očeta Ivana 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: sorodniki v spomin na Pepija Unusie 5.000 lir.
Za lačne po svetu: Egidij Veršaj, Trst 20.000; N. N., Gabrje 7.000; N. N., Rupa 5.000; Loijza Šuligoj ob smrti sestre Reze
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Rattimiro Cerle-nizza 77.000; družina Vittorio Kalin v spomin na brata Alojza ob prvi obletnici smrti 50.000; Ada Garbini-Kariš v spomin na mamo Katarino 50.000; Dora Gulič-Ko-ron v spomin na Ferruccia Dall’Anese 45.000; N. N. 45.000; Albina Valentič v spomin na brata Rudolfa 20.000; Valerija - Valenčič - Castellani v spomin na brata Rudolfa 15.000; Dragica Simčič v spomin na mamo Ivanko 10.000; razni 46.550 lir.
Za sklad »Mitja Čuk«: sin Milko z družino v spomin na očeta Marija Pirca 50.000; Karla, Vera in Karmela namesto cvetja na grob svaka in strica Danila 25.000; družina Sosič-Nussdorfer namesto cvetja na grob Helene Ferfolja vd. Škerla-vaj 20.000; Štefka in Elda v spomin na Rikota Breclja 20.000; Albin Kukanja namesto cvetja na grob Dušana Gregorija 20.000; v spomin istega Karlo in Lučana Mezgec 20.000; Marija Orel-Benčina v počastitev spomina Zore Bratuž-Grilanc 20.000; Vilma in Nelko Zangari v počastitev spomina Karle Kapun por. Štok 20.000; družina Ivančič v spomin na Ano Rebula 10.000; Peter in Irene Zupan v spomin na Ivana Komarja 10.000; Karlo Grilanc ob svojem 79. rojstnem dnevu 10.000; družina PavlicajKufersin namesto cvetja na grob Helene Škerlavaj 10.000; Zofka namesto cvetja na grob Bruna Menegettija 10.000; Marija in Štefanija Kufersin v spomin na Viktorja Kante 10.000; Štefanija Kufersin v spomin na Heleno Ferfolja vd. Škerlavaj 10.000 lir.
Za svetoivanski cerkveni zbor: Marija Živic 20.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Marija Živic v spomin na Štefanijo Sola 10.000; Justina v spomin na sestro Ivanko Škrbec 10.000; Johana in Milka Hrovatin
15.000 lir.
Za cerkveni zbor v Rojanu: dr. Marico Udovič 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družine Železnik, Udovič in Sancin v počastitev spomina pok. dr. inž. Ivana Staniča 100.000; hčere v spomin pok. mame Marije Urbančič 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem in podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Pojasnilo uredništva
V zadnji številki Katoliškega glasa (11. julija) smo na 3. strani med Tržaškimi novicami objavili dopis, v katerem so omenjene še nekatere dušnopastirske dejavnosti g. srebrnomašniika S. Šuligoja v tržaškem mestu. Naknadno smo zvedeli, da je vsebina tega žal bedastega dopisa povsem izmišljena. Očitno smo nasedli ne poznavajoč dovolj dejanskega stanja. Zato se oproščamo tako g. Šuligoju kot našim tržaškim vernikom in splošno bralcem Katoliškega glasa iza ta neljubi spodrsljaj.
t Šaliti Trsi A
Spored od 21. do 27. julija 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve iz Rojana. 10.30 Mladinski oder: »Za ljubilo se je sonce«. 11.45 Vera in nač čas.
12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Proslava 40-let-nice osvoboditve v Sovodnjah. 15.00 Na počitnice. 17.00 Beležka. 17.30 D. Garriok: »Lažnivi služabnik«. Komedija.
Ponedeljek: 8.10 Fabianijevi iz Kobdilja.
10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Beležka.
12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Moški zbor »Brodosplit« dz Splita. 14.10 Pogovori. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Nacionalno vprašanje Trsta. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 9.15 »Demetrij«, drama. 10.10 Koncert v repen-taborski cerkvi. 11.00 Melodični orkestri. 11.30 Beležka. 12.00 Iiz svetovnega pripovedništva. 14.10 Ribe našega morja. 14.30 Mladi mladim. 16.00 Mit in slovenska ljudska pesem. 17.10 Klasični album. 18.00 M. Sosič: »V dolini gnijejo kostanji«, igra.
Sreda: 8.10 Povejmo v živo. 9.15 »Demetrij«, igra. 10.10 Koncert v Dolini. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Moški zbor »Val Rosandra« iz Trsta. 14.10 Fiabianijevi iz Kobdilja. 14.30 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 Klasični album. Četrtek: 8.10 Pototanje po Vel. Britaniji.
9.10 »Demetrij«, drama. 10^10 Koncert RAI iz Turina. 11.40 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Slov. popevke.
14.10 Naša vina. 16.00 Beležke za zgodovino otroštva. 17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Za ta letni čas. 9.15 »Demetrij«, drama. 10.10 Koncert v Kult. domu v Trstu. 11.30 Beležka. 12.00 Iz svetovnega pripovedništva. 13.20 Mešani zbor »Bojan« iz Dornberka. 14.10 Potovanje po Vel. Britaniji. 15.00 V svetu filma. 16.00 Podoba matere v sodobni slovenski prozi. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.15 »Skriti zaklad«, igra. 10.10 Kogojevi dnevi v Kanalu. 11.30 Beležka. 12.00 Na počitnice.
14.10 Za ta letni čas. 14.40 Včeraj, danes, jutri. 16.00 Ena bolha me grize. 17.10 Klasični album. 18.00 C. Nodier: »Mož z rdečim plaščem«.
DAROVI
Iz župnije Zgonik neimenovani v razne namene: za skupnost Družina na Opčinah 50.000, za lačne v goriškem misijonu v Afriki 50.000, tri družine za novi kip sv. Alojzija v zgoniški cerkvi 65.000, za kapelo sv. Cirila in Metoda v Cerovljah 25.000, dve osebi za domačo cerkev po 20.000 lir.
Za bogoslovce v misijonih: L., Trst 10.000; Š. E. 250.000; M. T. 500.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Vsem osebam, ki so izkazale sočutje in sožalje ter so sodelovale pri pogrebu dragega moža in očeta
Svetaj Križmančiča
se toplo zahvaljujemo.
Žena Marija, hči Marija in nečakinja Viviana
Bazovica, na osmi dan pogreba,
16. julija 1985
ZAHVALA
Ob izgubi predragega moža
dr. inž. Ivana Staniča
dolgoletnega ravnatelja strokovne šole v Rojanu, se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast.
Posebno priznanje zdravnikom in msgr. dr. Jožetu Prešernu za pogrebni obred, prijateljem in šolskim kolegom, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žena Nela in sorodstvo
Sožaljem se pridružujejo prijateljske družine: Arnež, Udovič, Železnik, Sancin, Verčon, Bambič, Barce, Košuta, Lavrenčič in šolski kolegi, profesorji in ravnatelji.
Trst - Ljubljana - Bologna - Kostarika, 10. julija 1985
Festival v Števerjanu