Leto XX z vsebine številka 3 cena 1,46 EUR 28. marec 2018 Gospodarski oskar Marjažu Omladiču.....................................................................11 Z lučmi od Žalca do New Yorka..............................................................................25 a® % ÇÛ Cí S YAMAHA ^ProMotor Petrovče, MWAWiflBlKÍQlKWIOWr^SIII Časopis Utrip Savinjske doline odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče in Prebold. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec. V tretjo sezono fontane Na velikonočni vikend bo svoje pipe ponovno odprla Fontana piv Zeleno zlato. Na predvečer velike noči, torej to soboto ob 20. uri, bo namreč Žalec v znamenju odprtja tretje sezone fontane piv, kar bodo pospremili skupaj z glasbeno skupino Tabu, ki bo tudi letošnji ambasador piva, in voditeljem Boštjanom Romihom. Pestro dogajanje pa obljubljajo organizatorji tudi v vsej novi sezoni, med drugim na predvečer praznika Občine Žalec (5. septembra) premiero posvežene operete Hmeljska princesa, ki bo obogatila tudi letošnje praznovanje 180-letnice II. slovenskega tabora. Na dan odprtja fontane 31. marca bodo lahko obiskovalci kupili vrčke s čipom za pivo po ugodnejši ceni 6 evrov (nakup z omejenim številom), sicer pa bo redna cena 8 evrov. Tudi letos bo na šestih pipah fontane Žalska Fontana piv Zeleno zlato že čaka pripravljena na svojo tretjo sezono. na voljo šest vrst piv, dve med njimi bosta stalnica, svetlo Ku-kec in letošnje Ambasadorjevo pivo, zeleno pivo pivovarne Haler. Na ostalih štirih pipah bodo menjali piva, za začetek pa bodo obiskovalci lahko okušali Loko lokoviško pivo, pivo Svarun Pivovarne Lobik, specialno Laško Zlatorog pivo in t. i. Komb4jn pivo domače mikropivovarne Green Gold Brewing družine Rojnik iz Sp. Grušovelj. Prva zdravica bo torej že to soboto, ko bo zaradi prireditev ob fon-tani, na tržnici in Šlandrovem trgu v Žalcu vse do 3. ure zjutraj v nedeljo tudi nekaj cestnih zapor. Več o letošnji sezoni, v kateri bo ponovno zaživela Kuhna pri fontani z novim partnerjem Lars&Sven Burgerjem, ki bo pripravljal hmeljski burger, pa na str. 2. L. K. Butari velikanki Na cvetno nedeljo so butari velikanki že tradicionalno izdelali v Kaplji vasi in v Matkah. V Kaplji vasi so izdelali butaro velikanko, ki je merila 23 m, in jo postavili ob glavnem vhodu v preboldsko župnijsko cerkev. Približno 12 metrov dolgo in lepo okrašeno butaro so iz 5 km oddaljene vasi do župnijske cerkve sv. Pavla v Preboldu prinesli iz Matk. Ti so po končanem blagoslovu butaro odnesli nazaj v svojo vas, kjer so se pri vaški kapeli zadržali ob prijetnem druženju. D. N. Dvig butare je precej zahtevno opravilo. Le potica in lepotica »Moj največji uspeh je, da sem živ, zdrav in še vedno človek,« je v pogovoru za naš časopis povedal Žalčan Črt Birsa, ki ima za sabo osvetljevanje velikih koncertov ranga 2Cellos po vsem svetu. V časih, ko je veliko pred uradno v teku volilna kampanja, zapakirana v različne oblike drugih prireditev, in ko ne veš, kaj je izrečeno iskreno in z močno podlago v argumentih, kaj pa je namen takšne ali drugačne manipulacije, deluje zgornji stavek resnično osvežujoče, čeprav že kar malo neverjetno. A če se res poglobimo, da je največja vrednota to, da si živ, da si zdrav in da si človek v smislu tistih starih vrednot, da spoštuješ druge, njihovo različnost, si odgovoren do sebe, do drugih, do dela in okolja, v katerem deluješ zasebno ali profesionalno, potem se ne smeš preveč ozirati naokrog, saj lahko hitro naletiš na odmike. A imate prav, vsak naj se sam pogleda v ogledalo, in to brez tistega pogleda, ki je poln samega sebe in se v resnici ne vidi, in naj pomete najprej pred lastnim pragom, potem pa se loti še pometanja naokrog. Lepo prosim, če tega ne vzamete preresno tisti, ki ste že itak preveč kritični do sebe. Bi bilo morda enkrat za spremembo mogoče, da se malo bolje zazrete v ogledalo in vase tudi tisti, ki ste tako polni sami sebe, da se sploh ne vidite več, ko vam kdo nastavi pravo ogledalo? Pa pustimo ogledala. Pred nami je tretja sezona fontane in, hvala bogu, zabave okoli nje pa tudi različnih doživetij nam, sodeč po napovedih, tudi letos ne bo manjkalo. Kruha in iger bo dovolj, ogledal morda ne bomo potrebovali, ker se nanje sploh ne bomo spomnili. Zato pa že res potrebujemo nekaj toplote in več sonca, saj smo se takoj po šolskih počitnicah že pošteno naveličali zime. Cvetje minule cvetne nedelje je znanilec manj bledih, bolj pisanih vremenskih dni, obarvani pirhi in dobrote z različno sporočilnostjo velike noči, ki nam bodo dražili vsa čutila v prihodnjih dneh, nas bodo dokončno povabili v pomlad. Tudi če bo še sveža. Želim vam živahno pomlad, ki naj jo vodita navdih ustvarjalnosti in dinamika razvoja, s katerima si je prislužil gospodarskega oskarja naš sogovornik na strani enajst. Pa prijetne praznike in ne pozabite, pri fontani ne bo blagoslova jedi, le odprta kuhna, »požegnali« pa bodo v soboto le začetek njene tretje sezone. In da ne bo pomote, le potica bo pospremila veliko noč, lepotica pa letošnjo fontano piva! Lucija Kolar T 03/712 12 Sc zkst.utrip@siol.net HORMANN garažna in vhodna vrata NOVO v ponudbi Hormann garažnih vrat -energijsko varčna vrata najvišje kakovosti! OGLasujTe z nami ... UTripamo z vami Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • mfo@matjaz.si SJSK**" loNT^ts^"' 9771580096004 2 2018 OBČINA ŽALEC _SaAjlnis&e/. datine/S Z V • V • "I • • namenom reševanja Življenj Fontana piv v tretjo sezono marec Občina Žalec, Gasilska zveza Žalec in 15 prostovoljnih gasilskih društev v občini je v četrtek, 22. marca, podpisalo pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2018, poleg tega pa tudi dogovor z devetimi prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini in Splošno bolnišnico Celje, Ur-gentnim centrom ter celjsko izpostavo Uprave RS za zaščito in reševanje o aktiviranju gasilskih enot z namenom reševanja življenj z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril žalski župan Janko Kos in se vsem zahvalil za veliko delo, ki so ga opravili v preteklem letu. Poudaril je predvsem prostovoljno delo v vseh 15 prostovoljnih društvih v občini, saj so bili vedno prvi, ko jo šlo za pomoč občanom ob požarih, žledu, poplavah, prometnih nesrečah itd. V nadaljevanju so zbranim spregovorili predsednik Gasilske zveze Žalec Edvard Kugler, poveljnik Gasilskega poveljstva Občine Žalec Uroš Žibret, poveljnik Civilne zaščite Robert Vasle, predstavnik celjske izpostave URSZR Dejan Žele in strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje asis. mag. Franc Vindišar. V preteklem letu so nudili Udeleženci podpisa pogodbe za izvajanje javne gasilske službe in dogovora o reševanja življenj z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (z leve: Edvard Kugler, Janko Kos, mag. Franc Vindišar, Dejan Žele in David Krk) gasilsko pomoč v 138-ih posredovanjih, v katerih so sodelovala prostovoljna gasilska društva žalske občine ter PGD Velenje in PGE Celje. Skupaj je na vseh intervencijah sodelovalo okrog 2.400 operativnih gasilcev. V proračunu Občine Žalec za letos je za področje požarne varnosti namenjenih 333 tisoč evrov. Od tega je za delovanje petnajstih gasilskih društev namenjenih 89 tisoč evrov, za dejavnost gasilske zveze, sofinanciranje zaposlitve strokovne sodelavke, plačilo zavarovalnih premij za gasilska vozila, gasilske domove in gasilske člane, veterane in otroke 47 tisoč evrov, za obnovo gasilskih domov je predvidenih 35 tisoč evrov, za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme 83 tisoč evrov, za nadomestila plač zaradi udeležbe na usposabljanjih in intervencijah 9 tisoč evrov, za organizacijo državnega gasilskega tekmovanja tisoč evrov, za udeležbo na državnem gasilskem tekmovanju 1.100 evrov in za zdravniške preglede operativnih gasilskih članov 10 tisoč evrov. Predvidena sredstva požarnega sklada znašajo 58 tisoč evrov in so namenjena za plačilo gasilskega vozila PGD Ponikva, ki ga bo Občina Žalec sofinancirala v višini 70 odstotkov. T. Tavčar Nadaljevanje s str. 1 Tudi tretja sezona Fontane piv Zeleno zlato še ne bo ponudila fiksne strehe in pokrite tržnice v Žalcu, sredstva za to pa so že na voljo. Z gradnjo bodo začeli po koncu sezone, ki jo bo konec oktobra sklenil Savinjski Oktoberfest. Vse do takrat bo zatočišče ponujal kot do zdaj šotor. Sicer pa je fontana v času »svojih počitnic« doživela nujna vzdrževalna dela, obnovili so tudi stebričke s pipami, skratka pripravljena čaka na novo sezono. Fontana bo aprila, maja, septembra in oktobra odprta med 10. uro zjutraj in 21. uro zvečer, ob nedeljah do 20. ure, v naju-darnejših mesecih, junija, julija in avgusta, pa od ponedeljka do petka od 10. do 23. ure in ob nedeljah do 22. ure. Trgovinica Zeleno zlato na tržnici, kjer bo poleg TIC-a in ekomuzeja mogoče kupiti tudi vrčke, bo odprta uro manj kot fontana. Vrčki s čipi bodo z izjemo na dan odprtja to soboto, ko jih bodo obiskovalci lahko omejeno število kupili po promocijski ceni 6 evrov, na voljo vse leto po redni ceni 8 evrov. Organizatorji v novi sezoni obljubljajo pestro prireditveno dogajanje, ki ga bo v kulinaričnem delu ponudbe nadgradila Kuhna pri fontani, letos z novim partnerjem, ponudnikom Občina na poti do Zero Waste Občina Žalec je v sredo, 21. marca, v sejni sobi javno predstavila Zero Waste zavezo Občine Žalec z načrtom ukrepov in delavnico o zmanjšanju količin odpadkov. Javna predstavitev je del postopka za pridobitev naziva »Občina na poti do Zero Waste«. Osnutek zaveze je 22. februarja obravnaval občinski svet in ga posredoval v 30-dnevno javno obravnavo. Dogodek je vodila predstavnica Društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjšata volumen in toksičnost odpadkov, ohranjajo in predelajo vsi materiali in da se ti ne sežigajo ali odlagajo. Zero Waste gibanje združuje in povezuje lokalne skupnosti na lokalnem, evropskem in mednarodnem nivoju k skupnemu cilju - opuščanje vseh vrst odpadkov kot način doseganja bolj trajnostnega bivanja, gospodarske stabilnosti in socialne povezanosti. Predstavlja krožno gospodarstvo na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se zasledujejo glavni cilji, ki se osre-dotočajo na t. i. 5 R: REFUSE - zavrni, REDUSE - zmanjšaj, REUSE - ponovno uporabi, RECYCLE - recikliraj in ROT - kompostiraj. Zero Waste zavezo in načrt ukrepov Občine Žalec je predstavila predstavnica občine Marjana Kopitar in poudarila, da je namen zaveze in načrta ukrepov opredeliti kratkoročne in dolgoročne cilje na področju trajnostnega ravnanja z odpadki in iskanje rešitev ter ukrepov za izboljšanje stanj, prilagojenih lokalnim razmeram. Zaveza občine na poti do družbe brez odpadkov je prostovoljna zaveza, ki jo po javni obravnavi in zbranih pripombah sprejme občinski svet. Ukrepi temeljijo predvsem na osveščanju in izobraževanju na treh področjih: javna uprava in gospodarstvo, turizem in kmetijstvo ter gospodinjstva, za kar so predvidene delavnice, dogodki, akcije ter promocijski material, sredstva v višini približno 3.250 evrov pa so zagotovljena v proračunu Občine Žalec za leto 2018. Dolgoročni ukrepi, predvideni v obdobju 5 do 10 let (2022 oz. 2027), so predvsem zmanjšati količine zbranih odpadkov, povečati delež ločeno zbranih odpadkov (ureditev dodatnega ločenega zbiranja surovin po sistemu od vrat do vrat, ureditev ekoloških otokov), rešitev problema ravnanja z biološkimi odpadki in zelenim rezom, reuse center. Ukrepe predlaga, nadzira in dopolnjuje ekipa, v kateri je Z delavnice o zmanjšanju količin odpadkov (na desni Urša Zgojznik) tudi predstavnik izvajalca JGS ravnanja z odpadki celjski SIMBIO. Osnova družbe brez odpadkov je aktivno sodelovanje občanov pri zmanjšanju količin odpadkov, čemur je bila namenjena delavnica z naslovom Kako lahko sami zmanjšamo količino odpadkov in prihranimo. Gre za spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. K izboljšanju stanja lahko pripomore vsak posameznik, ki najprej začne z aktivnostmi doma in v svojem gospodinjstvu, čemur so namenjene različne akcije in aktivnosti: Dom brez odpadkov, Ne meči hrane stran, Plastični post, Pralne ple- Lars&Sven Burger, ki bo pripravljal hmeljski hamburger. Prva kuhna pri fontani bo 22. aprila, zabavala pa nas bosta Primož Zvir in ansambel Pika si. V okviru Festivala Zeleno zlato se bo poleti zvrstilo več različnih prireditev. Eden izmed vrhuncev dogajanja bo gotovo praznik Občine Žalec, ki letos praznuje tudi 180-letnico II. slovenskega tabora, zato bo široka paleta dogajanj še posebej bogata. Na predvečer praznika bo po nekaj letih ponovno premiera operete, in sicer nekoliko prenovljene Hmeljske princese, ki so jo žalski organizatorji uporabili tudi kot promocijski okvir celotnega komuniciranja. Lepotico, natančneje operno pevko Mojco Bitenc, ki bo upodobila hmeljsko princeso, bomo namreč videvali tudi na oglasnih sporočilih za fontano in zato ni naključje, da so za slogan skupne promocije fontane in operete izbrali Lepotica in pivo. Od aprila do konca oktobra, ko bodo s Savinjskim Oktoberfestom sklenili dogajanje na Fontani piv Zeleno zlato, bo torej v Žalcu zelo živahno in obetajo si številne domače goste in tudi tiste od blizu in daleč. L. K. Vizija Občine Žalec je postati občina, ki z viri ravna trajnostno in gospodarno. Cilj zaveze je dati jasno navodilo vsem prebivalcem, obiskovalcem in izvajalcem dejavnosti o ravnanju z odpadki na območju žalske občine v prihodnosti. Zaveza bo oblikovana s pomočjo širše javnosti, društev, inštitucij, podjetij, potrdil pa jo bo občinski svet. »S tem bomo pokazali občanom, obiskovalcem in širši družbi, da nam ni vseeno za naše okolje in zdravje ljudi ter prihodnost otrok,« je povedala Marjana Kopitar. T. Tavčar OBVESTILO O ZAPORI CESTE OB ODPRTJU FONTANE PIV ZELENO ZLATO V času prireditve, ki bo pospremila odprtje nove sezone Fontane piv Zeleno zlato in bo v soboto, 31. 3. 2018, ob 20. uri potekala v parku pri Fontani piv Zeleno zlato, na Podeželski tržnici in Šlandrovem trgu, bo nekoliko spremenjen prometni režim. ZAPORA CEST bo potekala po sledečem razporedu: sobota, 31. 3. 2018: - med 6.00 in 3.00 naslednjega dne od Šlandrovega trga do Ulice Talcev (parkirišče pri tržnici) ir dovoz pri župnišču; - med 17.00 in 3.00 naslednjega dne - Ulica Savinjske čete na križišču s Šlandrovim trgom, Šlandrov trg od Aškerčeve ulice do križišča s Trubarjevo ulico - do TlC-a in Ulica Savinjske čete na križišču s Šlandrovim trgom. Vse, ki prebivate v bližini prizorišč, prosimo za razumevanje in strpnost. Z željo, da bi se prireditve udeležili tudi vi, vas lepo pozdravljamo OPERETA operna P°*a f MojcsBitenc fc princese 2018 Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju _SaAtiriisAe/.daiitte/S OBČINA ŽALEC 2018 3 » Razpršeni hotel Žalec « Občina Žalec je 21. marca v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu izvedla promocijsko delavnico »Razpršeni hotel Žalec«, na kateri je predstavila pobudo za vzpostavitev razpršenega hotela v Žalcu. Delavnice, na katero so bili povabljeni lastniki nepremičnin iz Žalca, člani žalske lokalne turistične organizacije in drugi turistični ponudniki, se je udeležilo 30 slušateljev. Uvodoma je zbrane nagovoril župan Občine Žalec Janko Kos in poudaril, da je potrebno, glede na to, da Občina Žalec s Fontano piv Zeleno zlato privablja v Žalec vse več obiskovalcev, nadaljevati z razvojem turizma, in sicer tako z razvojem novih atraktivnih turističnih produktov kot tudi s spodbujanjem vzpostavljanja novih nastanitvenih kapacitet. V nadaljevanju je direktorica žalske občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar predstavila model razpršenega hotela - kaj je razpršeni hotel in kako deluje, kdo lahko sodeluje in kaj lahko zainteresirani pričakujejo od lokalne skupnosti. Razpršeni hotel je hotel, ki ima skupno upravljanje nastanitvenih enot - sob in apartmajev, ki se nahajajo v različnih stavbah na različnih lokacijah. Upravljavec razpršenega hotela zagotavlja skupne storitve, kot so recepcija, zajtrkovalnica, čiščenje, pranje in druge storitve. Prednosti takšnega modela razpršenega hotela imajo močan vpliv na izboljšanje blaginje širše lokalne skupnosti, saj se lahko v delovanje razpršenega hotela vključujejo številni turistični ponudniki, kmetijski pridelo- valci in tudi podjetja s svojimi storitvami ter drugi deležniki. Ideja o razpršenem hotelu ni nekaj novega, saj obstajajo takšni hoteli že nekaj časa v Italiji, od decembra 2017 pa tudi v Slovenskih Konjicah. V nadaljevanju so udeležencem delavnice predstavili primera dobrih praks že delujočih razpršenih hotelov v tujini in doma. Razpršeni hotel SU-TRIO v Italiji je predstavila Renata Karba iz nevladne organizacije Umanotera, razpršeni hotel Slovenske Konjice pa Andrejka Gažovič. Petra Centrih, predstavnica Občine Žalec, je predstavila osnovne informacije o možnih finančnih spodbudah, ki so na voljo v okviru javnega razpisa za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini za leto 2018: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest in za samo-zaposlitev (razpoložljiva sredstva 20.000 evrov), Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev (20.000 evrov), Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene (40.000 evrov), Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe - incoming (20.000 evrov). Sabina Palir, vodja enote turizem ZKŠT Žalec, je predstavila razvoj aktualnih turističnih produktov: kulinarični produkt »Zeleno zlato«, »Lepotica in pivo«, kolesarski produkt »Hops na kolo« ter video oglas za Fontano piv Zeleno zlato. Predsednik Lokalne turistične organizacije Žalec Kuhna pri Fontani »Okusi Zeleno zlato Slovenije« združuje mešan nabor jedi Zelenega zlata od tradicionalnih (obirovska južina) do sodobnih jedi (hmeljarski burger). Poleg ponudbe Kuhne pri fontani vas vabi še: Primož Zvir in ansambel PIKA SI }fžalec www.turizem-zalec.si J t TIC Žalec Šlandrov trg 25, Žalec t: +386 3 710 04 34 e: zkst.tic@siol.net > Nedelja, 22. 4. 2018 od 12.00 do 19.00 Rok Žagar je predstavil spletni portal za trženje lokalne turistične ponudbe »Hops v dolino zelenega zlata«. Občina Žalec je torej izrazila pobudo za vzpostavitev razpršenega hotela v Žalcu in ponuja tudi finančne spodbude za sofinanciranje obnove nepremičnin za nastanitvene namene, medtem ko je realizacija odvisna od zainteresiranosti lastnikov nepremičnin in ostalih deležnikov, ki bi se vključili v razpršeni hotel. Kot pobudniki v to verjamejo. Pomembno je izpostaviti, da način upravljanja razpršenega hotela ni vnaprej točno določen in omogoča različne možnosti upravljanja preko zadruge. Način upravljanja bo skupni dogovor v širšem krogu vseh zainteresiranih sodelujočih, zato predvidevajo izvedbo številnih poglobljenih delavnic. Vsi zainteresirani, ki bi želeli kakorkoli sodelovati pri razvoju razpršenega hotela ali pridobiti informacije o finančnih spodbudah, se lahko oglasijo na Občini Žalec. T. Tavčar Udeleženci delavnice o razpršenem hotelu. Tanja Razboršek Rehar Lokalni snovalci turizma Obiskala partnersko mesto Westport Na praznik sv. Patrika, 17. marca, je žalska delegacija v sestavi župan Janko Kos, vodja Urada za negospodarske javne službe mag. Nataša Gaber Sivka, pooblaščenka župana in direktorica JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate dr. Hana Šuster Erjavec in direktor RA Savinja Stojan Pra-protnik obiskala partnersko mesto Westport na Irskem. Ob tej priložnosti so položili venec k spomeniku žrtvam množičnega izseljevanja z Irske v ZDA. Izseljevanje Ircev je bilo posledica t. i. krompirjeve lakote v 19. stoletju. Župan se je prijateljem iz partnerskega mesta Westport zahvalil za dosedanje dobro sodelovanje in izpostavil možnosti za krepitev nadaljnjega sodelovanja na področju turizma, kulture in izobraževanja. Dan sv. Patrika je priljubljen in največji irski praznik, ki ga praznujejo Irci po vsem svetu v čast glavnemu zaščitniku Irske, sv. Patriku. Na ta dan v mestih potekajo barvite parade in slavijo pivo. Mesto Westport je Žalska delegacija je k spomeniku žrtvam množičnega izseljevanja z Irske v ZDA položila venec. sicer glavna turistična destina-cija okrožja Mayo, priljubljena za dopustnike z vsega sveta in Irske. Mesto je osvojilo tudi nagrado za najčistejše mesto Irske (Irish Tidy Towns Competition) in zmagalo na tekmovanju za najboljše mesto za življenje (Best Place to Live) na Irskem. T. T. J It Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij! TRGOVINA ZELENO ZLATO Savinjska cesta 11, Žalec Od L aprila do 31. maja: ponedeljek-sobota: 9.00-20.00, nedelja: 9.00-1100, T 03 572 06 26 / www.turizem-zalec.si Prežihova 2, 3310 Žalec OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. (iz publikacije vrtca) VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA ŠOL. LETO 2018/19 EVIDENČNI VPIS (za OTROKE, ki vrtec ŽE OBISKUJEJO): od ČETRTKA, 5., do ČETRTKA, 12. 4. 2018. Prijavnico prejmete v oddelku in jo tja tudi vrnete. VPIS NOVINCEV: od TORKA, 3., do PONEDELJKA, 16. 4. 2018, NA UPRAVI VRTCA, Prežihova 2, Žalec, vsak dan od 7.00 do 15.00, ob SREDAH do 17.00. Prijavnico prejmete na upravi vrtca ali spletni strani vrtca. (Prosimo, da jo natisnite obojestransko.) Vabljeni na dan odprtih vrat (urnik na spletni strani vrtca). Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami. 4 2018 OBČINE _SaAMAii&be/. datine/S Mladi gasilci zborovali v Braslovčah Sneg porušil hlev Mladi gasilci Gasilske zveze Žalec so se v dvorani Doma kulture Braslovče zbrali na letošnjem občnem zboru, ki so se ga poleg 84 delegatov iz 22 prostovoljnih gasilskih društev udeležili tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, poveljnik David Krk, župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, podžupanja Danica Tanjšek, predstavniki sosednjih gasilskih zvez in drugi. Zbor je z igranjem na flavto popestrila Mirica Čadež, ob tej priložnosti pa so si ogledali tudi kratki dokumentarni film z naslovom Braslovški pobi. Poročilo o delu mladinske komisije GZ Žalec je podal predsednik Milan Pustoslem-šek in povedal, da so zelo ponosni na delo in rezultate, ki so jih mladi dosegli v preteklem letu. Komisija skrbi za dobro počutje 1.151 mladih gasilcev GZ Žalec, starih do 18 let. V svojem govoru se je dotaknil gasilskega kviza, gasilskih tekmovanj, gasilske orientacije, izobraževanja, srečanja gasilske mladine, letovanja mladih gasilcev in še nekaterih dejavnosti, ki so zaznamovali njihovo delo v preteklem letu. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli program dela mladinske komisije za letos. Njihovo delo bo usmerjeno v najrazličnejše oblike pomoči društvom, posebno pozornost pa bodo namenili izobraževanju, sodelovanju z osnovnimi šolami, kvizom, tekmovanjem in drugim dejavnostim. Mlade gasilce GZ Žalec je poleg predsednika zveze Edvarda Kuglerja in poveljnika Davida Krka pozdravil tudi braslovški Predsednik mladinske komisije Milan Pustoslemšek in predsednik zveze podeljujeta spominska darila mladinkam in mentorjema PGD Andraž nad Polzelo. V imenu mladih gasilcev Gasilskega poveljstva Občine Polzela se je za prapor zahvalila Marjeta Okorn. župan Branimir Strojanšek in jim zaželel, da bi s svojim delom nadaljevali tudi v prihodnje in da bi tudi kot odrasli aktivno sodelovali v raznih akcijah pomoči potrebnim občanom. Na zboru mladih so podelili priznanja mladinske komisije. Priznanje so prejeli pionirke PGD Levec za 2. mesto na državnem tekmovanju v orientaciji v Šentjurju, pionirji PGD Drešinja vas za 2. mesto na državnem tekmovanju v kvizu v Šmartnem pri Litiji in gasilci Pripravljenost ob vsakem času Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec in prostovoljna gasilska društva Polzela, Lo-čica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so v sredo, 14. maja, na gradu Komenda podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2018 na območju polzelske občine. Za dejavnost društev, GZ Žalec, za investicije in zavarovalne premije bodo v tem letu iz pol-zelskega občinskega proračuna namenili 119.600 evrov, od tega največ za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Andraž nad Polzelo, ki ga bodo slovesno predali namenu 16. junija. Lani so gasilci vseh treh društev (Polzela, Andraž nad Polzelo in Ločica ob Savinji) 22-krat posredovali, večje škode pa ni bilo. Poveljnik GZ Žalec David Krk in namestnik poveljnika Jani Šalej sta se v imenu GZ Žalec gasilcem zahvalila za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino, pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za leto 2018 na območju polzelske občine pa sta podpisala župan Jože Kužnik in S podpisa pogodbe poveljnik GZ Žalec David Krk, v imenu društev pa predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), Da- Obnovili bodo 27 km cest Zadnji februarski torek se je na kmetiji Bistan v Zahom-cah nad Vranskim pod težo snega porušil hlev. V njem je bilo ujetih pet glav govedi, ki so jih rešili sosedje in gasilci prostovoljnih gasilskih društev Vransko, Ločica pri Vranskem in Prekopa-Če-plje-Stopnik, ki so s tehničnim posegom podprli streho hleva ter iz njega rešili živali, ki so svoje začasno zatočišče našle pri sosedih. Občina Vransko bo lastniku kmetije pomagala z denarnim prispevkom v višini 1.500 evrov. T. T. Del porušenega hleva kmetije Bistan Kar 30 let v domu upokojencev pripravniki PGD Kapla - Pon-dor za 2. mesto na državnem tekmovanju v kvizu 2017 v Šmartnem pri Litiji. Spominsko darilo pa so prejeli mladinke in mentorja PGD Andraž nad Polzelo za osvojitev bronaste medalje na gasilki olimpijadi v Avstriji. Ob koncu zbora so mladi gasilci Gasilskega poveljstva Občine Braslovče slovesno predali prapor mladim gasilcem Gasilskega poveljstva Občine Polzela. T. Tavčar Predsednik Sveta Doma upokojencev Polzela mag. Marjan Močnik je v imenu sveta doma in Občine Polzela ob 8. marcu obdaroval stanovalko Jožico Pocajt. Tega prijetnega dogodka se je udeležila tudi njena skrbnica Marinka Povše. Jožica je od rojstva živela s teto v Podvrhu, v Dom upokojencev Polzela je prišla leta 1987, letos pa bo dopolnila 80 let. Kot je povedala, je bila s svojo nastanitvijo v domu vedno zadovoljna, svojo visoko starost pa pripisuje dobri oskrbi v tej ustanovi. T. Tavčer Marinka Povše, Jožica Pocajt in mag. Marjan Močnik Nove cene vrtca ... vid Zabukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in Klemen Cvirn (PGD Ločica ob Savinji). T. T. Vranski svetniki so v torek, 13. marca, na 22. redni seji v dvorani Kulturnega doma Vransko obravnavali 13 točk dnevnega reda. Na seji so imenovali osemčlanske volilno komisijo za obdobje od 2018 do 2022, za predsednico pa je bila imenovana Brigita Miklavc. Seznanili so se tudi s poročilom koncesionarja o poslovanju in izvajanju gospodarskih javnih služb rednega vzdrževanja občinskih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin, poročilom o delu Zavoda sv. Rafaela Vransko za storitev pomoč družini na domu ter podali soglasje k ceni te storitve v višin 17,41 evra. Subvencija občine znaša 12,41 evra, cena za uporabnike te storitve je 5 evrov na uro, nova cena pa ve- lja od 1. marca letos. Soglasje k višji ceni so svetniki podali tudi za Vrtec Vransko. Ta se je za prvi starostni razred zvišala za 7,85 odstotka in znaša 420,84 evra, za drugi starostni razred pa za 10,14 in znaša 388,65 evra. Ob koncu seje so svetniki sprejeli še dva sklepa, in sicer sklep o sofinanciranju župnijske cerkve sv. Mihaela Vransko iz poračuna Občine Vransko v skupni vrednosti 60.000 evrov. Sofinanciranje bodo izvedli v obdobju petih letih po 12.000 evrov letno. Drugi sklep se je nanašal na potrebe gradnje čebelnjaka Čebelarskega društva Vransko. Iz občinskega poračuna bodo zagotovili sredstva za nakup materiala v vrednosti 4.520 evrov. Občina kot inve-stitorica bo pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, Čebelarsko društvo Vransko bo zagotovilo izvedbo del in pokrilo stroške opreme, čebelnjak pa bodo v upravljanje predali OŠ Vransko - Tabor za potrebe čebelarskega krožka Čebelica Vransko. T. Tavčar Najbolj dotrajani odseki lokalnih cest v polzelski občini bodo dobili novo podobo. Tamkajšnji svetniki so na zadnji občinski seji sprejeli investicijski program obnove občinskega cestnega omrežja. V desetih letih naj bi obnovili skupaj dobrih 27 kilometrov cest, za obnovo pa naj bi na- menili dobrih pet milijonov evrov. Občina Polzela bo postopoma obnovila 12 najbolj dotrajanih cestnih odsekov. V veliki meri gre za ceste v višinskem delu občine, torej v Podvinu, Dobriču, Andražu in Založah. Najdaljši načrtovan obnovljen odsek ceste bo med Dobričem in Andražem, dolg dobrih šest kilometrov. Obnavljati naj bi ga začeli prihodnje leto, zanj pa naj bi namenili dobrih 970 tisoč evrov. Med daljšimi odseki, ki jih je potrebno obnoviti, so tudi cesta Podsevčnik-Založe v dolžini pet kilometrov, cesta v Lovčah in državna cesta med Polzelo in Velenjem. T. T. Občina Prebold Razpis za priznanja Občine Prebold v letu 2018 Kandidate za priznanja lahko predlagajo občani ali organizacije. Podeljujejo se naslednja priznanja: častni občan, zlati grb, srebrni grb, bronasti grb in priznanje občine. Razpis in obrazec za predloge za priznanja sta objavljena na spletni strani občine na naslovu https://www.prebold.si/index.php/uradne-objave/ obcinski-razpisi. Rok za sprejemanje predlogov je petek, 20. april 2014, do 10. ure. Vse dodatne informacije so na voljo na Občini Prebold. marec _SaAurUs&e/.daiitte/A OBČINE 2018 5 Športnika leta Hana in Jan Pomoč gasilcev velikodušna V Športni dvorani Prebold so minulo sredo že šestnajsto leto zapored razglasili najboljšo športnico in športnika leta v Občini Prebold. To sta postala plavalka Hana Podbregar, članica plavalnega kluba Neptun Celje in Jan Sajtl član Taekwon-Do kluba Sun Braslovče. Poleg tega so podelili tudi odličja za pomembne tekmovalne dosežke in vrhunske mednarodne tekmovalne dosežke pri mladih in veteranih ter odličje za naj ekipo v letu 2017. Ta naslov si je priborila košarkarska selekcija fantov U13, ki nastopa v prvi slovenski košarkarski ligi. Športna dvorana Prebold je bila ta večer v znamenju mnogoterih športov s katerimi se ukvarjajo mladi, manj mladi in starejši v tem kraju pod Žvajgo. S svojimi nastopi so se predstavili mladi nogometaši, košarkarji, odbojkarice... vse skupaj pa so dopolnjevali plesni nastopi plesno - navijaških skupin KD Mavrica pod vodstvom Zine Vovk, tolkalci GŠ Risto Savin Žalec pod vodstvom Dejana Tamšeta ter mlade plesalke in plesalci plesne šole Cart pod vodstvom Snežke Mrak. Prireditev so s svojim nastopom pričele deklice navijaške plesalke Minimiške iz Vrtca Prebold pod vodstvom Zine Vovk. Po njihovem nastopu je taktirko vzel v roke letošnji moderator Tomaž Hudomalj, športni novinar in komentator. V prvem delu prireditve, po nastopu tolkalcev in predstavitvijo mladih nogometašev, so podelili priznanja športnikom veteranom. Za pomembne tekmovalne dosežke na področju lokostrelstva je priznanje prejel Zlatko Ulaga iz Matk, član LK Žalec, za vrhunske mednarodne dosežke pa sta priznanje prejela Rafael Končina iz Šešč za področje kolesarstva in Adi Vidmajer iz Prebolda za področje atletike. Slednji tokrat ni bil prisoten, saj je v tem času bil na Evropskem prvenstvu veteranov v Madridu, kjer je že postal tudi podprvak v metu kladiva in bil tretji v suvanju krogle. Priznanja je podelil predsednik ŠZ Prebold Bojan Jereb V nadaljevanju so prireditveni prostor zavzele plesalke plesne skupine Cart, za njimi pa mladi košarkarji KK Prebold 2014 pod vodstvom trenerja Ratka Radoviča in Tadeja Japundža. Predstavila se je članska ekipa kluba, ki v svoji prvi tekmovalni sezoni nastopa v 4. slovenski košarkarski ligi in košarkarji selekcije U 13, ki so po nastopu bili tudi proglašeni za najperspektivnejšo mlado ekipo v letu 2017. Ekipo sestavljajo: Urban Terpin, David Ribič, Vasja Bezgovšek, Tin Nemec, Žiga Vedenik, Gašper Jereb, Ožbej Leskošek, Kevin Cijan, Nejc Tevžič, Tine Ster-gar, Urh Jelen, Lenart Bezgovšek, Griša Pilih, Nejc Jakopec Naj športnika Jan Sajtl in Hana Podbregar Kolenc, Tevž Stergar, Tian Koncilija Horvat in Teo Tkavc. Priznanje jim je podelil član sveta Fundacije za šport Matej Sitar. Tej podelitvi je sledila plesna točka mladih plesalk KD Mavrica- skupina Pikice iz Vrtca Prebold, predstavile pa so se tudi igralke Odbojkarskega kluba Prebold, ki v članski konkurenci skupaj z igralkami iz Celja sodelujejo v 3. državni odbojkarski ligi. Sicer pa njihova dekleta tekmujejo v mladinskih selekcijah mini in male odbojke, starejše deklice, kadetinje in mladinke. Nekaj deklet pa se vsako leto udeleži tudi tekem za državno prvenstvo v odbojki na mivki. V tretjem, najširšem sklopu podelitve priznanj, so bila podeljena priznanja za pomembne tekmovalne dosežke v športu. Le te je podelil predsednik Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih de-javnopsti in podžupan Občine Prebold Marjan Golav-šek. Prejeli so jih: Lina Čater (Atletsko društvo Kladivar Celje), Vasja Zupan, Luka Sirše, Gašper Jezovšek, Luka Skok, Žan Artelj, Primož Muhovic, Aljaž Čretnik, Nejc Zorec (vsi člani Kluba borilnih veščin Fu-doshin) in Maj Kolšek Karate klub Žalec). Pred zaključno podelitvijo priznanj in razglasitvijo naj športnice in naj športnika za leto 2017 je dvorano napolnila glasba in ples Hip-Hop skupine 4., 5. in 6. razreda, ki jo vodita Nejc Trepelj in Miha Metelko. Zbrane pa je nagovoril tudi župan Vinko Debelak, ki je izrazil veselje in zadovoljstvo, da se toliko mladih vključuje v šport, kar je velika zasluga staršev in vseh, ki delajo z mladimi v klubih, ter čestital vsem športnikom za njihov trud in dosežke, ki so jih dosegli v minulem letu. Pred razglasitvijo naj športnice in naj športnika je župan podelil še priznanji za vrhunske mednarodne dosežke. Prejela sta jih: Ana Sajtl iz Ta-ekwon Do kluba Sun Braslov-če, ki se je lani med drugim udeležila šestih mednarodnih prvenstev ter na njih osvojila štiri prva in dve drugi mesti, svoj največji uspeh pa je dosegla na evropskem prvenstvu v Liverpoolu, kjer je v borbah starejših deklic do 45 kg osvoji- la odlično drugo mesto. Postala pa je tudi državna prvakinja v borbah do 45 kg ; in košarkar Žiga Dimec, član slovenske košarkarske reprezentance, ki je lani postala evropski prvak, član reprezentance pa je tudi v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2019, ki pa zaradi klubskih obveznosti priznanja ni mogel osebno prevzeti. V zadnjem dejanju in najslavnejšem trenutku večera sta bila na podelitveni prostor povabljena 14 -letna plavalka Hana Podbregar in taekwon-doist Jan Sajtl , ki sta na osnovi dosežkov in točkovanja le -teh bila proglašena za naj športnico oziroma naj športnika v letu 2017 v Občini Prebold. V prijetnem kratkem pogovoru je občinstvo pobliže spoznalo njuna prizadevanja in odrekanja, ki sta ju pripeljala do teh izjemnih dosežkov in do letošnjega naslova naj športnik. O tem pa nazorno govorijo sami rezultati. Hana Podbrega je na zimskem ekipnem in posamičnem prvenstvu Slovenije februarja lani v Kranju osvojila zlato medaljo na 50 metrov prosto in 200 metrov prosto, srebrno na 400 metrov prosto in bronasto na 50 metrov delfin. Na prvenstvu Slovenije julija na Ravnah je osvojila zlato medaljo na 50 metrov prosto in 100 metrov prosto ter srebrno na 200 in 400 metrov prosto. Nastopila je tudi v mešani štafeti 4x50 m prosto, skupaj z Maksom Jerebom, Leno Bornšek in Janom Vodenikom je osvojila srebrno medaljo. Jan Sajtl pa je februarja lani postal državni prvak v borbah nad 60 kg. Na mednarodnem odprtem prvenstvu februarja v Srbiji je osvojil 1. mesto, tretji je bil na mednarodnem odprtem prvenstvu Češke, drugi na mednarodnem odprtem prvenstvu Ljubljana open, tretji na mednarodnem odprtem prvenstvu na Češkem. Na mednarodnem odprtem prvenstvu Slovenije je osvojil 1. mesto, drugi pa je bil v Bolgariji novembra lani. Zelo velik uspeh je bila njegova uvrstitev v reprezentanco, ki se je udeležila evropskega prvenstva v ta-ekwon-doju v Liverpoolu. Med starejšimi kadeti v kategoriji nad 60 kg je osvojil odlično tretje mesto. D. N. Udeleženci podpisa pogodbe o opravljanju javne gasilske službe V braslovški občini so 7. marca podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letos. Predsednika in poveljnika Gasilske zveze Žalec Edvarda Kuglerja in Davida Krka, braslovško podžupanjo Danico Tanjšek, poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Milana Šoštariča, poveljnika civilne zaščite Damjana Sorčana, predsednike sedmih prostovoljnih društev, namestnika poveljnika Gasilskega poveljstva Občine Braslovče Andreja Hribernika in Jožeta Derčo je nagovoril župan Branimir Strojanšek in se ob tem tako gasilcem GPO Braslovče kot GZ Žalec zahvalil za pomoč na vseh področjih ter izrazil prepričanje, da bo tako tudi v prihodnje. V imenu GZ Žalec sta se gasilcem zahvalila tudi predsednik GZ Žalec Edvard Ku-gler in poveljnik David Krk. V krajšem nagovoru je zbranim spregovoril poveljnik GPO Bra-slovče Milan Šoštarič in poudaril, da so lani gasilci posredovali 33-krat, kar je 9 intervencij več kot prejšnje leto, predvsem zaradi vetroloma. Sprejeli so načrt dela, nabave opreme in obnove gasilske tehnike. Občina bo letos za zaščito in reševanje namenila 106.000 evrov (gasilci in CZ), podobno kot lani. Med večjimi investicijami glede obnove gasilske tehnike in vozil je trenutno financiranje nakupa vozila za PGD Letuš. Gre za znesek v višini 27.000 evrov, petletno financiranje vozila, kupljenega na lizing, pa se drugo leto izteče. Sledi nakup vozila gasilske cisterne AC za PGD Braslovče, nato pa bosta na vrsti obnova in nakup vozila za PGD Gomilsko. Lani so gasilci PGD Parižlje - Topovlje praznovali 90 let delovanja, PGD Dobrovlje pa bo letos obeležilo 30-letnico svojega delovanja. Jubilej bodo proslavili v okviru občinskega praznovanja 8. septembra. Gasilci so se veliko tudi izobraževali, dosegli kar nekaj tekmovalnih uspehov, med katerimi je zelo odmevna uvrstitev članov A PGD Dobrovlje na državno tekmovanje. Aktivnosti gasilcev v vseh društvih se odražajo tudi na drugih področjih, za kar se jim iskreno zahvaljujejo. Pogodbo so podpisali v imenu Občine Braslovče župan Branimir Strojanšek, v imenu GZ Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki vse sedmih prostovoljnih gasilskih društev: Primož Urbas (PGD Braslovče), Ivan Dobnik (PGD Dobrovlje), Franci Skok (PGD Gomilsko), Iztok Derča (PGD Grajska vas), Tomaž Žohar (PGD Parižlje - Topovlje), Primož Brinovec (PGD Letuš) in Simon Brdnik (PGD Trnava). T. Tavčar Podpis aneksa h gasilski pogodbi Vodstvo gasilske zveze z županom, s predsedniki in poveljniki gasilskih društev ter poveljnikom CZ Zdenkom Terpinom (prvi z leve) V sredo, 14. marca, so v sejni sobi Občine Prebold podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Občini Prebold za leto 2018. Vrednost aneksa za leto 2018 znaša 277.280 evrov, od tega je največ, kar 200 tisoč evrov, namenjenih nakupu avtoci-sterne za PGD Matke. S 23.000 evri bodo sofinancirali tudi nakup gasilskega vozila za PGD Sveti Lovrenc. Delovanju GZ Prebold so namenili 9.000 evrov, za delovanje društev in sofinanciranje skupnih dejavnosti društev pa 22.300 evrov. Za izvajanje zdravstvenih pregledov, zavarovanja oseb, opreme in gasilskih domov, refundacije oz. nadomestila med intervencijo oz. med usposabljanjem na višini so namenili 9.980 evrov, za nabavo in vzdrževanje gasilske zaščitne in reševalne opreme 8.000, za usposabljanje in izobraževanje pa 5.000 evrov. Podpisa so se udeležili predsednik GZ Prebold Branko Verk, poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec ter predsedniki in poveljniki sedmih prostovoljnih gasilskih društev (Kaplja vas, Groblja, Latkova vas, Sveti Lovrenc, Šešče, Matke in Prebold-Dolenja vas-Marija Reka). D. N. PO DOLINI Zaslužnim priznanja Civilne zaščite 6 2018 Tudi v Žalcu okoljski študijski krožel leve: Urša Zgojznik, Stojan Praprotnik, Mihaela Anclin, dr. Nevenka Bogataj, marec S srečanja na temo trajnostnega razvoja (z Marijana Kopitar in Uroš Macerl) Ekologija oziroma varovanje okolja in trajnostni razvoj sta med vse bolj pomembnimi temami tudi v lokalnem okolju. Zato so se na UPI - ljudski univerzi Žalec odločili organizirati ekokrožek in pripraviti več srečanj, na katerih bodo z gosti razpravljali na temo iskanja uspešnih lokalnih traj-nostnih zgodb in izmenjevali izkušnje. Prvo tako srečanje je bilo 6. marca. V goste so povabili predsednico društva Ekologi brez meja Uršo Zgojznik, okoljske -ga aktivista iz Zasavja Uroša Macerla, dr. Nevenko Bogataj z Andragoškega centra Slovenije, Marijano Kopitar iz uprave Občine Žalec in direktorja Razvojne agencije Savinja Žalec Stojana Praprotnika. Z njimi se je na temo zelenega trajno-stnega razvoja lokalne skupnosti pogovarjala Mihaela Anclin z UPI - ljudske univerze Žalec. Predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik je predstavila enega od najodmevnejših projektov društva, ki so ga poimenovali Ne meč'mo hrane stran in katerega namen je zmanjšati količino zavržene hrane. Če vsak Slovenec zavrže zgolj en paradižnik na leto, to pomeni približno 5 ton paradižnikov. O ravnanju z odpadki je med drugim izpostavila, da zgolj recikliranje ni prava rešitev, ampak bi si morali prizadevati predvsem za manj odpadkov. Temu je namenjen projekt Zero Waste oziroma »Nič odpadkov«. To ne pomeni dejansko družbe brez odpadkov, ampak poudarja smer prizadevanj za čim manj odpadkov. Nikoli ne vemo, kdaj lahko doživi zastoj srca nekdo v naši bližini. In da bodo na take dogodke pripravljeni in usposobljeni, so v KO RK Gotovlje za svoje krajanke in krajane pripravili predavanje o uporabi defibrilatorja. Predavanje je vodila Nataša Krajnc Zakraj-šek, licencirana predavateljica prve pomoči, udeležil pa se ga je tudi sekretar Občinskega združenja RK Žalec Matjaž Črešnovar. Marijana Kopitar in Stojan Praprotnik sta predstavila dosedanje prizadevanje Občine Žalec in tudi ostalih občin za bolj zeleno in zdravo okolje. Po besedah Stojana Praprotnika so v agenciji skupaj z občinami uresničili več projektov v zvezi z varovanjem okolja in že v razvojni perspektivi 2007-2013 izpolnili okoljske zaveze do Slovenije in s tem tudi do Evropske unije. Največja investicija je bila zagotovo v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki je potekal v celotni Spodnji Savinjski dolini. Projekti pred leti so bili v večji meri usmerjeni v saniranje določenih okoljskih problemov, v zadnjem obdobju pa več časa in sredstev namenjajo preventivi in ozaveščanju ljudi, na primer s projekti kratkih oskrbovalnih verig. Kljub zavedanju o pomenu zdravega okolja in številnim projektom v zvezi s tem je Marijana Kopitar izpostavila, da v občinah ni sistematičnega dela na tem področju. Progam varstva okolja v žalski občini je bil nazadnje izdelan leta 2001, torej ni stalnega monitoringa in raziskav onesnaženosti okolja. Je pa dobro urejeno ravnanje z odpadki in odvajanje odpadnih vod, je povedala. Med drugim so zelo dobro obiskane akcije pomladanskega čiščenja okolja (letošnja je predvidena za 7. april), občina je pridobila tudi naziv Okolju prijazna občina in se vključila v projekt Zero Waste. Žalsko občino je glede omenjenega pohvalil tudi Uroš Macerl, znan eko borec iz Zasavja, predsednik društva Eko krog in Več o tem nam je predsednica KO RK Gotovlje Tanja Trobiš povedala: »V KO RK Gotovlje smo veseli, saj mislimo, da smo vsi udeleženci tega predavanja odšli domov z novim znanjem in spoznanjem, da lahko s pravilnim in premišljenim dejanjem pomagamo nekomu ob nenadnem zastoju srca in mu tako rešimo življenje. KO RK Gotovlje pa je skupaj s KS Gotovlje nabavila dva defibrilatorja. prejemnik ugledne nagrade za okoljske aktiviste Goldman Environmental Prize. Predstavil je boj Zasavcev proti sežiganju odpadkov v Lafargu in povsem nasprotni stališči, ki sta ju pri tem zastopali občini Zasavje in Trbovlje. Zasavje je namreč podprlo priazdevanje ekologov, Trbovlje pa so kot izgovor uporabljale ohranjanje delovnih mest. Uroš Macerl je med drugim poudaril, da bomo imeli probleme z odvečno embalažo oziroma odpadki tako dolgo, dokler nas ne bo to pošteno udarilo po denarnici. Šele takrat bomo začeli skrbno ravnati z odpadki in s tem odločneje krenili v smer družbe brez odpadkov. Za trajnostni razvoj Slovenije so pomembni tudi študijski eko krožki, ki letos obeležujejo 25-letnico delovanja. Kot je povedala dr. Nevenka Bogataj z Andragoškega centra Slovenije, se jih vsako leto zvrsti okoli 300. Gre za navadno manjše skupine ljudi, ki se učijo in s tem ne le spreminjajo sebe, ampak vplivajo tudi na razvoj lokalnega okolja. Enega takšnih krožkov z naslovom " Tri, dva, ena - priložnost za trajnost še ni zamujena" pripravljajo na UPI - ljudski univerzi Žalec. Prvo srečanje je bilo 20. marca. O konkretnih okoljevarstve-nih prizadevanjih so ob koncu srečanja spregovorili tudi predsednica Društva za varovanje zdravja Slovenije Viktorija Re-har, Boštjan Kragl kot predstavnik civilnih iniciativ, ki se borijo proti hitri cesti od Šentruperta do Velenja po trenutno sprejeti trasi, ter predstavnica Ekoci Irena Rotar. K. R. Eden je nameščen na gasilskem domu, drugi pa na stanovanjski hiši Pavle in Ludvika Kosa na Sv. Jederti. Njima bi se na tem mestu radi iz srca zahvalili za vso prijaznost in dobrosrčnost, ki sta jo izkazala s tem dejanjem. Zahvala gre tudi Janiju Cokanu, ki je brezplačno vgradil omarico in prispeval material za elektriko. Zdaj pa zbiramo denarna sredstva za nakup še enega defibrilatorja, ki bo nameščen v Zalogu.« T. Tavčar V četrtek, 8. marca, je v Športni dvorani Vransko potekala regijska prireditev ob dnevu Civilne zaščite s slavnostno podelitvijo priznanj Civilne zaščite. Zbrane je pozdravil vodja celjske izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Janez Melanšek, v imenu gostiteljice Občine Vransko pa je zbrane nagovoril župan Franc Su-šnik. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo RS Andreja Katič. Na prireditvi so podelili 22 bronastih, 3 srebrne in 1 zlati znak. Ministrica je v svojem govoru poudarila, da je dan Civilne zaščite praznik vseh, ki ob ogrožajočih razmerah poskrbijo za učinkovito ukrepanje, varujejo človeška življenja, skrbijo za naše premoženje in preprečujejo usodne posledice za okolje. Vsem delujočim v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se je zahvalila za trud, čuječnost in za to, da se lahko počutimo varne. Slovesnost je potekala prav na mednarodni dan žensk, zato je ministrica izpostavila tudi pomembno vlogo žensk v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in nasploh v obrambnem resorju. Poudarila je, da vsakdanjik vseh delujočih v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ni praznik. To je namreč po njenih besedah trdo in nepredvidljivo delo, prežeto s skrbmi in z odgovornostjo pa tudi z odsotnostjo od najbližjih. Zato se je še posebej zahvalila njihovim družinam za vso podporo pri odgovornem in zahtevnem poslanstvu, ki ga opravljajo. V nadaljevanju je opozorila, da pomenijo naravne in druge nesreče precejšnjo grožnjo naši varnosti. Kljub obsežni preventivi jih je vsako leto veliko. Narava je še vedno, ne glede na vse civilizacijske dosežke, zelo nepredvidljiva. Vedno znova nam pokaže, kako ranljivi smo. Res pa je tudi, da se v njihovo reševanje in ukrepanje vsako leto vključuje tudi vse več reše-valk in reševalcev. Omenila je tudi največje naravne in druge nesreče, ki so zaznamovale obdobje od lanskega praznika do danes v zahodno-štajerski regiji. Zelo zahtevno je bilo obvladovanje aprilskih poplav v porečju reke Savinje, ki so prizadele območje 21 občin. Žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije, krajevni organizaciji RK Žalec in Polzela ter Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so v učilnici polzelske župnije 28. februarja in v prostorih II. OŠ Žalec 1. marca pripravili krvodajalski akciji. Akcije na Polzeli se je udeležilo 68, v V intervencijah je posredovalo 448 gasilcev 49 gasilskih enot in regijska enota Civilne zaščite s črpalko visoke kapacitete. Močan veter in poplave so prizadele to regijo tudi sredi decembra. Najhujše razmere so bile na območju Zgornje Savinjske doline v občinah Nazarje, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava. Združili so se trije ključni dejavniki, in sicer taljenje snega, močne padavine ter viharni veter z vetrolomom. Skupaj je v reševanju teh razmer posredovalo več kot 1.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev, pripadnikov Civilne zaščite in reševalcev ter 321 delavcev javnih in drugih podjetij. Neurja in močan veter so se pojavljali tudi v poletnih mesecih. Zal tudi s požari ni bilo prizaneseno. Marca lani je zagorelo v Hrastovcu pri Velenju. Gozdni požar je gasilo 219 gasilcev iz 11 gasilskih enot, pri gašenju pa je s helikopterjem pomembno vlogo odigrala tudi Slovenska vojska. Med intervencijo gozdnega požara se je težje poškodoval gasilec. Zal so tudi taki neljubi dogodki realnost, s katero se moramo soočati. Pozeba aprila in suša v juniju sta prizadeli celotno regijo, trajne nasade v sadjarstvu in vinogradništvu, številne kmetijske površine. Škoda je presegala 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proraču- Žalcu pa 66 krvodajalcev. Prvič se je akcije udeležilo tudi nekaj novih krvodajalcev, v Zalcu pa so si potek akcije ogledali otroci, ki so se udeležili počitniške delavnice v okviru UPI - ljudske univerze Zalec. Kot je povedal sekretar Občinskega združenja RK Za-lec Matjaž Črešnovar, so bili z na, v regiji je bila ocenjena na več kot 16 milijonov evrov ... Priznanja in nagrade Civilne zaščite podeljujejo pripadnikom Civilne zaščite in drugim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevke pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. Bronasti znak Civilne zaščite so iz občin Spodnje Savinjske doline prejeli poveljnik Gasilske zvez Zalec David Krk iz Andraža nad Polzelo, predsednik PGD Gomilsko Franci Skok in poveljnik PGD Prebold--Dolenja vas-Marija Reka Uroš Ocvirk. V letošnjem letu bodo priznanja Civilne zaščite prejela tudi prostovoljna gasilska društva, ki praznujejo visoke obletnice. Srebrni znak bo za 100 let delovanja prejelo PGD Sv. Lovrenc pri Preboldu, plaketo Civilne zaščite za 140 let delovanja pa PGD Šempeter v Savinjski dolini. Prireditev so popestrili mladinski pevski zbor, ki ga vodi Vanja Govek, otroška folklorna skupina OŠ Vransko - Tabor pod mentorstvom Brede Čvan ter recitatorja Filip Roter Zajec in Nadja Zana pod vodstvom Maje Laznik. T. Tavčar udeležbo zadovoljni, saj so zaradi zime in zelo nizkih temperatur pričakovali veliko manj krvodajalcev. Naslednja akcija bo 12. aprila v prostorih Osnovne šole Šempeter, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure, in sicer za Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje. T. Tavčar Defibrilatorja tudi v Gotovljah Dober odziv krvodajalcev _SaAtirUsAe/.daiitte/A PO DOLINI 2018 7 Gasilska zveza v novo petletno obdobje 63. skupščina GZ Žalec tudi volilna S skupščine GZ Prebold v dvorani PGD Matke Prejšnji petek je v dvorani PGD Matke potekala volil-no-programska skupščina Gasilske zveze Prebold, ki vključuje osem prostovoljnih gasilskih društev. Poleg sedmih krajevnih tudi industrijsko gasilsko društvo podjetja Odelo. Za predsednika GZ Prebold je bil ponovno izvoljen Branko Verk, za poveljnika pa Darko Kranjec. Predsednik GZ Prebold Branko Verk je podal poročilo dela v preteklem letu in v času svojega mandata. Letos mineva 19 let od ustanovitve GZ Prebold in v tem obdobju so s svojim delom na področju zaščite in reševanja dokazali, da je bila odločitev o samostojni zvezi pravilna. Uspešno so zaključili preteklo leto, pred njimi pa je novo mandatno obdobje, ki prednje postavlja nove naloge in izzive. Tudi v priho- dnje bodo njihova področja dela strokovno operativno področje, področje izobraževanja, delo z mladino, članicami, starejšimi gasilci in gasilkami, področje preventive in organizacijskih nalog. Poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec pa je v svojem poročilu poudaril dobro medsebojno sodelovanje gasilskih društev na področju občinske zveze in širše. Lani so imeli 27 različnih intervencij, od tega je bilo sedem požarov v objektih, štirje požari v naravi, petkrat so posredovali s tehnično ali drugo pomočjo, šestkrat zaradi močnega vetra, po enkrat pa v prometni nesreči, pri reševanju obolele osebe, iskanju pogrešane oseb, delovni nesreči in črpanju meteorne vode. V obdobju od 1. januarja 2013 do letošnjega marca beležijo skupaj 155 intervencij. Za vse intervencije so bile enote aktivirane iz ReCO Celje. Lani so organizirali kar osem različnih tečajev in dve testiranji. Dvanajst gasilcev je opravilo testiranje za sodnika, deset tečaj za nosilca izolirnega dihalnega aparata, osem tečaj za delo z motorno žago, štirje pa so opravili tečaj za gašenje notranjih požarov. Poleg tega sta dva gasilca opravila tečaj za nevarne snovi, dva tečaj informatike, po eden pa tečaj za tehničnega reševalca in gasilca pripravnika. Štirje so opravili tudi trening vožnje intervencijskih vozil s simulatorjem na Vranskem. Izvedli so tudi šest delavnic in vrsto operativnih vaj, pestro pa je bilo tudi na področju tekmovanj, preventive in operativne pripravljenosti. D. Naraglav Na 63. skupščini Gasilske zveze Žalec so se v petek, 23. marca, v dvorani Doma krajanov Andraž nad Polzelo zbrali delegati 32 društev in gostje. Tokratna skupščina je bila tudi volilna, za novega predsednika za obdobje 2018-2023 so ponovno izvolili Edvarda Kuglerja iz Goto-velj, za poveljnika pa Francija Rančigaja z Gomilskega. Za prijeten uvod sta poskrbela Andraški oktet in plesalka Ana Vita Lupše. Predsednik GZ Žalec Edvard Kugler pa je v svojem poročilu poudaril, da so v preteklem letu zabeležili veliko aktivnosti tako na področju zveze kot v vseh petih občinskih poveljstvih in njihovih društvih. Posebne pozornosti so bila deležna društva, ki so praznovala okrogle obletnice, in sicer PGD Topovlje - Parižlje (90 let) in PGD Dobrovlje (30 let), PGD Velika Pirešica se je veselilo obnovljenega gasilskega doma, PGD Dobriša vas Pe-trovče pa novega vozila. Številne komisije so vse leto uspešno izvajale naloge na operativnem področju. Vse to kaže, je poudaril predsednik Kugler, na dobro delo mentorjev, predsednikov, poveljnikov in drugih, ki skrbijo za dobro pripravljenost in usposobljenost ekip za posredovanja in številna tekmovanja. Poročilo o uspešnem delovanju zveze je podal poveljnik Dosedanji in novi predsednik Edvard Kugler in novi poveljnik Franci Rančigaj zveze David Krk. V preteklem letu so na območju GZ Žalec posredovali 228-krat. Od tega 36-krat pri požarih v naravnem okolju, 42-krat na objektih, 17-krat v prometnih nesrečah, 55-krat so zaprosili za tehnično pomoč, 46-krat so posredovali pri močnem vetru, poplavah, snegolomu, toči, plazovih, 4-krat pri iskanju pogrešenih oseb, nudili pomoč obolelim osebam, 6-krat pri sproščanju nevarnih snovi ... Poleg tega so operativni gasilci v skladu s potrebami prevažali vodo in izvajali razna druga dela v korist svojih občanov. Pri izvajanju posredovanj je žal prišlo do težje poškodbe operativnega gasilca, ki pa je že uspešno okreval. Za izvedbo posredovanj so operativni gasilci opravili več kot 12 tisoč ur. Kot je poudaril poveljnik zveze David Krk, je strokovno usposabljanje poleg izvajanja operativnih nalog zanesljivo najpomembnejše področje. Izvedli so 23 tečajev za usposabljanje za različne dejavnosti in specialnosti, ki se jih je udeležilo 341 gasilk in gasilcev. Na pobudo urgentnega centra Splošne bolnice Celje so v devetih prostovoljnih gasilskih društvih v žalski občini pristopili k sistemu prvih posredovalcev. Na gasilskih tekmovanjih v različnih starostnih kategorijah sodeluje večje število članov GZ. Na skupščini so podelili več priznanj, odlikovanj in spominske kipce. Za častnega poveljnika GZ Žalec so imenovali Franca Naraksa, za častnega člana GZ Žalec pa Franca Čre-tnika. Podelili pa so še 37 ostalih gasilski priznanj. T. Tavčar O nasilju z Vlasto Nussdorfer Na reviji 6 folklornih skupin KS Šempeter in tamkajšnja knjižnica sta v sredo, 14. marca v kraj povabili pravnico, ustanoviteljico Belega obroča Slovenije, pisateljico in varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Na srečanju je življenjsko in bogato službeno pot gostje predstavila predsednica KS Šempeter Zdenka Jan, ki se je pred upokojitvijo tudi sama ukvarjala z nasiljem nad otroki in v družini. Vlasta Nussdorfer je ob delu napisala tudi deset knjig, izkupiček pa namenila v dobrodelne namene. V evropskem letu prosto-voljstva je bila ambasadorka prostovoljstva, leta 2012 pa ambasadorka aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Kot predsednica Društva tožilcev Slovenije je ustanovila Beli obroč Slovenije, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki mu je predsedovala vse do leta 2013, ko je postala varuhinja človekovih pravic. Ustanovila je tudi dva sklada, in sicer Plamen dobrote in Hipokrat. Z zbranim denarjem je pomagala vsaj tisoč družinam, v vseh letih delovanja Belega obroča Slovenije pa z različnimi vrstami pomoči več tisoč družinam. Vlasta Nussdorfer s knjižničarko šempetrske knjižnice in predsednico KS Šempeter Med nastopom FS Ponikva V nadaljevanju srečanja je gostja spregovorila o svojem delu, ki ga opravlja kot varuhinja, navezala pa se je tudi na svoje predhodno delo okrožne in vrhovne državne tožilke, kjer je bila tudi vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto. Ob tem je postregla z vrsto primerov in z izkušnjami, ki jih ima z različnimi zlorabami in nasilji, ki se dogajajo nad otroki, v družinah in na drugih področjih. Pripovedovanje izjemne govornice, strokovnjakinje in osebe, ki vse svoje življenje posveča skrbi za ranljive skupine, nikogar ni pustilo ravnodušnega. Večer je s petjem Katja Flor-jančič. D. Naraglav Prejšnjo soboto je v dvorani hmeljarskega doma v Pe-trovčah potekalo območno srečanje odraslih folklornih skupin, ki delujejo na območju Spodnje Savinjske doline. Srečanje je pod okriljem žalske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti organiziralo Kulturno društvo Petrovče. Območna revija folklornih skupin je tokrat že tretjič potekala v Petrovčah, na domačem odru pa je nastopila tudi FS Kobula, ki deluje pod vodstvom Primoža Srake. S pestro paleto plesov se je predstavilo še pet folklornih skupin, in sicer FS KD Ponikva pri Žalcu pod vodstvom Suzane Gračner, FS Galicija pod vodstvom Helene Turnšek, FS Grifon Šempeter pod vodstvom Maše Kumperger, FS Vransko pod vodstvom Slave Škrabar in FS Bočna, ki jo vodi Simona Drolc. Ob koncu je zbrane nagovorila vodja žalske izpostave JSKD Neža Zagoričnik in vsem vodjem skupin podelila priznanja. Prireditev je povezovala Valerija Koval, revijo pa je strokovno spremljal Tomaž anerSimetinger, ki je po nastopu opravil tudi strokovni posvet z vsemi vodji skupin. Ob tej priložnosti so poskrbeli tudi za oarprijetno druženje. D. Naraglav 8 2018 OSREDNJE TEME _SaAjlnis&e/. datine/S marec Mrzel, a živahen jubilejni Jožefov sejem Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, žalski župan JankoKos, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek in direktor KZ Petrovče Marko Gominšek, so ob 30-letnici Jožefovega sejma razrezali torto velikanko. 19. marca goduje Jožef. Ta dan v ljudskem koledarju velja za pomladanski praznik in začetek pridelovalne sezone. Letos je bil še povsem zimsko obarvan, kljub mrazu in ponedeljku pa so v Petrovčah uspešno izvedli tradicionalni, že 30. Jožefov sejem. Odprtja sejma, ki ga že tradicionalno pripravljajo po maši v petrov-ški baziliki točno opoldne pod šotorom, so se poleg obiskovalcev udeležili številni gostje, sejem pa je blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipo-všek. Organizatorji Jožefovega sejma so KZ Petrovče, Obči- na Žalec, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Združenje hmeljarjev Slovenije (novo ime za društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes). Ob uradnem odprtju sejma je zbrane najprej nagovoril predsednik Kmetijske zadruge Petrovče Franci Gajšek in med gosti pozdravil tudi prejšnjega direktorja zadruge Rudija Trobiša, »... ki je skupaj s pokojnim gospodom Farčnikom zaoral ledino v sejem. Takrat smo začeli z licitacijo kmetijske mehanizacije. Časi so bili drugačni, vendar smo zdaj že 30 let skupaj in se vsako leto družimo.« Vsem Na razstavi v Hmeljarskem domu so hmeljarji predstavili tudi 13 vzorcev slovenskih aromatičnih sort hmelja. I V ■ - - ■ ■ ¿ty.'VjT.1 ^comi Pooblačeni servis in prodaja strojev! r mj \¿ Vse za pomlad - sadike in metle organizatorjem sejma se je zahvalil za trud in izpostavil tudi svetovno znano fontano piv v Žalcu, ki uspešno promovi-ra hmelj, Savinjsko dolino in Slovenijo. Župan Občine Žalec Janko Kos je KZ Petrovče čestital za dolgoletno in uspešno organizacijo tega družabno-strokov-nega srečanja. Med drugim je izrazil željo, da bi zadruge postale lastniki še kakšnega tako uspešnega podjetja, kot je Mlekarna Celeia, in da bi lahko v čim večji meri pridelovali ter kupovali lokalno pridelano hrano. Vse obsikovalce sejma je povabil tudi na odprtje fontane piv v Žalcu 31. marca. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je v svojem nagovoru poudaril, da kmetijske zadruge v Sloveniji, ki imajo več kot 140-le-tno tradicijo, opravljajo svoje poslanstvo in da se ponovno zavedamo pomena sloven- V Petrovčah tudi suha roba skega kmetijstva in kmeta. »Slovenski kmetje že stoletja ohranjajo zemljo v slovenski lasti in ohranjajo slovensko besedo. Tudi ko smo se začeli pred leti pogovarjati o samostojni Sloveniji, smo bili kmetje tisti, ki smo si upali tvegati, in smo bili ključni akterji, ko se je začela ta aktivnost osamosvajanja Slovenije. V tem času se postavlja vprašanje, kakšno bo novo finančno obdobje, koliko poudarka bosta Slovenija in Evropa dali kmetu in kmetijstvu po letu 2020. Vsi bi želeli, da gre denar kam drugam, ampak če ne bo podeželje poseljeno, kot je zdaj, bo slabo tudi za turizem. Zato moramo najti primerno podporo za slovenskega kmeta.« SLIKOPLESKARSTVO Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si i OMCO OMCO METALS SLOVENIA d.o.o. K sodelovanju vabimo OBRATNEGA ELEKTRIKARJA Delo obsega predvsem vzdrževanje električnih strojev, elektromehanskih naprav in inštalacij. Pričakujemo: • najmanj IV. stopnjo izobrazbe elektro ali druge ustrezne smeri, • zaželeno 2 leti delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih. Nudimo: • delovno razmerje za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Rok za prijavo: do 15. 4. 2018 Prijave sprejemamo na e-naslov jerneja.zagar@omcometals.com. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. (03) 713 13 39. PROSTA DELOVNA MESTA K+TEHilOS ^^^^^^ piDiziradniistn>jevinoiDdij*predelwigume1Iiiiljstike Zaradi širitve na nova tržišča in nakupa nove strojne opreme vabimo v svojo ekipo nove sodelavce. KOMERCIALISTE PRODAJE Želena znanja, lastnosti in kompetence: • aktivno znanje tujih jezikov (francoščina, ruščina, češčina, slovaščina, poljščina, španščina, italijanščina) • odlična sposobnost komuniciranja • organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, fleksibilnost,... • pripravljenost na službena potovanja • znanje administrativnih del Naloge in zadolžitve: Načrtovanje in izvedba prodajnih aktivnosti, iskanje novih poslovnih partnerjev in sodelovanje z obstoječimi, sodelovanje na demonstracijah in sejmih kmetijske mehanizacije. PROIZVODNE DELAVCE: • orodjarje (orodja za plastiko, gumo in preoblikovanje pločevine) • operaterje na varilnih robotih • varilce specialiste za izdelavo varilnih šablon • vzdrževalce (mehanika, hidravlika, pnevmatika) Nudimo: Urejeno in fleksibilno delovno okolje, možnost osebnega in profesionalnega razvoja, zaposlitev za poln delovni čas, redno plačilo in možnost dodatnega izobraževanja. Oblika zaposlitve: Nedoločen čas s poizkusno dobo 6 mesecev, določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte vlogo na sedež podjetja Tehnos, d.o.o., Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC, ali na elektronski naslov finance@tehnos.si. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 03 713 30 79. _SaAtiriisAe/.daiitte/S OSREDNJE TEME 2018 9 Podpredsednik Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek je prav tako poudaril, »... da sta slovensko kmetijstvo in zdrava, v Sloveniji pridelana hrana temelj razvoja in obstoja slovenske družbe. Tega se moramo še posebej zavedati. Slovenska hrana je najbolj zdrava in za njeno pridelavo se kmetje trudijo iz dneva v dan.« Kot predsednik odbora za hmeljarstvo pri KGZS je izpostavil pomen hmeljarstva, ki je sooblikovalo današnjo podobo Savinjske doline, in ob tem opozoril, da morajo hmeljarji v času dobre cene hmelja razmišljati tudi o za hmeljarstvo slabših časih in si ustvariti ustrezno rezervo. Kot pomoč hmeljarjem je omenil spremembo zakona o kmetijstvu, ki bi hmeljarje oprostila plačila, 25-odstotne-ga posebnega davka na sezonsko delovno silo. Da se bo to zgodilo na četrtek po Jožefo-vem ponedeljku, je napovedla tudi državna sekretarka Tanja Strniša in pozvala vse prisotne poslance, naj glasujejo za ta predlog. Objavljeni so tudi razpisi za ugodne kredite za namakanje, je povedala, saj se mora kmetijstvo med drugim pripraviti na podnebne spremembe. Zbrane sta nagovorila tudi poslanec Ljubo Žnidar in domačin ter bivši predsednik Državnega sveta RS Mitja Ber- Ponujali so velikonončne dobrote Osrednja tema letošnjega Jo-žefovega sejma je bila Hmelj, pivo - naša tradicija. Na ra-stavi v hmeljarskem domu so med drugim predstavili začetnike slovenskega hmeljarstva in pivo varstva ter 13 različnih sort hmelja, vse aromatične in slovenske. Od lani je slovenski hmelj geografsko zaščiten, na kar so zlasti v Združenju hmeljarjev Slovenije zelo ponosni. Seveda so se pogovarjali tudi o letošnji hudi in dolgi zimi ter razmočenih hmeljiščih, ki bodo še nekaj dni onemogočali obdelavo in rez, zato bo s spomladanskimi opravili kar nekaj težav. Število hmeljišč se veča, prodaja slovenskega hmelja je še vedno dobra, tik pred rešitvijo pa je tudi problem sezonske delovne sile oziroma njene obdavčitve s posebnim 25-od-stotnim davkom. Brez tujih sezoncev ni mogoče pridelati hmelja, poudarja tudi Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, in ob tem dodaja, da hmeljarji želijo svoje sezonske delavce vključiti v zdravstveno zavarovanje, saj zdaj v celoti plačajo vsak obisk pri zdravniku svojega sezonskega delavca. V dvorani Hmeljarskega doma so se poleg hmeljarjev predstavili tudi pivovarji. Kljub mrazu je bil obisk Jožefovega sejma in približno stotih stojnic dober, največ zanimanja je bilo za orodja, sadike in semena, seveda pa takšen sejem ponuja še veliko drugega blaga. K. R., foto: T. T. Dobrote kmečkih žena na razstavi v dvorani Hmeljarskega doma Ob odprtju 30. Jožefovega sejma je bil prireditveni šotor povsem poln obiskovalcev in številnih gostov. Osrednja tema letošnjega Jožefovega sejma je bila Hmelj, pivovarstvo -ZKŠT Žalec, ki je to tradicijo vtkala v svojo turistično promocijo. naša tradicija. Predstavljala se je tudi Občina Žalec z Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset Stojnice na Jožefovem sejmu so letos ponujale tudi butare in velikonočne dobrote. UNIFOREST. PRODAJALNA (ÜDHusqvarnä Pestra ponudba domačih vrtnin Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenija Janez Oset o dolgi in mrzli zimi: »Hmeljarji bomo zaradi dolge zime v hudih škripcih. Pozne sorte hmelja začnemo običajno rezati že okoli 22. marca, zdajle do Jožefovega pa sploh še nismo bili v hmeljiščih. Pri brananju in rezi bomo zato imeli kar hude težave, saj so hmeljišča še zelo razmočena. Ampak ko delo steče, je vse opravljeno.« € akcija Motorna žaga 236/14" X-Torq prostornina valja 38 cm3, moč 1,9 KM/1,4 kW teža 4,6 kg 76825 € 69900 € akcija Nahrbtna motorna kosa 553 RBX 50,6 cm3,2,3 kW/3 KM, 12,1 kg, črpalka goriva inj ročaj, vključeno: oprtnik, kosi Ina glava T45X, nož za travo 275-4 Akcija velja do 30. 06. 2018 oz. do razprodaje zalog. www.uniforest.si PAN T1M, d. o. o. Latkova vas 81d, 3312 Prebold T 03 / 777 14 23 M 051 665 566 E prodajalna@uniforest.si DELOVNI ČAS ponedeljek-petek: 7.00-17.00 sobota: 7.00-12.00 10 2018 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S marec Parkirnih prostorov ni dovolj Uniforest tesneje s Husqvarno V Preboldu je po stečaju tekstilne tovarne na istem območju začela poslovati zdaj ena največjih slovenskih družb Odelo Slovenija, ki zaposluje že več kot 1540 ljudi. Širitev družbe prinaša s sabo tudi težave s pakriranjem, o čemer je na spletni naslov občinske uprave oziroma župana priromalo elektronsko pismo zaskrbljenih občanov. V njem izražajo skrb, da Prebold postaja brezplačno parkirišče za zaposlene v podjetju Odelo. »Sicer je pozitivno, da omenjeno podjetje posluje uspešno in daje kruh mnogim družinam, vendar pa po drugi strani vrača lokalni skupnosti precej manj, kot ji daje. Tukaj je potrebno poudariti velike izpuste, hrup in pa predvsem perečo težavo, ki nas tare že več kot leto dni - parkiranje zaposle- nih. Avtomobili zaposlenih so parkirani po celem Preboldu po dolgem in počez, izstopa pa predvsem okolica podjetja (ulice Nad tovarno, Tovarniška ulica itd.), kjer so avtomobili cele dneve (in ponekod tudi noči) parkirani poleg vseh prostih dostopnih mestih tudi na dovozih in zasebnih dvoriščih. Situacija pa se iz dneva v dan slabša, z lokalne mestne uprave in mestnega redarstva pa nihče ničesar ne ukrene,« piše v pismu. »Zaradi tega je postal Prebold eno največjih zastonj-karskih parkirnih con, kjer se lahko parkira, kamor se ljudem pač zljubi. In ceno za to situacijo plačujemo občani, ki zaradi tega marsikdaj ne moremo dostopati niti do svojih stanovanj ali hiš. In kako bi se ob tem počutili vi? Med drugim sta se med občani razširila nejevolja Medicina dela Krumpak Celjska cesta 8 3310 Žalec Telefon: 03 710 00 60 ali 61 Mobi: 051 416 240 www.md-krumpak.si info@md-krumpak.si Sedaj na NOVI LOKACIJI'- selitev iz Zdravstvenega doma Žalec'. Sedaj na NOVI LOKACIJI! (SELITEV IZ ZDRAV. DOMA ŽALEC!) Preglede izvajamo v novih, sodobno opremljenih prostorih z vrhunskimi medicinskimi aparati. Preglede izvaja dr. Darja Krumpak, specialistka MDPŠ in zdravstveno osebje (3 medicinske sestre in laborantka). Izvajamo vse preglede zaposlenih, šoferjev vseh kategorij, starostnikov (podaljšanje vozniškega in drugih dovoljenj nad 80 let), športnikov, gasilcev ... Preglede izvajamo hitro, brez čakalnih dob, kakovostno in konkurenčno. Ob sredah delamo popoldan, po dogovoru tudi ob sobotah (za skupine okrog 20 ljudi). in strah, saj tolikšno povečanje migracij in parkirni kaos v majhnem kraju, kot je Prebold, ne dajeta več občutka varnosti lastnim občanom. Če se v kratkem situacija ne bo rešila, bomo občani prisiljeni vzeti stvari v svoje roke. Bomo pač začeli gnjaviti policiji in naročati odvoze avtomobilov - na stroške lastnikov avtomobilov ali občinske uprave,« dodajajo zaskrbljeni občani. Zupan Vinko Debelak je takoj odgovoril z javnim pismom: »Podjetje Odelo Prebold in Občina Prebold si prizadevata čim prej urediti primerne parkirne prostore za delavce v neposredni bližini proizvodnih prostorov. Vendar pa je za to potrebna namenska sprememba dela za zdaj še kmetijskih zemljišč v stavbna, za kar je potrebno spremeniti občinski prostorski načrt, ki ga morajo odobriti službe ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje in prostor ter še nekaterih drugih uradov. Postopek odobritve pa je žal dolg in čisto nič v naši domeni,« je zapisal župan. »Podjetje je že uvedlo nekaj avtobusnih linij, kar se že pozna na manjšem številu osebnih vozil, a bo še nekaj časa potrebno strpno sprejemati in z dogovori urejati posamezne težave (konkretne primere napačno parkiranih vozil javite na naslov, ki ste ga uporabili). Prebold še ni mesto in nimamo ne mestne uprave in ne mestnega redarstva. Imamo pa dva krajevna odbora, kjer se krajani redno sestajajo tudi zaradi našega normalnega življenja ob ponovno oživljeni industrijski coni,« je dodal Vinko Debelak. K. R. m Razvojna agencija Savinja Gospodarsko interesno združenje Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 65; fax 03/713 68 70 ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si AKTUALNE INFORMACIJE - APRIL 2018 JAVNI RAZPISI V TEKU OBČINA ŽALEC Javni razpis za dodeljevanje pomoči za spodbujanje razvoja malega gospodarstva v občini Žalec za leto 2018 Upravičenci do pomoči so mikro podjetja s sedežem v občini Zalec, fizične osebe s stalnim bivališčem v občini Zalec (za ukrep 1) ter mikro podjetja in fizične osebe (sobodajalci), ki so lastniki nepremičnin v občini Zalec (za ukrep 4). Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih proračunskih sredstev, ki se bodo dodeljevala po pravilih, določenih v razpisu, za naslednje ukrepe: UKREP 1: Pomoč za odpiranje novih delovnih mest - samozaposlitev; UKREP 3: Pomoč za spodbujanje udeležbe na sejmih in drugih poslovnih dogodkih ter pomoč pri trženju izdelkov in storitev; UKREP 4: Pomoč za spodbujanje investicij v obnovo nepremičnin, namenjenih za oddajanje nastanitev v turistične namene; UKREP 5: Pomoč pri trženju storitev lokalne turistične ponudbe (incoming). Razpis je objavljen na spletni strani Občine Zalec in Razvojne agencije Savinja. Zavod RS za zaposlovanje Priložnost zame v nevladnih organizacijah. Rok: najdlje do 30. 4. 2018. Informacije: tel. št. 080 20 55, iris.lojevec@ess.gov. si. Zaposli.me 2016/2017. Rok: do 31. 7. 2019 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni. center@ess.gov. si, tel. št. 080 20 55. Delovni preizkus 2017/2018. Rok: do 31. 7. 2018 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni. center@ess.gov. si, tel. št. 080 20 55. Usposabljanje na delovnem mestu 2017-2018. Rok: do 30. 11. 2018 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni.center@ess.gov.si, tel. št. 080 20 55. Trajno zaposlovanje mladih. Rok: do 31. 7. 2019 oziroma do porabe sredstev. Informacije: kontaktni. center@ess.gov. si, tel. št. 080 20 55. Storitve vstopnih točk VEM Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva vam v okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za bodoče in potencialne podjetnike v času uradnih ur nudita brezplačne storitve. Več informacij na spletnih straneh www.ra-savinja.si in www.ooz-zalec.si. Prvi marčevski petek so na sedežu podjetja Uniforest v Latkovi vasi predstavili nove stroje Husqvarna. Podjetje je zdaj pooblaščeni zastopnik in serviser za izdelke tega velikega koncerna. Husqvarna ima po vsem svetu trinajst tisoč zaposlenih in zelo širok in raznolik proizvodni program. Podjetje je prisotno v več kot 100 državah po svetu. Na predstavitvi je direktor podjetja Drago Pintar izpostavil pomen te pridobitve, in to po triindvajsetih letih, odkar so začeli s proizvodnjo gozdarskih vitlov. Ob tem je povedal, da so kmalu spoznali, da potrebujejo v svoji ponudbi tudi vso pripadajočo opremo za delo v gozdu. »Temu spoznanju je botrovalo dejstvo, da so nas vsakodnevno obiskovali uporabniki naših strojev ali pa tisti, ki so v nas prepoznali ponudnika tovrstne opreme, kar pa je od nas zahtevalo ureditev ustreznega prostora in strokovno svetovanje - specializirano tehnično prodajalno. S sodelavko Marjeto Podlesnik sva ob obiskih poslovnih partnerjev v tujini z velikim zanimanjem nabirala ideje, kakšna mora biti takšna prodajalna. V ponudbo smo želeli vključiti čim več artiklov, potrebnih za našo dejavnost. Med njimi je bila nepogrešljiva motorna žaga in tako smo že pred petimi leti navezali stik s Husqvarno, danes pa to sodelovanje še nadgrajujemo in po- Direktor podjetja Uniforest Drago Pintar z moderatorjem prireditve in s predstavnikoma podjetja Husqvarna ob izročitvi darila Timu Mastnaku glabljamo, česar smo zelo veseli,« je povedal direktor podjetja Drago Pintar. V nadaljevanju sta predstavnika Husqvarne Slovenija Da-mir Premuš in Dušan Husel predstavila podjetje Husqvarna in njegov proizvodnji program s poudarkom na robotskih vrtnih kosilnicah. Podjetje je bilo ustanovljeno že leta 1689 na Švedskem, kjer so sprva izdelovali puške (muškete) za švedsko vojsko, skozi zgodovino je tovarna rasla in se razširila na več področij. Postalo je znan proizvajalec šivalnih strojev, verižnih žag, motociklov, vrtnih kosilnic, vrhunec tehnike so robotske kosilnice ... Krovni blagovni znamki koncerna sta Husqvarna in Gardena, ki je postala del Husqvarne leta 2007. Njene dopolnilne blagovne znamke so McCulloch, Poulan Pro, Weed Eater, Flymo, Jonsered. Husqvarna ima s svo- jimi proizvodi vodilni položaj v negi gozdov, parkov in vrtov. Kaj zmorejo in kako delujejo njihove robotske kosilnice, ki jih je mogoče upravljati tudi na daljavo, pa smo si lahko ogledali tudi v predstavitvenem filmu. Prireditev je vodil Franci Podbrežnik, s pesmijo in kitaro pa je dogodek popestrila mlada kantavtorica Breda Polak. Za presenečenje je poskrbel deskar in olimpijec Tim Mastnak, ki je dva dni prej osvojil tretje mesto na tekmi svetovnega pokala v turškem Kayserju, teden dni kasneje pa je v Scuoulu v Švici stopil na najvišje stopničke. Direktor podjetja Drago Pintar mu je ob tej priložnosti izročil robotsko vrtno kosilnico. Druženje se je nadaljevalo z ogledom novih strojev Husqvarne in ostale ponudbe ter ob dobrotah, ki so jih pripravili za to priložnost. D. Naraglav Mikropisove blagajne v Južni Koreji Prve blagajne v Južni Koreji Družba Mikropis je v letu 2018 začela z nameščanjem samopostrežnih blagajn v hi-permarketih največje trgovske družbe E-Mart v Seulu v Južni Koreji. V prvih mesecih letošnjega leta so samopostrežne blagajne namestili v treh hi-permarketih, južnokorejski kupci pa jih že množično uporabljajo. Največje južnokorejsko trgovsko podjetje E-Mart, ki ima 160 trgovin in ustvari preko 12 milijard dolarjev prometa letno, s tem odpira vrata novemu načinu nakupovanja, ki je v Sloveniji tudi s pomočjo Mikropisa že dobro uveljavljeno. Samopo- strežne blagajne so v Mikropisu prilagodili potrebam južnoko-rejskega naročnika in omogočili, da lahko kupci preko njih izvajajo nakupe, uporabljajo kupone, kartice zvestobe, brezgotovinska plačila ipd. Lokalizi-rali so jih v korejski jezik, poleg korejščine pa sta za kupce na voljo še angleščina in kitajščina. Mikropis pri tem sodeluje s svojim dolgoletnim partnerjem IBM-Toshibo, ki ima vstop na južnokorejski trg in celotno regijo daljnega vzhoda. Janez Uplaznik, direktor Mikropisa, je ob vstopu na korejski trg povedal: »Rešitve za trgovce so ena najpomembnejših dejavnosti Mikropisa. S svojim znanjem smo vrsto let razvijali prepoznavne produkte na domačem trgu in v nam bližnjih državah, ki jih kupci danes uspešno uporabljajo. Zadnja leta vstopamo tudi na globalni trg - po Kitajski v lanskem letu smo od letos s samopostrežnimi blagajnami prisotni tudi v Južni Koreji. Dolgoletno zaupanje tako velikih partnerjev, kot je IBM - Toshiba, nam je odprlo vrata k eni največjih trgovskih družb na svetu. V Mikropisu smo močno usmerjeni v to, da prisotnost na azijskih trgih razvijamo tudi v prihodnje.« T. Tavčar _SaAurUs&e/.daiitte/A PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 2018 11 Gospodarski oskar Matjažu Omladiču Gospodarska zbornica Slovenije je minuli ponedeljek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani pripravila že 50. podelitev nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. T. i. gospodarskega oskarja je prejel tudi direktor največjega podjetja v Občini Žalec, podjetja Novem Car Interior Design, Matjaž Omladič. Podjetje, ki proizvaja dekorativne letvice za prestižne znamke avtomobilov Audi, BMW, Mercedes, Land Rover, posluje že skoraj 30 let. Matjaž Omladič je v podjetju zaposlen 20 let, dobrih 10 let in pol pa je na vodilnem položaju. Podjetje je v vsem obdobju doseglo že veliko sprememb, a v zahtevni avtomobilski panogi uspešno konkurira najboljšim, za najbolj inovativno podjetje pa so ga okarakterizirali tudi v nemški skupini Novem. Žalski Novem je v zadnjem obdobju vse od leta 2014 doživel neverjetno širitev v prostorskem smislu pa tudi po številu zaposlenih. Od nekaj manj kot 600 zaposlenih v letu 2016 do danes blizu 1200, od približno 43 milijonov evrov prihodkov v letu 2014 do dobrih 81 milijonov v letu 2016, od skoraj 32 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega v letu 2014 do 41 tisoč v letu 2016. Danes Novem razpolaga že z dobrimi 63 tisoč kvadratnimi površinami, večinoma v okviru industrijskega kompleksa na Ložnici pri Žalcu, delno v Preboldu, v Vrbju in na Polzeli, kjer površine najema. Podjetje je v zadnjem desetletju ogromno vlagalo tudi v t. i. mehke programe, ki prispevajo tudi h kakovosti delovnih mest in zadovoljstvu zaposlenih, kot sta programa promocija zdravja in Novem prijazen družinam, ki zaokrožujeta organizacijsko kulturo podjetja Novem. Znatna širitev zadnjih dveh let je ob velikih dosežkih prinesla tudi nekaj novih težav, ki so, kot rad pove Omladič, le ponovni izziv za prihodnost. Drugo leto bo 30 let žalskega Novema, letos 20 let, odkar ste v Novemu, 10 let pa je bilo lani od prevzema direktorova-nja. Je bilo zadnjih 10 let kako drugačnih? »Nekje do leta 2008, ko je vodil podjetje Ivan Podpečan in sem bil del njegovega vodstvenega tima, smo bili bolj ali manj vsi usmerjeni v to, da smo podjetje uspeli obdržati in ga postaviti na zemljevid skupine Novem. Uspeli smo dokazati, da je mogoče, da lahko za tako zahtevno industrijo, kot je avtomobilska, ustrezno organiziramo podjetje v Sloveniji. To je bil čas dodelavnih poslov in popolnoma drugih tehnologij. V letu 2008, ko sem prevzel vodenje podjetja, je bilo obdobje krize, obdobje spremembe lastnikov, tehnologij. Gradili smo na temeljih, ki smo jih postavili na novo ... To pomeni, da smo bili na nekaterih področjih bi- stveno bolj aktivni in uspešni, da smo dosegali nadpovprečne rezultate, na drugih pa manj, v povprečju pa smo dosegli dobre rezultate.« Kaj je utrdilo položaj žalskega Novema znotraj skupine? »Ves čas smo bili in ostali konkurenčni. Zakaj? Ker smo stalno razumeli in sledili zahtevam naših lastnikov in kupcev. Znali pa smo ne nazadnje spremljati tudi zahteve okolja, v katerem delamo. Vse pa smo nadgradili z inovativnostjo, fleksibilnostjo in kakovostjo.« Kaj menite, da je pri delu menedžerja najpomembnejše? Občutek za delo z ljudmi, za odnose ali poznavanje vsebine dela? »Definitivno je pomemben preplet vsega. Vse pa je odvisno od specifike podjetja. V podjetju, kot je naše, ki je nastalo in se razvijalo v nekem turbulentnem času rasti in padanja, ki sta se izmenjevala, je bilo izredno pomembno delo z ljudmi oz. je bila izjemno pomembna kultura podjetja v celoti. Vzporedno temu pa je bilo pomembno tudi poznavanje tehnologij. Lahko pa rečem, da ni nujno, da je menedžer strokovnjak na področju procesov in tehnologij. Seveda, če ima okoli sebe ljudi in ekipo, ki jih strokovno obvlada. Vseeno pa je poznavanje prednost. Brez dvoma imajo menedžerji, ki izhajajo iz okolja, ki poznajo tehnološki del podjetja, v startu prednost. Tudi sam sem začel v proizvodnji in sem imel to prednost.« Pred prevzemom podjetja ste spoznali podjetje, rasli na drugi pomembni funkciji, imeli zaupanje direktorja in šele nato postali direktor. Je morda lažje nekomu, ki pride in takoj postane menedžer? »Ko sem začel z delom v podjetju, sem bil praktično brez izkušenj s to branžo. Zato je bilo zelo pomembno, da sem spoznal proizvodnjo, branžo, procese in si nabral ta del izkušenj. Te so bile potem podlaga, da sem kasneje prevzel tudi vodenje. Če bi torej na mesto direktorja prišel neposredno od zunaj, bi si vseeno moral najprej nabrati nekaj izkušenj iz branže, preden bi sploh začutil, za kaj gre. Kakorkoli, brez dobrega poznavanja bi bilo vodenje nemogoče.« Vloga nekdanjega direktorja Ivana Podpečana je bila pri tem zelo pomembna, ob njem ste se pravzaprav kalili deset let ... »To je bila gotovo pot, ki je pomenila minimalni riziko za vse, ki so bili v tem procesu udeleženi, za lastnike, za nekdanjega direktorja, ki mu ni bilo vseeno, kam bo šlo podjetje naprej, pa tudi zame ... Ko pogledam nazaj, je bila ta podpora zame izjemno pomembna, Ivan Podpečan mi je na eni stran pustil veliko prostih rok pri kreiranju vsebin v tistem obdobju, po drugi strani pa je bil zmeraj odprt in je delil svoje izkušnje, dal možnost, da sem lahko spoznal in živel svet, v katerem je sicer živel samo on. Skupaj sva bila prisotna na strateških sestankih skupine in drugje. Bil sem podučen in informiran o vseh vsebinah.« Stike še vedno ohranjata ... »To je zanimiv odnos, ves čas smo v stiku. Ivan Podpečan je še vedno izredno dober poslušalec, vendar pa daje vedeti, da ni več tisti, ki bi pri problematiki lahko kakorkoli aktivno sodeloval. Kaj več od komentarja, ki nima naloge dajati nasvetov, ne gre. Cenim pa njegovo zanimanje in to, da še vedno čutim, da mu ni vseeno.« Podjetje je v zadnjih letih tudi fizično zelo zrastlo, povečalo se je število zaposlenih ... Kaj je prinesla rast, kako je z obvladovanjem podjetja? »Ravno te dni sem razmišljal o tem in ugotavljam, da sta bila napor in stres v času gospodarske krize l. 2008, ko je bilo zaradi manj posla potrebno posegati tudi v socialno področje zaposlenih, precej manj stresno in naporno, kot pa obdobje zadnjih štirih let, ko smo kar vsako leto zaznavali rast okrog 25 do 30 odstotkov.« Kje je Novem zdaj? »Novem si je s hitro rastjo v tako kratkem času nabral določene probleme, ki ne vplivajo pozitivno na poslovanje. V naslednjih nekaj mesecih se bomo morali spopasti s področji, ki smo jih zaradi rasti nekoliko zanemarjali. To so področja, ki niso neposredno povezana s poslovanjem, dajejo pa podjetju dodano vrednost in moč. Gre za organizacijsko kulturo podjetja . Z boljšo kulturo podjetja bo lažje stabilizirati procese, zmanjšati stroške ... Podjetje mora namreč v dveh letih, ki predvidoma ne bodo prinesla novih projektov in bodo bolj mirna, poskrbeti za optimiranje procesov z namenom, da se pripravimo na nov naval, nove izzive, nove projekte, nove tehnologije, ki jih pričakujemo. V to obdobje moramo vstopiti prečiščeni, z novo organizacijo, s prenovljeno kulturo, takšno, ki smo jo pred leti že zgradili. Gre za urejanje odnosov, načinov obnašanja, odgovornosti in pristojnosti posameznikov, odnosov in komuniciranja v podjetju, z našo centralo, kupci in dobavitelji. Kompleksnost in širina projektov, ki so se zgodili v zadnjem obdobju, brez dvoma zahtevata tudi drugačno komuniciranje na vseh nivojih.« Se pojavljajo težave z velikim številom novih zaposlenih ali so težave v številčnosti in kompleksnosti novih projektov, v prostorskem obvladovanju po širitvi? »Težava je v vsem tem. Novi sodelavci so eno, prevzemajo nove zahtevne vsebine na področju vodenja, dela, se kot novi srečujejo z vsebinami, ki jih niso poznali. Kljub temu da vlagamo v usposabljanja in izo- braževanja, s čimer jih želimo čim bolje pripraviti na to. Na drugi strani pa smo z novimi projekti prejeli tudi bistveno bolj zahtevne vsebine z vidika organizacije, tehnologije, kakovosti, s katerimi imajo težave tudi izkušeni in uspešni sodelavci. Vsi se učimo. Ugotavljamo, da je tisto znanje, ki smo ga dosegli včeraj, premalo za tiste cilje, ki jih moramo doseči jutri. Skratka, težko je biti delavec v naši branži, če ti ni jasno, da moraš vedno znova spreminjati, posodabljati, inovirati, iskati nove rešitve.« Bi kakšen projekt v vaši karieri posebej izpostavili? »Ravno pred nekaj dnevi smo odpremili zadnjo dobavo našega kupca Audija za model avtomobila audi A7, ki je v strukturi prodaje sicer majhen projekt, ima pa v našem podjetju posebno mesto. To je bil projekt, ki nam je ob zagonu odprl vrata v avtomobilski industriji nasploh, posebej pa v skupini Novem. Takšne tehnologije takrat v Žalcu še nismo imeli, ob tem je s tem produktom začel naš konkurent, za katerega je Audi kar kmalu po začetku proizvodnje ugotovil, da ga ne bo uspel speljati do konca. Takrat smo sprejeli Audijev izziv, da projekt preselimo v skupino Novem, in možnost smo dobili v Žalcu. Dobili smo možnost vpeljati novo tehnologijo, ki je pomenila velik preskok tudi za nadaljnje projekte. Ta izziv smo realizirali z odliko, še pomembneje pa je bilo, da smo dokazali, da smo sposobni prevzeti projekt v organizacijskem smislu, ga preseliti, ga vpeljati pri nas, ne da bi imel kupec izpad na liniji zaradi težav z dobavo naših dekorativnih letvic. Na koncu smo uspeli realizirati cilje, saj smo uspeli doseči boljšo kakovost in dokazati še večjo fleksibilnost od konkurence.« Kateri produkt je zdaj največji izziv? »Še vedno so to seti letvic za projekt BMW serije 7, saj gre za zelo prestižen avtomobil in za zelo kompleksen projekt, pri katerem ne gre več samo za lesene dekorativne letvice, ampak so produkti sestavljeni iz več elementov, vgrajujemo denimo tudi elektroniko in svetlobne elemente.« Pred časom ste omenili, da morate biti sposobni realizirati tudi individualizirana naročila. Kako je s tem? »To je že del našega vsakdanjika. Vsake toliko časa pride kakšno posebno naročilo, predvsem govorim o avtomobilih najvišjega ranga, kot je ravno BMW 7. Zadnji takšen poseben primer je bil ob 50-letnici BMW, ko si je kupec BMW zaželel za svoje posebne stranke posebno vrsto dizajna in detajlov na dekorativnih letvicah. Izziv smo seveda sprejeli in tistih nekaj setov za nekaj avtomobilov naredili po posebnem postopku in povsem izven serije.« Matjaž Omladič: »Znanje, ki smo ga dosegli včeraj, je premalo za tiste cilje, ki jih moramo doseči jutri.« Bi lahko delali, glede na to, da je avtomobilska industrija zelo dinamična, v mirnejšem okolju, 8 ur v pisarni, kot rečemo? »Težko. Dinamično delo zahteva precej dinamičen delovni čas. Omejen delovni čas pa verjetno pomeni precej manj kreativnosti. Moj prvi motiv za delo pa je še vedno, da sem lahko pri svojem delu ustvarjalen . Ni naključje, da smo v Novemu zgradili kulturo podjetja, ki temelji na ustvarjalnosti, inovati-vnosti, sicer nas najbrž že ne bi bilo.« Kakšni so vaši osebni cilji za naprej? Ali bo gospodarsko priznanje kaj spremenilo? »To je priznanje za preteklo delo. Dejstvo pa je, da je moja želja tudi v prihodnje opravljati delo, pri katerem bom lahko kreativen, da bom del sveta, kjer bom lahko funkcioniral na ustvarjalen, inovativen način.« Vam avtomobilska industrija po 20 letih še vedno predstavlja izziv? »V avtomobilski industriji je vsako leto nov začetek, vsako leto so spremembe, ki dajejo nek nov motiv, smer. V tem svetu brez dvoma ni nikoli dolgčas.« Znamo biti kritični do slovenskega okolja, države ... Kakšno je vaše mnenje? »Zelo pomembno je, da je Slovenija okolje, ki je geografsko zelo ugodno, na križišču poti, hkrati pa ponuja infrastrukturo oz. relativno dobre osnove za zagon podjetja. Iz izkušenj znotraj skupine Novem smo kljub podobnim izhodiščem po vsej vzhodni Evropi v slovenskem Novemu uspeli iztržiti največ. To pomeni, da je bilo okolje za to, kar smo počeli, najprimernejše, glede na hčerinska podjetja drugod po Evropi in svetu. S te plati nimamo slabih izkušenj, tudi lastniki so zadovoljni. Področje, na katerem pa dejansko nismo primerljivi in ki lahko posebej v času stagnacije, ki je pred vrati, postane neka omejitev, kar pomeni manjši razvoj, so trg delovne sile, delovna zakonodaja, obračunavanje stroškov, povezanih z delovno silo . Tu postajamo precej oddaljeni od pričakovanj normalnega kapitala in investitorjev. V obdobju rasti smo to uspešno nadomeščali z večjo inovativnostjo, v obdobjih krize in stagnacije pa to ni več mogoče.« Država vam je vendarle pomagala z nekaj sredstvi . »Res smo prejeli tudi nekaj nepovratnih sredstev od države, ki pa so precej nižja od tistih, ki so jih prejeli nekaterih drugi investitorji, tako da bistvenega vpliva na samo poslovanje niso imela. So pa imela nekakšen simboličen vpliv na vodstvo skupine Novem, ki je ponujeno roko razumelo v smislu, da je okolje pripravljeno in ima dober odnos do tujega kapitala. To je torej pripomoglo k skupni sliki Slovenije v očeh lastnikov.« Kaj pa lokalno okolje? »Lokalno skupnost smo vedno razumeli kot partnerja, tako kot razumemo naše kupce, dobavitelje, zato smo dobili takšen partnerski odnos nazaj. Verjamem, da je bil ta odnos eden izmed ključnih postavk, da je tudi lokalna skupnost znala hitro in kakovostno prisluhniti našim potrebah in nam v kratkem času uspela zagotoviti podporo, kot smo jo potrebovali.« Aktivni ste tudi v lokalnem okolju. Navsezadnje ste idejni oče fontane piv, ki je doživela velik bum, pred vrati je tretja sezona. Kaj lahko rečemo o dveh letih izkušenj? »Najprej bi se rad zahvalil tako tistim, ki so podprli projekt, kot tudi tistim, ki so mu nasprotovali, kajti vsi so bili zaslužni, da smo projekt sploh pripeljali do konca. Moje osebno gledanje je, da je projekt pravzaprav presegel prvobitno idejo, vendar z enim velikim minusom. Sama fontana je povzročila velik odziv v širšem evropskem okolju, to dokazujejo številke obiska. Nismo pa še dosegli cilja, da bi fontana postala širša zgodba turizma. Premiki se dogajajo, vendar pa sem mnenja, da bi lahko vsebine drugače zastavili, moralo bi se dogajati hitreje. Brez dvoma pa je fontana prinesla eno močno spremembo v razmišljanju in dojemanju turizma v tem okolju.« L. K. 12 2018 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM _SoAtlnis&e/. datine/S marec Povečan obisk jame in nekropole Jubilejni 15. festival potic pod Žvajgo Šempetrski turistični delavci so z lansko turistično sezono zelo zadovoljni, saj je bila ena najboljših po osamosvojitvi, in to tako po številu obiskovalcev v Jami Pekel kot v antičnem parku Rimska ne-kropola. Skupaj skoraj 3000 obiskovalcev več, k čemur je svoje najbrž prispevala tudi fontana piv v Žalcu. Lani je jamo obiskalo 15.297 obiskovalcev, od tega je bilo 12.813 domačih in 2.484 tujih turistov. Med slednjimi prevladujejo Nizozemci (474), sledijo jim Nemci (370) in Čehi (222), njim pa Belgijci, Italijani, Avstrijci, Američani (preko 50), Kanadčani (26) ter Litovci, Finci, Čilenci, Brazilci, Estonci, Ukrajinci, Gruzijci, Kolum-bijci ... Jamo so si ogledali obiskovalci iz kar 50 držav sveta. Rimsko nekropolo, drugi turistični biser, s katerim upravlja šempetrsko turistično društvo, pa je obiskalo 8.928 obiskovalcev, od tega je bilo Predsednica TD Šempeter Ivica Čretnik je udeležence občnega zbora seznanila s podatki o obisku oziroma uspešnosti lanske sezone. 6.464 domačih in 1.464 tujih turistov. Največ je bilo Avstrijcev (222), sledijo jim Nemci, Italijani, Belgijci, Nizozemci, Francozi, Madžari, Čehi . Kar nekaj je bilo tudi turistov iz ZDA (28) in celo iz Avstralije (15). Rimsko nekropolo so obiskali turisti iz 38 različnih držav (Ukrajine, Argentine, Indije, Nove Zelandije, Južnoafriške republike ...). Tudi v tem letu se nadejajo dobre sezone, ki se je tako v Jami Pekel kot Rimski nekro-poli že začela. Pripravljajo pa tudi vrsto tradicionalnih prireditev in dogodkov, vključno z Božično skrivnostjo v Jami Pekel, s katero vsako leto zaključijo sezono, je povedala predsednica TD Šempeter Ivi-ca Čretnik. D. N. Priznanja za urejenost Dobitniki priznanj KS Šempeter za urejenost V Krajevni skupnosti Šempeter so v marcu, podelili priznanja za urejenost hiš, kmetij, poslovnih objektov, za najlepši zaselek ali vas in detajl kulturne, turistične ali sakralne vsebine. Akcija poteka v okviru vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije, vodi pa jo tričlanska komisija pri TD Šempeter na čelu z Rosvito Ačkun. Slednja je skupaj s predsednico TD Šempeter Ivico Čretnik na slovesnosti v dvorani gasilskega doma PGD Šempeter podelila priznanja za leto 2017. Letos je komisija za najlepšo hišo izbrala domovanje Romane in Darka Bezovška iz Grč 35, hišo Lenke in Bena Božiča iz ulice Cesta na Roje 3 in hišo Kaje in Bojana Znidar-čiča iz ulice Rimska cesta 94 a. Priznanje za najlepšo kmetijo je tokrat prejela družina Znidarčič iz ulice Ob rimski nekropoli 41, ki se ukvarja z živinorejo in s hmeljarstvom, priznanje za najlepši poslovni objekt pa so podelili največjemu podjetju v kraju, podjetju SIP Šempeter. Komisija je tokrat prvič podelila priznanje za urejenost tudi stanovalcem bloka. To priznanje so prejeli stanovalci bloka na Rimski cesti 85, ki imajo lepo urejene vrtove, okolico in leseno uto za druženje, obdano z grmi hibiskusov in različnimi visečimi okrasnimi rožami. Za najlepši sakralni objekt je tokrat priznanje prejela družina Galič iz Sončne ulice 7, saj je lepo obnovila Ramšakov križ, ki ga je leta 1916 v opomin I. svetovni vojni postavil njihov predhodnik, čevljar Martin Veligovšek. Galičevi so prvič obnovili spomenik ob osamosvojitvi Slovenije, ob 100-letnici postavitve križa pa drugič. Zadnje priznanje za urejenost pa je komisija podelila prebivalcem Grč za njihovo lepo urejeno vas, ki Prejemniki priznanj z županom, predsednikom DZ, voditeljema in predsednico TD Prebold se nahaja v neposredni bližini Jame Pekel. D. N. Prejšnji petek je v Dvorani Prebold potekala zaključna prireditev letošnjega 15. Festivala potic, ki je nekaj posebnega v Savinjski dolini in nasploh v slovenskem prostoru. Tokrat se je prireditve udeležil tudi predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez in ob navdušenju nad videnim izrekel vse priznanje organizatorjem in županu Vinku Debelaku za ohranjanje tovrstne tradicije. Potica je ena izmed slovenskih kulinaričnih posebnosti, ki se je na Slovenskem razvila pred več kot 200 leti. V knjigi Slava vojvodine kranjske jo omenja že Janez Vajkard Valvasor. Včasih so jo pekli le za božič in veliko noč, danes pa najrazličnejše potice pečejo tudi ob raznih družinskih in drugih praznikih. Vsekakor pa je praznična potica slovenska sladica, na katero moramo gledati s ponosom. Tega se je zavedalo tudi nekdanje društvo podeželskih žena preboldske občine, ki je pred petnajstimi leti organiziralo prvo prireditev z ocenjevanjem potic, imenovano Festival potic. Deset let je društvo to prireditev pripravljalo pod vodstvom predsednice Danice Uplaznik, nato je organizacijo prireditve v svoje roke prevzelo Kulturno društvo Antona Schwaba Prebold, letošnji jubilejni festival pa je ob pomoči občine in Danice Uplaznik organiziralo Turistično društvo Prebold. Letos kar 50 zlatih Tudi letos so potice kar nekaj ur ocenjevali že preizkušena ekipa strokovnjakov, ki so jo sestavljali Jožica Pravst, Romana Gričnik, Boštjan Bezgovšek in Jože Fideršek, ter zelo dobre poznavalke in izdelovalke potic Fanika Burjan, Marija Vozlič, Simona Strahovnik, Danica Uplaznik in podporno osebje, ki je poskrbelo tudi za postavitev razstave ocenjenih potic. Ocenili so kar 86 različnih potic, ki so jih na ocenjevanje prinesli udeleženci iz domačega okolja Spodnje Savinjske doline in tudi od drugod, največ potic pa so spekli dijakinje in dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Komisija je ocenjevala zunanji videz izdelka, barvo in okus skorje in sredice. Na osnovi zbranih točk je 50 poticam podelila zlato priznanje, 11 jih je dobilo srebrno in 6 bronasto priznanje, 20 pa jih je prejelo priznanje za sodelovanje. Najvišje priznanje festivala, znak kakovosti za trikratno osvojitev zlatega priznanja v štirih letih, sta letos prejela dijakinja in dijak SŠGT Celje Patricija Jelenko in Ziga Završnik. Potice v domove starejših Prireditev sta vodila člana TD Prebold Nejka Golič in Tomaž Pančur, za prijetno glasbeno vzdušje pa so tokrat poskrbeli ansambel Kaplja ter mlada glasbenika in pevca, harmonikar Jakob Zagožen in citrarka Maša Strmec. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila tudi preboldski župan Vinko Debelak in Mirjam Kavčič iz podjetja Bonopan ter poudarila pomen tega festivala, ki nedvomno veliko prispeva k ohranjanju te kulinarične in zaščitene slovenske posebnosti, ki jo imata zelo rada tudi papež Frančišek in domači župnik Damjan Ratajc, ki je blagoslovil razstavljene potice. Potice so bile na ogled še v soboto dopoldan, potem pa so jih, tako kot vsako leto, razdelili po domovih za starejše in z njimi razveselili oskrbovance teh ustanov ter jim polepšali praznične dni. To pa je navsezadnje najpomembnejša rdeča nit festivala. D. Naraglav Izdelovali butare in jih odnesli k blagoslovu Izdelave dveh večjih butar so se že tradicionalno lotili tudi člani PGD Drešinja vas in TD Petrovče in ju na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v petrovško baziliko. Večja butara je merila 15 metrov, manjša, ki so jo k blagoslovu odnesli najmlajši, pa je bila za 6 metrov krajša. V soboto, 23. marca, pred cvetno nedeljo so pri gasilskem domu v Drešinji vasi pripravili tudi delavnico izdelovanja butar, ki se je je kljub hladnemu vremenu udeležilo veliko otrok s starši. T. Tavčar Nekaj udeležencev delavnice izdelovanja butar _SaAurUs&e/.daiitte/A IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / PO DOLINI 2018 13 Ustvarjalke sedanjosti in prihodnosti Od najmlajše do najbolj izkušene V torek, 13. marca, so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravili prireditev v počastitev praznika dneva žena z naslovom Ženske - ustvarjalke sedanjosti in prihodnosti. Predstavili so življenjsko in poslovno pot treh uspešnih žensk, kulturnice Mance Košir, podjetnice in direktorice podjetja Rs--Biro iz Žalca Valerije Resnik Čakš in športnice ter osebne fitnes trenerke iz žalskega fitnes centra Olimpus Brine Romih Mlakar. Dogodek sta z glasbenim nastopom začeli profesorica Irena Kralj na klavirju in Sara Jezernik Špec na violini. V pogovoru, ki ga je vodila dr. Glor-jana Veber, so gostje odstirale svoje življenjske in poslovne poti, predvsem pa dragocene izkušnje, ki so jih definirale na dolgoletnem vzpenjanju k uspehu. Zaupale so, katere so tiste osebne karakteristike, znanja, pristopi in načela, ki so jim pomagali, da je bilo njihovo delo učinkovito in da so dosegle zastavljene cilje. Manco Košir smo spoznali v njenih številnih poklicih in poslanstvih, ki jih je ali jih še opravlja: v vlogi novinarke, profesorice, nekdanje manekenke, predavateljice na Fakulteti za družbene vede, kulturne ambasadorke, ambasadorke Brina Romih Mlakar, Manca Košir, dr. Glorjana Veber in Valerija Resnik Čakš med pogovorom radostnega staranja, ženske, ki je veliko časa posvetila pomoči umirajočim in avtorice pred kratkim izdane pesniške zbirke z naslovom Iz trebuha in neba. Valerija Resnik Čakš je odstirala svoja bogata znanja in izkušnje, ki jih je pridobila ob 30-letnem delu v zasebnem sektorju in z več kot 500 strankami v enem izmed svojih podjetij. Prav tako smo jo spoznali kot strastno predavateljico oz. pedagoginjo, ki prenaša svoje izkušnje na mlajše generacije in tiste, ki se v njenem podjetju udeležijo seminarjev oz. predavanj. Gostja Brina Romih Mlakar, ki ima za sabo 15-letne izkušnje osebnega fitnes trenerstva in se ponaša s številnimi zmagami in uvrstitvami na najvišje mednarodne stopničke tekmovanj v bikini fitnes kategoriji (leta 2006 je bila med drugim tudi svetovna prvakinja), pa je spregovorila o področju športa. Doslej je na podlagi osebnih in skupinskih vadb pomagala že več kot 1000-im varovancem, zadnja leta pa se pri svojem delu posveča tudi otrokom s posebnimi potrebami in tistim z motnjami hranjenja. Gostje so odprle tudi zanimive poglede na slovensko družbo: kakšni smo Slovenci in Slovenke kot podjetniki, športniki in kulturniki, v čem smo dobri, česa nam morebiti primanjkuje in kje smo navdih ter spodbuda. Dogodek je z nagovorom sklenil pobudnik in pokrovitelj dogodka poslanec Ljubo Žnidar. D. Naraglav Ženski forum Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Žalec je v četrtek, 1. marca, v žalskem hotelu pripravil pogovorni večer s poslanko Evo Irgl. V pogovoru s predsednico foruma Nino Avbelj Lekič je prestavila svoje delo v državnem zboru, svoj odnos do politike in stališča do nekaterih najaktualnejših dogajanj v državi in širše. Eva Irgl je poslanka četrti mandat. Ko je bila leta 2004 izvoljena prvič, je bila najmlajša poslanka. Zagotovo sodi med najbolj prepoznavne poslanke in političarke v Sloveniji. Na vprašanje, kako ji to uspeva, je povedala, da deluje po treh bistvenih načelih, ki bi jih moral upoštevati vsak politik. To so pravičnost, načelnost oziroma pokončnost in dostojanstvo. Pokončnost med drugim pomeni, da nikoli ne izda svojih volivk in volivcev, da bi prestopala iz ene v drugo politično stranko. Dostojanstvo pa pride do izraza zlasti v polemikah, ko je potrebno ohraniti tudi dostojanstvo sogovornika, je med drugim povedala gostja večera, katerega pokrovitelj je bil Marjan Golavšek. V tem mandatu je Eva Irgl članica mandatno-volilne komisije, odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora za pra- Poslanka Eva Irgl vosodje, v katerem ima večkrat ostre in odmevne razprave z ministrom za pravosodje Kle-menčičem. Po njenih besedah so številne anomalije znotraj pravosodnega sistema med drugim odraz nesprejetja lu-stracijskega zakona v začetku obstoja samostojne Slovenije. Lustracija bi preprečila ljudem, ki so v bivšem sistemu kršili človekove pravice, da še naprej ostajajo na svojih položajih in da zlasti v pravosodju odločajo prav o človekovih pravicah. Eva Irgl že več let predseduje komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Kot je povedala, je komisija največ vlog prejela s področja delovno-pravne zakonodaje in zdravstvenega področja, predvsem v zvezi s predolgimi ča- Statika občine dobra kalnimi vrstami. Komisija se je aktivno vključila tudi v primeru Vaskersič, ko je družina v izvršbi izgubila hišo zaradi manjšega neplačanega zneska. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji v postopku kar 7200 izvršb na nepremičnine za zneske, nižje od 100 evrov, je med drugim povedala Eva Irgl. Novela zakona o izvršbi pa bo preprečila, da bi dolžniki z nizkimi dolgovi ostali brez nepremičnine. Teme žensk v politiki in javnem življenju sta se sogovornici dotaknili le na koncu. Eva Irgl ne podpira ženskih kvot, saj mora biti po njenih besedah celotna družba urejena tako, da imajo ženske in moški vedno in povsod enake možnosti. Sama kot političarka nikoli ni čutila, da bi jo moški kolegi jemali manj resno, čeprav hkrati drži, da je politika še vedno bolj v moški domeni, je dodala. K. R. Marjan Golavšek, ki v okviru priprav na kandidaturo za poslanca v Državnem zboru RS na letošnjih volitvah pripravlja pogovorne večere z različnimi gosti, je 12. marca v preboldsko knjižnico povabil župana Vinka Debelaka. Kot je številnim obiskovalcem pogovornega večera povedal gostitelj, sta z županom Vinkom Debelakom v različnih vlogah že dolgoletna sopotnika. Marjan Golavšek je v zadnjih mandatih eden od dveh podžupanov in tako tesen županov sodelavec, bila pa sta tudi že protikandidata in se znašla tudi v kakšnih drugih vlogah. V pogovoru z Dragico Ster-nad Pražnikar je Vinko Debelak zelo na kratko povedal nekaj dejstev o svoji zasebnosti in svoji poklicni poti kot gradbeni inženir oziroma projektant, specializiran za statiko objektov, obširneje pa je spregovoril o razvoju Občine Prebold, ki jo vodi kot nepoklicni župan, o uresničenih projektih pa tudi o nekaterih zamujenih priložnostih, zlasti glede uveljavljanja predkupne pravice za nepremičnine v središču kraja, ki so bile naprodaj v stečajnih postopkih. Veliko težav je v občini tudi zaradi v denacionalizaciji vrnjenega premoženja precejšnjega dela zemljišč v Preboldu. Je pa župan poleg projekta gradnje kanalizacije, kar je bil tudi pogoj za razmah gospodarstva po hudi krizi, ter drugih projektov kot dober primer prakse izpostavil preboldski bazen, ki ga je občina ohranila v svoji lasti in je na voljo občankam in občanom po zelo ugodni ceni, otrokom iz preboldske občine pa brezplačno. Občina sicer razmišlja o njegovi posodobitvi in razvoju turizma. Glede velikosti Občine Prebold je povedal, da je z malo več 5 tisoč prebivalci, šolo in zdravstvenim domom kot »iz učbenika«. Občina je danes gospodarsko zelo močna, veliko ljudi se je priselilo, tako da je zdaj v povprečju starost občanov 36 let, kar je manj od državnega povprečja. Zelo intenzivnega priseljevanja občina ne podpira, saj to hitro povzroči težave s prostori v vrtcu in zlasti v šoli. Premalo prepoznavna je preboldska občina na področju turizma, vendar pa ne želijo množičnega turizma, je med drugim povedal Vinko Debelak. V nadaljevanju pogovora je dodal, da se ne zavzema za združevanje občin, saj so tudi v Avstriji občine, ki imajo le 200 prebivalcev, vendar pa bi morali v Sloveniji že takoj po osamo-stvojitvi vzpostaviti pokrajine, ki bi prevzele naloge sedanjih upravnih enot in tudi nekatere naloge občin, saj so te zdaj zelo obremenjene z različnimi pristojnostmi in obveznostmi, ki jim financiranje iz državnega proračuna običajno ne sledi v zadostni meri. Po besedah Vinka Debelaka je prav, da funkciji župana in poslanca nista združljivi in da bi morala biti tudi županska funkcija omejena na dva zaporedna mandata. Sam preboldsko občino vodi od njenega nastanka, novembra letos bo okroglih 20 let. Jasnega odgovora na vprašanje, ali bo ponovno kandidiral za župana, ni dal, poudaril pa je, da so zdaj najpomembnejše državnozbor-ske volitve in da je zelo dobro, če poslanec prihaja z območja domače občine. V zaključku pogovornega večera, ki se je nadaljeval s sproščenim druženjem, je Marjan Golavšek povzel, da območje preboldske občine zagotovo v zadnjih letih ne bi doživelo takšnega razvoja, če občina ne bi bila samostojna. K. R. Razveselite svoje najdražje s posebnim darilom: 2 darilnim bonom ZKST Žalec! Obdarjenec se bo lahko odločil za ogled predstave in koncerta na našem odru, za obisk muzeja ali pa za nakup izdelkov iz naše pestre ponudbe. Boni so vnovčljivi na vseh naših prodajnih mestih. Prodaja: TIC Žalec, Trgovina Zeleno zlato in Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije Župan Vinko Debelak v pogovoru z Dragico Sternad Pražnikar in Marjanom Golavškom Slovenska ljudska stranka SLS v mesecu marcu pelje kampanjo Odpravimo 1000 neumnosti, s katero želimo v Slovenski ljudski stranki opozoriti in kasneje tudi odpraviti prenekatere neumnosti, ki otežujejo vsakdanje življenje, zavlačujejo postopke ali onemogočajo kreativnost. SLS dela in črpa od ljudi - za ljudi, zato pozivamo vse, da na spLetni strani www.sls.si/odpravimo1000neumnosti oddate svoj prispevek, idejo, predlog, kako izboljšati toge birokratske določbe ter vnesti sistemske in razumne rešitve. Prioritete so jasne: znamo gospodarno, sobivamo varno in delujemo lokalno. Čas je za razumne rešitve! f * © 14 2018 PO DOLINI _SaAjlnis&e/. datine/S Izobraževanje v 35 krožkih Predavanje o možganski kapi Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec sodi med najuspešnejše tovrstne univerze v Sloveniji. S svojim delom se je izkazala tudi v preteklem šolskem letu. V 36 krožkih je sodelovalo 370 članic in članov društva in tudi lepo število drugih. Podobno bo tudi v tem letu in naslednjem izobraževalnem obdobju. Ob pestrih vsebinah izobraževanja razvijajo člani svojo ustvarjalnost in pridobivajo znanja za kakovostno staranje, kar je še kako pomembno za aktivno življenje v družbi z vsemi generacijami. Tovrstna znanja jim koristijo pri enakopravnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, predvsem pa pri prenosu na mlajše generacije. Društvo bo še naprej delovalo po začrtanih smernicah. Poleg izobraževanja, ki bo potekalo v 10 jezikovnih krožkih, 6 računalniških, 12 naravoslovnih in družboslovnih ter 7 krožkih za ohranjanje vitalnosti, bodo organizirali delavnico prikaza delovanja defibrilatorja, delavnice o demenci, obvladovanju v™ I" "V y Letošnji dobitniki priznanj s predsednico žalske univerze za III. življenjsko obdobje (v srednini) stresa, gospodarjenju z denarjem in za spodbujanje bralne kulture. Zadali so si tudi nekaj projektov, in sicer projekt ITP zeliščarska dediščina, izdajo monografije ob 20-letnici univerze in sodelovanje pri VGC Planet generacij. Pestre bodo tudi medgeneracijske dejavnosti, ki jih bodo izvajali po vrtcih in šolah, v Domu Nine Pokorn Grmovje in Zeliščnem vrtu Žalec. Vse krožke vodijo izkušeni mentorji, za dobro delovanje v posameznih krožkih pa gre, kot pravi predsednica društva Univerze za III. življenjsko ob- dobje Marija Masnec, velika zahvala animatorjem, ki skrbijo za organizacijo, povezovanje med člani krožkov, mentorji in vodstvom društva. Velik je tudi njihov prispevek pri pripravi in izvedbi posameznih kulturnih in družabnih dogodkov. Na svoji skupščini v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec so podelili priznanja, ki so jih prejeli Lidija Tamše za aktivno delo v likovnem krožku in organizacijo likovnih razstav, Godba veteranov, ki praznuje letos pet let delovanja, ter zakonca Irma in Karli Kranjc, člana različnih krožkov. D. Naraglav Vse za invalide O možganski kapi je na pobudo in v organizaciji Društva upokojencev Braslovče v dvorani Doma kulture Braslovče predavala asist. mag. Marija Šoštarič - Podlesnik, dr. med., predstojnica nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Možganska kap ostaja vodilni vzrok invalidnosti in vzbuja največ strahu med zdravimi in tistimi z drugimi kroničnimi boleznimi. Pojavnost možganske kapi se je po zadnjih raziskavah v državah z visokimi prihodki zmanjšala za 40 odstotkov, žal se je v istem času pojavnost možganske kapi v državah z nizkimi in srednjimi prihodki podvojila. Možganska kap je urgen-tno stanje in jo je s topljenjem strdkov mogoče vzročno zdraviti (trombolitično zdravljenje). Obravnava bolnikov je algoritemska, po vnaprej zastavljenih protokolih, ki obsegajo tudi odločanje o nadaljevalnih zdravljenjih v terciarnih centrih. Odločanje je individualno ob upoštevanju indikacij in kontraindikacij zdravljenja. Preko sistema Telekapi lahko uspešno sodelujemo s konzul-tantskim centrom v Ljubljani, V Braslovčah so gostili asist. mag. Marijo Šoštarič - Podlesnik, dr. med., predstojnico nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki je govorila o možganski kapi. kar je predvsem pomembna pridobitev za bolnišnice, kjer nimajo organizirane stalne prisotnosti nevrologa. V Splošni bolnišnici Celje je v okviru nevrološkega oddelka vse dni v letu zagotovljena obravnava bolnikov z akutno nastalo možgansko kapjo. Te bolnike zdravimo v Enoti za zdravljenje možganske kapi (EMK), ki je ena od treh v Sloveniji. Raziskave so potrdile boljše izhode zdravljenja in manjšo smrtnost, če so bolniki obravnavani v posebej specializiranih enotah za zdravljenje možganske kapi. Tokratno predavanje je bilo namenjeno laični javnosti, ki naj bi bila čim bolj osveščena glede hitre prepoznave simptomov možganske kapi. Glede na pomembnost osveščenosti prebivalstva bi pričakovali večji obisk, zlasti mlajše in srednje generacije, ki lahko z ukrepi v primarni preventivi prepreči ali odloži pojav te hude bolezni. Hkrati pa lahko vedenje o prepoznavi simptomov možganske kapi pripomore k učinkovitemu odzivu, če bi do tega dogodka prišlo pri sorodniku ali bližnjem. T. Tavčar marec V petek, 9. marca, je v Dvorani II. slovenskega tabora v Žalcu potekal 48-letni zbor članov Medobčinskega društva invalidov Žalec, ki pokriva vse spodnjesavinjske občine. Tudi tokrat so bili kritični do višine DDV pri nakupu invalidskih pripomočkov za invalide. Za prijeten uvod je poskrbel društveni mešani pevski zbor, ki ga vodi Vesna Turičnik Po-povski, predsednik MDI Janez Meglič pa je v nadaljevanju podal obsežno poročilo o delovanju društva v preteklem letu in program dela za letos. MDI Žalec ima več kot 1250 članov in podpornih članov. Njihovo delo temelji na osmih socialnih programih, ki so namenjeni preprečevanju in blaženju socialnih in psihičnih posledic invalidnosti. Društvo zagotavlja zagovorništvo, informativne dejavnosti za ohranjanje zdravja in druge rehabilitacijske programe za rekreacijo in šport, delovniega centra in kluba ter izvaja kulturne dejavnosti. Socialni program zajema dodeljevanje enkratne denarne podpore socialno šibkim in težkim invalidom po operacijskih posegih, obiske članov, starih nad 90 let, in ostalih upravičencev, ki jih običajno obiščejo ob koncu leta in jih obdarijo s pre-hrambnimi paketi. Za vse te programe so namenili slabo polovico od skupno zbranih 67.140 evrov, kolikor so jih pridobili od ZDIS in FIHO, članarine, občin, podjetij in zbrali z dobrodelnimi akcijami. Tudi v preteklem obdobju so bili zelo uspešni, kar so v svojih nagovorih po- Uspešno opravljeno delo Del udeležencev zbora s predstavniki občin in predstavnico ZDIS udarili nekateri gostje, in sicer braslovška podžupanja Danica Tajnšek, podžupani Robert Čehovin (Žalec), Igor Pun-gartnik (Polzela) in Ludvik Miklavc (Tabor) ter predstavnik preboldske občine Viktor Stergar. Zbrane je nagovorila predstavnica ZDIS in predsednica MDDI Celje Dragica Mirnik ter izpostavila pridobljeno listino ZDIS Občina po meri invalidov, s katero se zdaj ponaša Občina Žalec, na pot za pridobitev omenjene listine je stopila tudi Občina Prebold, želja vseh pa je, da bi temu v prihodnjih letih sledile tudi ostale spodnjesavinjske občine. D. Naraglav Združenje šoferjev in avto-mehanikov Savinjske doline, ki združuje 191 članic in članov iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v soboto, 17. marca, v svojih prostorih v Ločici ob Savinji pripravilo volilni občni zbor. Na njem so za predsednika za naslednja štiri leta ponovno izvolili Milana Pečnika. Zbor je s pesmijo odprl Moški pevski zbor ZŠAM Savinjska dolina, o opravljenem delu v preteklem letu pa je poročal predsednik združenja Milan Pečnik. Združenje je uspešno sodelovalo v akcijah SPV Slovenije Bodi viden, bodi previden, Pripni svoje življenje, Dan brez avtomobila ... Sodelovali so z občinami Spodnje Savinjske V znanju iz kemije 1560 učencev V soboto, 24. marca, je na 15 šolah po Sloveniji potekalo 52. državno tekmovanje iz znanja kemije. Tekmovanja za Pre-glovo priznanje se je udeležilo skupaj 1560 učencev. Gostiteljica je bila tudi OŠ Braslovče. Tekmovalce in mentorje sta pozdravila ravnateljica šole mag. Marija Arh in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Po kratkem kulturnem programu je organizator tekmovanja Viktor Furman tekmovalce seznanil z navodili tekmovanja, rezultati pa bodo znani naslednji teden.T. Tavčar PBIGLOVO VOhH TEKMOVANJI fl ■ m* OTTS Med pozdravom ravnateljice mag. Marije Arh Predsednik združenja Milan Pečnik doline, društvi, osnovnimi šolami, v Zvezi neodvisnih združenj logistov in mehatronikov (NZLM) Slovenije, izvedli so državno tekmovanje šoferjev in avtomehanikov NZLM Slovenije, čistilno akcijo, obnovili kurilnico in prostore na poligonu itd. Po krajši razpravi so izvolili nove organe ZŠAM Savinjske doline. Za predsednika za mandatno obdobje 2018-2022 je bil izvoljen dosedanji Milan Peč-nik, za namestnika predsednika Marjan Tratnik, nadzorni odbor bo vodil Slavko Resnik, komisijo za šport Vojko Ver- dev, komisijo za priznanja in odlikovanja Bojan Predovnik in častno razsodišče Tone Repnik. V program dela za letošnje leto so poleg že ustaljenih akcij zapisali, da bodo zamenjali okna na učilnici, popravili del cestišča na poligonu in obnovili kuhinjo na prostoru za piknike. Na zboru so Jožetu Juhartu in Adolfu Škofu podelili plaketo humanosti, zlato značko Petru Ožirju, srebrni venec Slavku Resniku, plaketo tovarištva pa so prejeli Tanja Dolinar, Branko Petek, Bernarda Predovnik in Franc Kolšek. T. Tavčar _SaAtirUsAe/.daiitte/A PO DOLINI 2018 15 Dan žena kot nekoč Z roko v roki 6.440 evrov V Krajevni skupnosti Griže so tudi letos slovesno obeležili mednarodni praznik žena 8. marec. Ponekod v Sloveniji so ta praznik združili s praznovanjem materinskega dne, ki ga praznujemo 25. marca. Zasluge za ponovno obuditev praznovanja tega praznika ima vodstvo krajevne skupnosti na čelu s predsednikom Marjanom Vodebom, nekdanjim predsednikom KD Svoboda Griže Martinom Gorškom in zdajšnjo predsednico Lilijano Ježovnik Jančič ter predsednikom Etnološkega društva Srečno dr. Jožetom Hribarjem, ki so bili glavni organizatorji tudi letošnjega praznovanja. Tudi letos je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička, vsem ženam pa so ob vhodu v dvorano podarili lončnico trobentic. Kulturni program je začela Godba Zabukovica, v nadaljevanju pa so prireditev s svojimi nastopi obogatili otroci iz vrtca in učenci Osnovne šole Griže, člani sekcij KUD Svoboda Griže (Ubrane strune, dramska sekcija in ženski pevski zbor) ter Mešani pevski zbor Društva upokojencev Griže - Zabukovica. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Griže Marjan Vodeb, ki je v svojem nagovoru poudaril delo in prispevek žensk v druž- Dramska cekcija KUD Svoboda Griže je s humorjem popestrila prireditev ob dnevu žena. Zasluga, da že od leta 1911 ženske praznujejo svoj praznik in s tem opozarjajo na svojo enakopravnost, gre nemški feministki in socialistki Klari Zetkin, ki se je že nekaj let prej začela boriti za žensko enakopravnost. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še 19. marca. Tudi v Sloveniji so ga praznovali, in sicer v Trbovljah. Od 1917 leta pa dan žena praznujemo 8. marca. V Sloveniji so začetki boja za enakopravnost nekako zaznani že leta 1897 z izidom ča- bi ter se zahvalil vsem sodelujočim, prireditev pa je vodila Olga Markovič. Kulturnemu programu je sledilo prijetno druženje ob sopisa Slovenka. Prvo društvo pa je bilo ustanovljeno leto kasneje. Leta 1906 je Marija Urbar kot prva Slovenka na graški univerzi doktorirala iz filozofije. Naslednji velik mejnik je leto 1945, ko je bila uzakonjena splošna volilna pravica, ki je pomenila približek k enakopravnosti. Leta 1974 je bilo v Ustavo SFRJ zapisano določilo o svobodnem rojevanju otrok, tri leta kasneje pa pravica do umetne prekinitve nosečnosti. Leta 1989 je prvič začel delovati telefon za klic v sili kot pomoč žrtvam nasilja. zvokih Griškega kvinteta, vsi pa so si bili edini, da je bilo lepo, in si želijo, da bi v takšni obliki praznovali ta praznik tudi v prihodnje. D. N. Dalmatinski napevi za praznik Predsednik KD Galicija Jože Krulec je ob praznovanju dneva žena nagovoril številno občinstvo. V Krajevni skupnosti Galicija so v soboto, 10. marca, pripravili tradicionalno praznovanje ob dnevu žena. Kulturno društvo Galicija je v sodelovanju z Veselimi Pruhov-čani in s Folklorno skupino Galicija v goste povabilo glasbeno 11. ËW í/monxZ' že 25 let Pregledi vida so v torek, 3., 10., 17., in 24. 4. 2018. Naročite se! Kratke čakalne dobe in 10 % gotovinskega popusta na korekcijska očala! NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OCAL ZE V NASI OPTIKI! Obiščite nas in videli boste bolje! Med nastopom Mladinskega pevskega zbora OŠ Petrovče, ki ga vodi Anita Žolnir. Dekanijska Karitas Pe-trovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila že 22. dobrodelni koncert Z roko v roki, na katerem so obiskovalci izkazali svoj čut do sočloveka. Koncert je namenjen reševanju stisk v žalski dekaniji in širši Spodnji Savinjski dolini, predvsem pa želi ozaveščati ljudi o dobrodelnosti, solidarnosti in pomoči. Na letošnjem dobrodelnem koncertu, ki je bil po mnenju obiskovalcev eden najboljših koncertov do zdaj, se je predstavilo dvanajst priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov. Zbrane sta nagovorila žalski župan Janko Kos in celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Ob koncu se je nastopajočim in obiskovalcem zahvalil mag. Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek: »Hvala vsem, ki tako odlično vsako leto pripravite ta koncert!« pater Ivan Arzenšek, župnik in duhovni vodja Dekanijske Karitas Petrovče. S tem dobrodelnim dogodkom so zbrali 6.440 evrov, Dekanijska Karitas pa se iskreno zahvaljuje vsem ljudem V letu 2017 so preko Dekanijske Karitas Petrovče razdelili 3.920 kg moke, 4.400 kg sladkorja, 7.100 kg testenin, 1.240 kg riža, 9.108 litrov mleka, 2.300 litrov olja, 2.832 konzerv fižola, 3.120 konzerv rib, 2.420 kosov paštet, 2.000 kosov klobas, 2.420 kosov mesnih narezkov, 500 kosov sira, 900 kg praška in 700 kosov zobnih krtačk. Razdelili so tudi 10 tisoč kosov rabljenih oblačil in obutve, 2.400 kosov igrač, 14 vozičkov in nekaj kosovnega pohištva. dobre volje, ki imajo čut do sočloveka; z njihovo dobroto namreč pomagajo olajšati življenjsko stisko marsikateri družini v Spodnji Savinjski dolini. T. Tavčar Zahvala ženam in mamam Simona Kodrin s.p. Rimska cesta 35 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30, Gsm: 051 326 677 E-mail: optika.simona@siol.net www.optika-simona.si skupino Gemaj iz Makol, ki je navdušila s slovenskimi in dalmatinskimi napevi. Zbrane je nagovoril predsednik kulturnega društva Jože Krulec ter vsem ženam in ostalim obiskovalcem zaželel prijeten večer. Sledilo je družabno srečanje s tradicionalno kranjsko klobaso in kozarcem vina, za kar je poskrbela KS Galicija. Z zvoki Veselih Pruhovčanov, ki so nastopili po koncertu gostujočega ansambla, pa so počastili tudi dan mučenikov. Zadovoljni obrazi številnih obiskovalcev so potrdili, da je bilo lepo. Bilo je kot nekoč ob dnevu žena in tako bo tudi v prihodnje. D. N. Med nastopom v čast ženam in materam Kulturno društvo Petrovče je v sodelovanju s KS Petrovče v torek, 13. marca, v dvorani Hmeljarskega doma Petrov-če pripravilo tradicionalno prireditev v poklon ženam in materam. Tako so se v povsem polni dvorani hmeljarskega doma materam in ženam za njihov trud, vsakdanje skrbi in delo zahvalili s prijetnim progra- mom, ki ga je pripravila Sonja Rebernik, učiteljica in mentorica kulture na OŠ Petrovče. Nastopili so člani MePZ A Cappella Petrovče, otroci 5. oddelka Vrtca Petrovče in učenci OŠ Petrovče. Zbrane je nagovoril predsednik KS Petrovče Marjan Volpe in izrazil veselje, da ohranjajo to prireditev, ob tem pa izrekel priznanje vsem, ki se trudijo pri pripravi in izvedbi kulturnega programa. Vsem mamam in ženam je iskreno čestital ob dnevu žena in materinskem dnevu, krajevna skupnost pa jim je v znak pozornosti podarila lončnico trobentic. V imenu KD Petrovče sta se nastopajočim in njihovim mentorjem zahvalili tudi voditeljici prireditve Katarina in Klara. D. N. 16 2018 PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S Skoki na Timijevem »dvorišču « marec Vasica Hramše v KS Galicija je bila prejšnjo nedeljo nekakšna spodnjesavinjska »mini Planica«, za kar so poskrbeli vaščani Hramš in KS Galicija, ki so na skakalnici Športnega društva Zajc, ki ga ja pred leti ustanovil oče skakalca Timija Zajca, organizirali tekmovanje v smučarskih skokih z alpskimi smučmi. Z njimi je bil tudi njihov krajevni in slovenski skakalni junak Timi Zajc, ki je bil tokrat v vlogi merilca. Skakalnica, ki je postavljena le nekaj deset metrov stran od hiše družine Zajc, lahko bi rekli kar na njihovem dvorišču, dovoljuje skoke do 20 m. Zale-tišče in odskočišče predstavlja železna gradbena konstrukcija, doskočišče in iztek pa sta na naravni podlagi. Kadar je sneg, pripravijo skakalnico za uporabo in tako je bilo tudi tokrat, ko jim je narava omogočila izpeljati še eno prijetno in zanimivo skakalno prireditev za pokal KS Galicija. Kot nam je povedal Timijev oče Boštjan Zajc, bodo letos skakalnico prenovili in posodobili. Ponosen in vesel je, da je na tem terenu svoje skakalne korenine pognal njegov sin, hkrati pa želi omogočiti tudi ostalim mladim, da bodo lahko trenirali na tej skakalnici. Pred sedmimi leti predskakalec Pred sedmimi leti, na pustno nedeljo, 18. februarja 2012, je bil Timi na tej skakalnici predtekmovalec. Če bi skakal v konkurenci, bi bil absolutno najboljši, saj se je kot enajstle- Pogled na skakalnico in prizorišče nedeljske tekme ten fant že ponašal z naslovom osnovnošolskega svetovnega prvaka ter s petimi naslovi državnega prvaka v svoji kategoriji. Do zdaj je tudi edini tekmovalec, ki se lahko pohvali z naslovi državnega prvaka v vseh starostnih kategorijah, nazadnje še z osvojitvijo naslova poletnega in zimskega državnega prvaka v članski kategoriji, s čimer si je zagotovil nastop v svetovnem pokalu in na olimpijadi. Po osvojenem osebnem rekordu (110 metrov) pred sedmimi leti, ki ga je dosegel na pripravah na skakalnici v Zakopanah na Poljskem, pa je povedal: »Vesel sem, da imam zdaj skakalnico tako rekoč na pragu naše hiše in da je danes tu tekmovanje. Sicer pa treniram v Smučarskem društvu Vizore pri Dobrni. Upam in želim, da bom v skakalnem športu tudi v prihodnje dosegal dobre rezultate in da bom nekoč med najboljšimi tudi v mladinski in članski konkurenci.« Bil je vztrajen in vse, kar si je takrat zaželel, se mu je tudi uresničilo. Sedem zim pozneje olimpijec Sedem zim kasneje, na istem prizorišču, pred svojo domačo skakalnico, pa nam je Timi povedal: »Čeprav bi danes moral skakati na Finskem, sem po svoje vesel, da sem ostal doma in da lahko pomagam pri izpeljavi tega tekmovanja. Lepo je biti med svojimi domačimi, sokrajani, se družiti in z njimi uživati ob tej skakalnici in na terenu, kjer sem po očetovi in bratovi zaslugi, ki sta oba tudi skakala, vzljubil ta šport in začel osvajati medalje in vedno nove uspehe. Zadnje leto se je vse odvijalo skoraj sanjsko, vrhunec pa je bila udeležba na olimpijadi, čeprav se mi rezultatsko ni izšlo po željah, a sem pridobil neprecenljivo izkušnjo, ki mi bo zagotovo pomagala in bo lep spomin na moji nadaljnji športni poti.« Ob tem je dodal, da bo tudi v naslednji sezoni dal od sebe vse moči in upa na vsaj tako dobre rezultate kot v iztekajoči se sezoni. Zdaj ga čakajo Ob dnevu žena na Hom PD Zabukovica je že 31. leto zapored organiziralo pohod deklet in žena na Hom. Letos se je v evidenco pri Dra-govem domu na Homu vpisalo 93 pohodnic. Največ doslej vpisanih je bilo leta 2003, in sicer 233, najmanj pa leta 2006, ko je prišlo v snežnem metežu do koče 70 pohodnic. Tega zanimivega pohoda so se tudi letos udeležile poho-dnice od blizu in daleč, in sicer iz Maribora, Velenja, Mozirja, Slovenj Gradca, Kranja, z Ljub-nega ob Savinji, s Ponikve pri Grobelnem, iz Celja, Štor, z Rečice ob Savinji in iz širše Spodnje Savinjske doline. Na pohod so se organizirano podale iz Griž in Matk, nekatere tudi malo po svoje, pridružilo pa se jim je tudi nekaj moških spremljevalcev. Ob prihodu na cilj so organizatorji vse pohodnike pogostili s čajem, oskrbniška ekipa planinskega doma pa je poskrbela za ostale dobrote. Pohodnike je nagovoril Sašo Maček, Bogomir Polavder pa je podal poročilo o letošnjem in ostalih pohodih. Ob tej pri- Pohodnice, ki so se udeležile vseh 31 pohodov (z leve Andreja Borštner, Magda Ježovnik in Frida Kuder). ložnosti so tudi letos podelili priznanja in praktične nagrade za večletno udeležbo na pohodu. To nalogo je ob pomoči Andreje Borštner in Vanje Vovk opravil podpredsednik in tajnik PD Zabukovica Cveto Jančič, učenci OŠ Griže pa so pod vodstvom mentorice in ravnateljice pripravili prijeten kulturni program. Med pohodnicami so bile tri udeleženke (Magda Ježovnik iz Migojnic, Andreja Borštner in Frida Kuder iz Pongraca), ki Podeljevalca pokalov in priznanj za najboljše na skakalnici K 8 (skrajno levo Timi Zajc, skrajno desno Peter Vipavc) še šolske obveznosti, saj mora dokončati zadnje leto srednje trgovske šole v Kranju, nato pa se bo povsem posvetil skokom, saj si želi kar najbolje trenirati in tekmovati. Pokali za najboljše v dveh kategorijah Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer otroci na K 8 in odrasli na K 18. Skupno je tekmovalo 20 skakalcev. Pri otrocih je prvo mesto osvojil Luka Flis, drugi je bil Jure Flis, tretji pa Aljaž Podpečan. Pri starejših je bil prvi Gregor Glušič, drugi Damjan Lemež in tretji Jan Maloprav. Medalje in pokale sta najuspešnejšim skakalcem podelila predsednik KS Galicija Peter Vipavc in Timi Zajc, ki je medalj okrog svojega vratu že vajen, kot podeljevalec pa se je tokrat izkazal prvič, in to na domačih tleh, kar mu je bilo še posebej v čast in veselje. Sicer pa je bilo v doskočišču in ob skakalnici ta dan ves čas zelo živahno. Med navijači je bil tudi žalski župan Janko Kos, ki je bil navdušen nad dogodkom, organizatorji pa so ob tej priložnosti poskrbeli tudi za čaj, kuhano vino in ostale dobrote, tako da je bilo druženje še toliko prijetnejše. D. Naraglav Na tisoč cvetov ... Rože iz papirja tudi za poročno dekoracijo so se udeležile vseh dosedanjih pohodov. Najstarejša pohodni-ca je bila tokrat 84-letna Magda Ježovnik, najmlajša (dojenči-ca) pa Ajda Pikl iz Kisovca pri Zagorju, ki so jo starši prinesli s sabo. Vse omenjene so prejele praktična darila. Enako tudi pohodnica Božena Ferjuc, ki je v evidenco vpisana pod številko 50, in skupine pohodnic iz PD Liboje, družina Melanšek iz Žalca ter skupina planink iz Zg. Savinjske doline. D. Naraglav Sekcija Vranske rož'ce, ki deluje v okviru Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Vransko, je pod pokroviteljstvom Občine Vransko v soboto, 10., in v nedeljo, 11. marca, v Športni dvorani Vransko pripravila 5. veliko vseslovensko razstavo rož iz krep papirja. Na slovesnem odprtju je številne obiskovalce in razstavljavce v imenu pokroviteljice Občine Vransko pozdravil župan Franc Sušnik, o razstavi pa je spregovorila Martina Felici-jan in se petim najzaslužnejšim za organizacijo in odmevnost vseslovenske razstave javno zahvalila ter jim podelila rdeče vrtnice iz papirja. Razstavo je blagoslovil domači župnik Jože Turinek, v kulturnem programu pa so nastopili učenci in učenke OŠ Vransko - Tabor ter pevke Marjana Jug, Antonija Somi in Rozika Jelenko. Na letošnji razstavi je več kot sto izdelovalcev rož iz krep papirja iz vse Slovenije predstavilo na tisoče raznovrstnih pisanih rož, ki so nastale pod njihovimi prsti. Izdelovanje rož iz krep papirja ima na Slovenskem dolgoletno tradicijo. Prvo tovrstno cvetje je začelo nastajati že leta 1860, uporabljali pa so ga za najrazličnejše namene, pravi pobudnica razstave in izdelovalka rož iz papirja ter mentorica Martina Felicijan z Vranskega. Felicija- nova ob tem še dodaja, da si je bilo mogoče ogledati tako rože, narejene na star način, kot cvetje, s katerim sledijo sodobnim smernicam. Še posebej dolga tradicija izdelovanja rož je v tistih delih Slovenije, kjer so še prisotni stari običaji, kot je kurentovanje. Vedno bolj pa središče tovrstne kulturne dediščine postaja prav po zaslugi te razstave tudi Vransko. Ob letošnji razstavi so pripravili bogat spremljevalni program. Na voljo je bila pestra gostinska ponudba, organizirali so voden sprehod po trgu Vransko, ogled jame Vetrnice, Schwentnerjeve hiše, gasilske zbirke in Muzeja motociklov Grom. T. Tavčar NAPOVEDNIK 2018 17 OBČINA ŽALEC Nedelja, 1., in ponedeljek, 2. april, med 9. in 19. uro Ko zacveti dren in zadišijo potice; ogled 14. velikonočne razstave; Gasilski dom Drešinja vas. Ponedeljek, 2. april, ob 6. uri pohod na Malo Goro in Čaven; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Ponedeljek, 2. april, ob 8. uri velikonočni pohod na Šentjungert; zbor pri gasilskem domu na Ponikvi; PD Zalec, PS Ponikva. Torek, 3. april, ob 9. uri (vsak torek) vadba tai chi; Hiša Sadeži družbe Zalec. Torek, 3. april, pravljični maraton ob mednarodnem dnevu knjig za otroke; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Sreda, 4. april, ob 8.30 (vsako sredo) telovadba za hrbtenico; Hiša Sadeži družbe Zalec. Sreda, 4. april, ob 19. uri Solidarnost očetovstva, predava Sašo Goltez; Bergmanova vila; Društvo Plemenitost. Četrtek, 5. april, ob 11. uri Etiopija, potopisno predavanje Rosane Cehte; Hiša Sadeži družbe Zalec. Četrtek, 5. april, ob 15. uri Sluh v starosti, pešanje, pomoč, predpisi, pripomočki; Bergmanova vila; Društvo Zimzelen, Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje. Četrtek, 5. april, ob 16. uri Humor je resna stvar, srečanje knjižnično bralnega kluba v sodelovanju UPI Zalec in Medobčinske splošne knjižnice Zalec. Petek, 6. april, ob 8.30 (vsak petek) vadba tai chi; Hiša Sadeži družbe Zalec. Petek, 6. april, ob 18. uri Mengeški likovni odsev, odprtje razstave; Dom kulture Svoboda Griže; KUD Svoboda Griže. Sobota, 7. april, ob 6. uri Zabukovica-Mrzlica-Kal-Gozdnik; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Sobota, 7. april, med 8. in 12. uro (vsako soboto) Podeželska tržnica v Zalcu; JKP Zalec. Sobota, 7. april, od 8. do 12. ure kmečka tržnica pod stoletnimi lipami; središče Gotovelj; TOD Lipa Gotovlje. Sobota, 7. april, ob 9. uri Dan za spremembe -povezujmo skupnosti; Hiša Sadeži družbe Zalec. Sobota, 7. april, ob 19. uri Ščuke pa ni, gledališka igra; AG Vrbje; Hmeljarski dom Šempeter; KUD Grifon. Nedelja, 8. april, ob 9. uri 17. rekreativni pohod Zalskih lekarn od Zalca do Sv. Jedrti; odhod iz ŠC Zalec (ob vsakem vremenu). Nedelja, 8. april, ob 17. uri Na kmetih, gledališka predstava; KUD Zarja Trnovlje; Dom krajanov Galicija; KD Galicija. Ponedeljek, 9. april, ob 9. uri Urice pletenja (vsak ponedeljek); Hiša Sadeži družbe Zalec. Ponedeljek, 9. april, ob 16.30 in 19. uri »Pozdrav pomladi«, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov; Dom II. slovenskega tabora Zalec; OI JSKD Zalec. Ponedeljek, 9. april, ob 17. uri Pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče. Ponedeljek, 9. april, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Liboje. Ponedeljek, 9. april, ob 19. uri Utrip domoznanstva: Celjski 87. pehotni polk, ob 100-letnici bojev za Škabrijel v 11. soški bitki (odprtje razstave); Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Torek, 10. april, ob 19. uri V svojih čevljih, predstavitev biografije Alenke Bratušek, avtor Tadej Golob; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Sreda, 11. april, ob 6.30 Seniorji na Slivnico; odhod izpred pisarne PD Zalec. Sreda, 11. april, ob 19. uri Ples tipk, koncert harmonikarskega orkestra in pianistov; Dom II. slovenskega tabora; GŠ Risto Savin Zalec. Četrtek, 12. april. ob 8. uri Radenci, kopalni dan; odhod z AP Zalec; MDI Zalec. Četrtek, 12. april, ob 11. uri Kako premagati raka in spoznati sebe; Hiša Sadeži družbe Zalec. Četrtek, 12. marec, ob 19. uri odprtje razstave Vstajajoči ritmi: Natalija Črnčec & Simona Šuc; Savinov likovni salon Zalec; razstava bo na ogled do 6. maja. Nedelja, 15. april, ob 16. uri 14. dobrodelni koncert »Srce, sonce, morje«; športna dvorana OŠ Griže; Društvo rejnic celjske regije. Ponedeljek, 16. april, ob 12. uri izdelava talismana v millefiori tehniki; Hiša Sadeži družbe Zalec. Ponedeljek, 16. april, ob 18. uri Čajna punčka, baletna predstava; Dom II. slovenskega tabora; GŠ Risto Savin Zalec. Torek, 17. april, ob 18. uri Čajna punčka, baletna predstava; Dom II. slovenskega tabora; GŠ Risto Savin Zalec. Torek, 17. april, ob 19. uri pridelovanje in nabiranje zelišč; predavanje Nataše Ferant; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Četrtek, 19. april, ob 7. uri Divje jezero - Idrija; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Četrtek, 19. april, ob 14.30 delavnica izdelave smrekovega mazila, obvezne prijave 040 713 137; Društvo Zimzelen Zalec. Četrtek, 19. april, ob 16.30 koncert Godalnega orkestra GŠ Risto Savin Zalec; dvorana GŠ Risto Savin Zalec. Četrtek, 19. april, ob 19. uri Perujski Andi, potopisno predavanje Milana Vogrinca; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Petek, 20. april, ob 16., 17. in 18. uri Mali Savinjčani beremo, zaključna prireditev; Dom II. slovenskega tabora; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Sobota, 21. april, ob 7. uri pohod na Kum; izpred pisarne PD Zalec. Sobota, 21. april, ob 9. uri pohod po mejah KS Liboje, zborno mesto pri mostu ob Savinji v Kasazah; PD Liboje. Sobota, 21. april, od 9. do 12. ure cvetlična tržnica v Vrbju; parkirišče v središču vasi; TD Vrba Vrbje. Sobota, 21. april, ob 19. uri APZ Risto Savin in MePZ Gorenje Velenje; koncert dveh pevskih zborov; avla Doma II. slovenskega tabora. Nedelja, 22. april, ob 6. uri po Ostrovrharjevi poti; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. Nedelja, 22. april, med 12. in 19. uro »Kuhna pri Fontani«, med 13. in 15. uro nastop harmonikarja Primoža Zvira, med 15. in 19. uro nastop ansambla Pika Si; TIC Zalec. Nedelja, 22. april, MOJ KINO, Dom II. slovenskega tabora: 15.30 Leo Da Vinci: Misija Mona Lisa, 17.00 Peter Zajec, 18.45 Polnočno sonce, 20.30 Namig v času. Poned. 23. april, ob 10. uri polaganje venca ruske delegacije pri spomonski plošči v Steski jami na Ponikvi za humano dejanje ter 70 let ZB NOB Ponedeljek, 23. april, od 20. do 22. ure Noč knjige - Večer z Ivanom Cankarjem; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Torek, 24. april, ob 17. uri kviz učencev GŠ Risto Savin Zalec; dvorana GŠ Risto Savin Zalec. Torek, 24. april, ob 17. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Ponikva. Torek, 24. april, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Medobčinska splošna knjižnica Zalec. Sreda, 25. april, ob 18. uri Po pravljici diši - pravljična ura; Krajevna knjižnica Griže. Sreda, 25. april, ob 19. uri osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju; Dom II. slovenskega tabora. Četrtek, 26. april, ob 10.30 Uporaba zelišč in začimb v vsakdanjem življenju; Hiša Sadeži družbe Zalec. Petek, 27. april, Pomlad na Bukovici; odhod iz Griž ob 9. uri, zbor na Bukovici ob 10.30; PD Zalec. Sob., 28. april, od 10. do 14. ure kreativne delavnice, športne igre in druženje za otroke in starše; Ribnik Vrbje; Društvo Plemenitosti. Nedelja, 29. april, ob 6. uri Sv. Lovrenc-Veliko Kozje; odhod iz Migojnic; PD Zabukovica. ■ OBČINA BRASLOVČE Sreda, 4. april, pohod na Svetino in Tovst; odhod s parkirišča OŠ Braslovče; PD Dobrovlje Braslovče. Sreda, 4. april, do 17. do 20. ure 22. salamijada; zbiranje salam za tekmovanje; pisarna TD Braslovče. Petek, 6. april, ob 18. uri 22. salamijada; ocenjevanje salam; brunarica TD Braslovče. Sobota, 7. april, ob 20. uri osrednja prireditev 22. salamijade; gostje ansambel Zur; Dom kulture Braslovče; TD Braslovče. Ponedeljek, 9. april, ob 17. uri Skoraj najboljši cirkus; cirkuško-klovnska predstava; Domu kulture Braslovče; ZIKST 3 jezera Braslovče. Četrtek, 12. april, ob 20. uri Čakalnica, komedija z L. Bizovičarjem in J. Hočevarjem Rifletom; Domu kulture Braslovče; ZIKST 3 jezera Braslovče. Torek, 17. april, ob 18. uri predavanje o pridelavi in uporabi zdravilnih zelišč; avla Doma kulture Braslovče; Društvo upokojencev Braslovče. Četrtek, 19. april, ob 18. uri Mali Savinjčani berejo, zaključna prireditev; Občinska knjižnica Braslovče. Sobota, 21. april, 1. judo turnir za pokal Zovnek; Domu krajanov Gomilsko; ŠD Zovnek Braslovče. Torek, 24. april, ob 18. uri pravljična ustvarjalnica; Občinska knjižnica Braslovče. Od petka, 27., do ponedeljka, 30. aprila, prvomajsko planinarjenje po Komatih; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče. OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 2. april, ob 9. uri pohod po obronkih Kaplje vasi; ŠD Kaplja vas. Torek, 3. april, ob 18.30 S knjižnico po svetu: Švica (Igor Fabjan); Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 7. april, od 8. ure dalje kmečka tržnica, Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD in Občina Prebold. Ponedeljek, 9. april, ob 10. uri začetek brezplačnega osnovnega tečaja angleščine; Občina Prebold; Občina Prebold in UPI Zalec. Torek, 10. april, ob 18.30 Poučno v knjižnici: Drožomanija (A. Šumer in P. Klančnik); Občinska knjižnica Prebold. Četrtek, 12. april, ob 16. uri pomoč osebam z demenco v različnih fazah bolezni Alzheimer cafe; Dom upokojencev Prebold. Sobota, 14. april, od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD in Občina Prebold. Sobota, 14. april, od 8. ure dalje čistilna akcija v občini; Občina Prebold. Torek, 17. april, ob 18.30 Utrip domoznanstva: DPM Prebold se predstavi; cilje in metode bodo predstavile M. Štruc, T. Otavnik in N. Jakop; Občinska knjižnica Prebold. Torek, 17. april, od 19. do 20. ure meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; KO RK Prebold. Torek, 18. april, Naj pesem pove; OŠ Prebold. Četrtek, 19. april, ob 16. uri Mali Savinjčani beremo; zaključna prireditev; dvorana Vrtca Prebold; Občinska knjižnica Prebold. Četrtek, 19. april, ob 20. uri Filmski večer: Podobe iz Sand; dvorana muzejske zbirke; ZND Prebold. Sobota, 21. april, ob 7. uri Pohod MO, VO na Boč, izpred OŠ; PD Prebold Sobota, 21. april, od 8. ure dalje kmečka in cvetlična tržnica s predavanjem; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD in Občina Prebold. Sobota, 21. april, 4. mednarodni turnir v odbojki za U13; telovadnica OŠ Prebold; OK Šempeter. Sobota, 21. april, salamijada; športni park Marija Reka; ŠD Marija Reka. Ponedeljek, 23. april, športno popoldne; OŠ Prebold. Torek, 24. april, ob 18. uri Prisluhnimo pravljici; Občinska knjižnica Prebold. Sobota, 28. april, od 8. ure dalje kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD in Občina Prebold. Sobota, 28. april, od 20. ure dalje Fuck off commercial; Dom kulture Šešče; KUD Šmrkl Šešče. Ponedeljek, 30. april, ob 18. uri družabni večer vaščanov; športno igrišče Kaplja vas; ŠD Kaplja vas. Ponedeljek, 30. april, ob 20. uri kresovanje v Mariji Reki; ŠD Marija Reka. Ponedeljek, 30. april, ob 20. uri kresovanje pod Golavo; PGD Matke, športna sekcija. Ponedeljek, 30. april, ob 20. uri kresovanje v Šeščah; KUD Šmrkl Šešče. MOJKINO 22. april Dom I!. slovenskega tabora Žalec Leo Da Vinci: Misija Mona Lisa Polnočno sonce Namig v času m M 20:30 Vstopnice na www.mojkino.si in pri blagajni dvorane uro pred vsako predstavo. GREMZVUKOMBt 3£jl www.mojkino.si 18 2018 KULTURA _SaAjlnis&e/. datine/S Večer z dr. Matjažem Kmeclom Arhitekt, ki je ljubil slikarstvo V torek, 6. marca, so v Občinski knjižnici Prebold pripravili pogovorni večer z dr. Matjažem Kmeclom, zaslužnim slovenistom, literarnim zgodovinarjem in teoretikom, pisateljem in politikom in tudi ljubiteljskim botanikom, ki je vzgojil svoje vrtnice in jih poimenoval po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu in piscu prve slovenske knjige Primožu Trubarju. Z njim se je pogovarjal rojak in častni občan Občine Prebold, pesnik Ervin Fritz. Marsikdo izmed obiskovalcev preboldske knjižnice gosta pozna ravno po tem, da je vzgojil nove vrste vrtnic, imenovanih Prešeren, Trubar in Makalonca. Ali po tem, da ima zasluge za to, da je Zdravljica postala slovenska himna, da je zanj domoljubje tudi to, da imaš svoje ljudi in svoj narod preprosto rad. Ervin Fritz je uvodoma poudaril, da Kmeclovo epohalno delo razkriva vsestransko osebnost, ki jo je mogoče primerjati z renesančnim nazorom. Pogovor se je začel s spominom na leto 1958, ko sta oba na atlet- Dr. Matjaž Kmecl se je rodil v učiteljski družini očetu Edu in materi Boži, ki sta živela in učila tudi v Velenju. Leta 1953 je končal I. gimnazijo v Celju, leta 1959 pa diplomiral na slavistiki ljubljanske univerze in tam leta 1970 doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele. Asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti je bil med letoma 1960 in 1971, nato pa docent za zgodovino slovenske literature. Leta 1977 je postal izredni profesor, leta 1982 pa je bil izvoljen za rednega profesorja. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. V tujini se je večkrat študijsko izpopolnjeval (Dunaj, Moskva) ali predaval (univerze v Celovcu, Regensburgu, na Dunaju, v Benetkah, Tubingenu, Sydneyju, Melbournu, Trstu, Gorici). Tudi med opravljanjem političnih funkcij je še predaval na matični fakulteti in bil dve leti predstojnik slavističnega oddelka. Leta 1963 je bil voljeni odbornik občinske skupščine Ljubljana Center. Med letoma 1982 in 1986 je bil član IS SRS in predsednik Republiškega komiteja za kulturo, po letu 1982 član CK ZKS in od 1986 njegovega predsedstva (do konca leta 1989). V letih 1990-92 je bil neposredno izvoljeni član (5-članskega) Predsedstva RS. V državniški funkciji je potoval v Avstrijo, Nemčijo, nekdanjo Sovjetsko zvezo, Italijo, Francijo, Avstralijo in na Poljsko. Je avtor številnih literarnih in strokovnih knjig ter leposlovja in esejistike. Kmecl in Fritz med pogovorom v Preboldu skem tekmovanju v Preboldu zastopala vsak svoj kraj, Kmecl pa je zmagal v metu dobrih 7 kg težke krogle, ki jo je zalučal kar 11,26 metra daleč. Nato je Kmecl spregovoril o dejavnostih svoje življenjske poti, ki bi jim pripisal poseben pomen. Do slovenskega jezika je vseskozi čutil poseben etični odnos; meni, da gre za moralni odnos vsakega posameznika. Ob tem se je dotaknil domo-ljubnosti, ki so jo v svojih delih izražali Trubar, Cankar, Levstik, Jurčič, Kajuh . Ob letošnji stoletnici smrti Ivana Cankarja je izpostavil, kako pomembno je, da je ta ob pravem trenutku bodisi s ko-leričnostjo bodisi z razumom ogovoril slovensko samozavest in prebudil narodov ponos. Danes Cankarja lahko interpretira kdorkoli, dojemamo ga lahko optimistično ali pesimistično, kajti naš največji mojster jezika je ta literarni prestiž zagotovo upravičil, meni Kmecl. Fritz je Kmeclu zastavil zanimivo vprašanje, kako doživlja pokrajino kot človek, ki našo deželo pozna kakor redko kdo. »Narava mi je bila vedno všeč kot možnost samote, kot užitek, ko si sam v lepotah Slovenije, v hribih. Lahko si odpo-čiješ, premisliš, uživaš,« je povedal Kmecl. Tako ni naključje, da ima prav Matjaž Kmecl glavne zasluge za izid edinstvene knjige Zakladi Slovenije, ki je izšla leta 1979, v času, ko je bilo še posebno pomembno, da se je podpirala in spodbujala narodna zavest. Ervin Fritz delo primerja z Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Sogovornika sta se dotaknila tudi pereče aktualne problematike. Ervin Fritz je pesimističen glede procesa vsesplošne amerikanizacije, želi si, da slovenstvo preživi z vsemi svojimi zakladi. Pri tem ima veliko vlogo nacionalna televizija, njeno poslanstvo je, da to nacionalno stisko zmanjša. Kmecl se je ob tem spomnil Toneta Pavčka, kateremu pripisuje zasluge za to, da se je slovenska kultura v obdobju njegovega delovanja povzdignila na raven, ki pozneje ni bila več dosežena. Sklepni del pogovora je razkril Kmeclov konjiček »za potrpežljivost, da te vsaka stvar ne potare«. Ob tem je povedal, da je potrebno biti pri vzgoji nove vrtnice resnično potrpežljiv. »Jaz sem imel malo »krompirja«, da se mi je posrečilo že pri približno štiri tisoč križanjih in da sem ugotovil, da bi bila ena ali dve primerni za novo vrsto. In ker je bila leta 2000 200-letnica rojstva dr. Franceta Prešerna, sem novo vzgojeno vrtnico poimenoval po njem. Leta 2008, ko je bila 500-letni-ca Trubarjevega rojstva, pa je nova vrsta dobila ime Trubar. Tretja vrtnica rožnate barve pa je v bistvu mutant, ki je zrasla na eni stari vrtnici rdeče barve in sva jo dala z ženo razmnožiti najinemu prijatelju in razmno-ževalcu Simonu Škorjancu ter ji dala ime Makalonca.« Po uradnem delu pogovornega večera sem gosta povprašal, kako je doživel ta večer v kraju, ki ga pozna že iz svojih mladostnih let, ko je tu nastopil kot atletski tekmovalec Rudarja Velenje. »Naj najprej rečem, da Ervina Fritza od nekdaj zelo cenim kot pesnika. Ta večer je bil zame zelo prijazen, srečanje z različnimi ljudmi, z različnimi pogledi, tudi opredeljenostjo različnih stvari, a nisem nič takega pripovedoval, zaradi česar bi se morali ljudje skregati. Ko pojemo Zdravljico, smo si enotni, ko končamo, se že lahko kregamo, takšni smo pač Slovenci. Prav zato je bil zame ta večer posebno lep, ker se nismo nič skregali, nasprotno, razumeli smo se kot prijatelji, ki nazadnje čaše zase dvignejo.« D. Naraglav V Savinovem likovnem salonu je bila do 13. marca odprta prodajna razstava Žalčana Franca Marjana Fer-ranta (1926-2017), gradbenika/arhitekta, oblikovalca, slikarja in kiparja. Razstavo je 5. marca odprl direktor ZKŠT Žalec Matjaž Ju-teršek, o življenju in delu umetnika je govorila mag. Alenka Domjan, v kulturnem programu pa sta pod mentorstvom Urše Tekavc nastopili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec, kitaristki Lana Krajnc in Eva Pišek. Razstavljena dela je umetnikova življenjska sopotnica Ines Amalija Vučkovič, po njegovem volilu, podarila v dobrodelne namene Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, z izkupičkom od prodaje del pa bodo podprli nadarjene študente. Franc Marjan Ferrant (1926, Žalec-2017, München) se je rodil materi Ani Ferrant, rojeni Roblek, in očetu Franzu Ferrantu. Do svojega sedmega leta je živel v Žalcu, leta 1933 pa se je družina preselila v Zagreb, kjer je oče dobil službo. Na dan odprtja razstave Tam je končal osnovno šolo in gimnazijo, po maturi se je vpisal na gradbeni oddelek tehniške fakultete, kjer je tudi diplomiral. Francu je bilo že od nekdaj pri srcu slikarstvo, ki mu je namenil v različnih slikarskih ateljejih veliko prostega časa. Najpomembnejši učitelj za njegovo likovno znanje je bil gotovo prof. Zlatko Šulentič (1893-1971), študent munchenske in pariške akademije umetnosti, po vojni pa profesor na zagrebški likovni akademiji. V tujino je Franc Marjan Ferrant odšel leta 1958, najprej na Dunaj, nato v Köln in München, kjer si je ustvaril dom in ostal tam do smrti. Med ohranjeno zapuščino je najbolj plodovit prav njegov slikarski opus. Nastajal je po potovanju po sredozemskih deželah, kjer so se rojevale vizije in vznemirljive podobe - morski pejsaži in vedute obmorskih naselij ter kompozicije srednjeveških mestnih jeder, v kamnito naravo vra-ščenih starodavnih naselij. T. Tavčar Razstavljalo 70 likovnikov Praznike, posvečene ženam in materam, so počastili tudi z 10. razstavo »Žena - mati«, ki so jo pripravili likovna sekcija KUD Polzela, Kulturno društvo Andraž nad Polzelo ter učenci OŠ Polzela in POŠ Andraž. Ob začetku odprtja razstave je zbrane nagovoril predsednik KUD Polzela Marko Slokar, zahvalila pa se jim je tudi predsednica likovne sekcije Mojca Korošec. V različnih tehnikah je na Polzeli razstavljalo 70 likovnikov amaterjev, od tega 33 mladih z OŠ Polzela in POŠ Andraž. Razstavo je odprl polzelski podžupan Igor Pungartnik. Razstava je bila v mali dvorani kulturnega doma na Pol- Z razstave »Zena - mati« na dan odprtja zeli odprta do 26. marca, do 19. aprila pa bo na ogled na gradu Komenda. V kulturnem programu sta nastopila Vokalni kvintet Lastovka in recita-torka Stanka Kopušar. T. T. Unikum za zaključek abonmaja Zadnji letošnji koncert za citrarki abonma je v nedeljo, 11. marca, v avlo Doma II. slovenskega tabora Žalec privabil številne obiskovalce. Tokrat se je poslušalcem predstavil Trio Unikum iz Avstrije, ki ga je finančno podprl Avstrijski kulturni forum Ljubljana. Trio Unikum sestavljajo Harald Oberlechner, ki je eden najpomembnejših citrarjev današnjega časa. Poučuje v Innsbrucku (na Tirolskem deželnem konservatoriju) in Salzburgu (na Univerzi Mozarteum), redno koncertira, snema plošče, predava na seminarjih, piše priredbe in lastne skladbe. Dobro pozna citrar- sko sceno v Sloveniji, saj je bil pri nas že velikokrat kot predavatelj, koncertant in žirant, pri njem pa je študiralo tudi nekaj naših citrarjev. Tokrat je prišel k nam z jaz-zovskim Triom Unicum, ki deluje od leta 2011. Zaradi citer so mogoče nekoliko nenavadni oz. unikatni, kot pove že samo ime. Izvajajo večinoma blues in jazz standarde ter pop balade. Poleg Oberlechnerja sta v zasedbi še Ursula in Roland Kramer. Ursula, ki je tudi citrarka, nastopa v zasedbi večinoma kot pevka. Študirala je citre in jazz petje. Nastopa z big bendi in različnimi jazzovskimi skupinami, sicer pa tudi poučuje. Tretji član tria je kontrabasist V okviru citrarskega abonmaja je v Zalcu nastopil Trio Unikum iz Avstrije. Roland Kramer, ki je svojo glasbeno izobrazbo (klasična in jazz smer) pridobival na Brucknerjevem konservatoriju v Linzu, igra v več različnih orkestrih in ansamblih, ukvarja pa se tudi s poučevanjem. T. Tavčar marec _SaAtiriisAe/.daiitte/S KULTURA 2018 19 Drevo mi je prišepnilo Ob jubilejih citrarski koncert Pod tem naslovom so v četrtek, 15. marca, na II. osnovni šoli v Žalcu ustvarjali likovna dela učenci 17 slovenskih šol s prilagojenim programom, ki so se zbrali na 11. državnem likovnem srečanju šol s prilagojenim programom. Ustvarjena dela so nato postavili na ogled v Roblekovi dvorani v Žalcu, kjer je potekala tudi zaključna prireditev s podelitvijo priznanj vsem sodelujočim ustvarjalcem in njihovim mentorjem. Iz vsake šole so se srečanja udeležili trije učenci z mentorico ali mentorjem. Z njimi je bil še kdo od predstavnikov šole, ravnateljica ali ravnatelj, ki so z veseljem spremljali nastajanje likovnih del svojih učencev, si ogledali Žalec in se udeležili zaključne prireditve z odprtjem razstave. Prireditev je vodila učiteljica gostujoče šole Katja Dvornik, v kulturnem programu pa so nastopili učenci, ki so se predstavili tudi z gledališko predstavo o slikarju, ki je iskal navdih za svoje likovno izražanje. Prijeten dogodek so obogatili s plesom in z glasbo. Zbrane je ob tej priložnosti nagovorila vodja 11. državnega srečanja, prof. likovne umetnosti na II. OŠ Žalec Nina Palir. Ob tem je izrazila zadovoljstvo, saj je nastalo veliko lepih in barvitih likovnih del. Poudarila je, da so tovrstna likovna srečanja zasnovana na načelu sodelovanja in ustvarjalnosti in ne tekmovalnosti. Kljub temu mentorji vseh sodelujočih šol izberejo tri najboljša dela in jih posebej nagradijo. In tudi tokrat je bilo tako. Po njihovem izboru je največ točk prejel Nik Metelko z OŠ Franca Bevka Tolmin, drugo najbolje ocenjeno delo je ustvaril Matej Zupan z OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško, tretje mesto pa je pripadlo Lari Radovan z OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto. Kot sta poudarili Palir- Slikar, ki išče navdih za likovno ustvarjanje. Likovniki domače šole z mentorico Nino Palir (levo) jeva in ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar, pa so zmagovalci vsi, ki so sodelovali in prispevali svoja dela za razstavo, ki bo na ogled še nekaj časa. »Današnji dan je res nekaj posebnega, vesel in ustvarjalen. Že drugič gostimo to srečanje na naši šoli. Bili smo organizatorji prvega likovnega srečanja, zdaj pa smo znova gostitelji, kar nam je v veliko čast in veselje. K temu velja dodati, da potekajo ta srečanja pod okriljem Sekcije za lažjo motnjo v duševnem razvoju Društva defektologov Slovenije. Na likovnem področju pridejo naši učenci še posebej do izraza. V njih vidimo res veliko zadovoljstva, žara in umetniške note. Češnjo na torto pa daje razstava v tem zelo V korak z naravo Glasbena šola Risto Savin Žalec praznuje v tem šolskem letu 60-letnico svojega obstoja in 45-letnico oddelka na Polzeli. V počastitev teh spoštljivih obletnic se je v četrtek, 15. marca, na gradu Komenda predstavil citrarski orkester Glasbene šole Ri-sto Savin Žalec z gosti, ki ga uspešno vodi profesorica Irena Tepej. Koncert je potekal v prijetnem vzdušju v avli gradu Komenda, ki so jo ljubitelji glasbe na citrah napolnili do zadnjega kotička. Zbrane je nagovoril ravnatelj šole mag. Go-razd Kozmus, ki se je zahvalil staršem za podporo in Občini Polzela za vso izkazano podporo pri dosedanjem delovanju. Glasbeni šoli je ob obletnici čestital tudi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, ki je pohvalil delo ravnatelja, zapo- Nastop citrarskega orkestra GŠ Risto Savin Žalec, ki ga vodi prof. Ida Tepej. slenih in učencev žalske glasbene šole. Glasbena šola je bila ustanovljena v šolskem letu 1957/58, ko je bilo vanjo vpisanih 62 učencev, danes pa šolo obiskuje več kot 550 učencev. Oddelek na Polzeli je začel s svojim delom v šolskem letu 1972/73, ko je bilo vanj vpisanih 19 učencev, ki so se poleg nauku o glasbi lahko učili igranja na klavir in harmoniko. Danes obiskuje glasbeno šolo na Polzeli več kot 60 učencev, ki na ta način pridobivajo svoje znanje in javno veljavno izobrazbo. T. Tavčar Razstava na pragu pomladi Petra Petrovič Pražnikar zanimivem objektu s pridihom kulturne preteklosti Žalca, za kar smo zelo hvaležni Šelekar-jevim,« nam je ob koncu prireditve povedala ravnateljica Petra Petrovič Pražnikar. D. Naraglav Čeprav vreme bolj spominja na zimo, so za pomladno vzdušje v torek, 13. marca, v Občinski knjižnici Prebold poskrbeli člani likovne sekcije KUD Polzela, v katero je vključenih tudi kar nekaj občanov Občine Prebold. Razstavo z naslovom Na pragu pomladi sta odprla župan Občine Prebold Vinko Debelak in podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, dogodka pa so se udeležili tudi predsednica Zveze likovnih društev Slovenije Klavdija Sitar, predsednik KUD Polzela Marko Slokar, predsednica likovnikov Kulturnega društva Andraž Ida Jevšnik, predsednica likovne sekcije Mavrica Tabor Julijana Juhart in predsednik likovnikov Rifnik Šentjur Dragan Po-dovac. Knjižničarka Lea Felicijan je prebrala nekaj pomladnih im- Med nagovorom predsednice likovne sekcije Mojce Korošec in domačinke Tatjane Štinek presij slovenskih pesnikov, 31 razstavljavcev pa je nagovorila predsednica likovne sekcije KUD Polzela Mojca Korošec. Domačinka Tatjana Štinek pa je ob tem med drugim povedala: »Belino zime smo prekrili s pisano paleto barv, ki v tem V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 7. aprila odprta razstava Lucije Stra-mec in Stojana Graufa z naslovom V koraku z naravo. Avtorja je ob odprtju razstave predstavil Uroš Govek z ZKŠT Žalec, njuna dela pa kuratori-ca mag. Mojca Štuhec. Motiv krajine je v umetnosti že od nekdaj prisoten. Opazovanje prostora, v katerem živimo, nam je več kot zanimivo. Čudimo se mnogim oblikam sobivanja živih organizmov in navdušeni smo nad njihovimi sposobnostmi prilagajanja. Vlogo človeka v ekosistemu si različno razlagamo in jo pogosto povezujemo z osebnim razpoloženjem. Nastajajoče likovno-vizualne izpovedi na eni strani na romantičen način Od leve proti desni: Stojan Grauf, Lucija Stramec, Uroš Govek in mag. Mojca Štuhec izpostavljajo lepoto in neminljivo moč narave, spet druge se kritično odzivajo na ravnanje z okoljem. Takšna tematika povezuje tudi mariborska slikarja Lucijo Stramec in Stojana Gra-ufa. Razstava sodi v redni pro- gram projekta »Misel, vrojena v času, liniji in teksturi«. Lucija Stramec je po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer grafični oblikovalec, leta 2004 diplomirala iz slikarstva pri prof. Zmagu Jeraju in leta 2016 zaključila magisterij umetnosti pri prof. Hermanu Gvardjan-čiču na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V letih 2008/2009 se je pedagoško-andragoško izobraževala na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in je članica Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Kot samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Mariboru. Stojan Grauf je leta 1983 diplomiral na Oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gustavu Gnamušu. Od leta 1987 ima status samostojnega umetnika. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev slovenskih likov- nih umetnikov. Je slikar srednje generacije in je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja. Deluje na različnih likovnih področjih, od slikarstva, resta-vratorstva do grafičnega oblikovanja in načrtovanja zunanjih ter notranjih prostorov. T. T. ambientu kar zažarijo. Tako kot danes, ko prvič skupinsko razstavljamo svoja dela, in to v posebnem letu 2018, ko naša likovna sekcija praznuje trideset let delovanja.« Prijeten marčevski večer so s kulturnim programom popestrili klarinetisti Kulturno glasbenega društva Cecilija Polzela v sestavi Tay Leo Kralj, Tinkara Skok in Neža Zupan pod mentorstvom Gašperja Smisla. S pomladno pesmijo Vzemiva si čas je zbrane razveselila Stanka Kopušar, kot drobno pozornost in v zahvalo pa so razstavljavci prejeli pomladni cvet. Razstavo si je mogoče ogledati do 14. aprila v času odprtosti knjižnice. D. N. offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigovestvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje offset tisk digitalni tisk vezava diplom knjigovestvo poslovna darila darilne vrečke sitotisk grafično oblikovanje s k a r n a www.tisk-golc.si Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si 20 2018 SPORT _SaAjlnis&e/. datine/S Gotovljani uspešni na SP v jiu-jitsu Najboljši atlet veteran Balkana Od 1. do 4. marca je v prestolnici Združenih arabskih emiratov, mestu Abu Dhabi, potekalo svetovno prvenstvo v jiu-jitsu za kadete in mladince. Med šestimi člani slovenske reprezentance so bili kar trije predstavniki kluba borilnih veščin Fudoshin iz Gotovelj, Benjamin Pirnat pa je osvojil srebrno medaljo in postal svetovni podprvak. Benjamin Pirnat se je v kategoriji kadetov do 73 kg po dveh suverenih zmagah, proti predstavnikoma Italije in Belgije, prebil v veliki finale, kjer je z rezultatom 9 : 8 izgubil proti ruskemu tekmovalcu ter tako že v svojem debitantskem nastopu na svetovnem prvenstvu osvojil naslov svetovnega podprvaka. To je hkrati prva moška medalja na svetovnih prvenstvih v 19-le-tni zgodovini kluba iz Gotovelj. Lena Kostanjšek je v kategoriji kadetinj do 57 kg osvojila 5. mesto. Premagala je tekmovalki iz Romunije in Švedske, v borbi za bronasto medaljo pa izgubila proti Rusinji in Grkinji. Nejc Zorec je med kadeti do 60 kg prav tako po dveh zmagah proti predstavnikoma Irana in Tajske in dveh porazih proti Tajcu in Rusu na svojem debitantskem nastopu na omenjenem prven- V klubu so uspešne tekmovalce počastili s torto. stvu osvojil 7. mesto. Na tekmovanju jih je spremljal trener David Štraus, ki je bil s prikazanimi borbami in z rezultati zelo zadovoljen. Ob prihodu domov so jih v Prvi Branetov super kros Tekaško društvo Savinjčan je v Športnem parku Žalec pripravilo tako imenovani prvi super kros v spomin na Braneta Strožerja, ki je bil v zadnjih letih svojega delovanja aktiven član strokovnega sveta v AK Žalec in je skrbel za strokovno delo z atletskim podmladkom v Savinjski dolini, njegovi atleti pa so na tekmovanjih državnega nivoja tudi v krosu posegali po najvišjih mestih. Tekmovanja se je udeležilo 62 tekmovalk in tekmovalcev iz 13 klubov in 2 osnovnih šol. V razmeroma težkih vremen- skih razmerah, ki so vladale cel teden pred izvedbo krosa, so člani TD Savinjčan in njegovi somišljeniki s trdim delom uspeli odlično pripraviti traso proge, s katere so morali z lopatami odmetati kar nekaj sto kubičnih metrov snega. Tekmovanje je potekalo po sistemu kvalifikacij in izločilnih bojev, kakršnih so vajeni pri smučarskih tekih - sprintih ali v smučarskem krosu, najštevilčnejše zastopana starostna kategorija pa je bila pri članih v moški kategoriji, kjer so se preko četrtfinalnih in polfinalnih bojev v finale prebili najboljši Marko Božiček, atlet veteran AD Kladivar, doma iz Ločice ob Savinji, aktualni svetovni veteranski prvak v dvorani v teku na 60 m z ovirami ter evropski veteranski prvak v teku na 400 m z ovirami, je bil na balkanskem atletskem prvenstvu v Beogradu izbran za najboljšega atleta veterana na Balkanu leta 2017. T. Tavčer Predsednik BAMA - Balkanske veteranske atletske organizacije mag. Jurij Novak, Marjeta Čad in Marko Božiček, najboljša atleta veterana leta 2017 Uspešno v novo tekmovalno sezono ponedeljek, 5. marca, pričakali v klubskih prostorih v Goto-vljah, kjer jim je nekaj besed namenil tudi župan Občine Žalec Janko Kos ter jim izročil darila. T. T. štirje, med katerimi je slavil Miha Pavšič iz AK Sevnica, drugo mesto si je pritekel Jakob Medved iz »ŠD tek je lek«, tretje mesto pa je osvojil Tim Seničar iz AD Kladivar Celje. V enotni ženski kategoriji je slavila Nika Dobovičnik iz AK Sevnica, drugo mesto je osvojila Andreja Godec iz TK Laško Proglas, tretje mesto pa Leja Haler iz AK Sevnica. T. Tavčar Braslovški taekwondoisti so uspešno zakorakali v novo tekmovalno sezono. Med 9. in 11. februarjem je v Karlovcu na Hrvaškem potekal evropski pokal v kickboxingu, na katerem je nastopilo okoli 1900 tekmovalcev iz več kot 20 držav. Temu je sledilo državno prvenstvo v kickboxingu v Braslovčah, prvo marčevsko nedeljo pa je v Srbiji, v mestu Subotica v Vojvodini, potekalo mednarodno odprto prvenstvo v taekwondoju. Povsod so bili uspešni tudi tekmovalci borilnega kluba Sun Braslov-če. Simon Zajec je na Hrvaškem osvojil prvo mesto v light con-tactu do 69 kg in prav tako prvo mesto v disciplini kick light. Klemen Strojanšek je osvojil tretje mesto v disciplini light contact in prav tako prvo mesto v disciplini kick light v kategoriji do 63 kg. Na državnem prvenstvu v kickboxingu v disciplini light contact in na prvem pokalnem tekmovanju Slovenije v point fightingu in kick lightu, tekmovanji sta v organizaciji braslovškega kluba potekali v Športni dvorani Braslovče, pa Braslovški taekwondoisti s trenerjem Simonom Janom so naslove državnih prvakov osvojili Klemen Strojanšek, Jan Sajtl in Simon Zajec. Na pokalnem tekmovanju v point figh-tingu je Ana Jan osvojila prvo mesto, Klemen Strojanšek in Simon Zajec pa sta prav tako prvi mesti osvojila v disciplini kick light. Ana Mešič in Ana Jan sta se v Subotici po uspešnih kvalifikacijah proti nasprotnicam iz Srbije, Bolgarije in Ukrajine srečali v finalih form in borb. Na tekmovanju v formah je zmago slavila Ana Mešič, v borbah pa Ana Jan. Jan Sajtl je osvojil tretje mesto pri ml. mladincih forme I. dan in prvo mesto po treh težkih borbah med ml. mla- dinci nad 75 kg. Klemen Stro-janšek je osvojil tretje mesto pri ml. mladincih forme II. dan in po treh težkih borbah prav tako tretje mesto med ml. mladinci do 60 kg. Tilen Šketa je med st. mladinci forme II. dan in borbe do 69 kg osvojil drugo mesto, Simon Zajec pa je med st. mladinci osvojil prvo mesto v formah II. dan in borbah do 75 kg. Ana Mešič in Simon Zajec sta bila najboljša posameznika v svojih starostnih kategorijah. Ti rezultati so dokaz, da v tem borilnem klubu delajo res dobro in da se za prihodnost ni bati, saj dajejo velik poudarek prav vključevanju in usposabljanju mladih. D. N. Zmagovalci Šentjurčani V športni dvorani na Polzeli so v nedeljo, 4. marca, odigrali polfinalno in finalno tekmo Savinjske košarkarske lige Vrtine Palir, ki jo je že 24. leto organiziralo ŠKD Koš Polzela. V ligi je letos sodelovalo šest ekip s širšega celjskega območja, naslov prvaka pa je prvič osvojila ekipa Instalacije Verhovšek Šentjur. V tekmi za tretje mesto je ekipa LEV zavarovanja Žalec premagala ekipo Kamnoseštva Vogrinec Braslovče (67 : 65), v finalni tekmi pa ekipa Instalacije Verhovšek Šentjur ekipo Pekarne Rednak Nazarje (56 : 55). Ekipa EVB-UPRAVLJA-NJE.SI Ložnica je osvojila peto, Veterani 45+ Polzela pa šesto mesto. Pokale, priznanja in zmagovalne prstane so košarkarjem podelili župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednik Zveze športnih društev Občine Polzela Ivi Kapitler ter predstavnika ŠKD Koš Polzela Dani Turnšek in Marko Slokar. Gledalci so lahko spremljali še »Sico« met s sredine igrišča in nastop podmladka KD Hopsi. T. Tavčar S finalne tekme Najboljše v ženski kategoriji (z leve: drugouvrščena Andreja Godec, prvouvrščena Nika Dobovšek in tretjeuvrščena Lea Haler) Rezultati posamičnih uvrstitev po rednem delu Strelci: 1. Iztok Zakrajšek 241 točk, 2. Urban Rat 182 (oba LEV zavarovanja Žalec), 3. Boris Kovačič 180 (Kamnoseštvo Vogrinec Braslovče); izvaja- nje trojk: 1. Blaž Vodončnik 38.8-odstotna uspešnost, 2. Iztok Zakrajšek 37,9 (LEV zavarovanja Žalec), 3. Miha Glavač 37,5 (Pekarna Rednak Nazarje); prosti meti: 1. Bori Kovačič 90.9-odstotno izvajanje prostih metov, 2. Primož Bizjak 76,7 (oba Kamnoseštvo Vogrinec Braslovče), 3. Iztok Zakrajšek 74-odstotno izvajanje prostih metov (LEV zavarovanja Žalec); najkoristnejši igralci (MVP): 1. Iztok Zakrajšek 23 točk (LEV zavarovanja Žalec), 2. Matjaž Cizej 19,6 (Veterani 45+ Polzela), 3. Miha Jezernik 16,5 točke (LEV zavarovanja Žalec). Najstarejši igralec lige je bil 61-letni Dušan Pajič (Veterani 45+ Polzela). marec _SaAtirUsAe/.daiitte/A SPORT 2018 21 Deset marčevskih zmag mlajših ekip 16. karate turnir za pokal Žalca Ml. deklice A s trenerko Tano Sutaj so končnico za 1. do 6. mesto začele z dvema zmagama. Starejše deklice A in mlajše deklice A RK Zelene Doline Žalec so se marca uspešno borile v prvih tekmah končnic za uvrstitev od 1. do 6. mesta v državi. Mladinke so se v končnico za najvišja mesta uvrstile že pred zadnjo tekmo, ki bo 4. aprila. Starejše deklice B so z zmago proti RK Branik minulo nedeljo potrdile uvrstitev v končnici za uvrstitev od 1. do 6. mesta. Starejše deklice A pod vodstvom Aleša Filipčiča, ki so v finale vstopile kot nepremagane zmagovalke na lestvici vzhod s popolnim izkupičkom 4 točk, so marca zabeležile dve zmagi v končnici državnega prvenstva, in sicer proti ŽRK Krka (dru-gouvrščena na zahodu) z 21 : 26 (11 : 16) in proti Ž.U.R.D Koper (drugouvrščena na lestvici center) s 37 : 18 (16 : 7). Mlajše deklice A, ki so se v finale državnega prvenstva svoje kategorije za uvrstitev od 1. do 6. mesta uvrstile kot drugouvr-ščene na vzhodu, so minulo nedeljo zabeležile že drugo zmago v končnici. Od ŽRD Litija (dru-gouvrščene na lestvici center) so bile boljše z rezultatom 16 : Nocoj povratna tekma Četrtfinalna tekma proti GEN-I Volley iz Nove Gorice V tretji, odločilni tekmi če-trtfinala končnice 1. DOL za ženske so odbojkarice Alian-se Šempeter po zaostanku z 0 : 2 premagale GEN-I Volley iz Nove Gorice (3 : 2) in se uvrstile v polfinale državnega prvenstva, v prvi polfinalni tekmi pa v Mariboru izgubile s 3 : 0. Povratna tekma bo danes, v sredo, v telovadnici OŠ Šempeter. V prvi tekmi polfinala državnega prvenstva v petek, 23. marca, so igralke Alianse Šempeter gostovale v Mariboru, tekma pa se je zaradi prometnega zamaška na avtocesti začela s polurno zamudo. Mariborčanke so v uvodnem nizu zaigrale zbrano in odločno, še posebej dobro so izvajale začetne udarce, bile zanesljive v polju in čvrste v bloku. Točke so osvajale v serijah, z učinkovitostjo pa so se izkazale Iza Mlakar, Ela Pintar in Anita Sobočan. V nadaljevanju tekme so gostje občutno izboljšale svojo igro, gostiteljice pa so si privoščile preveč napak in ob drugem tehničnem odmoru so Šempetranke vodile s 16 : 14. A njihovo veselje je trajalo le kratek čas, Mariborčanke so z delnim rezultatom 5 : 0 dosegle preobrat in prevzele vodstvo 19 : 16, razliko pa do konca niza še povišale. Tudi v tretjem nizu so ritem igre narekovale mariborske odbojkarice, ki so ves čas vodile in tekmo brez težav pripeljale do konca. Povratna tekma bo danes, v sredo, v Šempetru v Savinjski dolini. »Zamuda na tekmo nas je malo vrgla iz tira, morda je bila tudi zato igra slabša. Upam, da bo na povratni tekmi bolj sproščeno in da bomo osvojili vsaj niz,« je povedal trener Šempetra Beno Božič. T. T. 20 (7 : 11). Prvo zmago končnice pa so si z 18 : 13 (8 : 5) priborile proti RK Piran (prvouvr-ščene na lestvici zahod). Medtem ko bodo mladinke pod vodstvom Jerneja Ranta-ha zadnjo tekmo prvega dela državnega prvenstva odigrale šele 4. aprila, pa so starejše deklice B pod vodstvom Vanje Dolar in Rebeke Kotnik z zmago proti ŽRK Branik (17 : 22, polčas 7 : 14) minulo nedeljo sklenile prvi del tekmovanj in si kot drugouvščene na lestvici vzhod priborile zaključne boje za najvišja mesta v državi. Marca so zmagale tudi proti RK Olimpija (24 : 17, polčas 12 : 7) in proti RK Ljubljana (30 : 21, polčas 17 : 8). Mladinke in starejše deklice B tekmujejo v partnerski navezavi RK Zelene Doline Žalec z RK Nazarje. Kadetinje RK Zelene Doline Žalec so si pod vodstvom Jerneja Rantaha marca v končnici za uvrstitev od 7. do 12. mesta v državi priborile dve zmagi (proti RK Zagorje s 40 : 32 (21 : 13) in proti Ž.U.R.D. Koper z 38 : 16 (14 : 5) in tesen poraz proti RK Olimpija s 30 : 31 (15 : 13). Mlajše deklice B so se sredi marca merile na prvem turnirju sklepne bitke te kategorije za uvrstitev od 13. do 18. mesta. Zabeležile so zmago proti RK Olimpija (21 : 8, polčas 11 : 3) in tesen poraz z gostiteljicami RK Šempeter Vrtojba (11 : 10, polčas 4 : 4). Mlajše deklice B, ki trenirajo pod vodstvom Tane Sutaj, čakajo do konca še trije turnirji, dva aprila in zadnji maja. T. T., L. K. Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec se bo v zadnji tekmi prvega dela tekmovanj pomerila z ŽRK Krka Novo mesto v gosteh še nocoj, 28. 3., rezultat pa ne bo vplival na njeno uvrstitev na 6. mesto lestvice, ki ji zagotavlja uvrstitev v končnico za uvrstitev od 5. do 8. mesta v 1. ADRL. Bo pa tekma vplivala na to, katera izmed ekip, Krka ali Mlino-test, se bo kot četrta uvrstila v končnico za uvrstitev od 1. do 4. mesta. Če Žalčanke nocoj premagajo Krko, se bo tja namreč uvrstila ekipa ŽRK Mli-notest Ajdovščina. V telovadnici I. osnovne šole v Žalcu je na 16. karate turnirju za pokal Žalca nastopilo več kot 350 tekmovalk in tekmovalcev iz 40 klubov. Pokal mesta Žalec sta med mlajšimi do 14 let osvojila Žiga Suša iz KK Žalec in Tija Janžekovič iz Karate sekcije Partizan Ljutomer, med starejšimi pa Gal Plevnik iz KK Kranj in Tjaša Kvas iz KK Žalec. Župan Občine Žalec Janko Kos je ob odprtju turnirja pozdravil vse sodelujoče in jim zaželel veliko športnih borb ter izrazil priznanje organizatorju turnirja KK Žalec. Dopoldan so se karateisti pomerili v izvajanju kat, popoldan pa so potekale športne borbe. Med domačimi so bili najuspešnejši tekmovalci iz žalskega karate kluba, ki so osvojili kar 31 odličij. Zmage so se razveselili Luka in Tjaša Kvas (dvakrat), Jurij Plaskan, Kaja Topolovec in Igor Dobrič, drugo mesto so osvojili Jurij Plaskan, Luka S tekmovanja mlajših karateistov Kvas, Martin Kokotec, Nina Zupančič (dvakrat), Patricija Čačulovič, Iris Hočevar, Kaja Topolovec, Luka Bratovšek (dvakrat), Alenka Ugovšek (dvakrat), Maks Medved, Hana Suša, Žiga Suša in Gašper Koren, tretje mesto pa so zasedli Martin Kokotec, Iris Hočevar (dvakrat), Patricija Čačulovič, Luka Kvas, Sara Fijačko (dvakrat), Maks Medved, Suša Žiga, Robi Mohenski in Vito Tomc. Uspešni so bili tudi karateisti Karate kluba Petrovče. Zmage sta se veselila Maj Barl in Martin Doler, Alen Lipovšek je zasedel drugo mesto, Amadej Lipovšek pa je bil dvakrat tretji. Iz Karate kluba Polzela je bil najuspešnejši Svit Podpečan, ki je osvojil drugo mesto, Ažbe Mlačnik in Denis Herodež pa sta zasedla tretje mesto. T. Tavčar Pušnikova in Dobrič državna prvaka V Velenju je potekalo državno prvenstvo v karateju za članice in člane, veterane ter osebe s posebnimi potrebami. Tekmovalci Karate kluba Žalec so bili znova uspešni, saj sta Lina Pušnik v kategoriji borbe do 68 kg in Igor Dobrič v kategoriji kate osebe s posebnimi potrebami obranila naslov državnega prvaka. Nina Zupančič je v kategoriji borbe do 50 kg osvojila drugo, Martin Kokotec pa je v kategoriji borbe do 40 kg zasedel tretje mesto. Žalčanka Kiti Smiljan, ki je na tekmovanju zastopala barve Društva za karate Celje, je bila v kategoriji borbe do 68 kg druga. V skupnem seštevku je KK Žalec med 30 klubi, ki so se udeležili tekmovanja, zasedel 3. mesto. T. Tavčar Od leve proti desni: Nina Zupančič, Igor Dobrič, Lina Pušnik in Martin Kokotec Lina Pušnik tretja Slovenska članska reprezentanca v karateju je nastopila na balkanskem prvenstvu v Istanbulu v Turčiji. Najuspešnejša je bila članica KK Žalec Lina Pušnik, ki je osvojila tretje mesto, Žalčan-ka Kiti Smiljan pa je v isti kategoriji zasedla deveto mesto. Lina in Kiti sta bili tudi del štiričlanske slovenske ekipe, ki je osvojila ekipno 3. mesto. T. T. Kiti uspešna tudi med članicami Žalska karateistka Kiti Smiljan, sicer članica Društva za karate Celje, ki jo je Karate zveza Slovenije proglasila za najboljšo slovensko karateistko med mladinkami v letu 2017, je z novim letom nanizala že prve uspehe tudi v članski kategoriji. Letos se je udeležila kar treh velikih tekmovanj in zasedla odlična mesta. V španskem mestu Guadalajara je v seriji A med 62 tekmovalkami iz 41 držav osvojila 11. mesto. Na mednarodnem turnirju v Laškem Slovenija OPEN je v kategoriji članice borbe zasedla 1. mesto in 2. mesto v kategoriji članice borbe ekipno. V Rot-terdamu pa je teden dni kasneje na premier ligi (tekmovanja se lahko udeleži le prvih 100 tekmovalk na svetovni članski lestvici) zasedla 7. mesto. L. K. Priplezala na tretje mesto Perspektivna plezalka Blažka Krebs iz Planinskega društva K2 je na tekmi vzhodne lige v Trbovljah osvojila tretje mesto. Kot pravi trener Gerard Krebs, je to za mlado plezalko velik uspeh. Državno prvenstvo U13 v namiznem tenisu 17. marca je na Otočcu potekalo državno prvenstvo v nami- znem tenisu v kategoriji U13. Prvenstva so se pod okriljem Namiznoteniškega kluba Savinja udeležili mladi tekmovalci iz Savinjske doline. Brin Vovk Petrovski si je z odličnimi igrami v posamezni konkurenci priigral tretje mesto v državi, v dvojicah pa je skupaj s klubskim kolegom Maticem Čoparjem storil še korak dlje in osvojil drugo mesto. Dobro so se odrezali tudi preostali člani ekipe NTK Savinja, in sicer Ana Leskošek, Jurij Kralj, Miha Fa-tur, Pija Funtek, Anja Pančur in Iza Weiss. Za NTK Savinja so to prva odli-čja z državnega prvenstva. Klub je bil ustanovljen z namenom promocije namiznega tenisa med mladimi v Savinjski dolini in je s temi rezultati pokazal, da delo v klubu poteka v pravi smeri in v pravem športnem duhu. T. T. 22 2018 INFORMACIJE / PISMA BRALCEV / MLADI _SaAjlnis&e/. datine/S UTRIPOV HOROSKOP ♦ OVEN Čas vladavine vašega znamenja vam bo naklonjen, odličen tudi za delo, saj bo Merkur v vašem znamenju. Vendar za sprejem pomembnejših odločitev ne bodo primerni dnevi v prvi polovici meseca, ko bo Merkur še retrograden. Ta čas izkoristite za ureditev starih zadev, novosti bodo imele podporo planetov v drugi polovici aprila. V ljubezni boste v prvih treh tednih nekoliko zadržani, v zadnjem tednu pa se boste sprostili in te dni preživeli zelo prijetno. Srbska študentka na obisku ♦ BIK Sonce bo tokrat vstopilo v vaše znamenje že 20. aprila in vam prineslo veliko vitalne energije, zato bo počutje iz dneva v dan boljše. Večje število planetov v zemeljskih znamenjih bo usmerilo glavnino vaših prizadevanj na delovno področje in v zagotovitev materialne varnosti. Prodorni in vztrajni boste, vendar zaradi položaja Merkurja pazljivo v prvi polovici aprila! Do 24. v mesecu boste v svojem znamenju gostili svojo vladarico Venero. Lepšega si v čustvenem in ljubezenskem smislu ne bi mogli želeti! ♦ DVOJČKA Drugi pomladanski mesec bo vplival na upočasnitev vaših idej in načrtov, čemur bo botroval retrogradni hod vašega vladarja Merkurja. Po 15. aprilu pa se morate pripraviti na to, da bo vse potekalo izredno hitro, včasih še sebe ne boste dohajali. V finančnem smislu bodo zadnji dnevi v mesecu zelo obetavni. Izkoristite in ustvarite si svoje priložnosti! Od 24. dalje bo Venera v vašem znamenju, kar vas bo vidno polepšalo in osrečilo na več načinov. ♦ RAK Pomlad vas ne bo pustila ravnodušne. Z velikim veseljem boste načrtovali, kako naj poteka vaše življenje v prihodnje. Mars vam bo ves mesec nasprotoval, zato bo potrebno delovati z dvojno močjo. Občasno boste imeli občutek, da vsi preveč zahtevajo od vas, s pozitivnim pristopom pa boste obvladovali vse situacije. Družabno življenje bo cvetelo, v prvi polovici aprila vas lahko zanese tudi v objem stare ljubezni, na novo pa bo potrebno še malce počakati. ♦ LEV Sonce v sorodnem ognjenem znamenju bo aprila poskrbel za veliko pozitivne energije in zanosa. Več previdnosti zaradi položaja Merkurja bo potrebne v prvi polovici meseca. Kasneje bodo situacije potekale bolj v skladu z vašimi pričakovanji. V neki zadevi boste precej nepopustljivi, kar se bo na koncu pokazalo kot pravi plus. V čustvenih in ljubezenskih odnosih boste znali uživati z vsemi čutili in okusiti pomlad v vseh odtenkih. ♦ DEVICA Večje število planetov v zemeljskih znamenjih v mesecu aprilu bo voda na vaš mlin. Odlično se boste počutili in dobro delovali. Zaradi retrogradnega gibanja vašega vladarja Merkurja v prvi polovici aprila vas bo potrebno opozoriti na previdno ravnanje. Ne začenjajte ničesar na novo! Kasneje vam bo hitrejši zelo ustrezal.Venera v sorodnem znamenju bo poskrbela za odlične vibracije v vašem čustvenem in ljubezenskem življenju. Izkoristite jih! ♦ TEHTNICA Na začetku meseca lahko pričakujete upad vitalne energije. Poskrbite za preventivo, saj so lahko posledice pomladanske utrujenosti precej neprijetne. V drugi polovici meseca bo potrebno delovati izredno hitro in odlično boste lahko napredovali, tudi po finančni plati. Vaša vladarica Venera bo blagodejno vplivala na vaše ljubezenske in čustvene odnose. ♦ ŠKORPIJON Večjemu številu retrogradnih planetov v aprilu se bo pridružil tudi vaš vladar Pluton, ko bo 21. v mesecu menjal svoj hod. To bo vsekakor vplivalo na upočasnjevanje dogajanj, ponovnega preverjanja informacij in podatkov, odpravljanja pomanjkljivosti in opravljanja popravnih izpitov. Na zasebnem področju bo cvetelo družabno življenje. V ljubezni boste skrivnostni in zaželeni v vsaki družbi! ♦ STRELEC Vaš vladar Jupiter vam zaradi retrogradnega položaja v tem mesecu ne bo nudil toliko opore kot v preteklosti. To bo za vas predstavljalo nujnost, da boste v svoje delovanje vložili še več truda. Vladavina sorodnega ovna in planeti v ognjenih znakih vam bodo v odlično pomoč. V drugi polovici aprila boste uspeli doseči enega od zastavljenih ciljev, kar vam bo v veliko veselje. Zadnji aprilski teden lahko postavi pod vprašaj enega od vaših odnosov. Previdnost ne bo odveč! ♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn, ki potuje po vašem znamenju, bo od 17. dalje retrograden, kar bo prineslo preizkušnje, zamude in zastoje. Nivo zahtev se bo zagotovo povečal, večja bo tudi vaša kritičnost. Zaupanje bo ključno za dobro funkcioniranje in sodelovanje. V izredno podporo vam bo Mars, ki bo potoval prav po vašem znamenju in vas bo oskrbel z ogromno energije. Na čustvenem področju bo zanimivo in pestro. Verjemite tistemu, kar vidite, in prenehajte dvomiti! ♦ VODNAR Leto se je za vas začelo precej burno in željni boste bolj umirjenega nadaljevanja. To bo ob množici retrogradnih planetov precej težko doseči. Vladavina dinamičnega ovna vas bo silila k dinamiki in veliki aktivnosti, vendar ne bodo dani vsi pogoji za delovanje v takšnem tempu. Zadnja tretjina meseca bo zelo prijetna po čustveni in ljubezenski plati. Obetajo se nova poznanstva in za samske nove ljubezni, pred tem pa morate v prvi polovici aprila razrešiti stare ♦ RIBI Vaš vladar mirno pluje po svojem znamenju ribi in vam ne bo povzročal nemira. Jupiter vam bo nudil nekaj manj opore, kar lahko privede tudi do zamud, predvsem v odnosih s tujino. Zaradi položaja Merkurja lahko pridejo na dan skrbno varovane skrivnosti, kar zna biti še posebej zanimivo. Z izredno intuicijo ste že predhodno slutili, kaj se lahko zgodi, zato partnerjevo ravnanje ne bo preveliko presenečenje. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Otroci 7. in 8. oddelka z vzgojiteljicami V Vrtcih Občine Žalec, v enoti Šempeter, smo 14. marca 2018 gostili študentko Natašo Grbovič iz Novega Sada, ki je v okviru programa Erasmus+ na študentski izmenjavi na Univerzi v Mariboru. Nataša prihaja iz Srbije in se je odločila za sodelovanje v projektu WiC (Svet v učilnici), ker je želela pobliže spoznati slovenski sistem vzgoje in izobraževanja. Projekt Svet v učilnici omogoča študentom, ki prihajajo v Slovenijo na študentsko izmenjavo, da obiščejo vrtec ali šolo in predstavijo svojo mednarodno izkušnjo, državo in kulturo, iz katere prihajajo. Svet v učilnici ali World in classroom (WiC) je pobuda Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CME-PIUS), ki se uspešno izvaja že od leta 2013. Cilji projekta, v katerega smo Pobuda za ustavno presojo trase F2-2 Težko razumem potezo županov občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki, ki so podprli pobudo Združene civilne iniciative Savinjske doline o vložitvi zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti sprejete Uredbe o DPN za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug - trasa F2-2. Podprli so voljo posameznikov in kar prezrli interese velike večine občanov Spodnje Savinjske doline, ki so za napredek in prednosti, ki jih prinaša nova hitra cesta tudi nam. Predvsem se bo zmanjšal tranzitni promet skozi vsa naselja ob obstoječi se vključili tudi mi, so popestritev kurikuluma, izboljšanje medkulturnega dialoga, seznanitev tujih študentov s slovensko kulturo ter spoznavanje držav Evrope in ostalega sveta. Nataša je otroke preko slikovnega izražanja povabila na »potovanje« od Slovenije do Srbije in pri tem predstavila sebe, svojo državo, njene znamenitosti, kulturo in svoj materni jezik, obenem pa tudi sama spoznala slovenski sistem vzgoje in izobraževanja. Otrokom je povedala, kako poteka dan v srbskem vrtcu in kaj se tam radi igrajo. Otroci so spoznali nekaj srbskih besed (dečiji vrtič, škola, dovidenja, dobar dan ...) in se skupaj z Natašo igrali priljubljeno srbsko igro »Muzičke stolice«. Tako so preko igre pridobivali izkušnje medkulturne vzgoje. Natašo so otroci povabili tudi na sprehod in ji z veseljem raz- Pisma bralcev državni cesti od Šentruperta do Letuša in pridobili bomo kakovostno povezavo s Šaleško dolino, Koroško in v nadaljevanju tudi s sosednjo Avstrijo. Z zapiranjem v lokalna območja navedeni župani onemogočajo izgradnjo hitre ceste F2-2, ki je življenjskega pomena za razvoj Šaleške, Koroške in Zgornje Savinjske doline tako na področju gospodarstva in turizma kot na področju izboljšanja življenjskih pogojev. Dejstvo je, da pri izgradnji cestne infrastrukture ne gre brez posega v naravno okolje. Prepričan sem, da bi imeli ob izbiri katerekoli trase podobne težave in zato je potrebno že potrjeno traso realizirati, ker bomo novo še težje umestili. kazali nekaj zanimivih kotičkov našega kraja. Po njenem odhodu so najmlajši podoživljali izkušnjo z Natašo in o srečanju z njo pripovedovali staršem. V našem vrtcu verjamemo, da je poleg mednarodne dimenzije, ki jo prinaša tovrsten obisk, pomembno tudi to, da skupaj z otroki ustvarjamo drugačne in kreativne vsakdanjike in z navezovanjem stikov krepimo nova sodelovanja. Zavedamo se, kako pomembno je spoznavati nove ljudi, poslušati njihove zgodbe o navadah, tradiciji in kulturi, predvsem pa, da sporazumevanje v različnih jezikih ne predstavlja ovire, temveč priložnost, da se skupaj z otroki naučimo nekaj novega. Veselimo se tovrstnih dogodkov, ki prispevajo k spoznavanju različnih kultur, strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Petra Žnidarčič, Vrtec Šempeter Kolikor mi je znano, na predmetnem odseku trase F2-2 ni kmetij, ki bodo zaradi posega v prostor življenjsko ogrožene, ker lahko pridobijo nadomestna zemljišča ali pa bodo prejeli plačilo za svoje premoženje. Enako velja za vse prebivalce, ki živijo na območju bodoče trase F2-2. S prejeto kupnino si bodo lahko zgradili ali kupili nove domove na drugih lokacijah. Vse, ki ste za napredek in zagotavljanje enakovrednih pogojev za razvoj vseh regij v Sloveniji, pozivam, da se mi pridružite pri zahtevi za pospešitev izgradnje hitre ceste do Koroške. Slavko Šketa, Kamenče 12 c, BRASLOVČE, tel. 070 450 162 Obvestilo uredništva Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Prispevkov, ki ne bodo podpisani s polnimi imeni avtorjev, ne bomo objavili. Prav tako ne bomo objavili besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo. Uredništvo prav tako ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil, ki niso pisma bralcev. Uredništvo marec zamere. _SaAurUs&e/.daiitte/A MLADI 2018 23 Medobčinski otroški parlament Glasbene želje Na Osnovni šoli Prebold je v ponedeljek, 12. marca, potekal medobčinski otroški parlament, na katerem so mladi parlamentarci iz spodnjesa-vinjskih šol razpravljali na temo šolstvo in šolski sistem. Po uvodnem delu srečanja so učenke in učenci, razdeljeni v štiri skupine, razpravljali o različnih temah. V debatah so sodelovali tudi mentorji in moderatorji. Pogovarjali so se o vsebinah, kot so šola za življenje, metode in načini učenja, medsebojni odnosi in učne vsebine. Kot so ob zaključku parlamenta povedali gostje, je otroški parlament pomembna oblika sodelovanja otrok v družbenem dogajanju ter pridobivanju vedenj o človekovih in državljanskih pravicah. V plenarnem delu so predstavniki skupin, ki so Spodnjo Savinjsko dolino zastopali tudi na regijskem otroškem parlamentu v Velenju, predstavili svoja razmišljanja in ugotovitve razprav. Osnovnošolci opažajo močan vpliv socialnih omrežij na medsebojne odnose in tudi razlikovanje učencev glede na uspeh v šoli. Zelijo si sprememb učnega procesa z več pogovora in manj domačih nalog, kar je v nekaterih državah že prineslo boljše rezultate. Zelijo si tudi učitelje, ki bodo vešči uporabe sodobnih tehnologij, ki se hitro spreminjajo in nadgrajujejo. Opaža- jo tudi, da starši mnogokrat od svojih otrok zahtevajo preveč in jih primerjajo s svojimi uspehi oziroma neuspehi v času njihovega šolanja. Ob koncu medobčinskega parlamenta sta se preboldski župan Vinko Debelak in ravnatelj Oton Račečič zahvalila učenkam in učencem za sodelovanje ter moderatorjem in mentoricam sodelujočih šol, ki so pomagale učencem pri pripravi na ta dogodek. Nekateri med njimi so se prejšnji četrtek, 22. marca, udeležili regijskega parlamenta v Velenju, kjer so izbrali tiste učence, ki jih bodo zastopali na republiškem otroškem parlamentu. D. N. Moove med zimskimi počitnicami Glasbena šola Risto Savin Žalec je v ponedeljek, 12. marca, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila 7. tradicionalni dobrodelni koncert z naslovom Glasbene želje, katerega izkupiček so namenili šolskemu skladu. Koncert je bil šesti v vrsti prazničnih koncertov ob praznovanju 60-letnice glasbene šole. Polno dvorano obiskovalcev je uvodoma nagovoril ravnatelj šole, mag. Gorazd Kozmus, ki je obiskovalce opozoril, da koncert v takšni obliki ne bi bilo mogoče izpeljati, če ne bi vse priredbe za orkester zapisal prof. Andraž Slakan, ki je s tem omogočil učencem, da so igrali glasbo, ki je sicer ne bi mogli. Not za takšno glasbo in zasedbe, ki so se predstavile na Med nastopom pevskega zbora žalske glasbene šole koncertu, namreč ni mogoče kupiti. Na koncertu se je predstavil simfonični orkester glasbene šole s solisti pod vodstvom prof. Andraža Slakana, koncertna mojstrica pa je bila učenka Sara Jezernik Špec. Ob klavirski spremljavi prof. Zeljke Kolenc je zapel pevski zbor glasbene šole pod vodstvom prof. Biljane Ann Novak, nastopil pa je tudi Vokalni band Kreativo, ki goji a capella glasbo. T. Tavčar Počitniške aktivnosti Udeleženci enotedenskega druženja na zaključni delavnici Otroci so uživali z Robertom Kudrom in Evo Zupanc, ki sta jima pričarala indijski dan. Med zimskimi počitnicami ni bilo veselo samo na snegu, ki ga letos res ni manjkalo, ampak tudi v dvorani Plesnega kluba Moove v Žalcu na Cankarjevi ulici 5, kjer so ves teden potekale brezplačne plesne delavnice, ki so jih zadnji dan zaokrožili s skupnim druženjem vseh udeležencev delavnic. Prijetnega zaključka smo se udeležili tudi mi in spoznali njihovo delo ter prizadevanje za popestritev in obogatitev počitnic in nasploh za vključevanje mladih, ki imajo tako možnost aktivnega preživljanja prostega časa. Kot nam je povedal podpredsednik Plesnega kluba Moove Nejc Podpredsednik Plesnega kluba Moove Nejc Trepelj Trepelj, pripravijo vsako leto teden odprtih vrat. Letos so se tega prvič lotili med zimskimi počitnicami in tako prispevali k aktivnemu preživljanju počitnic otrok in mladostnikov. »Ves teden so potekale brezplačne plesne delavnice. Pridružil se nam je lahko kdorkoli in ne samo člani našega plesnega kluba. Ker vemo, da veliko otrok med počitnicami ne gre nikamor, smo jim omogočili, da se vključijo v naše delavnice in si tako popestrijo počitniške dneve. Danes imamo nekakšen zaključek. Povabili smo vse, ki so bili v tem tednu na delavnicah, da skupno zaplešejo, se poveselijo in še bolj spoznajo med sabo,« je poudaril Nejc Trepelj. Plesni kljub Moove je zelo mlado plesno društvo, ki ga držijo skupaj nekateri fantje in dekleta, ki jim ples pomeni pomemben del njihovega življenja. »Poanta našega delovanja je, da čim več mladih navdušimo za ples in jih vsaj malo odtujimo od teh brezžičnih omrežij, telefonov, računalnikov ... Poskušamo jih združevati v klubu, da se čez teden družijo, plešejo z nami in odkrivajo urbano kulturo, ki v bistvu ne vsebuje te tehnologije,« nam je še zaupal naš sogovornik in dodal, da bodo tudi v prihodnje poskrbeli za pestre počitniške dni. Vsekakor pa si želijo, da bi z njimi tudi čez leto »moovalo« čim več ljudi. D. Naraglav V Hiši Sadeži družbe Žalec so od 26. februarja do 2. marca v okviru projekta Večgeneracijski center Planet generacij potekale različne ustvarjalne delavnice in počitniške aktivnosti za otroke. Vsak dan je bil drugače obarvan, zimske počitniške dni pa so začeli s socialnimi in družabnimi igrami naših babic in dedkov, telovadili, izdelovali različne izdelke iz papirja in volne, imeli indijski dan z Robertom Kudrom in Evo Zupanc, spoznali skrivnosti genijev in velikanov človeštva pod mentorstvom Andreja Pešca in še veliko drugega. T. Tavčar Učenje smučanja na Rogli in teka v Vrbju Smučarski klub Gozdnik Žalec je med letošnjimi zimskimi počitnicami organiziral tradicionalno šolo smučanja na Rogli. Letos se je šole smučanja udeležilo 50 otrok, ki so bili razdeljeni v več skupin, in sicer glede na smučarsko znanje. Pod vodstvom učitelja smučanja - mentorja Braneta Divjaka in sedmih izkušenih učiteljev smučanja so otroci pet dni usvajali smučarsko znanje, ob koncu pa za usvojeno znanje prejeli diplome. Otroci so se vsak dan zjutraj odpeljali na Roglo z avtobusom in se vrnili domov v popoldanskih urah. Vreme je bilo letos zelo hladno, tudi do -24 stopinj Celzija, vendar so organizatorji poskrbeli, da otrok ni zeblo. SK Gozdnik je letos od jezera Vrbje do Roj in na žalskem SK Gozdnik Žalec je letos organiziral šolo smučanja na Rogli. stadionu uredil tudi krožno progo za smučarje tekače ter organiziral tečaj teka na smučeh. T. Tavčar 24 2018 SAVINJSKE ZGODBE _SoAtlnis&e/. datine/S marec Kdor poje, zlo ne misli To še kako velja za Jožeta Fle-reta iz Kaplje vasi pri Preboldu, ki se je skoraj vse svoje življenje posvečal petju v najrazličnejših pevskih sestavih in pisal ter uglasbil nekaj pesmi. Prejšnji četrtek je zapel skupaj z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom, predsednikom Medobčinskega društva invalidov Žalec Janezom Megličem ter predstavniki DU in RK Prebold, ki so mu prišli voščit za 100. rojstni dan. Jože Flere je pri svojih stotih letih še vedno zelo bistrega duha, poleg tega zelo dobro vidi in ne potrebuje očal in tudi sliši še kar dobro. Edino, kar ga moti, je to, da težko hodi, da ne more več kolesariti in da mu glasilke ne delajo več kot nekdaj, ko je lahko pel kot slavček, in to kar tri različne glasove, prvi in drugi tenor ter bas. Ob hlapca do rudarja Pesem ga je ves čas pomlajevala, k temu pa je svoje prispevalo tudi njegovo osebno prepričanje, da mora biti človek pošten, dobrega srca, da se ne sme prepirati, da je čim bolj dobre volje in da gleda na okolico, svoje najbližje in vse ljudi s prijaznim in spoštljivim pogledom. K njegovim vitalnim in visokim letom pa so zagotovo pripomogli tudi precej mlajša žena Katarina, sin Mirando in njegova žena Valerija ter vnukinja Karin in vnuk Sašo, s katerimi živijo harmonično družinsko življenje v prijetnem okolju, obdanem z gozdom. Jože se je rodil v Zagorju ob Savi kot nezakonski sin. Mama mu je umrla zaradi tifusa, ko je bil star komaj sedem let, nato je živel z očetom in mačeho. Osnovnošolsko znanje si je nabiral v Zagorju, pri 16 letih pa je odšel služit za hlapca. Po dobrem letu se je zaposlil v kamnolomu, nato pa v Rudniku Zagorje. Leta 1938 je moral k vojakom v Celje. Pred začetkom vojne so ga poslali z njegovo enoto na mejo, od koder se je peš vrnil domov. Leta 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko in preživel strahote ruske fronte. Po kapitulaciji se je vrnil v svoj domači kraj in se znova zaposlil v Rudniku Zagorje. Pozneje so ga poslali v Rudnik Sečovlje, na slovensko obalo, kjer je leta 1962 spoznal svojo življenjsko sopotnico Katarino iz Kaplje vasi, ki je poleti delala v počitniškem domu Tekstilne tovarne Prebold. Leta 1970 se je upokojil in se skupaj z ženo Katarino in s sinom Mirandom iz Pirana preselil v Kapljo vas. Pestra pevska pot Jožetova pevska pot je povezana s kraji njegovega življenja. Sodeloval je v Mladinskem pevskem zboru Vesna v Zagorju, v zboru Trboveljski slavčki, po vojni v Delavskem moškem pevskem zboru Zagorje, po prihodu v Piran pa v Primorskem oktetu. Pel je tudi pri priljubljenem primorskem narodno-zabavnem ansamblu Oktavija Brajka. Po prihodu v Savinjsko dolino se je pevsko razdajal v MPZ Svoboda V pogovoru z županom Prebold in MPZ KD Ivan Cankar Tabor. Kar nekaj časa je pel tudi v Savinjskem oktetu, v Kaplji vasi pa je ustanovil in vodil gasilski pevski oktet. Pisal je tudi pesmi in jih nekaj tudi uglasbil. Z veseljem je zapel na srečanju najstarejših občanov Občine Prebold in ob drugih priložnostih, zadnja leta pa mu je glas Jubilejna torta močno opešal, tako da zdaj bolj tiho zapoje sebi in svojim domačim. Ob našem obisku se je z veseljem pridružil petju zdra-vice njegovi 100-letnici v čast in druženje z njim ter njegovimi domačimi je bilo zelo prijetno in veselo, njegovi najdražji pa so ob tem poskrbeli tudi za veliko torto. D. Naraglav Pesem staršem za nove orgle V Dvorani Prebold je v nedeljo, 18. marca, potekal že 12. dobrodelni koncert Pesem staršem, ki ga vsako leto organizira Župnija sv. Pavel Prebold. Z zbranim denarjem pomagajo pomoči potrebnim ali ga namenijo za določen projekt župnije. Tokratni izkupiček so namenili za nakup novih orgel, ki naj bi v preboldski cerkvi zaigrale leta 2021. Zdajšnje orgle je leta 1846 izdelal Alojz Hoerberger iz Celja in so bile nameščene že v prvotni »Riedlovi« cerkvi, zgrajeni leta 1770, ki je bila štirikrat manjša od sedanje cer- Letos prvič z umetnikoma kve in je stala na istem mestu. Na orgle, ki so jih namestili v sedanjo cerkev pred 120 leti, je še mogoče igrati, a ne prav veliko, kar sta lani ugotovila tudi orgelska mojstra, ko so se na seji župnijskega sveta odločili za nakup novih orgel. Sedanje imajo le 8 registrov s podaljšano oktavo, glede na velikost cerkve pa bi po ocenah orgelskih mojstrov potrebovali orgle s 34 registri oziroma najmanj z 22 ali s 24 registri. En register stane približno 9.000 evrov, tako da bo celotna investicija vredna okoli 200.000 evrov. Ze lani so zbrali 20.000 evrov, investicijo pa naj bi za-klučili do 2021. S tokratnim koncertom so k že zbranim sredstvom dodali 9.700 evrov. Isaac Palma je nastopil na dobrodelnem koncertu v Preboldu. Na letošnjem dobrodelnem koncertu so pesem in glasbo podarili staršem ansambli Smeh, Aplavz, Vižarji, Fantje izpod Lisce, Klapa Skala in popularni argentinsko-slovenski pevec Isaac Palma, ki ga je v Slovenijo pripeljala ljubezen, slavnega pa naredila televizijska oddaja Slovenija ima talent, prireditev je vodila Janja Ulaga. D. Naraglav Z letošnjega prvega Srečanja z umetnikom (vodja pogovora Slavko Pezdir, Andreja Zakonjšek Krt in Primož Krt) Zlato za 60 let lovstva Milko Ocepek s sinom, ki je prav tako lovec (stoji prvi z leve), s svojimi stanovskimi tovariši. Prosvetno društvo Braslov-če je v sodelovanju z Občinsko knjižnico Braslovče v četrtek, 22. marca, v avli Doma kulture Braslovče pripravilo letošnje prvo Srečanje z umetnikom. Gostja je bila priznana in ugledna solistka, po rodu Zal-čanka Andreja Zakonjšek Krt, pevka s fleksibilnim glasovnim razponom, bogato zvenečimi registri in prepričljiva interpret-ka različnih glasbenih zvrsti (od šansona, samospeva pa vse do opere in operete). Na pogovornem večeru se ji je pridružil mož Primož Krt. Predstavitev Andreje Zakonj-šek Krt je nadaljevanje lani zasnovanega ciklusa pogovorov s slovenskimi umetniki, ki jih Prosvetno društvo Braslovče pripravlja v sodelovanju s Slavkom Pezdirjem, priznanim slovenskim gledališkim kritikom in novinarjem. V letošnjem letu skupaj z moderatorjem načrtujejo tri dogodke. Andreja Zakonjšek Krt je po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski Pedagoški fakulteti diplomirala tudi na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v SNG Maribor, kjer se je predstavila v številnih vodilnih opernih in operetnih vlogah (Rosina, Adina, Micaela, Antonia, Princesa vrtoglav-ka, Liu, Zerlina, Pamina, Nova mati prednica, Lauretta, Vesela vdova, Adela, Rosalinda ...). Redno gostuje tudi v SNG Opera in balet Ljubljana (Metka, Suzana, Norina, Berenice, Micaela, Vesela vdova . ). V sezoni 2015/2016 je prejela naziv prvakinje SNG Maribor. Primož Krt je med študijem arhitekture obiskoval in zaključil Srednjo glasbeno šolo v Lju- bljani - smer solopetje pri prof. in solistki Ireni Baar. Ob osnovnem poklicu (je univerzitetni diplomirani inženir arhitekture) deluje kot zborist, korepe-titor in solist. Bil je član raznih vokalnih skupin in zborov in je umetniški vodja Celjskega okteta. Kot solist se je že predstavil v operetah, na recitalih in v več sakralnih vokalno-instrumen-talnih delih ter poustvaril številne glavne in stranske pevske in igralske vloge v Zalcu in v poletnem gledališču Studenec. Zadnja leta sodeluje v zboru ljubljanske Opere in baleta kot solo zborist. T. Tavčar Predstavniki Lovske družine Tabor so v torek, 20. marca, v Domu upokojencev Polzela obiskali svojega člana, 87-le-tnega Milka Ocepka. Ob tej priložnosti so mu izročili zlati jubilejni lovski znak z listino za 60 let članstva v lovski organizaciji, ki ga podeljuje Lovska zveza Slovenije, in mu hkrati voščili vse lepo ob rojstnem dnevu. Svojega lovskega tovariša so ob spremstvu njegovega sina obiskali predsednik LD Tabor Bojan Šolinc ter člana Marko Semprimožnik in Peter Terglav, vodja odseka za gozdne živali in lovstvo na celjski območni enoti za gozdove, kjer vsako leto izdelajo lovsko upravljavski načrt za celotno savinjsko in kozjansko regijo. Milko, ki je v polzelskem domu starejših od konca lanskega leta, se je našega obiska zelo razveselil. Kot smo izvedeli, je Milko eden od ustanovnih članov LD Tabor in ima velike zasluge na področju gojitve divjadi in upravljanja z njo. Lovstvu je bil predan z dušo in s telesom in tako vzor mnogim mlajšim lovcem. Zlati jubilejni znak in pred dvema letoma tudi srebrno priznanje za lovske zasluge ter ostala priznanja so potrditev njegovega prizadevnega in uspešnega dela v LD Tabor in LZ Slovenije. V pogovoru nam je Milko povedal, da je najraje lovil prašiče. Zadnjega je uplenil pred tremi leti, ko je še bil aktivno vključen v delo lovske družine. V svoji lovski karieri se lahko pohvali z ulovom 206 kg težkega merja- sca. Na enem od lovov pa srečanje z velikim merjascem ni bilo nič kaj prijetno. Gledala sta se namreč iz oči v oči le približno deset metrov narazen. »To je bil neprijeten občutek, poln adrenalina in hkrati strahu, tako da me je po hrbtu kar mrazilo. A ostal sem priseben in sem merjasca pokončal s strelom s kratke razdalje kot še nikoli prej in tudi ne pozneje,« nam je zaupal Milko in nam povedal še kakšno zanimivost iz svoje dolgoletne lovske kariere. D. N. _SaAtiriisAe/.daiitte/S SAVINJSKE ZGODBE 2018 25 Z lučmi od Žalca do New Yorka Zaradi boljših pogojev za Turčijo Del najspektakularnejšega koncerta 2CELLOS v Sloveniji doslej je bil tudi Črt Birsa. Črt Birsa, mojster odrskih luči, je med drugim navdušil tudi s svetlobno podobo letošnje EME in sodeluje s svetovno znanima violonče-listoma 2CELLOS. Črt prihaja iz Žalca, zadnjih nekaj let pa je doma bolj malo, saj nenehno potuje. Žalčan je tako že zelo znan na glasbeni sceni, a nikoli ga ni moč videti v ospredju, temveč nekje skritega za mešalno mizo, od koder meša barvne luči, ki so dandanes skoraj enako pomembne kot zvok, ki prihaja z odra. Zmotili smo ga ravno na poti v Žalec, ob tem pa nam je zaupal: »Trenutno sedim na sopotniškem sedežu in odgovarjam na vaša vprašanja med vožnjo v Žalec. Drugače pa se trenutno pripravljam na spomladansko-pole-tno sezono turnej in koncertov, ki bo kar naporna, saj bom prepotoval kar lep del sveta.« Med drugimi smo lahko v odjavni špici letošnje EME videli njegovo ime. Zaupal nam je, kaj točno je bila tam njegova vloga: »Moja vloga na EMI je bila kar velika. Skrbel sem za svetlobno podobo celotnega dogodka. To je od zasnove in izdelave lučnega dizajna nekaj mesecev pred dogodkom pa do izvedbe, programiranja luči za celoten dogodek z vsemi tekmovalnimi in točkami šov programa. Lučni dizajn je zelo povezan s scenografijo, kar pomeni, da sem bil od začetka dela v projektu v tesnem sodelovanju z našo priznano scenografko Greto Godnič, s katero vedno skupaj izdelava podobo televizijskih dogodkov. Na samih vajah, teden pred dogodkom, pa sem bil v tesni povezavi z režiserjem Nejcem Levstikom, mojstrom vizualij Denom Baruco, ki je skrbel za talni LED-zaslon in omenjeno scenografinjo. To je ožja kreativna ekipa in usklajevanje med nami je zelo pomembno za končni videz vsakega nastopa. Seveda pa ne gre zanemariti še kakšnih 100 preostalih ljudi, brez katerih dogodka ne bi bilo.« r\ -¿mM JB mn / NT Črt Birsa v Hollywoodu Se je pa Črt ravnokar vrnil iz zagrebške arene, kjer sta vi-olončelista 2CELLOS odigrala koncert pred 14-tisočglavo množico. Kot nam je pojasnil, se priprave za takšen dogodek prav tako pričnejo nekaj mesecev prej: »Najprej se določi »budget« in glede na možnosti se izdela lučni dizajn. Seveda je potrebno pri tem upoštevati tudi vse ostale storitve, kot so ozvočenje, LED-zasloni, pirotehnika, najem dvorane ...« Po potrditvi tehnike se izdelajo podrobni tehnični načrti, po katerih se potem zgradita oder in scena. Dva dni pred dogodkom se začne postavitev vse tehnike, pri tem je njegova naloga nadzorovanje montaže in testiranje opreme: »Temu sledi programiranje luči, ki poteka po navadi noč pred dogodkom, na sam dan dogodka pa stečejo še zadnje priprave, tonska vaja in koncert. Na koncertu pa je potrebna komunikacija med vsemi sektorji, da se vse spoji v eno lepo celoto.« Črt Birsa nam je še razložil, kako je pravzaprav prišlo do sodelovanja s 2CELLOS: »Tu sem imel malo sreče, saj sem bil glavni oblikovalec luči za festival Schengenfest, na katerem so tudi gostovali. Na koncert so prišli brez svojega lučkarja, tako da sem bil pri-moran poskrbeti za osvetlitev njihovega koncerta. Z mojim delom so bili zadovoljni in tako smo ostali v kontaktu ter se kasneje dogovorili za sodelovanje.« Da je res mojster svojega dela, postane jasno, ko prebiramo njegove uspehe: »Za mano je že precej zanimivih dogodkov na nekaterih svetovnih legendarnih prireditvenih prostorih, kot so sy-dneyjska opera, Red Rocks Amphitheatre, Radio City Hall v New Yorku, veronska Arena, Royal Albert Hall v Londonu in mnogi drugi.« V ponos mu je zagotovo sodelovanje s 2CELLOS, z bosansko skupino Dubioza kolektiv, madžarskim pianistom Petrom Bencem in že petletno sodelovanje na EMI. »Navsezadnje pa ne smem pozabiti tistih, s katerimi se je vse to začelo pred 10 leti. To so Tabu, Alya, Vlado Kreslin, Mi2 ter mnogi ostali slovenski izvajalci, s katerimi danes zelo rad sodelujem,« je skromno povedal Črt Birsa. Zalčana v bližnji prihodnosti čaka kanadska turneja s 2CELLOS, nekaj koncertov s skupino Dubioza kolektiv v Španiji, obisk Eurosonga ter še evropska turneja s 2CELLOS. »Moj največji uspeh je, da sem živ, zdrav in še vedno človek,« je z globoko mislijo zaključil naš sogovornik. Živa Krušič Gorišek, foto: Simone Di Luca Od lanskega oktobra je bilo jasno, da želi judoist iz Migojnic nastopati za turško reprezentanco. Po večmesečnih pogajanjih je Judo zveza Slovenije 1. marca sporočila, da je dobil zeleno luč za prestop. Z njim smo spregovorili o razlogih za to odločitev. 24-letni Mihael Žgank je bil sicer dolgoletni član slovenskega judo kluba Sankaku, o prestopu pa je med drugim povedal: »Na odločitev se je čakalo zaradi pogajanj med zvezami. Jaz sem se v tem času umaknil na priprave med drugim tudi na Kubo. Zame se ni veliko spremenilo, samo to, da ne bom več nastopal za svojo državo, ki sem jo do zdaj vedno ponosno zastopal.« Judoist iz Migojnic in občan žalske občine, po izobrazbi inženir živilstva in prehrane, je po novem član judo kluba BBSK Istanbul v Carigradu, kot nam je zaupal in dodal: »Tam so me super sprejeli. Tudi jezik ni tako zahteven, kot sem mislil, da bo. Ko vsak dan poslušaš pogovore, se hitro privadiš, nekaj osnov že znam.« Žgank je prvi in edini slovenski dobitnik medalje na članskem svetovnem prvenstvu v moški konkurenci. Lani septembra je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti postal svetovni podprvak v kategoriji do 90 kilogramov, ko je v velikem finalu izgubil proti Srbu Nema-nji Majdovu. Savinjčan je trenutno že v Turčiji in, kot nam je zaupal, računa, da bo za novo domovino nastopil že aprila na evropskem prvenstvu. »Za prestop sem se odločil zaradi zagotovitve boljšega življenja po zaključku kariere. Mihael Žgank (v srednini) septembra lani ob sprejemu v domačih Grižah, z nekdanjima kolegoma Lucijo Polavder in Rokom Drakšičem, potem ko je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti postal svetovni podprvak v kategoriji do 90 kilogramov, kar mu je uspelo kot prvemu slovenskemu judoistu v moški konkurenci. In prav tako zaradi velikega »budgeta« turške reprezentance, ki zagotavlja priprave skozi celotno leto,« nam je iskreno povedal 24-letnik in v isti sapi dodal, da žal v Sloveniji na mnogih športnih področjih za športnike ni poskrbljeno, kot bi moralo biti. »Upam, da bodo Slovenci bolje poskrbeli za športnike predvsem po končani karieri. Manjša renta bi olajšala športnikov zaključek kariere,« je še dodal Mihael, pri Judo zvezi Slovenije pa so zapisali: »Mihaelu Žganku želimo na njegovi novi športni poti veliko osebne in športne sreče.« Mlad in perspektiven športnik nam je ob tem še povedal, da je zanj zares pomembno le to, da ga podpira družina: »Domači in znanci me podpirajo in tudi javnost, mislim, se ni pretirano negativno odzvala.« Ko se športnik odloči nastopati za drugo državo, se običajno vedno najdejo ljudje, ki dejanje obsojajo, a športniki poudarjajo, da ti ljudje velikokrat ne vedo, da se za to odločajo zaradi tehtnih razlogov in mnogokrat s težkim srcem in ne zaradi tega, ker ne bi bili zvesti svoji domovini. Smo pa v Sloveniji priča tudi prihodu tujih športnikov v Slovenijo. Samo spomnimo se Jakova Faka, ki je na letošnjih zimskih olimpijskih igrah osvojil srebrno kolajno za Slovenijo. Mihael Žgank tako po nekaj mesecih ponovno optimistično zre v prihodnost. Tudi njegovi cilji v karieri so smeli. Ko smo ga povprašali o kratkoročnih ciljih, pa nam je povedal, da želi postati evropski prvak. V Tokiu leta 2020 na poletnih olimpijskih igrah bo prav tako ciljal na zlato kolajno. V času svoje kariere si namreč želi postati olimpijski prvak. Če mu to ne bo uspelo v Tokiu, pa bo priložnost tudi leta 2024 v Parizu, saj je Mihael še mlad tekmovalec. Živa Krušič Gorišek Jubilejni 10. veleslalom Na smučišču RTC Golte so zadnjo februarsko soboto pripravili 10. občinsko prvenstvo v veleslalomu Občine Prebold. Zmago je v vseh kategorijah slavil Klemen Verk, ki je progo prevozil najhitreje in prejel pokal za absolutnega zmagovalca tekmovanja. Pokal za absolutnega zmagovalca so letos podelili prvič. Na startu je bilo letos 62 tekmovalcev, prijavljenih je bilo še dvajset več, a se nekateri tekmovanja niso mogli udeležiti. Ne glede na manjšo udeležbo od prvotne je to rekord po številu tekmovalcev, česar so v Smučarskem klubu Prebold, ki ga od letos dalje vodi Rok Ribič, zelo veseli. Letošnje tekmovanje je poleg komentatorja popestril tudi DJ, ki je skrbel za dobro razpoloženje in razgreto ozračje, tako da je bilo jubilejno tekmovanje še prijetnejše. D. N. Na progo so se najprej podali najmlajši tekmovalci. SK Prebold je med zimskimi počitnicami na Kopah organiziral tudi tečaj smučanja za šoloobvezne otroke, ki se ga je udeležilo 41 otrok, polovica iz preboldske občine, polovica pa iz ostalih spodnje-savinjskih občin, zanje pa so skrbeli učitelji smučanja in spremljevalci. Kot so povedali v klubu, z veseljem čakajo novih izzivov, morda tudi med poletnimi počitnicami, ko bodo organizirali življenje v kampu in naravi. 26 2018 NASA DEDIŠČINA _SaAjlnis&e/. datine/S Enajsta knjiga dr. Ivana Dolinarja Sever za vrednote osamosvojitve Ljubiteljski zgodovinar, častni občan Občine Prebold in nekdanji priznani zdravnik in primarij v Splošni bolnišnici Celje Ivan Dolinar, dr. med., je konec marca v Gasilskem domu PGD Sveti Lovrenc predstavil knjigo o zgodovini vasi Sv. Lovrenc. Do zdaj je v knjigah predstavil vse vasi v preboldski občini, knjiga o zgodovini vasi Sv. Lovrenc pa je njegova enajsta. Po upokojitvi se je začel namreč poglobljeno ukvarjati z zgodovino Prebolda, njegovih vasi in tudi Griž in griške župnije, od koder izhaja njegov rod po očetovi strani. Pogovor z njim je vodila knjižničarka mag. Lea Felici-jan, ki je pri nastanku knjige sodelovala kot lektorica, za še prijetnejše vzdušje pa sta poskrbela domači harmonikar Matjaž Basle in vokalna zasedba Fantje z dežele. Delo zajema zemljepisni in geološki opis vasi, oblike njenega krajevnega imena, dogajanja na tem območju skozi čas, predstavljene so krajevne gospodarske panoge in dejavnosti. Postreže s številnimi statističnimi podatki, ponuja vpogled v družinska drevesa posameznih domačij, prav tako pa zajame zgodovino vasi več stoletij nazaj, ko je stal na hribu nad vasjo grad Žaženberk (Sachsenwart), ki se prvič omenja v dokumentu iz leta 1311. V njej boste našli Knjižničarka in avtor med predstavitvijo knjige Avtor med podpisovanjem knjig tudi poglavje o obeh svetovnih vojnah, ki sta zahtevali precej žrtev tudi v tej vasi in njim je knjiga tudi posvečena. Predsednik gasilskega društva Igor Novak se je ob koncu predstavitve v imenu vaščanov in gasilcev zahvalil gostu in av- torju knjige za zanimiv večer in mu izročil fotografijo vasi. V nadaljevanju so zbrani prisluhnili pesmi in glasbi ter prijetno druženje sklenili ob dobrotah in pomenkih, avtor pa je imel precej dela s podpisovanjem knjig. D. Naraglav Pod svobodnim soncem Če še ne veste, praznujemo vsak dan kak mednarodni dan. In ravno danes, ko tole pišem, je mednarodni dan sreče. Kakšna sreča, da je šel naš minister za javno upravo ravno v času nesrečnih demonstracij javnega sektorja tja nekam v daljni Dubaj, ali kam že, poslušat neko predavanje, ali kaj že, kako srečno živeti, če sem si prav zapomnila. Na žalost pa nisem nikjer zasledila, da bi po tem famoznem dogodku kje objavil kakšno poročilo, povzetek tega tako poučnega seminarja, pomembnega za našo državo in za nas, državljanke in državljane, ki smo konec koncev to udeležbo tudi plačali. Mogoče je o tem, kako osrečiti, na primer žene za njihov praznik tam v državnem zboru, zaupal le predsedniku državnega zbora, ki je takoj, seveda na veselje in presenečenje tamkajšnjih žena, v veliki dvorani taistega zbora pripravil veliki, nepozabni koncert naše estradne zvezde Wernerja. To pa je bil dogodek! In glejte, ravno zaradi tega sem prišla na idejo, in to kakšno idejo! Zdaj, ko bodo pred volitvami soočenja na TV, bi lahko za uvod in sproščenost nastopil Damjan Murko, saj veste, tisti predsedniški kandidat, ki je pravzaprav omagal tik pred zdajci. In čeprav je omagal, bolje rečeno, ni imel nobenih šans, tako kot jih ne bo imel še marsikdo na teh soočenjih, Murko ne jamra, ne odstopa, ni se mu prelila kaplja čez rob, pač pa se veselo promovira naprej, tako kot se bodo veselo in brez sramu promovirali osebki, katerih glavna skrb ali želja je obdržati se v sedlu. Pa ne v sedlu kakšnega kljuseta, pač pa v sedlu lipicanca, čeprav, po mojem skromnem mnenju, tudi vsak lipicaner ne more postati paradni konj. Odstopil je naš predsednik vlade, ki je dejal: »Nisem obupal, le odstopil sem.« Ampak zakaj, gospod predsednik? Ali ne bi bilo bolje, da bi udarili po mizi in rekli izvoljenim tam v parlamentu: »Dost vas mam!« Če ste pred dobrimi tremi leti mislili resno, ko ste ljudem delili obljube o poštenosti, pravni državi, državi enakih možnosti za vse državljanke in državljane. Ne, niste tega storili, pač pa ste dovolili, da je večina okoli vas pod vašim novim vodstvom igrala stare igre, čeprav ste dobro vedeli, kdo so glavni igralci. Močno upam, da bodo na letošnjih volitvah naši državljanke in državljani dobro premislili in odločili, katere zvezde naj nam sijejo z neba, in upam tudi, da bo čim manj zvezd stalnic. Želim si, da nam bo po temni noči le posijalo sonce, da bomo mogoče le zaživeli pod svobodnim soncem. Lep, sončen pozdrav Ola Mar Žalski odbor Veteranskega policijskega društva Sever, ki ga že nekaj let vodi Rado Ga-šparič, je v preteklem letu udejanjil vrsto aktivnosti, bodisi kot organizator ali v sodelovanju z drugimi veteranskimi organizacijami. O svojem delu in aktivnostih so spregovorili na letnem občnem zboru v Žalcu. Poleg članov so se občnega zbora udeležili tudi predsednik in sekretar društva Sever za celjsko območje Stane Malgaj in Anton Šmid ter predsednika drugih veteranskih organizacij Adi Vidmajer (ZVVS) in Marijan Turičnik (ZB NOB). Prav udeležba omenjenih je tudi dokaz dobrega sodelovanja vseh veteranskih organizacij v Spodnji Savinjski dolini, ki so listino o sodelovanju podpisale že kmalu po osamosvojitvi. Zbora so se udeležili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, podžupan Občine Polzela Marjan Močnik, predstavnik PP Žalec Jaka Udrih in drugi. Tokratni občni zbor je bil volilni, predsednik pa še naprej ostaja Rado Gašparič. Nekaj aktivnosti, ki so si jih zastavili za to leto, je že tradicionalnih, Med podelitvijo priznanja Ferdinandu Jelenu in sicer vsakoletni pohod Ža-lec-Sv. Jedrt, državno prvenstvo veteranov Sever, organizacija in izvedba Magričevega memoriala z ribolovom za vse člane društva, udeležba na veteranskih igrah društva Sever v Trbovljah ... Organizirali bodo II. državno prvenstvo v taroku, ki naj bi v prihodnje tradicionalno potekalo v Žalcu, nekaj dogodkov pa bodo pripravili v sodelovanju z ostalimi veteranskimi organizacijami. Med drugim bodo skupaj z ZVVS sodelovali pri predavanjih v šolah in na ekskurzijah učencev spodnjesavinjskih osnovnih šol v kadetnico v Maribor, kjer si bodo učenci devetih razredov ogledali muzej osamosvojitvene vojne in obeh svetovnih vojn. Ob koncu so nekaterim prizadevnim članom žalskega odbora podelili priznanja društva Sever za celjsko območje. Iz rok predsednikov Toneta Šmida in Rada Gašpariča so priznanje prejeli Ferdinand Jelen, Janko Napotnik, Igor Orešnik, Miran Podpečan, Sonja Terglav in Jože Pavlič. Priznanje bosta ob drugi priložnosti prejela tudi člana Igor Pungartnik in Ludvik Mi-klavc, sicer podžupana občin Polzela in Tabor, ki se zbora nista mogla udeležiti. D. N. Zveza veteranov na letnem zboru V petek, 16. marca, so se na rednem letnem občnem zboru v Šempetru zbrali člani Območnega združenja Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Zbora se je udeležilo 150 članov, kar je približno četrtina vseh članov, ki so vključeni v delovanje te veteranske in domoljubne organizacije Spodnje Savinjske doline. Za prijeten uvod so s kulturnim programom poskrbeli učenci OŠ Šempeter pod mentorstvom učiteljice Katje Florjančič. Zbrane veterane in goste je pozdravil predsednik Adi Vidmajer, ki je podal poročilo o delovanju Območnega združenja ZVVS za Spodnjo Savinjsko dolino v preteklem letu. Izpolnili so vse zastavljene naloge in tudi nekaj nenačrtovanih. To pa seveda ne bi bilo mogoče brez prizadevnega dela komisij, predsedstva in aktivnega članstva. Pri tem je izpostavil praporščaka zveze Ivana Vihernika, ki so mu na zboru podelili srebrno plaketo ZVVS in priznanje znak praporščaka. Srebrno plaketo so podelili tudi članoma predsedstva. Program dela za letos, ki ga že uspešno izvajajo, je podoben lanskemu, poseben poudarek pa dajejo letos 50-letnici ustanovitve Teritorialne obrambe, ki je tvorila jedro osamosvojitvene oborožene sile v času osamosvojitve. Z vso zavzetostjo so se ob pomoči občin lotili seznanjanja učencev devetih razredov vseh osnovnih šol Spodnje Savinjske doline z vsebino osamosvojitvenega obdobja. Pred- lii -- > ' i ■ I 't ¡¿-/k Predsednik OZ ZVVS SSD Adi Vidmajer in generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič med podelitvijo srebrne plakete praporščaku Ivanu Viherniku vidoma maja bodo na ekskurzijo v kadetnico v Maribor, kjer je tudi muzej osamosvojitvene vojne, popeljali zadnjo skupino učencev z OŠ Braslovče. Njihovo dosedanje delo in program je v svojem nagovoru med drugim pohvalil generalni sekretar ZVVS Mitja Jankovič. Povedal je, da bodo v jubilejnem letu TO na nivoju države izdali dva zbornika, odgovarjal pa je tudi na vprašanja v zvezi s spremembami zakona o vojnih veteranih, ki bo med drugim uredil vprašanje o skupinah, ki si še niso mogle urediti statusa veterana. D. Naraglav Upravni odbor Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec objavlja na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec RAZPIS za podelitev priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Žalec za leto 2017. Rok za oddajo prijav je 3. maj 2018. Vsebina razpisa je na voljo na spletni strani ZKŠT Žalec (www.zkst-zalec.si). marec _SaAtirUsAe/.daiitte/A NAGRADNA KRIŽANKA 2018 27 SESTAVI"- Boris ADUT PODALJŠEK PLEVE PRI KLASU PRIPRAVNIK ZA DUHOVNIŠKI POKLIC SLOVENSKI NOVINAR VLADIMIR RAZMEROMA NIZKA TEMPERATURA ANA DREV & KRAJ V Z.SLOVENIJI S HIDRO-CENTRALO OB SOČI LIKALNIK (STAR.) STARA MERA ZA VINO 56 L TOMAŽ EKART IZDELOVAL. ORODJA VISOKA PLANOTA, VIŠAVJE SLADKA ŽGANA PIJAČA MESTO V SV NIGERIJI BRISANJE IZ SEZNAMA, KAROTEKE SLOVENSKA RADIJ KA TEA ČRNA ŽOLNA, KREKA POLJSKO MESTO BIVŠI SOVJETSKI PREDSEDNIK IGOR ŠTERK JAVEN POZIV PREBIVALEC GRČIJE KRATEK MOŠKI PLAŠČ KAR JE NANESENO PRIHOD V GOSTE VRSTA GORIVA DEL TRBOVELJ KRAJ OB SAVINJI PSIČEK SELIŠKARIEVA POVEST EDO MOHORKO SNOV ZA MAZANJE PRISTANIŠČE NA FILIPINIH DEL NOGE NAD KOLENOM KMEČKO ORODJE GRŠKI OTOK DVOGLAVA MIŠICA NA NADLAKTU LESEN PIHALNI INSTRUMENT NEZMOŽNOST HOJE RIKANJE NINA IVANČIČ RIBJA SAMICA LAHKA MREŽASTA TKANINA ORGANIZMI Z DOLOČENO, OKOLJU PRILAGOJENO OBLIKO GREGOR CANKAR GRŠKA MATI BOGOV REKA NA JUGU ŠKOTSKE GLAVNO MESTO HAVAJEV FRANCOSKI FIZIK IN ASTRONOM FRANCOIS (1788-1853) ANGLEŠKO SVETLO PIVO HRVAŠKI OTOK ZAMETNU PODOBNO BLAGO KSENIJA SOBOČAN MOČNO ŽGANA GLINA SLOVENSKI PRAVNIK IVAN PLEMENSKO ZNAMENJE NEMŠKA REKA MOZOUAVOSI BRUS. KAMEN ZA KOSO DRŽAVNI PRORAČUN, TUDI BUDŽET SLOVENSKI PEVEC PESTNER KRAVICA, ICIKA DOMAČA ŽIVAL STARA RDEČKASTO RJAV VOL OLGA GLIHA KAPITAN NAUTILUSA MOŠTVO, EKIPA UROŠ URLEB PETER RUPNIK MESTO V STARI ITALUI KEMIJSKI ZNAK ZA ZLATO SLOVENSKI PRAVNIK, POLITIK DANUEL Nagradna križanka »BRGLEZ« Rešitev križanke, objavljene v februarski številki Utripa: DOBROTE-ZA-VSAKO-PRILOŽNOTST-GRADIMO-NOVO-SLAŠČIČARNO. Izžrebani nagrajenci: 1. Živa Palir, Migojnice 52 a, Griže; 2. Franc Tkavc, Kale 7, Šempeter; 3. Marija Herman, Hmeljarska cesta 9, Prebold. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja BRGLEZ, d.o.o., Vransko 17, Vransko, ki je pokrovitelj tudi nove križanke. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16.4. 2018. j V 2 Vi ŠPORTNIK LETA 2017 Četrtek, 29. marca 2018, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vabljeni na predavanja o demenci Dom II. slovenskega tabora Žalec, ponedeljek, 21. maj, ob 18.00 Uvod v demenco, vrste demenc, obravnava demence Predavateljica: nevrologinja mag. Marija Šoštarič Podlesnik, dr. med. Dom II. slovenskega tabora Žalec, torek, 22. maj, ob 18.00 Komunikacija in odzivanje na nepredvidljive reakcije oseb z demenco ter način komunikacije z osebami z demenco Predavateljica: psihologinja dr. Veronika Kragelj Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji, vodja projekta »Živeti z demenco - podpora v domačem okolju« Kontaktna oseba: Mateja Pavlič, 03/427 95 06 ali krepitevspomina@domobsavinji.si DRUŠTVO REJNIC CELJSKE REGIJE vabi na 13. dobrodelni koncert "SRCE, SONCE, MORJE" 15. APRIL 2018 OB 16.00 URI DVORANA OŠ GRIŽE Nastopajo: ans. VESELI DOLENJCI, ans. VIHAR, ans. NAVIHANI MUZIKANTI, ans. ZEME, KVARTET SVIT Z MARINO, GODBA ZABUKOVICA, TJAŠA HROVAT & UROŠ STEKLASA, MAŽORETNA SKUPINA LIBO JE, VRTEC GRIŽE, OŠ GRIŽE, BOŽO TRNOVŠEK, LARATANŠEK IN JAKOBZAGOŽEN. r Povezovalka: DARJA GAJŠEK Vstopnice se dobijo: Pizzerija Verdi Verdi Griže, cvetličarna Damjana Griže, mesarstvo Jure Griže, Bar pri Ani Zabukovica in 1 uro pred koncertom. VSTOPNICE 10€ Otroci do 10 let - vstop prost Izkupiček od koncerta je namenjen letovanju rejniških otrok. 1€ od vstopnice je namenjen šolskemu skladu OŠ Griže. 28 2018 ŽIVIMO Z ZEMLJO _SoAtlnis&e/. datine/S marec Skupni problemi in tudi uspehi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) je februarja v Laškem organiziral že 55. seminar o hmeljarstvu. Poleg aktualnih strokovnih predavanj in razprav so se posvetili problematiki tehnologije pridelave, spravila in skladiščenja hmelja, ob tem pa spregovorili tudi o izzivih varstva hmelja v luči nasprotovanja civilnih iniciativ pridelovanju v bližini naselij. Kot je v uvodu seminarja povedala direktorica IHPS Martina Zupančič, običajno vsako novo pridelovalno leto začnejo z mislijo, da bo težje od prejšnjega: »Sploh letošnje, ki je prestopno, torej leto, ki po pregovoru veliko obeta, pa malo da. Kljub temu pa je prav, če smo tudi polni optimizma, da bo zanesljivo boljše. Seveda bo, saj bomo za to poskrbeli sami. Treba je vedeti, da nihče drug, le mi ustvarjamo pogoje za delo danes, jutri in v prihodnosti.« Spremembe tudi letos Enodnevni seminar o hmeljarstvu so namenili najaktualnejšim temam, je povedala Martina Zupančič. »Glede na izkušnje zadnjih let, ko se nam obseg razpoložljivih fi-tofarmacevtskih sredstev za uporabo v hmelju stalno oži, smo poskušali s strokovnjaki iz dveh največjih evropskih in svetovnih pridelovalk hmelja ter našo upravo za varno hrano čim bolje predstaviti, kje so težave in kakšne so najboljše možne rešitve, da obvarujemo naš pridelek hmelja pred standardnimi in novimi boleznimi in škodljivci.« Hmeljarji se soočajo tudi s spremembo zakonodaje glede zaposlovanja tuje sezonske delovne sile, ki največ prihaja iz Romunije. Poleg tega se je zaradi potreb trga v zadnjih treh letih bistveno spremenil slovenski sortni sestav. »Ne samo vreme, tudi naše odločitve botrujejo doseganju najboljše možne kakovosti hmelja, kar smo osvetlili s praktičnimi izkušnjami iz različnih zornih kotov domačih in tujih strokovnjakov.« Tako kot nekaj zadnjih let so poskrbeli za prijeten zaključek seminarja s pokušnjo piva iz novih križancev hmelja, ki so jih vzgojili na inštitutu, predstavili pa so tudi razširjenost viroidne zakrnelosti v Sloveniji ter razvoj diagnostičnih metod za detekcijo viroidov v hmelju. »Naši mladi doktorji so se lotili tudi področja določanja botaničnega porekla hmelja z različnimi analiznimi tehnikami ter zaenkrat geografskega porekla bučnega olja. Vsekakor smo namenili čas tudi razpravam po posameznih predavanjih. Bil je prijeten dan, poln novih informacij, prijetnega druženja in polnjenja energije za pridelavo hmelja v sezoni leta 2018. Hmelj je uporna rastlina in uporni smo tudi vsi, ki delamo z njim, zato želimo ostati na petem mestu na svetu po pridelavi. Naj nas ne družijo samo problemi, ampak tudi uspehi.« Slovenske sorte Martina Zupančič se je odzvala tudi na kritike hmeljarjev, da sofinancirajo razvoj novih sort hmelja, vendar potem nimajo prostega dostopa do teh sort, kar pa ne drži. »Na skupščini Združenja hmeljarjev Slovenije je bilo mnenje posameznega hmeljarja posplošeno kar na mnenje vseh hmeljarjev. Slovenske sorte hmelja pokrivajo kar 98 % slovenskih hmeljišč, od tega je 137 ha novih sort, kar predstavlja 9 %. Vsi slovenski hmeljarji lahko na IHPS že vsa leta naročijo visoko kakovosten brezviroiden in brezvirusen sadilni material vseh slovenskih sort hmelja, tako da je njihova odločitev, kaj bodo sadili v svoja hmeljišča. Ravno zato, da se razširijo slovenske sorte, ki so rezultat dela IHPS in financiranja v večini Ministrstva za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo RS ter tudi slovenskih hmeljarjev, so se ti skupaj z našim inštitutom odločili, da poskrbijo za zaščito novih sort hmelja. Z zaščito sort se pridobi pravno-formal-na pravica do tega, da so sorte na razpolago le slovenskim hmeljarjem, ki s tem pridobijo konkurenčnost na svetovnem trgu.« Namakalni center V okviru inštituta naj bi ustanovili namakalni center. »Namakalni center v okviru IHPS še ni ustanovljen. Res je, da se IHPS že več let trudi vzpostaviti tak center, ki bi imel dve poglavitni nalogi. Prva bi predstavljala strokovno razvojno delo na področju namakanja hmelja in po potrebi drugih kultur, vključujoč napoved namakanja, druga naloga pa bi bila izobraževalno-svetovalno delo. Za vzpostavitev omenjenega centra je potrebno imeti kader in opremo, kar v primerjavi z ostalo Slovenijo v večjem deležu kot drugi že pokrivamo. V okviru poskusno demonstracijskega centra IHPS bi se izvajale raziskovalne, razvojne in svetovalne aktivnosti: strokovno pravilno izvajanje namakanja, vzpostavitev napovedi namakanja za različne tehnologije namakanja, še posebej za kapljično, izvajanje izobraževanj o namakanju, vzpostavitev fenološkega monitoringa hmelja, posodobitev korekcijskih faktorjev za izračun evapotranspiracije hmelja ter obnova lizimetrske postaje, vzpostavitev mednarodnega omrežja ustanov na področju meteorologije, monitoringa okolja, meteoroloških in hidroloških storitev in ostalih posredno povezanih organizacij, posodobitev agromete- orološke mreže in preučitev možnosti vključitve obstoječih avtomatskih vremenskih postaj v napoved namakanja, primerjava posameznih tehnologij namakanja (razpršil-ci-kapljično, podzemno ka-pljično-površinsko kapljično, mikro razpršilci-razpršilci itd.), spremljanje distribucije vode v tleh, tako prostorsko kot časovno, izvajanje gnojilnih poskusov (kombinacija fertigacije in klasičnega gnojenja) za dosego optimalnih kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov ob hkratnem zadovoljevanju okoljevarstvenih zahtev, aplikacija sredstev za varstvo rastlin skozi namakalni sistem zaradi zmanjšanja obremenitev okolja do minimuma, deficitno (reducirno) namakanje (različno vzdrževanje količine vlage v tleh ob različnih razvojnih fazah rastline) ter določanje optimalnih obrokov dodane vode ob uporabi tenziometrov oz. drugih naprav za merjenje vlage v tleh, ki bodo prenosljive v prakso. Vsi ukrepi bi težili k enemu samemu cilju večje samooskrbe z minimalno porabo vode in maksimalnim ohranjanjem okolja. Na osnovi pridobljenih podatkov bi lahko izdelali podrobnejše vodnike dobrih praks na področju upravljanja z vodami, ki bi bili izdelani za posamezne sklope kmetijskih kultur (najprej za hmeljišča, nato lahko še za sadovnjake, vinograde, poljščine ...).« Inštitut tudi o konoplji Na inštitutu razvijajo več projektov, med drugimi projekt pridelave konoplje 2016-2019. »Naši predniki so pridelovali konopljo več stoletij; prvi znani podatki o njeni razširjenosti v Sloveniji so iz druge polovice 18. stoletja. Potem je pridelava zamrla, pred vstopom v Evropsko unijo, še posebej pa po letu 2004, pa se znova pojavlja na slovenskih njivah, v glavnem za pridobivanje semena za hladno stiskano konopljino olje in vršičke za čaj. Vendar so pridelovalci pri njenem uvajanju v pridelavo, predelavo in uporabo soočeni z vrsto dilem. Eden od problemov je, da nimamo lastnih sort, ki bi bile že po svoji osnovi prilagojene našim pridelovalnim razmeram. Tako je bilo na primer v letu 2015 v pridelavi kar 18 sort konoplje iz različnih evropskih držav, ki pa se lahko v naših pridelovalnih razmerah odzovejo različno dobro, zato jih je potrebno pred širšo uporabo v praksi preizkusiti. Poleg tega je v pridelavi industrijske konoplje v Sloveniji več agrotehničnih dilem. Kljub temu da je v letu 2015 pridelava potekala na skoraj 500 ha, med pridelovalci ni enotne poljedelske prakse. V literaturi je več različnih informacij že o setvi konoplje glede na namen uporabe. Tudi v pridelavi po Sloveniji so precejšnje razlike glede termina in gostote setve, časa setve in načina gnojenja. Največji problem pri pridelavi konoplje pa je spravilo. Predvsem pri pridelavi za seme (olje) se pojavljajo težave pri žetvi, saj je potrebno žitni kombajn ustrezno nastaviti, prilagoditi, velikokrat pa v praksi kljub temu prihaja do zamašitve bobna in lahko tudi do strojeloma. Za rešitev dilem, do katerih prihaja v praksi, sta Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS podprla ciljni raziskovalni projekt Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji, katerega vodilni partner je IHPS. Projekt zajema celovito raziskavo o možnostih uspešne pridelave industrijske konoplje v naših pridelovalnih razmerah: najti želimo ustrezne sorte za pridelavo pri nas za namen pridelave semena in za namen pridelave vlaken, dodelati tehnologijo pridelave te poljščine s ciljem stabilne pridelave kakovostnega in varnega pridelka ter zasnovati vzgojo lastnih sort. S tem želimo pozitivno vplivati na zastopanost z izdelki iz doma pridelanega semena in stebel industrijske konoplje. V lanskem letu smo izvedli že prve poljske poskuse, preko zime pa izvajamo analize pridelanega semena in vlaken, katerih rezultati bodo kmalu na voljo. Prvi rezultati analiz kažejo na opazne razlike v vsebnosti beljakovin in olja v semenih konoplje glede na sorto in okoljske dejavnike. Nadpovprečna vsebnost beljakovin (od 25,6 % do 28,8 % v suhi snovi) in olja (od 35,2 % do 37,7 % v suhi snovi) v konopljinih semenih, glede na druge v raziskavo vključene sorte, je bila izmerjena pri sortah Ferimon, Finola, Helena, Kompolti Hi-brid TC, Lipko in Santhica 27. Sorte, ki so jih že pridelovali v Sloveniji in so se pokazale v raziskavi s prehranskega vidika kot najbolj obetavne glede na preučevana parametra, so Feri-mon, Helena, Kompolti Hibrid TC in Lipko. Po prvem letu se je tudi nakazalo, da je najprimernejša količina semena za setev za pridelek vršičkov pri sorti USO 31 40 kg/ha, pri sorti fedora 17 pa 20 kg/ha semena. Za pridelek stebel pa se je pri obeh sortah pokazala kot najprimernejša največja uporabljena količina semena za setev, to je 50 kg/ha. Kot velika težava pri pridelavi so se pokazali ptiči; golobi so v velikem številu zobali iz tal po setvi posejano seme, v času dozorevajočega semena pa so manjše vrste ptic seme sproti zobale. Kaj več o projektu in predvsem o rešitvah, do katerih bomo prišli v treh letih trajanja Martina Zupančič projekta, pa lahko prebirate na spletni strani IHPS.« Polarni mraz Letošnji februar je tudi v naše kraje prinesel polarni mraz in razmeroma debelo snežno oddejo, »svojo zimo« je imel tudi Jožef (19. marec). Kaj to pomeni za kmetijstvo oziroma hmeljarstvo? »Praha po nizkih zimskih temperaturah bo zagotovo boljša kot v milih zimah, ki smo jih sedaj bolj navajeni, hmelj pa je skrit pod snegom in počiva do nove sezone. Mraz pozitivno vpliva na zmanjšanje populacije škodljivcev, kar je prav tako pozitivno za pridelavo hmelja v naslednjem letu,« je povedala Martina Zupančič. K. R. Novi predsednik Blaž Jelen Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v soorganizaciji s Kmetijsko--gozdarskim zavodom Celje v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče v soboto, 10. marca, pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo, nato pa volilno skupščino društva, na kateri so za novega predsednika izvolili Blaža Jelena iz Dobriše vasi. Mladi so se pomerili na kvi-zu, na katerem so pokazali svoje znanje o kravah, vodenju knjigovodstva FAND in čebelah. Prvo mesto je osvojila ekipa DPM Petrovče, ki so jo sestavljali Andraž Podpečan, Špela Razboršek in Mateja Kramer. Ti se bodo udeležili regijskega kviza 7. aprila v Petrovčah, ki ga bo organiziralo Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Druga je bila druga ekipa DPM Polzela, tretja prva ekipa DPM Polzela in četrta ekipa DPM Gotovlje. Na skupščini je o preteklem delu in letošnjih načrtih govoril predsednik Primož Žagar. Poudaril je, da DPM Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva, šteje pa 250 članov. Lani so sodelovali na Jožefovem sejmu, regijskih kmečkih igrah, v povorki in etnoloških igrah na Ekipa DPM Petrovče, ki se bo udeležila regijskega kviza. Dnevu hmeljarjev v Braslovčah, pri izvedbi hmeljarskega likofa, se odpravili na strokovno ekskurzijo na Češko . Program letošnjega dela je precej podoben lanskemu. Večjo pozornost bodo namenili organizaciji predavanj, sodelovali bodo pri prireditvi Najlepši kraj, hiša, kmetija, na državnih kmečkih igrah, na pohodu po hmeljski poti ... Ker je bila skupščina volilna, so za novega predsednika izvolili Blaža Jelena iz Dobriše vasi. T. Tavčar Novi predsednik Blaž Jelen M DAVIDOV HRAM Zakladnica vsega dobrega www.davidovhram.si _SaAurUs&e/.daiitte/A ŽIVIMO Z ZEMLJO / INFORMACIJE 2018 29 Predsednik ostaja Silvo Marič Lastnina prinaša številne obveznosti Savinjski vinogradniki so v sredo, 14. marca, pri obrambnem stolpu ob žalski župnijski cerkvi sv. Nikolaja pripravili krajšo slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Na letni volilni skupščini pa so za predsednika ponovno izvolili Silva Mariča. Zbrane vinogradnike in druge obiskovalce so nagovorili žalski župan Janko Kos, ki je vinogradnikom čestital za uspešen letnik vina 2017, predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič in vinska kraljica Suzana Čakš. Prvi se je preizkusil v rezi trte župan Janko Kos, z nasvetom pa mu je pomagal skrbnik trte Jože Sopotnik, v nadaljevanju so trto obrezovali tudi ostali govorci, delo pa je dokončal skrbnik Jože Sopotnik. Z vinskimi napitnicami je dogodek z igranjem na kitaro popestril Gašper Sopotnik, ob koncu pa so nazdravili z vinom. Člani Društva savinjskih vinogradnikov so se nato sestali na 23. rednem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. O preteklem delu in letošnjih načrtih je zbranim spregovoril predsednik Silvo Marič, ki je Z volilne skupščine savinjskih vinogradnikov poudaril, da so lani pripravili več strokovnih izobraževanj, praznik vina, strokovni izlet, ocenjevanje vin letnika 2016 itd. Kar 32 vzorcev vin je prejelo zlato in 23 srebrno diplomo, 2 vzorca so izločili, povprečna ocena pa je bila 18,04. Na ocenjevanje vin letnika 2017 je na KGZS Maribor svoja vina posredovalo pet vinogradnikov, in sicer Rudolf Janežič (renski rizling 18,05), Emil Medvešek (laški rizling 18,17), Adolf Sevčnikar (renski rizling 18,27), Jože Sopotnik (rumeni muškat 18,12) in Silvo Marič (bio kerner 18,00 in penina Romana 18,14). Vinogradnikom so priznanja podelili v okviru Lombergarjevih dni v Pesnici v začetku decembra. Silvo Marič Tudi letos bodo izvajali razne dejavnosti v »Keudru«, skupaj z ZKŠT Žalec pa bodo poskrbeli za ponudbo vin v sklopu žalske fontane piv. T. Tavčar Na občnem zboru društva so se zbrali tudi lastniki gozdov iz Spodnje Savinjske doline. Občnega zbora na turistični kmetiji v Pongra-cu se je udeležil tudi novi, istega dne izvoljeni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren. Pred njim je to funkcijo opravljal Rok Sedminek, ki je zdaj postal njegov namestnik. Lastniki gozdov iz Spodnje Savinjske doline so društvo ustanovili leta 2013, trenutno pa ima več kot 40 članov. O delu v preteklem letu je poročal prejšnji predsednik Rok Sedminek in povedal, da so uresničili zastavljeni program. Med drugim skrbijo za izobraževanje svojih članov zlasti na področju varnega dela v gozdovih, organizirali so tekme sekačev, na katerih uspešno nastopajo tudi njihovi člani ... Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki lovcev in zavoda za gozdove. Vodja žalske enote zavoda za gozdove Uroš Petrič je povedal, da so večino škode v spodnjesavinj-skih gozdovih zaradi podlub-nikov lani že sanirali: »Žal pa je konec lanskega leta gozdove prizadel vetrolom, tako da bo glavna skrb v letošnjem letu posvečena sanaciji te škode. Na občnem zboru Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinjske doline je poročal prejšnji predsednik Rok Sedminek. Semena ključna za prehransko varnost Slovenije Eko civilna iniciativa Slovenije je skupaj s Celjskim sejmom in partnerji organizirala posvet z naslovom Podnebne spremembe, hrana, čebele, naravni viri - kako ustvarjati prihodnost? Hkrati je potekala izmenjava avtohtonih in tradicionalnih semen ter cepi-čev starih sadnih sort. Prikazali so dobre prakse in gibanja v podporo ohranjanju čebel in ozaveščanju o pomenu domačih in avtohtonih semen, ki so prilagojene našemu okolju. Podarili so več tisoč semen ajde, svetovali o sonaravni pridelavi hrane in prikazali načine takšne pridelave. »Podnebne, politične in gospodarske spremembe kličejo k dejanjem in zahtevajo razmišljanja sodobnega človeka, ki bo znal zagotavljati hrano in ohranjati naravne vire sam in v sodelovanju z lokalno skupnostjo ter širše. Na posvetu je bilo prikazanih veliko dobrih praks in dejanj, vrednih posnemanja,« je poudarila Irena Rotar iz Ekoci. Evropski poslanec dr. Igor Šoltes je izpostavil posledice nadzora nad hrano, vodo, agro-kemičnimi sredstvi in semeni, ki ga ima peščica podjetij. Žal ob vse bolj globalni pridelavi hrane tonejo v pozabo tradicionalno znanje, veščine in kultura prehranjevanja. Izguba semen pomeni izgubo naše prehran-ske varnosti. Dr. Boštjan Pe-telinc, sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavil že izvedene ukrepe ob podnebnih spremembah, zaradi katerih sta pridelava kmetijskih pridelkov in proizvodnja hrane ogroženi. Ddr. Ana Vovk Korže s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je kot pristop za doseganje trajnosti in racionalne rabe virov prikazala permakulturo. S posnemanjem vzorcev iz narave znižujemo stroške erozije in poplav ter ustavljamo izginjanje redkih rastlinskih in živalskih vrst. Vrtci Slovenska Bistrica so odličen primer prenosa znanja in veščin prek otrok na starše in stare starše. Ravnateljica Stanislava Stegne je predstavila sodelovanje pri izmenjavi in sejanju semen, vzgoji sadik in sajenju. Otroci opazujejo rast rastlin, iz katerih nato pripravljajo jedi. S tem jih ozaveščajo o pomenu zdrave prehrane in ohranjanju slovenskih semen. Ob tem je Ivana Leskovar, bivša ravnateljica vrtca, predstavila učinkovit pristop, s katerim so spodbudili lokalne kmete k pridelavi ekološke hrane za potrebe vrtca, zajemal pa je tudi zaposlene v vrtcu, starše in sodelovanje pri razpisih. Meta Vrhunc iz društva Ajda je opozorila, da znajo samo vitalna semena, ki znajo proizvesti lastno seme, prilagojena našemu okolju in so sonaravno pridelana, ohranjati lastno vrsto. Hibridna semena in intenzivno kmetijstvo tega ne omo- gočajo. Sadjar Slavko Turšič, avtor biodinamičenga koledarja, je predstavil primere dobre prakse ohranjanja starih sadnih sort, prilagojenih našemu okolju. Prikazal je tudi cepljenje s cepiči različnih sort na eno drevo, s čimer podaljšamo sezono samooskrbe. Dejanje Občine Borovnica, ki vsakemu novorojenčku podari sadno drevo kot simbolično popotnico, da ne bo lačen, bi lahko posnemali tudi drugod. Čebelar Karl Vogrinčič je poudaril pomen gibanja za ohranjanje čebel in prednosti apiterapije. Opozoril je na bolezen varojo, ki jo lahko s skrbnim gospodarjenjem bistveno omilimo, in na pasti, če čebele izumrejo. Mag. varne hrane Sonja Ber-talanič je predstavila celostno prehrano človeka, pri kateri živila zavzemajo le 30 odstotkov. Ostalih 70 odstotkov 'hrane' tvorijo počitek, zdrava spolnost, čista pitna voda in zrak, sončna energija, zemeljski magnetizem in kozmične sile. Naša naloga je torej nenehno prizadevanje za celovitost. »Čas, v katerem živimo, terja povezovanje ter izmenjavo znanj in izkušenj tako med posamezniki, v družbi, stroki kot v politiki, od katere pričakujemo odločna in čim hitrejša dejanja za ohranjanje naravnih virov in preprečitev lakote. Dejanja, ki bodo kamenček v mozaiku povezovanja deležnikov s konkretnimi dejanji, mora storiti vsak- do izmed nas. Na posvetu smo se seznanili z dobrimi praksami in dejanji, vrednimi posnemanja, ki so nam lahko v razmislek in dobro popotnico za naprej,« pa je po zaključku posveta v Celju povzela Irena Rotar iz Ekoci. K. R. Novi predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren Če ne bo pravočasno sanirana, obstaja nevarnost ponovne razširitve podlubnikov. Zato pozivamo vse lastnike gozdov, naj čim prej opravijo sanacijska dela v poškodovanih gozdovih.« In kakšen je odnos lastnikov do svojih gozdov? »Odnos lastnikov do svojih gozdov je večinoma pozitiven, problem je samo pri tistih lastnikih, ki niso s tega območja, marsikdo niti ne ve točno, kje ima gozd. Tam se potem pojavijo problemi, ker sami niso vajeni del v gozdovih in morajo nekoga najeti za to, pri tem pa pride do težav z roki, ki so zelo UREDNISTVO UTRIPA SAVINJSKE DOLINE vabi k sodelovanju mlade, ki vas zanima novinarsko delo in vam novinarsko poročanje ni tuje, za honorarno delo v uredništvu Utripa Savinjske doline. Prijavite se na elektronski naslov zkst.utrip@siol.net, kamor pošljite: 1. kratek življenjepis in predstavitev svojih izkušenj pri pisanju novinarskih prispevkov, 2. kratek opis, zakaj si želite sodelovati z Utripom, 3. primer novinarskega poročila o dogodku v Spodnji Savinjski dolini po vaši želji (o resničnem ali izmišljenem). Uredništvo bo povabilo na razgovor tiste, ki bodo najbolj prepričali s svojo predstavitvijo in novinarskim poročilom. Seveda je nujna elektronska pismenost, mobilnost in opremljenost s sodobnimi komunikacijskimi pripomočki. Vabljeni! Uredništvo Utripa Savinjske doline Vodja žalske enote Zavoda za gozdove Slovenije Uroš Petrič kratki, saj mora biti sanacija izvedena čim prej,« je povedal Uroš Petrič. Februarska huda zima in razmeroma visoka snežna odeja nista predstavljali večjih težav za divjad. »Divjad se je manj gibala, posebnosti glede divjadi ni bilo, tudi nekih posebnih škod po divjadi nismo opazili.« Novi predsednik zveze lastnikov gozdov Marjan Hren, ki prihaja iz Društva lastnikov gozdov Dravinja - Hudinja, pa je med drugim povedal, da si bo zveza pod njegovim predsedovanjem prizadevala še bolj povezati društva na ravni celotne Slovenije, to pa bo tudi glavna naloga njegovega namestnika Roka Sedminka. Sicer pa lastniki gozdov opozarjajo na lastninsko pravico, ki je ena od osnovnih človekovih pravic. »Mi smo v skladu s svojo dedno častjo ali pridnostjo, saj so nekateri posesti kupili, s tem, kar je zapisano v zemljiških knjigah, lastniki gozdov in moramo gospodariti s svojo lastnino. Lastnina je namreč tudi obveznost. Če hočemo gospodariti s svojo lastnino, potem moramo res biti lastniki na svojem. Zavedamo se, da tudi na tej naši lastnini nismo edina živa bitja, vendar pa moramo marsikaj doreči glede tega. Obdani smo s samimi evropskimi državami, zgledujemo se bolj po tistih, ki so pred nami, to so zlasti Avstrija, Italija in Švica. Poskusili bomo iz njihovih dobrih praks, svojega znanja in tega, kar nam nudijo naše inštitucije, potegniti tisto, kar je najboljše za Slovenijo. Če bomo mi dobro gospodarili z našimi gozdovi, bo imela dosti več od tega tudi Slovenija,« je med drugi povedal Marjan Hren. K. R. 30 2018 INFORMACIJE / PO DOLINI _SoAtlnis&e/. datine/S SLOVENSKI PARTNERJI: Občine Slovenske Konjice, Moravske Toplice, Radlje ob Dravi, Žalec B I 0 G R slovenski vikend 27.4.-1.5.2018 BIOGRAD, HRVAŠKA , PROGRAM AKTIVNOSTI 28. 4. RIBIŠKO TEKMOVANJE 28.4. BIOCRAJSKI TEK 2018 29.-30. 4. BIOCRAJSKA RECATA 1. 5. HOJA OD MESTNECA DO ZABAVIŠČNEGA PARKA 1. 5. MTB-MARATON VRANSKO JEZERO GLASBENI PROGRAM 27. 4. KLAPA BUNARI 28. 4. ČUKI 29. 4. KLAPA KAMPANEL 30. 4. DISCO INFERNO MAGIC BAND -ZABAVA ČAROBNA SEDEMDESETA C "b" A- MALI OGLASI NUDIM NEGO, POMOČ IN PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555 TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 MASAŽA, ROČNA LIMFNA DRENAŽA, PEDIKURA IN MANIKURA, permanentno lakiranje in podaljševanje nohtov. Moja masaža, Gregor Jeram, s. p., Prebold Info.: 041 254 640 (Mojca) Ugodno prodam CVIČEK vrhunske kakovosti, nizka vsebnost kislin. Ob večjem naročilu možna tudi dostava. Info.: 031 301 013 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE. Aida, d. o. o., Prekopa 3, Vransko Info.: 041 420 111 ali 041 954 206 Prodam nov BRIVSKI APARAT Philips SS110/06 (še v garanciji) in nove BREZŽIČNE TV SLUŠALKE Sony. Vse po polovični ceni. Info.: 031 734 139 Oddam BREZPLAČNO V NAJEM starejšo hišo v Občini Tabor. Info.: 031 698 971 INŠTRUKCIJE ANGLEŠKEGA JEZIKA po kombinirani metodi, poslovna konverzija in prevajanje. Vitarnica, Bernardka Rošer, s. p. Info.: 040 739 084 PEČEMO domače pecivo in potice. Info.: 041 642 813 Trgovina Krama Žalec. PRODAJA, ODKUP IN ODVOZ RABLJENIH STVARI. Info.: 070 567 393 PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 Pogrebna služba - cvetličarna 1 MORAMA GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115 www.pogreb-morana.si E-mail: morana.steblovnik@siol.net Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE RIBIČ po domače JUHARTOVE MICI iz Latkove vasi pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in z nami delili žalost ter bolečino. Hvala za vse prijazne besede, objeme, stiske rok in podporo, darovano cvetje, sveče, za svete maše in potrebe cerkve ter ostale pozornosti. Hvala gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar, govornici za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in PGD Latkova vas. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. V temnem grobu zdaj spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA LONKA STEPISNIK iz Latkove vasi 120 (27. 10. 1933-17. 3. 2018) Ob nenadni in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali čast in spoštovanje ter nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala nujni medicinski pomoči Žalec, spoštovanim sosedom in gasilcem PGD Latkova vas za opravljeno zadnje slovo, pogrebni službi Ropotar, gospodu dekanu Damjanu Ratajcu, cerkvenemu zboru sv. Pavla Prebold, skupini Eros za odpete pesmi slovesa, Rudiju Natku za odigrano melodijo s trobento in vsem, ki ste jo tako številčno pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: mož Ivi, sinova Srečko in Matjaž z družinama ter vsi njeni NAGROBNI SPOMENIKI Kamnoseštvo Franc Kramar s.p. _ (prej Marjan Amon s.p.) iz Šmartnega v Rožni dolini vam nudi nagrobne spomenike po ugodnih cenah. Naročila na tel: 041 428 471 15 % gotovinski popust Naročila napisov na tel: 041 611 087 __ StaAtitti&fze/. daline<\ Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar, Živa Krušič Gorišek; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN Mineva 12 in 1 leto, odkar sta odšla draga mama in mož MARIJA OREŠNIK po domače SMODEJEVA MICI (1925-2006) SLAVKO VERDEV (12. 7. 1949-31. 3. 2017) Za vedno ostajata v naših srcih. Hvala vsem za prižgane sveče in lepe misli nanju. Pogrešamo vaju! Žena Jožica, bratje in sestri Mama! Za tabo globoka praznina je ostala in beseda hvala ne odtehta vsega, kar si nam dala! Vendar pa . Ti boš v mislih za vedno z nami ostala! ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi drage mame MARIJE ANE ŽNIDAR po domače CVENKOVE MARJANE (26. 1. 1940-20. 2. 2018) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Škofleku za opravljen cerkveni obred, vsem pevcem za odpete žalostinke, gospe Ivanki Ropotar za poslovilni govor, pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, gospe Citi Galič za odigrano pesem v slovo in Gostišču Rimljan. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večno ti lučka gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage MARIJE OCVIRK po domače LIPOVE MARI iz Prekope 29 (7. 2. 1929-1. 3. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Svoje plemenito življenje je sklenil STANISLAV DOLAR pleskarski mojster v pokoju iz Gotovelj (23. 4. 1936-13. 3. 2018) Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste mu še zadnjič prišli izkazat svoje spoštovanje. Njegova velika ljubeča družina maiec _SaAtiriisAe/.daiitte/S KRONIKA 2018 31 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage mame, babice, hčerke, sestre, partnerice DORE GRENKO iz Orle vasi (14. 1. 1957-10. 2. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, njenim sodelavkam in znancem za izrečena sožalja in pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova z družinama, mama, brat in Rado Kot nežna lučka počasi ugasnila si, a v naših hvaležnih srcih ostala boš in svetila do konca naših dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame FANIKE ŠTORMAN roj. JEZERNIK po domače SMREČNIKOVE FANI (31. 12. 1929-2. 3. 2018) se iskreno in prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Polzela, še posebej gospe Bredi za njeno ljubečo skrb. Hvala tudi internemu kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje in dr. Šternu. Hvala duhovnikom za lepo opravljen obred, pevskemu zboru s Ponikve za čudovito odpete pesmi, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar in govornici Magdi Šalamon. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Mira, Breda in Nevenka z družinami ter ostalo sorodstvo Težko je pozabiti človeka, ki bil ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno. A najtežje je naučiti se živeti brez njega. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JANEZA - HINIJA VIPOTNIKA iz Gotovelj smo hvaležni vsem, ki ste bili del njegovega življenja in ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu podjetja VI-JA, pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku. Še posebej iskrena hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje, prim. dr. Boštjanu Leskovarju, gospe Martini, gospe Tjaši in gospe Meliti, osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje in Splošne bolnišnice Trbovlje, patronažni sestri Idi, prevozništvu Jazbec ter vsem, ki ste mu na kakršen koli način stali ob strani. Ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni... ZAHVALA Mnogo prehitro nas je v 65. letu starosti zapustil dragi oče in dedi DRAGO - DADI VEBER iz Levca (1. 11. 1953-16. 2. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih, izraze sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala PGD Levec, trobentaču, župniku in govorniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Zelo ga bomo pogrešali. Žalujoči: hčerka Petra, vnuk Žan, Silva in ostalo sorodstvo Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje (T. Pavček) ZAHVALA V 91. letu življenja nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra ANA PODBREGAR iz Ojstriške vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, darove za svete maše in cerkev. Posebna zahvala gospodu župniku Alojzu Pirnatu za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar za opravljene pogrebne storitve, govornici Saši, pevcem skupine Kvariton in Dejanu za odigrano žalostinko. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč, daleč je . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame JOŽICE NAREKS iz Galicije 19 a (20. 3. 1943 -11. 3. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, Mešanemu pevskemu zboru Galicija, patronažni sestri Milici, zdravnici dr. Albini Rezar Planko in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je . ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE PRESEKAR iz Šempetra (25. 3. 1928-18. 1. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečna pisna in ustna sožalja, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in pevcema. Žalujoči: vsi njeni •m. POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo do 16. aprila 2018 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame VERE SANDA roj. PERNOVŠEK z Ložnice pri Žalcu (23. 1. 1947-17. 1. 2018) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ji nudili oporo ob njeni bolezni, jo imeli radi in jo pospremili ob njenem slovesu. Venomer bo ostala v našem spominu. Žalujoči: sinova Uroš in Igor z družinama Ni te več v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ljubil si rože, z njimi veselje delil. Pomlad bo na tvoj vrt prišla, sedla na rožna tla in jokala, ker te ni. Zdaj pa tavaš tam nekje med zvezdami. ZAHVALA JOŽEF OCVIRK (15. 3. 1937-25. 2. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, za pisne in ustne sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, domačim pevcem, duhovniku Antonu Krašovcu ter Andreju za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, sinova Roman in Zoran z družinama, brat Franci, sestra Marija ter ostalo sorodstvo Zapel je zvon tebi v slovo . Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina . ZAHVALA V 97. letu starosti nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, tašča, babica, prababica in teta MARIJA TURNŠEK Zabukovica 2 (1. 8. 1921-5. 3. 2018) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, stisk roke, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala patronažni sestri gospe Cvetki, dr. Strouhalu in osebju Bolnice Topolšica za medicinsko pomoč. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen obred, pevkam skupine MJAV, pogrebni službi Ropotar, govornici gospe Magdi Šalamon in JKP Žalec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi . Med nami si! V SPOMIN Minevajo štiri leta, odkar si nas za vedno zapustil dragi SLAVKO VEBER (11. 5. 1947-29. 3. 2014) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate z lepimi mislimi. Vsi njegovi 32 2018 ZANIMIVOSTI _SaAjlnis&e/. datine/S Mučeniki tretjič na Brnico Snežak Olaf v Dolenji vasi Nekaj udeležencev na začetku pohoda V soboto, 10. marca, prav na dan, ko obeležujejo svoj praznik moški, so v Libojah, v organizaciji Športno-turi-stičnega društva Liboje, ki ga vodi Stane Vipotnik, tretje leto zapored organizirali prireditev, ki so jo poimenovali Pohod mučenikov na Brnico. Udeleženci pohoda so se zbrali na parkirišču pred nek- danjo tovarno keramičnih izdelkov v Libojah, kjer jih je pozdravil in nagovoril Stane Vipotnik. Pred tem so se okrepčali z najrazličnejšimi pivskimi in kulinaričnimi dobrotami, za kar je poskrbel Goran Gluhak. Okrog štirideset »mučeni-kov« in žensko, ki se je pridružila moškim, je pot najprej vodila do kulturnega doma v Grižah oziroma tamkajšnjega lokala, kjer so jim postregli s kavo, nato pa so nadaljevali skozi Liboje proti cilju. Vmes so imeli še en postanek, na cilju, v domu PD Liboje, pa so jim postregli z malico, svoj podvig pa so pohodniki sklenili s prijetnim druženjem. D. Naraglav Ledeno kraljestvo tudi v Spodnji savinjski dolini Letošnja bogata snežna odeja je omogočila otrokom in tudi odraslim, da so iz snega ustvarili prave ume-tnije. V eni od ulic v Dolenji vasi, pri hiši Barbare in Uroša Vol-muta, je nastala zanimiva snežna skulptura snežaka Ola-fa iz Ledenega kraljestva. Snežak je pred hišo kraljeval kar nekaj časa, dokler se ni otopli- lo in je na hitro pobralo sneg po dolini. Sicer pa je letošnja zima trdovratna in se je zajedla krepko v meteorološko in tudi že koledarsko pomlad. D. N. marec Andraški »Kicbil « Braslovčani urejali okolje Udeleženci smučarskega tekmovanja v Andražu nad Polzelo Prizadevni krajani zaselka Podsevčnik v Andražu nad Polzelo postavijo vsako leto med zimskimi počitnicami na »Petelinskem hribu« smučarsko vlečnico, če seveda to dopuščajo snežne razmere. Letos so jim. V nedeljo, 4. marca, so organizirali tudi tekmovanje v veleslalomu za otroke in odrasle. V tekmovalnem vzdušju, ki ga je dopolnjevalo prijetno druženje, se je pomerilo kar 58 tekmovalcev, vsi pa so prejeli spominske medalje. Domačini so ob tem poskrbeli za domače dobrote, od peciva in potice do čaja in kuhanega vina. T. Tavčar Kuhna pri Fontani S Primožem Zvirom in ansamblom PIKA SI i Žalec ™V O BI E MU ZELENEGA ZLA @ 03/712 12 80 KI zkst.utrip@siol.net www.zkst-zalec.si/utrip www.turizem-zalec.si > Nedelja, 22.4.2018 od 12.00 do 19.00 Turistični delavci Gomilskega in člani PGD Grajska vas v akciji Turistični društvi Braslovče in Gomilsko sta v soboto, 24. marca, organizirali čistilno akcijo. V braslovški občini se številni posamezniki na pobudo omenjenih turističnih društev pridružijo akciji in tako dokazujejo, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Letos so k akciji pristopila tudi številna društva v občini in 14 posameznikov, ki so kot koordinatorji akcije po posameznih območjih skrbeli za nemoten potek čiščenja okolice. S količino zbranih odpadkov so dokazali, da črna odlagališča skoraj izginjajo, da je ob bregovih potokov Trebnik, Ra-digaj in Trnavca ter reke Bolska manj odpadkov kot lani, da so ožja območja Braslovškega in Žovneškega jezera ter bregovi Preserskih jezer čistejši kot lani. Večje količine odvržene embalaže v braslovški občini pa je še vedno najti ob bregovih reke Savinje. Mladi iz Športnega društva Trnava so urejali zunanja športna igrišča. Manj odpadkov so našli tudi člani Varstveno-delovnega centra MUC, ki so k akciji aktivno pristopili že v petek. Predsednika turističnih društev Božena Kosu in Branko Ribizel sta povedala, da se je količina »črnih« odpadkov zmanjšala kar za 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Društvi se strinjata, da pripomore k zmanjšanju črnih odlagališč v občini tudi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov na Žovneku, kamor lahko občani vsako soboto dopoldne pripeljejo raznovrstne odpadke. Opozorila pa sta, da so številne pešpoti ob potokih in tudi ob Braslovškem jezeru še vedno težko prehodne zaradi podrtih dreves ali odlomlje-nih vej, ki so posledica letošnje zime. T. Tavčar