pmtnTha plačana v ggfcVgg
Mariborski
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 21
Maribor, sreda 27. farmarja 1932
JUTRA«
*zha;a fa?un nede^e n praznikov vsak dan ob 16. ur ^ačun pri poštnem ček zev. v Ljubljeni it, 11.409 'alia mesečno Dreie-nan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Urtdništvo in uprava: Maribor. Aleksandrova cesta št. 13
Oglati po Urifu
Oglate »prejema tudi oglaani oddelek Jutra1’ v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
seja ministrskega sveta.
...Pograd. 27. januarja. Sinoči je iia tu seja ministrskega sveta, na ka-n so se pretresala tekoča vprašanja.
PRED NOVIMI ATENTATI V ITALIJI.
ERANKOBROD, 27. januarja. Draž-anska policija je prejela od italijanske-*a generalnega konzula v Frankobrodu
‘,r2ojavno obvestilo, da vozi v Lugano avt°, na katerem je 60 kg dinamita, kakega hoče neki Brunsiglioni iz Bolonje spraviti v Italijo, kjer bi se porabil za JJove atentate. Policijske oblasti so uved-e najstrožjo preiskavo, vendar omenjena avtomobila doslej še niso izsledili.
v Budimpešti strada 60.000 ljudi
. Budimpešta, 27. januarja. Beda, ki
^ ‘}!la tu že doslej velika, se je v zadnjih nnf1 ^ Povečpl*1- Velike skupine brez-°selnih prirejajo skoraj vsak dan demonstracije, zahtevajoč dela in kruha. O^na uprava je s pomočjo humanitar-111 društev ustanovila preko 100 kuhinj, ^ katerih se najbednejšim deli hrana. sak dan razdele te kuhinje 52.000 kosil, ..^i s tem še niso preskrbljeni vsi bu-.j^PeŠtanski reveži. Število kuhinj se 7° te dni povečalo tako, da bodo mogle Ohranjevati vsaj 60.000 ljudi.
Rudniška katastrofa na
ANGLEŠKEM. v L0NDON, 27. januarja. Pri eksploziji V „rudfliku Lwynypia v Glamorganu v Oh*601 ^a^esu ie hio ubitih 11 oseb.
P casu eksplozije je bilo v usodnem ro-lav °	ljudi, ki so bili skoraj vsi
z,e ali težje ranjeni.
VELIKa PONEVERBA V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 27. januarja. V glavnem v y.”ateljstvu katastra so te dni odkrili *ko poneverbo. Poneverjena vsota , esega io mili onov lejev. Aretiranih je
0 več uradnikov in uradnic.
ARETACIJA PONAREJEVALCA NEMŠKIH BANKOVCEV.
cii	27.	januarja.	Tukajšnja poli-
raj® aretirala nekega Frica Cihlerja,
1 katerem je našla veliko količino polenih bankovcev po 5 nemških mark. fe, ,	? pr5iskava dokazuje, da je Cih-
>™el vec pomočnikov.
°10N„ARSRURSKI častni občan.
NOMOSTj 27. januarja. Občina Jer-Ot Mi,, h u u if ime,n°vala nadvojvodo in mn	za	Častnega občana
n mu odposlala vdanostno brzojavko.
P mSv5?IGACUA ZA ŽENEVO.
JradS ’ 21' ianuarja- Rusko dele-Ženevi tvor-°rf-itV-en0 kTonferenco v ZazevintVL0angov^,nOV’ LunačarskiJ
p,	• Vreme.
dne)- si j* vremenska napoved (opol-• seda,me vreme se bo še držalo.
Slovenske teinle v narodnem predstavništvu
NADALJEVANJE ADRESNE DEBATE. GOVOR POSLANCA PREKORŠKA IN
SENATORJA DR. ROŽIČA.
BEOGRAD, 26. januarja. Ob navzočnosti vseh senatorjev in poslancev se je včeraj dopoldne in popoldne nadaljevala v narodnem predstavništvu debata o adresi. Dopoldanski seji je predsedoval predsednik senata dr. Pavelič, govorili pa so poslanci in senatorji Šalih Baljič, Milorad Kosiič, Miijutin Dragovič, doktor Štefan Krait, Mirko Došen, Vlada Ma kuček in celjski poslanec g. Ivan Prekor-šek-
Prekoršek, ki je govoril v slovenskem jeziku, je povdaril, da je kraljeva beseda prišla iz srca in je zato tudi našla pot do Ijudskeg^ srca. Slovenci smo novo ooli-tiko' iskreno pozdravili: naše oči so bile vedno uprte v Beograd, zato nas danes ni strah za slovensko kulturo in slovenski jezik, ki je našel ves svoj razmah v okviru jugoslovanske kulture, h kateri hočemo tudi mi s severa prispevati svoj delež, priborjen in očuvan v stoletnih borbah.
Nadalje je govoril o sedanjih gospodarskih potrebah in o krizi, ki ni le materialna ampak tudi duhovna. Ozdraviti moramo oboje: gospodarstvo in duše. V naši vasi je beda. Kmetje so prezadolženi in ne zmorejo visokih obresti. Potreba varčevanja je vsesplošna, a varčevati se mora racijonalno; saj ne more biti govora o varčevanju tedaj, kadar gre za vzdrževanje prometa, železnic in cest, za zaposlitev brezposelnih itd. Danes ni brezposeln le en sam stan, brezposelne so ši-široke plasti naše male kmetije, obrti, trgovine, in to z vsemi katastrofalnimi posledicami za delavce, nameščence in ves duševni proletariat. Prave socialne politike ni brez prave gospodarske politike. Podpiranje naše domače proizvodnje se mora združiti z zahtevo po pocenitvi izdelkov domače industrije, ki ne sme živeti samo na rač<itt	i„	7.,m
ščitnih carin. Ne smemo pa tudi pozabiti na obrtnike, invalide, izseljence itd. U-pravni aparat se mora poenostaviti ter pospešiti decentralizacija unitarne države- Na nižje upravne edinice naj sc prene sejo vsi posli, ki se morejo tam reševati skladneje z interesi življenja.
Popoldansko sejo je vodil dr. Kosta Kumanudi, govorili pa so Spiro Haziri-stič, Vitomir Vidakovič, dr. Oton Gavran čič, Rukalo Kešelievič, dr. Sranto, Stie-pan Čirič, Milan Simonovič in senator dr. Valentin Rožič, ki je omenil glavne momente prestolnega govora, nato pa orisal sedanji položaj v Sloveniji. Omenil je bedo delavcev, viničarjev, rnaiih kmetov in kočarjev, ki ne morejo živeti od svoje zemlje. Slovenija, je dejal, ni dežela, v kateri bi tekla med in mleko, nego pasivna pokrajina, ki se ne more preživljati s svojimi lastnimi pridelki, marveč mora žito kupovati. Zato je potrebno, da se podpre zlasti slovenska industrija. Dravski banovini se mora sploh posvetiti vsa pozornost, ker predstavlja most med severom in jugom. Treba je po skrbeti za to, da prebivalstvo ne bo stradalo in da ne zapade v suženjstvo tujega kapitala.
Šeja se je ob 20. uri zaključila in se na-nadaljuje danes dopoldne in popoldne.
BEOGRAD, 27. januarja. Danes dopoldne se je v narodnem predstavništvu nadaljevala adresna debata. Posebno pozornost je vzbudil govor slovenskega poslanca dr. V o š n j a-k a in senatorja 1 v a n a Ii r i b a r-j a, dočim je poslanec dr. Svetislav Popovič zelo ostro nastopil proti voditeljem bivših strank, ki še vedno rovarijo proti državi. Debata se bo danes zaključila, nakar bo sledilo glaso-vnnfe o adresi.
Revolucija v San Salvadorju
Š . ZVILO MRTVIH.
ŽENE IN OTROCI BEŽE. ULICAH.
NOVI SPOPADI NA
NEM-YORK, 27. januarja. Po najnovejših vesteh, ki so dospela iz San Salvadorja, je bilo o priliki tamkajšnje komunistične revolte ubitih okrog 1000 oseb.
PORT OF SPAIN, 27. januarja. Več sto žensk in otrok je pribežalo na kanadske ladje, ki so zasidrane v pristanišču. Po vesteh, ki so tu razširjene, so na poti iz Paname še tri nove ameriške bojn: ladje.
PARIZ, 27. januarja. Iz San Salvadorja pormKo. da se je tamkaj pojavila na
ulicah skupina okrog 300 oboroženih mt-šL.nov in tujcev, ki so pričeli stre’jati r..j komuniste. Republika je še sedaj v i,_ varnosti, da jo zajame nov val komunistične revolucije. Gospodarji položaja so oboroženi oddelki meščanov in komunistov.
LONDON, 27. januarja. Asociated Press poroča Iz San Salvadorja v republiki San Salvador, da so zrevoltirani komunisti pobili 26 vladi zvestih uradnikov.
Katastre ra podmornice
PODMORNICA »M 2« SE JE PRI VAJAH POTOPILA. - REŠEVALNA LA. — POSADKA JE NAJBRŽE MRTVA.
DE-
LO ND O N, 27. januarja. Angleška pod-l. jrmca »M 2« je pri včerajšnjih mati vrih pri Portlandu nasedla 30 metrov globoko pod morsko gladino na pesek, in se ni več mogla dvigniti. Ostale bojne edinice so šele popoldne opazile, da je podmornica izginila in jo pričele iskati.
LONDON, 27. januarja. Reševanje podmornice »M 2« se sinoči zaradi teme ni moglo nadaljevati. V ponesrečeni ladji je 60 mor posadke in 6 častnikovi S se-
boj je vozila tudi letalo. Kisika ima v zalogi za 48 ur, a posadka bi se v skrajni sili lahko rešila tudi s takozvano Da-wesovo pripravo, ki omogoča splavanje na povrŠ:e. Ker tega dos'ej ni storila, se splošno misli, da je morala zadeti pod-r rnico kakšna druga nesreča in je posadka že mrtva.
Podmornica »M 2« je bila zgrajena 1 1920., tako da pripada starejšim tipom r leške vojne mornarice.
JAPONCI ZASEDAJO ŠANGHAJ. Nove japonske ladje v Šanghajski luki. — Izkrcanje čet. — Grožnja japonskega poveljnika,
ŠANGHAJ, 27. januarja. V tukajšujtf pristanišče je priplula nova japonska flo-tilja, sestoječa iz torpedolovca, oklopne križarke in ladje za aeroplane. Japonci so včeraj zopet, izkrcali 500 mož, oboroženih s strojnicami Ln topovi. Poveljnik japonskih čet je ob tej priliki izjavil, da bo počakal na izid diplomatskih pogajanj s kitajsko vlado. Če ne bodo v najkrajšem času doseženi zadostni uspehi, ne bodo Japonci zasedli samo Šanghaja, ampak tudi vso pokrajino v zaledju.
OVOZIL AVTOBUS.
BUKAREŠTA, 27. januarja. Včeraj se je zgodila velika prometna nesreča. Vlak je trčil v avtobus, pri čemer so bile ubite štiri osebe, 16 pa težko ranjenih.
KOMUNISTIČNA ŠP1JONAŽA V FRANCIJI.
PARIZ. 27. januarja. Francoske oblasti so prišle na sled zelo razpreženi komunistični ičijonaži v vzhodni Franciji. Dva vohuna so že prijeli in bodo sledile še nadaljnje aretacije.
Ustanovitev državne filmske centrale.
V smislu zakona o prometu s filmi, k! je bil izdan dne 5. novembra lani, se je v soboto osnovala v Beogradu nova državna filmska centrala. Centrala bo podrejena notranjemu minitrstvu in ,o bo vodil kot načelnik šef centralnega pres-biroja g. Milan Marjanovič. Nadzorovala bo ves uvoz in predvajane tujih filmov v naši državi ter proizvodnjo domačih. Tajništvo centrale bo v Miloša Velikega ulici št. 16/V.
Afera Kutjepov št. 2.
Iz Bukarešte poročajo: Veliko senzacijo je vzbudil tu poizkus sovjetskih emisar ev ugrabiti na Rumunskem živečega diplomata Ačebekova in ga odpeljati v Rusijo. Ačebekov je bil 1. 1921 diplomatski zastopnik sovjetske unije M Bernu. Pozneje je na Ruskem kot tajnik sedanjega diktatorja Stalina pomagal organizirati zloglasno GPU. Nato :e bil odposlan v Carigrad, jer pa je padel nanj sum, da je v zvezah s Trockim. Odpoklicali so ga takoj nazaj, a se ni hotel vrniti v Rusijo. Od tedaj je veljal za zagrizenega sovražnika sovjetov. Baje je sovjetska vlada razpisala milijon rubljev nagrade, da ga dobi v roke. Kapitan pred Konstanco usidranega parnika, grškega parnika »Philomela«, se je ponudil Ačebekova spraviti v Odeso. Ker pa se je poizkus Ačebekova ugrabiti, ponesrečil* so ga hoteli umoriti, a jim je tudi to spodletelo. Rumunska policija je aretirala kapitana in vse moštvo parnika, istotako tudi ostale udeležence na komplotu, ki so vse priznali. Najbrže so sodelovali tu-ka: isti ljudje, ki so svoj čas v Parizu odpeljali generala Kutjepova.
Veliki Berlin.
Mesto Berlin je štelo 1. januarja t. 1. 4 288.314 prebivalcev. Po statističnih' ugotovitvah je število prebivalstva v U 1931. nazadovalo za 43.721 oseb, večinoma vsled odselitve. Drugič pa tudi, ker je več hudi umrlo kot se rodilo.
Stran 2.
Mariborski »VEČERNIK« Jutra
Dolge so vrste lačnih in zmrzujočih
-itsm
(Obisk v mestni ogrevalnici.)
Ce greš po Razlagovi ulici mimo ljudske šole, opaziš na železnih, dvoriščnih vratih tablo z napisom »Mestna ogreval-nica«.
Ko sem zadnjič spet šel mimo, sem videl trume ljudi, moških in žensk, romati skozi ta vrata, pa me je gnala radovednost, da sem stopil za njimi. Tudi na dvorišču je tabla, ki kaže vhod v ogrevalnico; par stopnic navzdol, in že sem stal v dolgem, toplem hodniku. Tam stojijo do1:ge mize, ob njih klopi. Pred vrati, kjer delijo hrano, je čakala dolga vrsta, vsak i listkom v roki, ki mu je dajal pravico do deleža. Drug za drugim so prejeli skodelico toplega mleka in kos črnega kruha. Skoro vsi so si ogreli ob topli skodelici najprej premrzle roke, nato pa z vidno naslado pospravili zajtrek. Zajtrek? Za veliko večino je hkratu tudi kosilo in do večera, ko prejmejo isto porcijo, je to edino, kar dobijo v usta •.. Levo od vrat je oddelek za ženske; tu je seveda bolj glasno kot na moški strani.
Počakal sem, da je minil navali, potem sem stopil v kuhinjo in poprosil gospodično v belem predpasniku, ki je očivid-no voditeljica kuhinje, naj mi da par podatkov o delovanuj ogrevalnice. Prijazna gospodična mi je rada ustregla.
»Poslovati smo začeli zadnji dan minulega teta. Zjutraj začnemo deliti ob osmih in bi morali biti, gotovi ob devetih; vendar se skoro brez izjeme zavleče delitev tja do desete ure. Zvečer pa začnemo deliti ob 17. uri iri nehamo okoli 18. ure. Zjutraj stojro ljudje že celo uro in še več pred časom delenja pred vrati, samo da hitreje dobijo svoj del; vsi so seveda strašno bledih obrazov, roke imajo od mraza nabrekle, cepetajo z nogami, da bi se tako ograd. Ni
čuda, če jih zebe, ko imajo skoro vsi samo ostanke čevljev na sebi. Če je količkaj mrzlo, ostanejo po ves dan pri nas na toplem. Največ se pogovarjajo; tisti, ki še imajo kaj za kaditi, kadijo, kvartarne Pa smo prepovedali, ker bi sicer kmalu izgledalo tu kot v kaki beznici.«
»Koliko pa razdelite dnevno?«
Gospodična je prinesla evidenčno knji-
go.
»Največji naval je zjutraj; skoro dnevno dobivamo nove reveže, a sedaj dajemo dnevno zjutraj 892 porcij po četrt 'litra mleka in 10 dek kruha in 223 porcij po 3A mleka in do 20 dek kruha; zvečer pa damo samo približno 75—100 porcij. Za vse to je potrebno dnevno 320 litrov mleka in 140 do 150 kil kruha.«
»Od kod pa dobivate mleko in kruh?«
»Mleko dobivamo od mlekarne Bern-hard, ki nam ga zjutraj dostavi že zavretega in še toplega; tako nam je seveda precej dela prihranjenega. Če ga kaj ostane, ga na večer sami segrevamo. Kruh nam dobavljajo razne pekarne; ne kateri peki darujejo dnevno po nekaj kilogramov kruha; pa tudi sicer dobivamo darove v bSagu kot meso, jabolka in podobno.«
»Ali dajete tudi kosila?«
»Ne. Pač pa dobijo nekateri nakaznice za brezplačno kosilo v javni in ljudsk: kuhinji. V splošnem so deležni ugodnosti v ogrevalnici mestni revnejši sloj, brezposelni m tudi drugi, a pogoj je, da so že dalj časa bivali v našem mestu.«
Zahval'il sem se gospodični za infor macije, si ogledal še malo kuhinjo, ki je v vzornem redu in zelo snažna, ter se poslovil. — Priznati moramo, da je ta dobrodelna ustanova naši občini v veliko čast, ker la sa s tem bednim vsa nekoliko njihovo težko usodo.
Veliko razburjenje
je povzročila naša včerajšnja notica o novodobnem slogu v reklami za planinski ples. Pa ker so še ljudje, ki nimajo smisla za novodobni slog in se hočejo tudi zabavati po stari fazoni, prinašamo danes reklamo, ki bo vsakomur razumljiva
V M a r ! S o r u, dne 27. I. 1932.
■ lirriTrrnr r~~r -irmn ~~rr ir ar— mm < aaBagssaaitiaeisz
Svetosavska proslava.
Vedno bolj domača, bolj naša je z vsakim letom tradicionalna svetosavska prireditev. Kaj pomeni sv. Sava za srbsko narodno cerkev, za narodno kulturo in šolstvo naših bratov Srbov, to ve vsakdo nas. Lik sv. Save stoji pred nami ne samo v svetniški glorijoli, ampak z resničnim obličjem prvega prosvetnega organizatorja, ustanovitelja srbske narodne cerkve, srbskega šolstva in srbske književnosti, ki je položil prve temelje temu, kar danes uživamo v bratski zaied-
Tuje Industrije in pomožna akcija.
mci.
Današnje dopoldanske proslave v veliki Unionski dvorani, praznično okrašeni z zelenjem in državnimi trobojnica-se je poleg vernikov pravoslavne
mi
cerkve udeležilo tudi mnogo drugega ob Činstva, galerijo pa je napolnila šolska mladež. Navzoči so bili zastopniki mariborske javnosti in oblastev, med njimi banski svetnik, okrožni inšpektor dr. Poljanec, srezki načelnik dr. Ipavic, ravnatelji vseh srednjih in meščanski šol, sre-ski šolski nadzornik Tomažič, magistrat-ni ravnatelj Kohler in drugi. Proslave se je udeležil celokupni častniški zbor mariborske garnizije s svojim komandantom in gojenci inženjerske podčastniške šole. Cerkvene obrede je opravil višji vojaški duhovnik prota Trbojevlč. Pri liturgiji pa je lepo pel cerkveni zbor. Po liturgiji so sledile deklamacije in igrokaz »Jugoslavija«.
S tem je dopoldanska svetosavska proslava zaključena, drevi pa bo v unionski dvorani koncert in ples.
t Janez Dernovšek.
V Dragi pri Hrastniku je včeraj zjutraj umrl tamkajšnji posestnik g. Janez Dernovšek, oče mariborskega primarija g. dr. Janka Demovška. Pokojnik je bil vse Življenje vzoren gospodar in narodnjak ter je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Pokopali ga bodo jutri dopoldne na domačem pokopališču v Dragi. Bodi mu ohranjen časten spomin, preostalim naše globoko sožalje!
Na ponedeljkovem delavskem shodu v Kazini, so govorniki med drugim ostro grajali tudi slabi odziv mariborske industrije, zlasti tekstilne, pri pomožni akciji mestne občine, in so opozarjali na velikanske dobičke, ki jih kljub vladajoči krizi ob polni, celo nadurni zaposleno sti, še vedno imajo ta podjetja vsled izredno visoke carinske zaščite. Kljub temu pa je največja tekstilna tovarna . Mariboru, Doctor & drug, last dr. Zucker-ia z Dunaja, ki je tudi upravni svetnik tamošn e znane banke »Kreditanstalt«, darovala le 15.C00 Din za pomožno akcijo, a istočasno v enem oddelku tovarne znižala mezde za okrog 20%. Istotako so pri obravnavanju najemnin govorniki upravičeno kritizirali, da tovarnarji v Mariboru in okolici vsa leta po prevratu niso prav ničesar žrtvovali za omiljenje stanovanjske krize, ampak isto le še povečali. Noben tovarnar še ni zgradil delavskih stanovanj, čeprav zaposlujejo več tisoče delavcev.
Zasedanje banovinskega sveta.
Banovinski svet Dravske banovine se sestane 8. februarja ob 10. uri dopoldne v Ljubl ani k svojemu drugemu rednemu zasedanju, na katerem bo obravnaval banovinski proračun za poslovno leto 1932-33.
Hotel Halbwid! v soboto domači ples.
K poročilu o nabiralni akciji.
Poročilo o nabiranju prispevkov za Pomožno akcijo v včerajšnjem »Večei-niku«, je po informacijah, ki smo jih prejeli od nekaterih meščanov, potrebno male korekture. Očitek nerazumevanja in pomanjkan a socialnega čuta ni popolnoma točen, kajti ugotoviti moramo, da nabiralci niso obiskali vseh ulic in hiš. Tako se n. pr. niso oglasili niti v Prešernovi, niti v Stritarjevi in Popovičevi ulici, a izpustili so najbrže tudi še druge ulice na mestni periferiji. In prav v teh ulicah je dosti strank, ki so že takoj na prvi poziv v »Večerniku« pripravile zavoje starih oblek in perila za Pomožno akcijo. Nabiralcem bi se bilo treba le oglasiti pri njih, pa bi jih bili prejeli.
Torej vrli naši skavtje, ki ste se zares mnogo trudili in doživeli marsikatero neprijetnost, — hajd še enkrat na noge in obiščite tudi te imenovane ulice in druge kraje, kjer morda še niste bili in kjer utegne biti uspeh boljši.
Igralce državne razredne loterije, ki kupujejo srečke v upravi »Jutra« In »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova c. 13, opozarjamo, da so srečke za IV. razred že dospele in Jih lahko zamenjajo do 3. februarja t. I. Ker bo žrebanje že 4. in 5. februarja, prosimo točnosti. Ne-r - r me srečke bomo prodali naprej.
t
1932
„UN,OJ«U
Ljudska univerza v Mariboru
opozarja ponovno na planinsko predavanje dr. Kugyja v petek 29. t. m. ob S V*, uri zvečer. Dr. Kugyja poznamo dobro, saj je razširil slavo lepote naših planin po vsej Evropi, zato ni dvoma, da se bo k njegovemu predavanju zbralo zelo veliko našega občinstva. Zato priporočamo, naj si vsak že vnaprej priskrbi vstopnico. Ako bi bila velika kazinska dvorana v petek prenapolnjena, bo »Ljudska univerza« poskusila pridobiti dr. Kugyja še za soboto.
Važno za člane SLD.
Za soboto predvideni prijateljski večer kakor za nedeljo določeni letni občni zbor podružnice Maribor Slovenskega lovskega društva sta se iz nepredvidenih važnih razlogov morala preložiti na roznejši čas.
Opozorilo poštne uprave.
Poštna uprava nas prosi za to-le objavo: Dnevno dobivajo društva in tvrdke poštne pošiljke, niso pa še prijavile oseb, katere so po zakonu ali pa po društvenih pravilih pooblaščene, da jih zastopajo, oziroma da dvignejo dospele poštne pošiljke. Da pri dostavi takih po-ši jk ne bo zastoja, opozarja poštna uprava na zadevni pravilnik, ki predpisuje, da se pošiljke na društva in tvrdke smelo izročati samo osebam, ki so vpisane v trgovski register, za društva pa osebam, ki so po društvenih pravilih upravičene zastopati društvo. Radi tega je potrebno, da predložijo društva pošti pravila in overjen prepis sejnega zapis-nika o izvolitvi Članov, ki so pooblašče-ni za sprejemanje poštnih pošiljk.
mariborsko gledališče
REPERTOAR,
Sreda, 27. januarja. Zaprto.
Četrtek, 28. januarja ob 20. uri »Škorpijon«, ab. A.
Policijska kronika.
V pretekli noči je policija aretirala Av* gusta R. in Alojzija M., ker sta osumlje* na raznih tatvin. Že delj časa sta se klatila po mestu, preživljaje se na nepošten način. Oba bosta izročena sodišču. V po-Iicijski zapor so radi vlačugarstva vtaknili tudi mlado Ančko. — Rudolf B., ki se ga je preteklo noč pošteno natresli in razgrajal po ulicah, je tudi romal? zapor. — Železničar Štefan Šega pa ie policiji pri avil, da mu je nekdo ukrade' kolo včeraj popoldne, ki ga je pustil ? veži okrožnega sod šča, ko je odšel P° opravkih v prvo nadstropje.
Zamenjava drobiža.
Na podlagi zakona o kovanju srebrnega denarja je odredil finančni minister: Davčne uprave morajo zamenjati kovani drobiž in sicer ves nikljasti drobil kra'jevine Srbije in Črne gore po 5 1® 10 par, kovan do leta 1916.; drobiž j® kovine »gama« Kraljevine SHS po 5 ^ 10 par, kovan do leta 1920.; drobiž ir pakfonga po 10 in 20 vinarjev in niklja* sti drobiž po 10 in 20 vinarjev ter želer* ni drobiž po 20 vinarjev. Navedeni dto* biž se bo zamenjal za nominalno vrednost, le avstro-ogrski železni novci P° 20 vinarjev se bodo zamenjali po 5 Par novec. Kovani drobiž bodo zamenjaval® vse davčne blagajne do vštetega 30. no* vembra t. 1. Davčne uprave bodo v pri* nodnjih dneh razglasila na vsem svo’e«) področju začetek in način zamenjave
Salonski komik WolIner samo še par dni. V soboto balonska reduta mask. Ve-kavarna.
Smuški izlet k Rimskemu vrelcu
priredi Zimskošportni odsek SPD M®‘ ribor. Odhod v soboto z vlakom ob 13.18 in 18.40 do postaje Guštanj; odtod z vozom ^do zdravilišča Rimski vrelec. ZW* tališče pred odhodom vsakega vlaka ? vestibufu glavnega kolodvora. Vodja & leta gosp. Pič. Radi polovične vožfl^ vzemite nove planinske legitimacije s s* boi. Prijatelji prirode dobrodošli!
Dva otroka morilca.
Grški listi poročajo o skoro neveri®** ni otroški tragediji, ki se je odigra’a o® otoku Kephajonija. Dveletnega otročič® so našli starši na vrtu mrtvega v mlak' krvi. Dva otroka iz sosednih hiš, ob® komaj petletna, sta priznala, da sta W** lemu prerezala žile na rokah, ker st« hotela videti, kako teče kri.
Za cenejše in brezplačno kurivo
Nasvet Pomožni akciji in apel na upravo državnih železnic in premogovnikov.
Plemenita je zamisel pomožne akcije in mnogo bede se je in bo prav potom te akcije omililo. Ko človek čita o raznih dobrinah, ki so jih bili deležni najpotrebnejši med nami, ga nehote prevzame žeja, da bi tudi sam sodeloval pri tem plemenitem delu. Je pa že tako urejeno na tem božjem svetu, da oni, ki bi najrajše pomagal, ni v stanu tega napraviti, ker sam pomoči potreben. Tisti desetaki in mogoče tudi stotaki, ki jih boljše situirani sloji odrinejo ob oficijelmih prireditvah in nabiralnih dneh, tudi niso zadostni, da bi ublažili vso bedo, ki danes tare tisoče med nami. Iskati je treba širokopoteznih poti, da se ta akcija zares uspešno izvede. Tudi zdravnik ne zdravi vedno neposredno z zdravili, ampak imajo večkrat večji uspeh njegova navodila in nasveti. Naj bo dovoljeno tudi meni v tem pogledu svetovati to-le: Poleg prehrane, ki je ena izmed naj-važne:ših na’og pomožne akcije, je gotovo prav tako važno vprašanje kuriva. Colikor mi je znano, se predaja stot ve-enjskega premoga v Celju po 25 Din. V Ljubljani ga oddaja železniška uprava svojim uslužbencem po reži'ski ceni stot po 24 Din, in v Mariboru je cena iz pre-mogokopa Stanovsko pri Poljčanah 40 Din. Trboveljski je pa gotovo še dražji. 'Teba je zato najti način, da se omogoči bedmm slojem nabava premoga po nižji ceni,- sloiem brez dohodkov pa brezplačno. V Porurju se je rešilo to vprašanje na ta način, da so premogovniki dobav-jali upravam posameznih mest premog za levne po izredno nizkih cenah, a tudi železnica je za prevoz znižala tarife-
Pri nas je prepuščena pomožna akcij« za ure:, oselne zasebni in komunalni inicijativi, vendar bi lahko država, ki i« v banovini med največjimi podjetniki, s«3 Je ]as*nica dveh premogovnikov in naj* vc L'- elektrarne, uspešno pomagala 5 C-nejšim premogom in cene"'m rrevo* zom. Državni premogovnik Velenje oddaja n. pr. svoj premog po tehle cenah: stot kosovca po Din 12, stot orehovca P° Din 8. Ta premog kosovec naj bi državna uprava dobavila pomožni akciji P° čin, hajnržji ceni, nikakor pa ne dražje ko 8 Din stot Prevoznina za desettonski voz do Ljubljane stane 430 Din, do Maribora 385 in do Celja 260 Din.'
Naj bi torej železnica za to akcijo ta* rito znižala, saj bi kljub temu cena premoga, ako računamo dobavno ceno po 8 Din, znašala za Ljubljano stot Din 12.30»
< n	.Din	11-85 za Celje D«
10.60. Po tej ceni bi postala nabava premoga za siromašne sloje mogoča, za rev* nejše m brezposelne pa pomožna akcij® ne hi imela prevelikih bremen, ako bi g® tudi delila brezplačno. Razdeljevanje na) bi prevzela mogoče občina, ki bi premož razvozila z lastnimi vozili. Seveda naj hi se preskrbeli s tem premogom samo re® potrebni in v omejeni količini. Na mestnih občinah je, da premislijo ta nasvet in doseže:o pri premogovnikih znižan0 ceno premoga in pri železniški upravi znižan prevoz. Na drugi strani pa bi s® s tem premogovnikom, ki pripravljajo *e večjo redukcijo, omogočila*nova zaposlitev delavstva.
Simon Blatnik
V .M a r I S ® r n, 3oe 27. I. 1931'
iMariBdrski »V E C E R NI K« Jutra
str an 3.
KaBBaBBBM—
Spori
Mariborski smučarski klub
si šteje v prijetno dolžnost si zahvaliti vsem, ki so pripomogli k uspehu mednarodne 50 km vztrajnostne smuške tekme 24. t m. na Pohorju.
Predvsem se zahvaljuje mariborskemu mestnemu županu dr. Franju Lipol-du za veliko naklonjenost s tem, da je Prevzeli častno predsedstvo nad prireditvijo in pr ' azal, kako ve ceniti smuški šport kot važen faktor propagande za Povzdigo tujskega prometa v mariborskem okolišu. S svojo navzočnostjo pri večerni proslavi ob priliki razdelitve Častnih nagrad pa je g. župan v izdatni meri povzdignil pomen cele prireditve. Nadalje se klub zahvaljuje mag. svetniku g. Franju Rodošeku za požrtvovalno naklonjenost s tem, da je zastopal mestnega načelnika in z zanimanjem sledil Poteku tekme. Enako zahvalo izrekamo zastopnikom tiska rna uspešni propagandi za tekmo, gg. dr. Maks Zguru iz Maribora in dr. F. Rudolfu iz Konjic za nji-311 nad vse požrtvovalno sodelovanje, predstavnikom društev oz. klubov: JZSS m MZSP, SK Ilirija in Smučarski klub Uubljana, zastopniku zagrebških odposlancev, SRD Maribor in Ruše, zadruga Ribniška koča ter Pohorski dom, SK Maribor, SK Maraton Maribor, SK 2e-pzničar Maribor, Aljažev klub in »Tuj-s*°-Prometna zveza« iz Maribora, za Prisostvovanje tako pri tekmi kakor &ri večerni proslavi v Grajski kleti.
velike 50-km vztrajnostne smuške tek-®eso se udeležili tekmovalci: iz Av-ffrije k SPD Kranjska gora 1, Smk Boji'11! 1» Smk Dovje-Mojstrana 1, SK Ilirija 5’ Smk Ljubljana 4, TK Skala 1, SK Ma-fak>n Zagreb 1, HTK Sljeme 1, iz Marica: MSK 7, Sokol 1, SK Maraton 2, SK Maribor 1, SK Železničar 2, Sokol Ruše 2, Smk Guštan;-Rimski vrelec 1. Zahvaljujemo se imenovanim klubom, ki sb zainteresirali svoje tekmovalce za kfono, tekmovalcem pa za njih požrtvo-?%ost in trud v prospeh pravega smu-^esa športa.
.. Vsetn ostalim smučarjem in prijate-z mskegd športa se zahvaljujemo za 0ljh simpatično sodelovanje pri celi tek-Jj> večernem propagandističnem obho-ter smučarskem večeru v Grajski kle-‘i. — Vsem darovateljem nagrad naša Osebna zahvala, ker so nam omogočili ?bdarlti osem prvoplasiranih. dalje prvo 'P drugoplasirane iz MZSP ter prvopla-Slranemu iz MSK ter mesta Maribora.
Vsem govornikom pri večerni prosla-yjjtaše priznanje in zahvala za spodbu-
jajoče -besede v propagandi smuškega športa.
Za Mariborski smučarski klub: Predsednik Bruno Parma, tajnik Nikola Andrin.
Smučarski klub »Guštanj-Rimskl vrelec«
naznanja, da se je program alpinske tekme 1. in 2. februarja t. I. spremenil v toliko, da bo start tekme vrh Urške gore, cilj pa v Kotljah, ker so snežne razmere na severno stran boljše kakcu1 na južno stran, kjer bi peljala objavljena proga v Žerjav.
Koča na Uršuli gori bo oskrbovana 1. in 2. februarja, samo se je treba radi prehrane obrniti in prijaviti na smučarsk klub »Guštanj-Rimski vrelec«. Skuper odhod smučarjev gostov je 1. februarje ob 9. uri predpoldne od Rimskega vrel ca. Tekma bo 2. februarja. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril po cilju nr Rimskem vrelcu.
Občni zbor SK Železničarja.
Snoči je bil redni letni občni zbor športnega kluba »Železničar«. Zbor je otvoril in vodil predsednik inž. Wolf, ki je pozdravil vse navzoče in v jedrnatih besedah na kratko orisal! delovanja kluba v minulem letu in smernice za bodočo poslovno leto. Klub ima 7 sekcij in sicer: nogometno, lahkoatletsko, težkoat-letsko, zimskošportno, plavalno in sekcijo za tenis ter ping-pong. Število članstva je narastfo na 890 in se še stalno veča.
Iz poročil posameznih klubskih funkcionarjev je razvidna izredna agilnost kluba. Med vsemi sekcijami prednjači nogometna sekcija. Vsa moštva so odigrala 52 tekem z goalscorejem 154:120. Spomladi se je moštvo v lokalnem prvenstvu plasiralo na drugo mesto; jeseni pa je v podsavezni ligo zaradi pomanjkanja potrebne igralske trdote in ker se je pri igri poškodovalo več igralcev, moglo zasesti samo 4. mesto.
Lahkoatletska sekcija je priredila 6 mitingov. Zanimanje za lahkoatletiko se v zadnjem času zelo razvija, V prejšnjih letih je bila ta sekcija navezana vedno r,a pomoč nogometašev, v zadnjem letu pa ta pomoč ni bila več potrebna, ker so se uporabljali pri nastopih vedno le samo lahkoatleti, ki so res trenirali in resno gojili lahkoatletiko. Uspeh ni izostal. Danes je sekcia najboljša v Mariboru tako glede števila kot glede kvalitete moštva.
Težkoatfetska sekcija si je pridobila prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi in dviganju uteži in priredila klubsko tekmo s prvenstvom v vseh panogah težke atletike.
Sekcija za tenis je priredila tri uspele turnirje in je štela v preteklem letu 27 rednih članov. Da pri tako velikem številu članstva niso prisili vsi člani na svoj račun, je umevno. Zelo se je opažalo pomanjkanja komforta na igrišču, kjer ni niti garderobe, niti pitne vode, niti stranišča. Načelnik g. Mazi je naglašal, da bo treba postaviti garderobe in gledati na to, da se članom nudi vsaj najpotrebnejše, sicer utegne klub izgubiti vse članstvo.
Sekcija za ping-pong se je v pretekom letu malo udejstvovala. Krivda temu :e, da je jako težko najti povsem pri-nerno dvorano za to igro, ki bi ustreza-a tudi glede najemnine.
Klubska bilanca izkazuje zelo lep na-■ redek, vendar je še vedno nekaj dolga, :i se ga bo treba s smolrenim gospo-'arstvom rešiti. Celokupni denarni pro-net je znašal 191.315.74 Din.
Odnošaii kluba napram nadrejenim instancam tako LNP, JNS, JTAS, LPP, JPS, MZSP in JZSS so bili nadvse dobri in prijateljski tudi tam, kjer klub ni bil zastopan.
Tajnik g. Fišer je podal izčrpno poročilo o stanju akcije za gradnjo igrišča. Z večkratnimi intervencijami neumornega predsednika in raznimi vlogami na merodajnih mestih se je posrečilo delo započeti in je upati, da bo igrišče že letos dogotovljeno.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena ta-"e nova uprava: predsednik inž. Wolf, I. podpredsednik inž. Jagodič, II. podpredsednik inž. Muretič; tajnik I. Fišer, tajnik II. Budin; blagajnik I. Cilenšek, blagajnik II. Podpečan; gospodar I. Inkret, gospodar II. Čop; odborniki Čof, Kesler, Zitterschlager, Hubi. Načelniki sekcij: nogometna Ilovar, lahkoatletiko Rak, zimskošportna Marusig, težkoatlet-ska Lobnik, tenis Mazi in ping-pong Lorber. Revizorji: Bačnik, Zore in Jurjav-čič. Razsodišče: Karaman, Tumpej in inž. Gruden.
Novemu odboru želimo pri njegovem delu za procvit in povzdig športa v Mariboru najboljših uspehov.	—en.
4BBiinnuiisvBiMraimiiik
foominiaite te CMD
Sokolstvo
Sokolska župa v Maribor
priredi v nedeljo 31. januarja smuško tekmo. Člani in moški naraščaj tekmujejo v smuku in slalomu, Članice in ženski naraščaj samo v smuku. Prijave sprejema do 29. t. m. Sokolska župa. Vsi tekmovalci morajo biti najkasneje v soboto zvečer v Ribniški koči, kjer bo žrebanje startnih številk. Vsi kasneje došli ne bodo mogli tekmovati.
Skupni odhod tekmovalcev je v soboto ob 13.18. z glavnega kolodvora. Vsi udeleženci, ki reflektirajo na polovično vožnjo, naj se javijo najmanj četrt ure pred odhodom vlaka na kolodvoru pri br. Senkoviču. Vsak imej s seboj Sansko oz. nar. legitimacijo radi kontrole! Naročili smo tudi sani za prevoz v Ribnico. — Zdravo!
Sokol v Rušah
bo imel svoj občni zbor v petek 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu. Isto-tam ima jutri v četrtek ob pol 7. uri zvečer svoj občni zbor »Strelska družina«. V korist brezposemm priredi Sokol na Srečnico gledališko predstavo »Nebesa na zemlji«.
Usnjeno rjavo ročno torbico,
prazno, sem zgubila v V. okraju. Naj-dite ja prosim, da jo odda v upravi Ve-černika.	282
Skrivnostna smrt ruske begunke.
Kakor poročajo iz Newyorka, je bila tam te dni na skrivnosten način umorjena hči bivšega ruskega generalnega konzula v Carigradu Tatjana Kutejnikova, ki je živela zdaj v Newyorku s svojim soprogom in pastorkom. Gospa Kutejnikova, ki je stanovala v šestem nadstropju neke hiše, je baš pričakovala goste k večerji in se oblačila v spalnici. Naenkrat ;e zaslišal njen mož, bivši kapitan cari-st.čne armade, grozen krik. Ko je p'anil v spalnico, je našel svojo ženo na tleli v zadnjih dihljajih. Iz tilnika ji je curljala kri, in razbita šipa v oknu je pričala, da je bila ustreljena od zunaj. Policija stoji pred popolno zagonetko. Strokovnjaki so mnenja, da je bil strel na gospo Ku-tejnikovo oddan z enake višine, in da je zločinec, ki mora biti mojstrski strelec, stal na nekem poslopju v Peti aveniji, od daljeni kakih 600 čevljev. Kdo je bil to in iz kakih nagibov je Izvršil umotr, je še vse zavito v temo.
Mož, ki je odločil svetovno vojno.
Policijskemu naredniku Ernestu J. Rollingsu, ki je po angleških navedbah tisti mož, ki je končal svetovno vojno s tem, da je I. 1918 kot vohun ukradel načrte Hindenburgove ofenzive, je angleški kralj zdaj podelil plemstvo.
Zelo toplo sobo, opremljeno z električno lučjo, 30 korakov od mosta, oddam takoj za Din 250.—. Ruška cesta 5/1, desno. 279
Praizvor kulture in civilizacije
Skrivnost piramide v andih. zveza med vero in kulturo
INKOV, EGIPČANOV IN MEZOPOTAMCEV.
Prav v teh dneh vseobče svetovne rittede so nas časniške vesti zraova opo-z°rile na temno skrivnost davne prošlo-stl kulturnega človeštva. Te vesti nam Povedo, da na vrhuncih južnoameriških tam, kjer so nekoč indijanski Inki branili pred zemlje lačnimi španskimi osvojevalci svojo pradavno posest, arn> kjer se danes vije preko tega silnega gorovja glavna cesta v državo Peru, st°ji 14.C00 let stara piramida, posvečena najvišjemu staremu božanstvu — solnčnemu bogu«.
To piramido so ljudje poznali sicer tu-S! že poprej, a nihče ni vedel raztolmačiti njene skrivnosti in nihče ni niti slu-da }e lako neizmerno stara. Posebno Znana in občudovana pa je ta piramida Postala od časa, ko je peruanska vlada Porabila njeno sliko za svoje poštne znamke, in reprodukcije, tako točne, da ^ da s povečalnim steklom razbrati vsaka, tudi najmanjša podrobnost. Samo skrivnost njenih hieroglifov je še vedno »stala — skrivnost, še nihče jih ni prečrtal.
Toda vprašali boste, kako so dognali, »a ie ta piramida zares posvečena soln-»nemu bogu in da je prav 14.000 let sta-Za- Nič lažjega nego to! Nad vhodom v meno notranbst je značilen iz kamna iz-fe n božanski lik Indijanca s prameni kn’ naz^esanimi na vse strani, prav ta-j v kakor se od solnca cepijo žarki svet-v,. e* To je podoba solnčnega božanstva.
Nje,
mu ie piramida posv»*ma. Enako lah-
ko so znanstveniki določili njeno starost. Pričeli so jo odkopavati, in tako so po plasteh zemi'je, ki so jo krile več ko do polovice, ugotovili koliko tisočletij je bilo treba, da so se te plasti krog nje nagrmadile tako visoko. Ta ugotovitev pa še nikakor ne dokazuje, da je piramida zaires stara samo 14.000 let, lahko je namreč tudi mnogo starejša; samo mlajša ne more biti.
Če bi le bilo tako lahko kakor so dognali to, prečitati napise, ki so vklesani v njene stene in raztolmačiti ostale like in kipe. Doslej je bil ves trud zaman. Toda s tem še nikakor ni rečeno, da se to nikoli in nikomur ne bo posrečilo. Saj j« tudi s hieroglifi starih Egipčanov bilo prav tako. Ko je veliki Napoleon po svojem bojnem pohodu k Nilu opozoril francoske učenjake na stare egipčanske spomenike, ni še nihče vedel, kaj je na njih napisano in koliko so stari. Kmalu nato pa so našli neko ploščo, na kateri so bile uporabljene vse tri pisave: grška, hieroglifska in klinasta. Tako so spoznali skrivnost staroegipčanskega alfabeta, in poslej je egiptologija silno naglo napredovala, tako da vemo danes o starem Egiptu veliko več, kakor n. pr. o začetku srednjega veka v Evropi.
Po vsem tem, kar vemo danes o tej prastari piramidi v Andih, ni težko najti zveze med njo im piramidami v Egiptu ter v Mezopotamiji. Tudi egipčanske piramide niso bile samo grobnice faraonov, ampak prav tako tudi svetišča, posveče-
na istemu solnčnemu bogu. Najsvetejši prostor v njih je bila mala sobica pri vrhu, kamor so smeli le najvišji svečeniki, ki so tam darovali kruh in vino svojemu bogu in prosili pri njem milosti in blagoslova zase, za svoje vladarje in ljudstvo. Zgradila jih je tedaj vse ista vera in med ljudstvi Mezopotamije v Aziji, Egipta v Afriki in Peruja v Južni Ameriki so morale obstojati tesne kulturne vezi. Vprašanje je samo še, kje je bil izvor te skupne prastare kulture? Tudi na to vprašanje ni težko odgovoriti. Če vemo, da je indijska piramida v Andih stara 14.000 let, potem vemo tudi, da je vsaj dvakrat ali celo trikrat starejša od onih v Egiptu. To pa se docela ujema s trditvami starih Egipčanov, ki so se ohranile vklesane v spomenike, da je njihova kultura bila dol gih 20.000 let starejša od njihovih piramid.
Izvor te kulture ni bil Egipt, saj vemo to popolnoma pozitivno. Stari Egipčani sami so povedal! i, da so samo priseljenci. Odkod? Tega popolnoma ne vemo, a grški modrijan Platon nam je v svojih spisih ohrainil pravljico o Atlantidi, pokrajini, ki se je širila na zahodu od Afrike in Evrope in je bila zibelka visoke kulture in civilizacije. Od tam je prišla vera v solnčno božanstvo in od tam znanost o-snavfljanja in vladanja držav. Toda ta Atlantida je po vesteh istega Platona propadla, pogreznila se je v morje. Dolgih 2000 let je človeštvo mislilo, da je to zares le pravljica, a danes priznavajo tudi že odlični znanstveniki, da je le nekaj več, da je zgodovinska resnica. Platon si tega ni sam izmislil, ampak je zapisal samo to, kar je izvedel od Pitagorovcev; ti pa so vest o Atlantidi izvedeli v Egiptu, kjer je bila baje zabeležena tudi v slo-
viti aleksandrijski knjižnici, ki je zgorela.
Veliko vprašanje pa je seveda, če Je vest o Atlantidi tudi v podrobnostih resnična in se je ta celina zares pogreznila v morje. Znani prof. Wegener, ki se je pred dvema letoma ponesrečil na Grenlandiji je, kakor znano, osnoval teorijo o premikanju kontinentov. Po njegovem mnenju sta bili nekoč Afrika ta Južna Amerika ena sama celina. Šele pozneje sta se ločili in oddaljili druga od drage. In to njegovo trditev podkrepljuje nebroj dejstev, tako da je prav zelo verjetno. Če pa je to res, potem ni potrebno, da se je vsa Atlantida pogreznila v morje, temveč je izginil morda le manjši del ob črti ločnici, celina kot taka pa se je le oddaljila in tvori danes — Južno Ameriko, ki je pač identična s staro Atlantido, zibelko človeške kulture.
Zveza med vsemi temi dejstvi je zapeljivo jasna. Piramide v Egiptu, Mezopotamiji, Indiji, na Kitajskem itd., ki so vse mlajše kakor ona v Andih in njej slične po ostali Južni in Severni Ameriki (Mehiki), so bile zgra;ene po vzorcu poslednjih, in vera v solnčnega boga ter stara kultura je izšla iz stare Amerike. Zakaj se tam pozneje ni razvila do iste višine kakor v Evropi, ni znano, vemo pa, da so visoko arhaično indijansko kulturo v Peru uničili šele Španci po odkritju Amerike, ki so domačine pobili in oropali, njihova mesta pa požgali in porušili. Zato imamo danes tudi tako malo virov o njih. Španski konkvistadorji so torej zagrešili zločin, ki jim ga kulturna zgodovina niko-i ne bo mogla odpustiti.
Darujte za
pomoino akcijo!
Domači izdelek
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
Dolžnost podjetnika je, da vedno dela na tem, kako bi svojim odjemalcem omogočil kar najcenejši nakup. S tem znižanjem se želimo odjemalcem od* dolžiti za zaupanje, ki ga uživamo, da jim postrežemo čim bolje in čim ceneje.
Preje Din 169 od danes
. Din.nO
Plačajte samo najnižjo na podplatu žigosano ceno.
MOŠKI ČEVLJI Z MOČNIM PODPLATOM ZA ŠTRAPAC,
Vrsta 1255-tf
Se vedno notrebne snežke, proti mrai"' vodi in blatu, prodajamo jih iz gabardi#4 za bagatelno ceno.
■msj
Vrsta 9375-03
Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prikladni so za ulico in ples. a dobiti jih je mogoče tudi z nizko peto.
Vrsta 3945-03
Za vsakdanjo rabo praktičen močan in udoben čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa.
Vrsta 9315-03
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali baržuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz.
Tattenbachova ul. 5
V četrtek, 28. januarja
Kura v juhi z Z zrezane! porcij5* Din g«. J
Pristni traminec iz Brun-nsejevih goric._____288
najpreglednejša kartoteka! Soklič, Maribor Tel.2510
IT. SOKLIČ) vr. Maribor gl/
uatopniki «• sprejme!«
z dražestnim okraskom
nadvse trpežne . . .
Restarrada SEHiCB
Tattenbachova ul. 5
Zajuterk:	Hre-
novka, kruh, 1 deci vit a traminca in Brunnse-jevih vinogradov za
Inserirajte
«različnih barvah/. . .
V (E OBLEKE
NAilH PRODAJALNAH
DO 6FEBRUARJA
ZA 20%
CENEJE!
C. BUDEFELDT
GOSPODKA ULICA 120
Veterniku
Pridna služkinja
iz dežele, ki zna opravljati vsa hišna dela, išče službo. Gre tudi v gostilno. Naslov v upravi Večernika. 285
Prvovrstni kosovec,
100 kg Din 40.— dostavljen v hišo. Trda in mehka drva. Kopališka ulica 20. _________________________________________ 289
Dve opremljeni sobi,
solnčni, brez prahu in v bližini parka, oddam. Eno takoj, drugo s 15. februarjem. Vprašati Prešernova ulica 19.
294
Kupim tako] kompletno spalnico
in drugo razno pohištvo in posteljnino. Plačam v gotovini. Makor, Aleksandrova cesta 1, Studenci. 284
Lepo opremljeno sobo
oddam takoj eni, dvema ali trem ose-bam. Gosposka ulica 56/11, vrata 8. 267
Elegantni lep kostum,
za maškerado, črn krznen plašč in svilen plašč ceneno na prodaj. Barvarna Nedog, Razlagova ul. 22.	290
Sobo in črkoslikanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno »Astoria«.	3
i 11 jbmiobbu
šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul štev. 14.	12
Spalnice,
pleskane, najnovejši vzorci tudi iz mehkega esa ter kuhinje prodam po na nižjih cenah. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova 48.	248
tedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d« predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.