VetfeiiftiLe n#wiee» Frane Jožefov adravnlk dr, vitez Kercl ie zaprosil za pokoj. Cesar Karel inu ga je dovolil ter mu poslal zahvalno pismo, polno prisrčnosti in priznanja. Dr» Kercl je bll z vso dušo vdan svojemu cesarju Vse, kar je zadnja leta odredil za cesarja, je poprej vestno na samem sebi poskusil, Ob smrti cesarjevi je rekel: ^Lani sein izgubil svojo soprogo,. sedai svojega cesarja, na svetu sem opravil svoje dolžnostl" Volnl kurat Golee zopet operlran. C. g. vojni kurat Januš Golec, znan našira citateljem po svojih ,,Vojnih spominih", ki jih priobCujemo v podlistku, je bil v Gradcu prejšni pondeljek, dne 8. Januarja, zopet operiran. Izrezali so mu precej mofien kosec granate, ki ga ]e nosil pod lopatico. Izgubil je dokaj krvi in moči. Te dnl mu Se nameravajo izrezati drobce granat za ušesom. G. Golec, kateremu želimo skorajsnjega okrevanja, nam piše, da bo, ko ozdravi, nadaljeval svoje ^Vojne spomine." Odlikovanje slovenskega vojnega kurata. C. g Alojzij Rezman, vojni kurat pri 26. domobranskem peSpolku, je odlikovan z duhovniSkim zaslužnim križoom II. razreda na belo-rdeCem traku. 100.000 K za katoliške ljudske Srile. Ogrski grof Karel Gsaky je povodom kraljevega kronanja daroval 100.000 K za podporo kntoliških ljudskih Sol na Ogrskem. Sijaien ospeh zadn|ega vojnega posojlla. Petcga vojnega posojila se je podpisalo Stiri in pol miIijardo kron v Avstriji, dve mllijardi na Ogrskem. Dosedaj se je vseh vojnih posojil podpisalo v Avstriji 20 milijard, na Ogrskem pa samo 6 milijard K. Kar so tiče podpisovanja na Štajerskem, ]e slovensko kmetsko prebivalstvo tokrnt posebno veliko podpisalo. V celjskem okrajnera glavarstvu se je podpisalo nad 10 milijonov K, v tnariborskem pa nad 9 milijonov K. Pri Zadrnžni Zvezl v Ljubljani je podpisalo 4754 strank v skupnem znesku 15,277.550 K petega vojnega posojila. Vojaštvo ln politiCna uprava. Sedanje ministrstvo ie odpravilo one Sturgkhove postave, nare]ene s § 14, s katerimi so je politična uprava podredila najvišjim vojaškim poveljnikom. S tem se je v tem oziru dala osnovnira zakonom zopet popolna veljava, kajti 61an 2 državnih osnovnih zakonov pravi, da cesar izvršuio svojn vladarsko pravico potom odgovor- nih ministrov. Se so nekatere Sturgkliov« «fc«dhk ki 1 osnovnimi zakoni niso v jasnem soglaaiu,, Tt^m te se bodo pred cesarjevo prisego na ustava •dfirft\ile ali spravile z osnovnimi zakoni v soglasje. Odllkovana Slovenca. Iz Pule sc 11 a« pHK: Pri črnovojniškem pešpolku št. 5 sta bila odiikttvaa* sledeča slovenska moža z železiiim zaslužnim tai*cero na traku hrabrostne svetinje in sicer k» krabr ro zadržanje pred sovražnikoin: cetovodja Jtik Bkm>lenski, doma od Sv. Jakoba v Slov. gor., 'm <Joswih nik Jožel Ogorevc, doma iz Brežic- Odlikovancl. Z bojišča se nam piše: l>»(» t^, t. m. smo imeli spet pri 7. stotniji 47. pešpolka »flBkovanje. Bih so trije Slovenci za svojo hrabirost {*«# sovražniku odlikovani in sicer: Ludovik Ziiftk e$f Sv. Benedikta v Slov. gor,, občina Ihova, je b«l r 1 mesecu dvakrat odlikovan; dobil je za svojo iirsfofost malo srebrno in bronasto kolajno. Pavel K«rjkfi od St. Petra in Jožel Zakoiijšek od St, .iuri|» *b Taboru sta dobila bronasto. V tolažbo njim, ki pogrešajo svojo oCeto, br»te ali sinove. Dne 21. avgusta 1914 je Anton Gliu9ek iz St. Ilja pri Velenju pisal zadnjo karto lz Gafijcije Od takrat ni bilo ni6 več slišati 0 njem. Db« 9L decembra 1916 pa so dobili njegovi domači karte od njega, da še živi v daljni Sibiriji in da j6 botas. Bog daj že skoraj ljubi mir in veselega evide»|anjemu, njegovim domačim ter vsem, ki še živ» da*4 v tujini ločeni od svojih draglb Preosnova delavskega bolniškega zav&roTOBJa. Dne 9. t. m. je izšla cesarska naredba, ki uvajapreosnovo bolniške postave. Izboljšana so doloCHa 9,v*rstvu matere in dojenCkov, izplačevanje bolntj^:6 pofi^ pore, podaljgano od 20 na 26 tednov; pogrebnin« a«?tudi nekoliko zvišane, Izpremenjen je tudi obrtniced v toliko, da ne bodo smele porodnice delati P (s»3a| 4) fednov. Poufieni smo, da gre pri tej preosn»vi«^ lika zasluga našemu poslancu dr. Kreku. Gojencl deželne vinarske in sadjarske Sžole y Mariboru, ki se udeležujejo vojske, so bill, rajiiemite odlikovani, nadalje prijatelji padlih, vjetih ali pogra8anih go.;encev se prosijo, da poSljejo ravnatetjstvij tega zavoda čimprej natančne podatke in sicer: inte go enca, krdelo, pri katerem je služil, šaržo, odttkovanje, bojiSče, na katerem se je boril, ali kjer Je p«r del, kraj, kjer je pokopan itd. Enake podatke prost ravnateljstvo omen"ene šole tudi 0 šolarjih vlnifarske šole v Burgwaldu. Iz teh podatkov nameravar»r vnateljstvo zavoda v letnem poroč lu sestaviti apftminski list 0 go.encih, ki so se ali se še udele*«jejo sedanje vojske ter so dosegli odr.kovanje. Oddaja vo]ašklh rečl. Cesarska namnalaijanam poro6a: Kdor še dosedaj ni oddal vojaških roflt (6epic, čevljev, obleke itd.1, ki jih je dobil n* odeo ali drug načiri od vojaških oseb, mora sedaj istel»kom 24 ur oddati pri bližnji orožniški postajl. srioav se bo vsakega, pri komur bi se kake refii nadte. #stro kaznovalo. Prehranievalnl urad tudi pod novim iiiiiiiijflnn generalnim majorjem Hoferjem ne najde milosti prod nekaterimi dunajskimi listi. Dokler sje ne bo z* c»t lo državo in armado ustvaril samo edin prahrsBjevalni urad, dokler se ne bo gledalo, da se q16 aepor gubi in dokler s« ne bo samo pri kmetih poialcadUvsaka betvica, ampak se pogledalo tudi v magacine lrgovcev in medkupcev, tako dolgo je vseeno, kdot E vodi prehranjevalni urad, ali Kokstein ali H5tor ali kdorbodi. OraSkl nemskl llstl 0 slovenskoštajerskifci g»spodarskili razmerah. V graških listih dan tm duK vnm Citamo poročila 0 Msijainlh" gospodarsftei rimtr merah na Slovenskem Stajerju. Nemškoliberafci tiot • n-Montagszeitung" z dne 15. januarja piše o raBtro|Vvinskih cen v našib krajih in sicer na tak nafiia, d» iabko vsakdo že na prvi pogled vidi, da je na«M».t» pisarije, uplivati na vlado, da bi zasegla vino iat tunstavUa nnajviš'eM cene ln sieer take, ki bi bil« po eodu gragkim vinopivcenu List, oziroma njeg»r <bpf pisnik, trdi, da se radi nnezaslišanih" cen imMiifp ltranilne vloge kmetskega prebivalstva od mesooft<bfmeseca. Vojska je baje prinesla glovenskošiaiitsteh mu kmetu izvanredno velik gospodarski napreJMaV Kar tisočaki baje frči|o na posamozna kmetska flr^ riSča »n črnovojniki s kmetov hodijo z debelouapol^ njenimi denarnicami okrog. NemSki list se je por»pel tudi do trdMve, da imajo ljud]e skrite velike vmloge masti in slanine in čakajo s prodajo tak* 6dkgo, da bodo cene še bolj poskočile, Se le po vImuI* raznih tatinskih družb pridejo baje velike poso«Tei» bele na dan. — - - . ¦ ¦ lfrmm**r*., ¦r*$i±xi*H\ }% {V> ^ •/.¦-¦»• Naj s) i^raSlB goapecT« osledajo pravi gospodaraki potožai v aagih kra$U». Kjme^e so brez delavoev, vosna živlna se je rflfcvlrfrdJa; vozovs,. stroje tn dmgega orodja nihfie *• ipflpraTli«, muogokj« se niti gnnja ue more vefi sprafid ¦m poljs- ^* spomlad bodo obširne nilve in viaepFi^fi ostali nenbdelani. ker bo grozno primanjktra!* dolsvcAT in živine. V topll sobi pri polnih kupjt^k ,i» tahko zabavljati, a, prenašail težave in grenksbf» t«etekega stanu v vujski, je druga stvar! Zak«4 pm aemSki listi ne vohunijo pri vinotržcib-milijo»arik fc drugih prelnipcih? Tan bi našli dovoli krft««*oeg* poels. 86. pelk ima. srebrni ro#. Iz bojiSča sa ujm {A»: V Stev. 49 ^Slovenskega Gospodarja" z 7. dae. se čita m»d drugim tudi sledečo: ,,Prvi6 t taj tojni se ]e zgodilo, da je kak polk deležen odHkOTMja, da S6 sme podarjenega slgnalnega roga že sedaj posluževati," Kar pa ni resnično, Domobronski pešpolk St. 28, kojega sedež je v Mariboru, je dobi! srebrni, signalni rog kot dar mest Maribor in Celt« dne 15. avgusta 1916, dovoljenje za uporabo istega pa glasom določbe dne 18. oktobra 1916. •arek na tovornlne lu železniske karte. S \ f«braar]6m se bodo povišale oa avstrijsfdh železnicah prevoznine za blago in obenem tudi cene za o-< sebn« karte na železnicah. V povišanju bo združen <lrža\nni davek in obenem tudi povišanje cen od stra¦i žnleznlo. Na južni železnici se bo cena za vozne karte zviSala za 25%. Ako je n. pr. kdo dosedaj pla6al za vozno karto n. pr. v Gradec 4 K, bo plačal odslej 6 K, Na stranskih in ozkotirnih železnlcah lo ZTiAanl« ne bo tako veliko. Dijaj&kl kuhlnjl r Mariboru so darovali: F. S. Spindlar, župnik. Sv. Jurii ob Pesnici, 15 K; Ivan Pajtler, Łupnik v Sv. Rupertu v Slov. gor., 20 K; Hranilnloa, in posojilnica v Smarju pri Jelšab, 50 K; drcižba v Narodnem domu v MarLboru po gospej Le•poldini Stelcer 8 K; Leopoldina Stelcer, hotelirka, Maribor, 10 K; dr. Ivao Klasinc, odvetnik v Gradou, 10 K; Mohopjaiii v Ribnici na Pohorju, po g. A. PiS«rjn, 20 K; Anton Peršuh, c. in kr. vojni kurat, 15 K; Josip Pirnat, c. in kr. nadporocnik, 19 K; Martin Meško, župnik pri Kapeli, 15 K; dr. Franc Krulje, dekan v LaSkem, 10 K; Franc Močnik, župniJr pri Sv. Stefanu, 5 K; Franc PeCnik, župnik v Podgorju, 10 K; AIojz Soba, župnik, Zdole pri Vidns, 15 K; dr. Josip Georg, odvetnik, Smarje p. Jel§ah, 20 K; Rampre Franc, kaplan v Sevnici, 20 K; Rauter Jakob, župnik. Pilštajn, 12 K; Regvart Iv., trgoveo, PilStajn, 1 K; Staufer Franc, uCiteU, PilStain, 2 K; Strafiek Anton, usnjar, PilStajn, 2 K; neimenovan 6 K; ftetrto- in tretješolci c. kr. gimnaaite ˇ Mariboru po g. prof. Fr. Voglarju 61 K. Gallea •skrbljeiuu 7,% vinogradnike bo gotovo vectfa vesl, Be jim javimo, da je dobila Stajerska od vhuie za lelo 1917 60 vagonov bakrene galice in pet vagonor Bosna-Paste, kar popolnoma zadostuje za vse Tfeiograde. Toliko se j« je namreft porabilo pred vojrto povprečno vsako leto v deželi. Tudi žvepla je veai nekoliko easiguranega. Razpefiaval bo galico kakor lansko Ieto .Verband" po okrajnih zastopih. Ker so se zlasti manjži vinogradniki, posebno v ptujskem okraja, priložovali, da niso dobili od okrajnega zastopa narofiene galice, jih opozorimo, da se po občinah pravoftasno prijavtjo okrajnlm zastopom. Ce bi se kateremu odrekla galioa^ naj se takoj pritoži t\\\ d&žaini odbor ali na c. kr. Kmetijsko družbo. Breemesni dnevi oa kmetlh. Kakor izvemo, so poiifSne oblastt naročile žandarmeriji, da naj na dežcli madzoru'e, ali se ljudje držijo brezmesnih dni ali ne. Br*»zmesni dnevi so pondeljek, sreda in petek, Te dni »B ne sme uživati nobenega mesa. Edino v sredo |e dovol-eno zavživati ovcje meso. Ker o teh vladnib določbah Ijudje niso povsod dobro poufieni. opoxarjamo kmetskn Ijudstvo, da se ob omenjenib dnevih vzdrži mesa, da ae tako izogne!o kazni. — Po uafiera mnenju bi se naj oblasti ozirale na to, da n. pr. Ijudje, ako v torek zakoljejo, vendar ne morejo drobovine pustiti, da s» pogubi, ko je sedaj v vojskinem času treba na vsak način paziti, da se nobena re6 ne pogubi, ampak se vsaka troha živil skrbno oporabi. Nadalje se na kmetih itak zavžije le malo mesa. Mnogokrat pa, n. pr. ako ima kmot kopače v vinogradu, mlatiče itd.. bi jim vendar moral dati krepke hrane. Radi tega bo najbolje, ako se občine in gospodarske organizacije oliniejo do namestniStv;) a proSnjo, da 3P naj strogost tegft aadzorovanja kolikor mogoče omili. Pred vsom se naj pusti n. pr. 14 dni ali tri tedne po kolinoh prosto. da se bo smelo zavživati drobovino in slabše meso razun petka vsak dan. Ob enem pa se naj tudi dovoli, da se bo smelo težkim delavcem (kopačem, mlatičem, žanjicam. drvarjfnn itd.) tudi ob brezraesnih dnevih dajnti vsai oncrtfln« doauft« meso.