Štev. 51. Cena ednoga drobca 1 krona. 19. december 1920. Leto VII. Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst. Zahvala. Vsem, ki so mi čestitali ob priliki zvoljenja za državnoga poslanca, se iz srca zahvalim. Te časti nesam iskao a njeni ter ščem nositi, kak dugo de boža vola. Brez razločka vsem ščem vse postati, v Prekmurji ne gledajoč ne na njihovo vero, ne na národnost, ne na stranko, ka bom samo mogo i ka de se pravičnoga od mene želelo. Gda se dragim volilcom vroče zahvalim na zavüpanji, prosim nje i vse Prekmurce, naj mi dajo stem zavüpanjom na znanje vse njihove pravične žele i naj mi toga svojega zavüpanja tak nikdar ne odtegnejo, kak njim jaz svojega srca nikdar ne zaprem. Črensovci, 1920. dec. 8. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. državni poslanec. Na znanje naročnikom! • Vsem naročnikom damo na znanje, ka Novine v novom leti nedo dragše kak dozdaj, naimre koštale do samo 20 kor. na celo 1921. l., če ešče do dvejezero naročnikov dobijo. Če naročniki ne bi narastli, te bi 30 koron koštala. Ali mi se vüpamo, ka nede trbelo podignoti, le pridno na delo širitelje i spravite vküp dosta-dosta naročnikov i njihovo število glasite notri v Črensovce na „Opravništvo Novin“ do novoga leta. Opravništvo Novin. Podpirajte Novine! Kem dale od vere, tem bliže k prepadi države. Ljubljanska pošta mi pride na pamet. Pred par dnevi so odkrili tovajijo na ljubljanskoj glavnoj pošti. Pa tolvajje neso kakši neznani pikušje i tepešje, nego sami urádniki ali čestniki, šteri so poštarsko slüžbo opravlali. Pét so jih pod kljüč djali že. Kradnoli so pa tei gospodje siromaške peneze. Pisma so gortrgali, štera so z Amerike prišla i v šterih so Amerikanci svojim domačim dolare pošilali, da bi njim kaj pri mogli v njihovoj nevoli, v skrajnom siromaštvi. Trepetajoč je čakala nejedna sirota od svojega sina, moža, od svoje hčeri svojega zahvalnoga roda pomoči, da si more kropno župno pošteno zabeliti, bose nogé obüti, nage kotrige pokriti. Pa prejšli so tei penezi, zápili so je tisti, šterih dužnost je bila — i šteri so za to dužnost dobro plačo vlekli, — te peneze čuvati i naslovjenim zročiti. Kradnoli so čuvarje! Teh pazitelje, šteri bi je pa mogli kontrolérati, so pa mučali za piti. Z tolvaji so vküp pili zvün dva, šteriva za celo delo nesta znala i zamučali odiranje sirot. Kaj je brigala njé suza sirote, kaj od mraza dregetajočeh javkanje, naj so oni dobili samo svoje piti, svoje goščenje svoje plese, pri šterih so se še pošteno, šengárili z klerikalcov to je z krščansko mislečih ljüdi! — Pa tak daleč kak je moglo priti? Če bi v düši teh gospockih tolvajov živela vera, štera pravi „ne kradni“ i „ka roparje v nebesko králestvo ne pridejo“, bi ne bili segnoli v žep sirotam, da bi ga za svoje lumpanje spráznili. Ne, nego bi glédajoč na podlogi vere plačo za pravičnost i kázen (kaštigo) za tolvajijo, bili ostali nevtepeni i nevraženi pri dotikanji tüjega blaga. Pa ka so nej meli vere, štera bi je od hiidobije sédme prepovedi vkraj držala, je zrok vzgoja brez vere. Če bi je versko-jakostno vzgojili ne bi kradnoli, sirot ne bi ogülili, lačnim krüha ne bi vzeli, nagim pa odevala. Šola brez versko-jakostne vzgoje rodi familije, šterih kotrige nemajo düšnevesti nemajo srca. Pa vendar se dela za to po vsoj državi, šole podržaviti, i spraviti ž njih vero. Minister dr. Korošec, naše krščanske stranke pristaš, je jedini zdigno glas proti tomi nakanenji, njegov kollega, liberalni minister dr. Kukovec, je zato te to zahtevao, naj dr. Korošec ministersko čast odloži, ar se je podstopo braniti tiste šole, šterih vučenicje nedo kradnoli kak državni uradniki penez sirot. Samo poštenjé nema moči obdržati na pravoj poti, če nega vere z ednim tüdi poleg. Poštenjé samo tak daleč sega navadno, kak daleč vidijo človeče oči, vera pa gleda z očmi nebeskoga Očé, ki vse vidi. Zato z podvojenim glasom kričimo: vere z šol ne püstimo! Šole brez vere do nam gojile ljüdi spodobne nešterim ljubljanskim poštnim tolvajom, ki do iskali samo svoje zabave, nasladnosti, čeravno ztem dolpotegnejo zadnjo coto obleke z sirote i njoj z lamp vzemejo slednjo skorco sühoga, plesnivoga krüha. Sodite, je mogoče, da bi država obstála pod ravnanjom takših ljüdi? — Zato pa širite versko vzgojo po vseh šolah, po vseh drüžinah! Ki to ne dela, slabi državo, pripravlja nezadovoljne düše na svetovno revolucijo, štera vse pometé! 2 NOVINE 1920. 19. december Zapostávlanje Prekmurcov. Šče te, gda je Koroška bila zasedena od naših čet, se se Prekmurci nikak zapostavlali; to se pa zdaj tem bole godi, ar je mnogo uradnikov, ki so bili na Koroškom, brez slüžbe. — Cela truma se jih je posojila té dnéve v Prekmurje, domači ljüdjé pa čakajo mesece i mesece vročino rešitev njihove prošnje za slüžbo, pa se je, Žalibog, nemorejo v čakati. — Ali nemamo nikaj proti tomi, če pridejo se v slüžbo, v Prekmurje Kranjc^, Primorci, Korošci, Štajerci, ar smo si vsi bratja, vsi smo ednoga in istoga plemena, v nüki naših slavnih prededov, Pribine in Kocela, samo naj pri tom aaši domači ljüdjé ne trpijo, da bi se zapostavlali. Vaš namen nej tu té, da bi MaŽarene zagovarjali, nej. So pri nas, med ljüdstvom ljüdjé, ki so skoz in skoz Jugoslovanskoga, slovenskoga mišlenja, düha. Té ljüdjé so se šče pod mnžarskov vladov potegüvali za pravice svojega ljüdstva in gda je prišo prevrat i je Jugoslavija postala gotova Stvar, so agitirali, nav-düševali, prigovarjali narod za njo. Zdaj tei ljüdjé to doktje v zahvalo svoje požrtvovalnosti, da ne dobijo slüžbe. Poznao dva bivša dijaka, šteriva sta zavolo peneznih razmer, zavolo velike dragoče nej moglo nadaljavati svojega včenja, kak bi naj ráj bila. Té dva dijaka sta to zadaje šolsko leto v Sloveniji i sta znožniva pe-temta nej samo prekmürščine nego tüdi književne slovenščine i mažarš-čine pa vkljub temi se ž njima naši ljüdjé zapostavlajo. Opominamo merodajne oblasti, da kaj včinijo, ar ovak začnemo boj i nevstniijeni boj proti zapostavlanji Prekmurcov. Vidite, da ljüdstvo je z nami i mi smo ž njim, ar mi smo njegovi ono je pa naše! 7 ransnuiranus. Glasi. Dolenski plivanoš g. Klekl so bili pred sodom v Budapešti od obtožbe oproščeni, tak so nam poročali gospod predsednik deželne vlade za Slovenijo^ Ljubljani ar. Ivan Brejc. Šteri majo svoje grünte, zemlo, hižo, gorice ali kaj takšega na Vogrskom, naj se zdaj paščijo k casarskomi uradi'(vámhivatai) ár samo tam dobijo dovolenje, da bodo smeli drügo leto hoditi zemlo delat prek meje. Drüga dovolenja ne bodo nikaj valála. Vsakši more sliko (kep) s sebov Prinesti. V dolnjelendavskom okraji je carinarnica v Dolnji Lendavi, Kolodvorska ulica. Pri toj priliki, da odidem na moje stalno sltižbeno mesto v Novi Sad (Ujvidék) kličem Srčni z Bogom vsem mejim drágim prijateljom pa poznancom, od šterih se nemrem osebno odslovili. Dr. Jožef Kočar. Sobota. Po celoj Soboti se guči, ka so nešterni uradniki deci knige z rok trgali na uiiei, štera je v vogrski razred hodila. Prosili bi policijo, naj nasilne krivcé zasledüje, vogrskoj deci pa naj se ne brani tiste, ka je višji šolski svet v Ljubljani dovolo. Prosimo pravično rešitev toga pitanja. Našim Goričancom! Ne davno, kak sam se ločo od Vas. Med Vami sam bio in znam kakše žele mate. Mnogi se tožijo, da se jim godi krivica od strani Jugoslavije. Jaz pa pravim, da Vam se samo to tak vidi, ar Vi preveč s črnimi očalami glédate Jugoslavijo. V tom Vas šče pa podpirajo madŽaroRski agitatorje. Premislite, si pa morete, dnesdén je nindri nej dobro. Vsešerom šče dosta hüjše, kak pri nas, v Jugoslaviji, Kda se pa ednok meje odprejo pa de ešče pá bolšo. Moremo' potrpeti, ár brez po-trplenja nega življenja. Madžaronskim agitatorom nikdar ne vürvlite. ar-vsaki Madžaron zagovarja Vogre. Če se pa komi kakša krivica zgodi, naj jo javi. — Žitnik goričanee. Kalendare vsi naročniki, brezplačno debijo, ki so dáli ali dajo kakšo podporo. Brez podpore, brezplačno debijo kalendara, 1) sirote, 2) ki so na 10 let naprejplača!! Novine ali M. List, 3) ki so od 20 K vekše naročnino poslali i 4) vsi Širitelje Novin i M. Lista kak vsikdar. M. List je za vse naročnike brezplačen bio 1. 1920. samo podpora se je prosila,ra dužen je níšče nej bio dati. Tolvajije bistričke so odkrite. Po Bistricah ljüdstvo to jesen niti določiti vüpale, cele noči so Vnogi svetili. Predrzni ropare so vse zod-nesli. Kemadant črensovske orožniške postaje, g. Ovčar Tomaž, en pravi Orožnik, koga cela krajína ljübi i poštüje. je konec napravo,. toj - roparije Spolovo je dve roparskivi bande i zdaj je prines bláženi mir. Hotiza. Z Veleposestva Eszterházijovoga je dobila občina naša 140 plügov trávnikov z árende pri „Gyuli“. Katasterni dohodek teh trávnikov je Podlistek. Kratke črtice iz naše zgodovine. Gda so se naši stari očetje preselili, so ešče Poganje bili in takši ostali tüdi v novoj domovini skoro dvesto let. Da je pa že v človeškoj naturi iskati si kakša božanstva, štera mali in ed šterih vüpa kaj dobiti, so tüdi slovenski poganje, kak vsi drügi, meli svojo vero i boge. Meli so pa to vero: Zvün lüdi so eíše dühovna bitja, štera vladajo ves svet. Ta bitja so ločili v dobra i slaba. Dobre so zvali boge, slabe pa bese. Vse ka je dobroga na sveti pride-od bogov, ka je pa slaboga pride od besov. Oča vseh bogov je Perun. Te je stvaro zemlo, sunce, zvezde i mesec. Gda se je bliskalo so pravili: ,,Perun orjé z ognjenim plügom." Beg morja, zemle, vode je Triglav, bog pasterov je Veles. Morana je bila ioes, štera je prinašaia smrt in 1 zimo. Stribog je napravlao vihér. Pazlivosti vredno je pa to, da so Vervali ka je človeška düša nemrtelna. Gda je telo zakopano, se düša Pravičnoga preseli v ráj, düša hüdob-noga pa k besom v čarno noč. pot po šteroj paše idejo na drügi svet je boža doga (mávrica). S takšov verov so prišli naši očevje v kraje gde je že bilo mnogo krščenikov, štere so preganjali. Krščanski misijonarje so večkrat poskoči priti med nje, nego zaman. L. 612 je šteo priti med Slovence sv. Ko-iumban, nego s spranji njemi je bilo nazodeto, naj ne ide ar so ešče Slovenci ne dozerjeni za vero. Sv. Amand. belgijski püšpek je prišeo, tada zaman. Slovenski Vojvoda Borut je L 745 poslao svojega sina Gorazde i bratka Hotimira na Bavarsko, gde sta dobila sveti krst. Gorazd je bio prvi krščanski slovenski knez. Za njim je prišeo Hatimir. Oba sta razširjala krščanstvo. Salnogaški (Salzburg) püšpek (škof) Virgilij njemi je poslao preci misijo- narov. Šlo je Počasi, ar so se mnogi proti postavlali, pa ešče preganjali svoje krščanske brate. Vse to se je bole godilo na jagod nas, gde so tüdi duhovnik! iz akvilejskc püšpekija (škofije) misijonari]!. Par let kesnej, gda je v Soinogradi bio za škofa Arno so prišli prvi misijonarje v Panonijo. Arno sam je pohodo te kraje i dao zozidati v Soboti cerkev. Za njim je prišeo püšpek škof Teedorik z novimi dühovnika Jako dosta sta pomogle za razširjanje krščanstva Vojvoda Pribina in Kocel. Pribina je v Blatograd! daš poštaviti tri cerkve, edno v Peči, v Kiseki (Kőszegi v Lendavi, v Zaiaberi, v Ptuji, v Dudlebi pri Radgonji pa ešče drüge. Pod Kocelevim vladnjom so nastale sledeče cerkve : v Turnišči, pri sv. Nedeli, v Rogačevci i v LeH. Dva najvekši va misijonara v našem kraji sta bila sv. Ciril i sv. Metod Dosegnola sta pa zato tak dosta, ar sta lüdstvi v slovenskom jeziki glasila božo reč. Par let sta 3 NOVINE 1920. 19. december delala na Moravskom potem sta pa Šla v Rim. Potüvala sta prek Panonijo ta tak sta prišla k našemi vladari Kocel!. Te njema je dao 50 slovenskih mladencov, štere sta včila za dühovski stan. V Rimi so sv. Oče Hadrijan II. oba za püšpeka posvetiti. Ciril ‘je pa že tam v Rimi obetežao in mro I. 869. Metod nazaj ideš! iz Rime na Moravsko, se je stavo pri K ščeli v Blatograd!, odkod je z velikov gorečnostjov oarzširjao Kristušovo vero med našimi predniki. (Dale.) 1119 K Sl v, te je na plüg spádne 7 K 99 fil. arende. Poleg odredbe ministra za agrarne reformo je od plüga desetkrat teliko zdaj računati, tak se te od plüga 79 K 98 fil. árende more plačati. Mi Hotižanci sme pa od porecle mogli 200 koron pIačati, Štera pa Ozdaleč ne morila en plüg. Kak drüge občine, smo se tüdi mi obrnoli na našo »kmetsko zvezo", da i nam sirotam spravi nazaj krivična rendo, kak je drügim spravila. Velko vnožino jáko lepih moških i ženskih štofov so doboli g. Seršen v Lotmerki. Ar je cena zelo nizka, blágo pa trno lepo, naj nieden ne zamüdi prilike ka ga ne bi pogledno. V zorci (mujštre) se tüdi pošljejo, če što žele. Prosimo svedoke! V večih mesta! se guči, kaje brš Pater Gaoor Hilar, pisač pri agrarnoj reformi v Beltincih, právo nešterim ljüdem ka ne dobijo drv, zakaj so ne na njegovo stranko glasüvali i ka zgübijo zemljo, so je probo onim. ki do im kmetsko zvezo dávali votum. Prašimo svedoke, če je to istina! Tečas ne verjemo. Če je pa istina, bomo pravico zagovarjali. Na zvone v Črensovsko cerkev je darüvao Žalig Ivan z Žižkov 5 dolarov; ravnoteliko je dao na samostan, en dolar pa na podporo M. Lista. — Za „Orla“ so darovali: od sv. Jürja: Marič Emilia 20 K, Horvat Štefan 10 K, Kornhäuser Alojzij 10 K, Kornhäuser Ana 3 K, Jan Kornhäuser 2 K, Bokan Pavel 10 K, Bokan Franc 10 K, Gombec Marija 10 K; z Domajinec : Lük Janez 3 K, Žilavec Marija 1 K, Žilavec Marija 1 K, Šinko Marija 3 K, Gomboc Ana i K; s Cankove: Vogrinčič Anton 10 K; s Celja’. Marija Nerat 10 K; Benko Ana 2 Ki z Domajinec; Nemec Alojzij, od zv. Jelena. 2 K. Bog plati sakšemi, šteri je voščo za krščansko drüštvo dati kakši krajcar! Orel z Goričkoga. Mačkovčarom na Goričko. Guči se Prinas, ka je agrarna reforma tam z Marofa stirala nekoga béroía, Šteri je že nad 30 let bio tam v slüžbi samo zato, ar je zahtevao svojo za-ostáno konvencija. Dajte nam odgovor, je to istina ali pa nej. Dosta gučov kroži okoli i naj se pravici kvár ne zgodi, ščemo priti do korna vsake laži ali vsake istine. Azon alkalomból, hogy állandó szolgálati helyemre, Ujvidékre távozom, szivélyes Istenhozzádot mondok mindazon jo barátaimnak és ismerőseimnek, akiktől személyesen el nem buosuzhatam Dr. Kocsár József kir. törvényszéki biró. Páli nekaj za Vas! Ali kašlate? Sline odstranjüje i kašeo vtiša. Zagorski prsni sok 9.— K Nega pločice (prsne pastile proti kašli) 7‘50 K Bonboni iz glada i trpotca ed 3'—.K naprej. Prsni tej proti kašli 8* - K. Guajakol sirup na doktorski predpis 40— K. Lipov tej ,8-— K. Fiakerski práh 8 K. Pakivanje i poštnina se računa posebi ali najfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bo-do stroški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stubiea donja Centrale 146. Hrvatska. Pri pitanji se štempl more pridjati za odgovor. Osebne vesti. Naš poslanec iz Prekmurja g. Klekl Jožef so v pétek 10-ga t. meseca edpotüvali v Belgrad, naj morejo nazoči biti pri otvorili parlamenta, štera se vršila v nedelo 12-ga t. m. G. Božidar Sever, dolnjelen-davski župan, so dnes tjeden bili v Varoždiui na shodi za voljo elektrike. Ka se je sklenilo na tom gyüíejši, bomo že objavili. * V tüjini. Dežela rajskomila, Prekmurski ljübi kraj, Zakaj sva se ločila, Da žalosten sem zdaj! Če tüje rož’ce gleda Mi žalostno srce, Šče cvetje mi preseda, V Prekmurji lepše je. Če čüjem ptičke peti, Ne gene spev srca, Šče ptička žvergoleti V Prekmurji lepše zna. Če plavati v potoki Zagledam ribice, Srce topi se v joki: V Prekmurji lepše je. Domače rož’ce, ptice, Srebrne ribice, Ve mate veselice Za žalostno srce. Zato nazaj v Prekmurje Tam radost je doma, Tam ne kalijo burje Nam mirnoga srca. Miloslav. Trgovski Pomočnik z več letnov praksov išče slüžbo v trgovino z železnim ali z mešanim blagom. Naslov povej Uredništvo Novin. Vekšo množino lotmerskoga vina in okoli 200 hl. dobre jabočnice po 5 koron liter má na razpolago tvrdka Josip Kosi, Križevci pri Lotmerki. Moderno opremljena tiskarna (štamparija) v G. Radgoni sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela i je točno speláva. Knigoveznica, knigarna, trštvo z papérom i pisarniškimi potrebčinami! Bogate záloge papéra, pa zmernih cenah. Odáva na drobno i debeli. Seznámi zálog i cen na razpolága. Tiskarna Panonija Fr. Jerebič i tov. komanditna družba v G. Radgoni. Nasl. Marton Kalmana Jožef Toplak železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI. Priporačam: Oblijalo za lančare, Portland cement, Vapno na malo in na velko Koles in bükvenovogelje za kovače. Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa. Nizke cene! 4 NOVINE 1929. 19. december Ivan Kokot trgovina z mešanim blagom (nasproti cerkve) Dolnja Lendava. Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti: Zefire, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drüge špecerejsko blago. V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah. Točna podvorba. Zmerne cene. primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče. Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov. Mršavost (krlavost) srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana. Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom velike zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni. Ščete dobro i poceni küpiti? Najzanesljivejša vöra je Suttnerova vöra! Niklasta, jeklena (ocelna) srebrna ali zlata vöra, vsaka Vas bo zadovojila. Tüdi verižice (lančeke), prstane, vühane, vsakovrstne dare, i potrebščine kak: škarje, nože, priprave za britje šibičnjeke (toke za špice) diamante za rezanje stekla (glaža), doze za smodke (cigare) i cigaretlne, zapestnice itd. Vse dobro i poceni najdete v ceniki. H. SUTTNER, Ljubljana, št. 945. Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z. odáva: razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine). Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d. Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah. Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni. Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.