dar rtn ske m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta.1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. * r Ljubljani v sredo 16. novembra 1870. Gospodarske stvari. kisleea navzete in 72/10 funta kisleca proste snove do funte masti Dorasla delalna 9 in Ravnanje z vinsko trto potřebuj pri ednjetn trp živina pa je že pr 1000 funtih žive teže f da đvakrat in celó trikrat v enem letu grozđje na nj ej izraste, in da nekaj grozdja 14 dni popred kot drugo na isti vinski trti dozori. Ako se prav in dobro obdelovani vinski trti, ki sicer tudi v dobri zemlji raste, mladike, potem ko je na njih prvo grozdje ocvetelo in debelost graha do kakih 21 funtov suhe snove, ktera funtov kisleca navzetih in obstoj iz i9/.® delov in do 6/10 funta masti v 11 funtov kisleca prostih Pri težavnem delu pa jej ze moramo podajati 25 funtov suhe snove, da more ob- stati. Da pa vse to bolje pojasnimo, povemo dragim bralcem to-le priliko: Ker je dogn 7 da potřebuje krava pri 1000 funtih eglo 7 nad grojzdi prerežejo ali presečejo, poženó te zopet nove mladike, na kterih se v kakih 4 do 5 tednih f zopet grozdiči prikažejo, ocvete in enako debelost Cakaj ; da tudi to grozdj kot prvo (graba) doseže, se UUVCIC IU cuaivu ucuctuoij IWK V V l <\ u c* j UUUU/JV , w te zadnje mladike zopet kot prve prerežejo. Zopet po ganjaj kažej tudi te druge nove mladike, in tudi na teh po (ali 10 centih) žive teže na dan 14% funta vzdrževalne in ravno toliko pridelovalne hrane senene vrednosti tedaj znese to na dan 29 funtov, na mesec 870 funtov, gospo- pa in za celo leto 105 centov, da jo. vspešno krmi slimo si sedaj, da bi bilo pri na$ fra Igu troj darj kteri vsak enako veliko krme přidělal 7 se grozdiči V gorkih krajih ni dvombe, da ne bi prvo in drugo grozdje gotovo popolnoma dozorelo, čeravno zadnje ne, ker v severnem Primorji je v dobri jeseni leta 1864 imenu, pridela ali 1865. prvo že okoli svetih dozorelo QVCUU UUůUlCiU , £ , popotni učitelj kmetijstva na Stajarskem, ktero tudř mi radi priporočamo takim gospo je darjem, ki nemški znaj Gosp Feuser-ja dobro Zahl Mitglieder zu entsenden haben". To je beseda dana od presvetlega cesarja, da je sporazumljenje in konečno poravnanje mogoče po deželnih zborih ali nosno le z „rajhsratom" poznajo bralci „Novic" iz mnozih sestavkov, ki jih je zbori — a trdim na dalj zj e m k da Toraj so pravilo: deželni jhsrat. (Dobro!) Vsled tega —jv------ 7?------ —---------------7 — j— j - uuiui lio. u«*iju, KA&t, ako bi se bilo delalo po septem- marljivi in v kmetijstvu učeni mož spisal za naš list, berskem manifestu, kteri je ta I. članek oktoberske dokler je še v Ljubljani bival, in tudi pozneje. Gosp. diplome za svoje načelo vzel, bilo bi mogoče, da bi F dobro vé, kaj je treba vedeti našim Gosp gospo- bili popolnoma vsi narodi sporazumlj in da bi darjem, da se pomakne kmetijstvo naprej, zato sije bila Avstrija dandanes trdna, mogočna in jaka. (Pohvala.) izvolil nemško „pratiko" spisati ? vedé 9 da pratiko ali Preidem na drugi del koledar si omisli skor vsak člověk. Povabil je še več sjla važen in se tiče naše adrese, kteri je gotovo druzih zvedenih mož, da tudi oni kaj spišejo i in tako je postal ta koledar, kteri si je nabral bogato torbico različnih naukov o živinoreji, poljedelstvu, sadjereji, Na čelu teh notranjih zadev stoji tranjih zadev našega naroda v Ta točka din j e nj SI bila že toliko pretehtovana in toliko se je o njej že govorilo in pisalo, da je gotovo vinoreji, čbeloreji itd. Dodano je tem naukom še mnogo VSakemu izmed nas dobro znana. druge koledarske tvarine, tako da je knjiga čez 10 pol debela. Cena jej je 40 kr. Dobiva se v vsakem mestu pri večih knjigarjih. Hočem toraj tu za brambo te najvažnejše stvari nekaj iz pravnega stališča povedati. Nam se ugovarja, posebno je to poudarjal dr. Supán v adresinem odseku, da podiramo na eni Politične »tvari. strani historične pravice, med tem, ko jih za svoje ko nsti, to je 9 za zedinjenje vseh Slovencev podpirati ho Adresna debata čemo! Vprašam pa jaz, kaj je historično pravo? Hi deželnem zboru kranjskem storiôno Pravo Je le takrat pravica, in potem zares t# ď% /\ ^ a/3 AiArvn my a X11 ^»n f «it iama rt a m n lr /\ /\ /] AiAnn Min «n 30. avgusta 1870. leta. Dr. Z arnikov govor dalje. P dgovarja čutstvu prava ako dgovarj v z Protivna stranka, posebno pa organi protivne stranke pravica eksistencijo naroda zanikuj obče pojmovom pravice, ako je v skladu in soglasj naravnim pravom; ako pa tako imenovana historična unicuje, tolma- ín dan za dnevom federalizem hvalisajo, kako je na korist čimo mi to tako, da takrat ni to nobena historična pr drugod (veselost), kako bi bil in je dober za Francoze, vica, ampak historična krivica za Ameriko, Svieo in Nemčijo, samo za nas ne gré bi bil najbolj potreben kajt 9 9 ktero treba da se », U.oiunuu« «^v.ua , ttidU j^, UCU«, VAC* žaljenemu pravnemu čuvstvu zadosti, prej ko je mo Nemci in Magjari svojo supremacijo zgubil živa pohvala.) v prvem hipu bi goče, izbrisati. (Ziva pohvala.) In mi Slovenci imamo (Veselost 9 ravno nalogo, popraviti tako historično tisočletno kri Sam Bismark je rekel, ko so ga narodno-liberalci vico čeno 9 kajt 9 kakor je v štajerskem programu jasno re- v nemškem parlamentu priganjali, da ^uu, nikdar ni pravna oseba acimiž*, u» mw» u«luu bi tudi na stanuje in ktera bi imela nespremenljive pravice do emlj na kteri narod to delal, da bi z južno Nemčijo v ožjo zvezo stopili da se dá to i u juouv -.ivtuvijv v V/ÉJJV/ ti V V>OU oiupu, njega , ^muu XKš JLiarUU SČ*LU JC jJI ČlVXiČt < z občnim in svobodnim sporazumljenjem nosti že po naravi vsled nikakoršnega temuč le narod sam je pravna oseba, ktere last vseh interesentov na temelju federalizma organizirati Kar Bismark trdi. da je za Nemčijo dobro, naši cen- 9 emlj asilj ne veže naroda, nego narod zgubiti emljo. tralisti z navdušenostj **»v» tu u«»uwuvuuotjy liValij KJ , «.»a [ji i u a o nara v J pravijo, da to ne gré, ker bi Nemci z uvedenjem deralizma pre vago zgubili, to je edina razlika. (Dobro!) ali pri nas naravnost ne more Zarad tega ni ta ugovor, da nas slučajno ne reka. Sava po imenu v Kranj in S taj loči 9 in da ni toraj nikdar mogoče, štajerskega „historičnega," teritorija cepiti, nobenega resnega pobijanja vreden. Da svoje mnenje o zgodovinski pravici vtrdim, hočem se malo po izgledih ogledati, kar me ne bo težko stalo, ker mi kar pri roki leži. Na Erdeljskem so starozgodovinski prebivalci Rumuni, potomci starorimskih legionarcev v 99 Daciji. Še V stoletji so se vselili v deželo po- tomci Hunov, Sikulci pod vodstvom svojega vojvode Tuhutum-a, v 9. stoletji so se za njimi tudi s silo na- sestavku Pomislek duhovna o pređseđstvu v krajném šolskem svetu". Za betvico se poprijemlje ta, ki misli, da poginja Porabim de vah to podob pri današnjih šolskih za- selili Magjari in v 12. stoletji so prišli kakor mirni ske postave merij Nekteri namreč menijo, da celó vse naše šol kulturonosci Saksonci. Ti trije narodi so se začetka Toda čeravno mislij 13. veka v Erdelji konstituirali in se kakor narodi pro- poprijeti nočejo, glasili z izrečnim dodatkom, da Rumuni niso „narod"! da pri šoli, vendar-le oteli samo na to, da nam šolo izneverijo. rešilne betvice se vendar kar je dobrega ostalo še tako tako Zalibog gloom ià imovuiui —} )rw4wv* ♦ r- ------— —— —, da tudi pisalca tega Ta zgodo vinska pravica, lucus a non lucendo, je trpěla „Pomisleka" moramo onim prištevati, ki bi bili v stanu Rumuni, gospoda s svojega stala gledati domačo šolo pred svojimi očmi do 1848. leta, toraj skoraj 800 let. moja! kterih je v Erdelji 1,200.000, vseh druzih pre- umirati Župniku namreč odsvetuj bivalcev pa komaj 800.000, niso bili po postavi narod, naj ne prevzame predsedst niso bili nič, bili so le živina v očeh 3 druzih narodov. svetu gospod pisalec, v krajném šolskem Gospoda! vprašam, ali je ta 8001etna zgodovinska pravica res pravica za Rumunje?! Ali ni to najgrša, v * ; » v.. au pu nebo kričeča historična krivica za rumunski narod?! staviti se pri šoli na drug Ako bi tudi merile nove šolske postave cerkev, vendar bi to župniku ne dajalo še po zoper stalo kot Ali ne bo vsak člověk na tem svetu pritrdil da pravice poje imel do Je imel rumunski narod sveto dolžnost, to zgodovinsko ť** viiugu otaiv , ixub JC JU ime i u i sedaj vsikdar. Kdo pa za Boga hoče načelnik biti kraj nemu šolskemu 8001etno ti svetu po deželi, če ne župnik, ki se J© wvxcvuv „pravico1* prvi dan, ko mu je bila prilika dana, v bogoslovji tudi pedagogike učil in je sicer mnogo-z nogami poteptati in vničiti? (Pohvala.) Isto tako je v stransko izobražen, pred kterim vednost druzih kmečkih Bosniji, ko bi se reklo, da imajo Turki historično pravo, udov izgine? Vsi ene misli morejo biti le takrat posedovati. kakor so vajeni povsod drugod, tudi tù vidij 9 če p Tudi nam Slovencem se kakor „narodu" dosti bolje župnika kot dušo vsega šolskega sveta svojega ne godi, ker so nam v državi uradno še le od 1848. 1. Ni, da bi po „Pomislikih" predsednik šolskega sem komaj ime pripoznali. Do zdaj nimamo Slovenci, sveta moral se potegovati za veri nasprotne stvari — kjerkoli že smo, nobene historične pravice, ker taista velikoveč mu je po naši deželni postavi dana pravica takrat nastane in obstaja, ako odgovarja pravnemu vse sklepe samovoljno ustaviti, ki bi bili po misii nje- čuvstvu in koristi naroda, za kterega je. Historična govi šoli v kvar. V hitrih rečéh sme po ravno tej po- pravica se mora skladati z duhom časa, narod mora stavi celó predsednik sam določiti, kar in kakor za " ~ pa ima župnik kot predsednik res J^iav lua au mul C% ouímum v/i u v«uuvaxi vuwiw y VV4 Jluv/im ~• - JT čutiti, da je res to pravo za-nj , da je v popolni slogi dobro spozná Ce z naravnim narodnim pravom. Historično pravico bomo strpeti kacih nepriličnosti od torej mi Slovenci imeli, in se bo takrat še le asprotnikov ali celó za nas svojih faranov — komu v obče kaj tacega ne pride na vrsto! Farani se bodo sčasoma že prepričali njegove Protivniki nam zmirom nasproti kričé, da bi bilo dobre volje: saj bodo vendar-le vedeli, da mu je kr začela, kedar bode slovenski narod zedinjen. to kaj nečuvenega, ako bi se začele historične kro- ščanska izreja novine razcepavati! Ali se že ni to večkrat v Avstriji zgodilo? Leta 1848. sta se, postavimo, Bačka in Banat od Ogerske odtrgala, Srejm pa od trojedne kraljevine pa jihovih otrok edin namen; nasprotniki njem, kar jim je ljubo i pisatelj mislij u \j ujoLu, ivai j i ua jo ljuuu. šolske postave za Kranjsko — ne čudite se )9 Pomislikov primerom nekterim dru ne in zedinilo^se je vse troje pod imenom „Srbské voj- gim (na pr. za spodnje Avstrijsko) po vse neugodn vođine". Še zdaj ko se je Srbom vojvodina zarad ma- smemo imenovati. *) Tudi mi bi se z Vami vred odteg-gjarske države vzela, želi si srbski narod nazaj svojo nili všemu šolstvu in predsedništvu v krajnih šolskih vojvodino. svetih, ako bi bili prepričani, da bo to za vero in narod * ......." * ker vemo in vidimo, da dosežemo odte- udamo se toliko, kolikor nam Oglejmo se izvan Avstrije! Kako je bila Fran- res dobro coska razdeljena v provincije, celó tako kakor Avstrija govaje se le nasprotno ) pred 1848. letom. Nihče ni hotel Francoz biti, vsakdo vest pripušča. Sploh vsaj nam politika „iz bil Auvergnat, Bretonec, Pikard itd., ker to je bilo dati in s pestij kota srpo gl groziti ni všeč celó nič. Izid namreô po tisočletni zgodovini vtemeljeno. Zarad tega je leta kaže 9 1792. abé Siéyès v konventu predlog stavil, da se vsa nego koristila da je taka politika zmiraj škodila veliko veô Audiat t lt da se „départements" P ta razdelitev Franeoske vniči in naredijo. Kdo bi se upal zanikati, da nima departe- mentalna uprava že historične pravice za francoski Jugoslavensko slovstvo. Pod naslovom „Zabavnik narodne štion ice narod? Pa gotovo ne zavoljo svoje 781etne starosti, ampak zavoljo tega, ker odgovarja želji, toraj koristi dubrovačke" začne meseca januarija 1871. 4111 Y u lj \J iv/ga y ííviji y vvi mj aviiovi ^ ^ ^ A ^ * ^ v ^ v «v^wuv ^vwuvm» j « u 1 i w 4 1 j w w « ^ . -- * — — franeoskega naroda. Ravnalo se je 1792. leta po želji brovniku izhajati v šest mesečnih zvezkih po 48 strani v Du franeoskega naroda, 1848. po želji srbskega naroda, in ako bi se nam dala zedinjena Slovenija, vstreglo bi se samo najtoplejšim željam slovenskega naroda. vsak. Med izvrstnejšimi deli, koje bode obsegal^ ta tečaj „Zabavnika", bode Držićeva komedija „Arkulin". Predplatna je cena vseh šest zvezkov s franko poši Da si v resnici narod slovenski to želi in kako si ljanjem za avstrijsko cesarstvo 1 gold. 20 kr. Naročila to želi, pokazal je že na 15 taborih. Naši protivniki -na mesečne zvezke se prejemajo iz same carevine av sicer pravijo, da je vse to Taborschwindel" ! naj strijske, in sicer za vsak zvezek po 25 krajc. Novci konca meseca decembra t. vendar oni enkrat poskusijo en tabor napraviti zoper in imena naročnikov se pošljejo franko najdalje do zedinjeno Slovenijo, bodemo videli, koliko jih bode zbranih Slovencev za to glasovalo. (Živahna pohvala in smeh). Samo enkrat so to poskusili na slovenski zemlji, in takrat se je pokazalo. (Gromovita pohvala in smeh na opravništvo „dubrovačkoga zabavnika". * galeriji.) (Dal. prih.) Ali pa berite, kako je drugod med katoličani „Katholische Stimmen aus der Schweiz, 1870." VI. oddelek „Der Schulzwang, ein Stuck Schweizerfreiheit !" Pis * Slovensko lepoziianstvo. svoje rodne občine! Slava jima ? Konečno so članovi zbirke za naše rojake iz volili pregledni odbor iz svoje sredine. vojake. 6. Osrcba. ) tiho, tiho ti srcé, Zdaj me domů ne vabi, Ko glasno boben kliče že Iz Trsta 8. nov. (Nova nemska realka pa Slovenci.) Konec preteklega meseca je nenadoma prišlo telegra-fično pisanje iz Dunaja, da je Njih Veličanstvo ustanovilo v Trstu višo realno šolo s 7 razredi pa nemškim učnim jezikom. Vse stroške nove šole prevzame država. Nikdo se kaj tacega ni nadejal. Iznova se je žalibog! pokazalo, kako pristranska je naša > Da vsak naj meč zagrabi! vlada vse za Nemce, nič za druge narode. Po Avstriji naši ljubljeni novi šolski postavi bi morala tukajšnja c. kr. nemska normalka z odvisno nižo realko prenehati. Iz nje po- Zdaj vražja žuga sila Al bodemo mi gledali, Da bi jo razrušila? Nekdaj branili Avstrijo > stane italijanska vajna sola z učiteljsko pripravnico zvezana. Ogenj je bil v strehi; velik krik nastane ; Ste vi, očetje naši i Zdaj pak vas namestujemo Mi, vrli vnuki vaši. In kakor dandanes slovi, Očetje, hrabrost vaša, Tako naj tud v prihodnjosti Slovela bode naša! Iz nožnic torej oštri meč > Zdaj pél bos pesen svojo Bos sekal vragom glave preč t Na čast in slavo moj o t Tavno tako kot pri vas v Ljubljani nemčoni kričé, ako bi vlada spolnovala svoje lastne postave, ki bi pa imele biti tudi Slovencem na dobro. Sej se morebiti še spo-minjate, da so na ta nemški krik vsi dunajski in drugi pokotni nemški listići zakričali: v Avstriji gre nemštvo pod zlo! Na pomoč nam, ki nas tlačijo „svinčeni pod-plati"! Celó ministerská pisarnica pošlje med svet ob-širno pojasnilo po uradni Dunajčanki pa drugih nem-ških časnikih! Kar pride sprva omenjena določba. Vsi se debelo pogledujejo. Namestniški možje niso nič manj strměli kot Italijani sami. Pravijo, da je neka veljavna ne uradna oseba zastran zapuščine nemške šole naravnost do cesarja se obrnila in se pritožila. Nasvetovala je blezo tudi napravo više realke. Prošnja je bila ne-mudoma vslišana; ministerstvo še celó namestnije ni za svet poprašalo. Italijani se v svojem dnevniku » Cit- Pomakala v sovražno kri Te bode roka moja, In dokler zmaga naša ni, Ti dal ne bom pokoja! Ti v f • pa ta cas miruj , srce, tadinu" jezijo; hudo karajo pristransko vladno ravnanje zlasti nevestno rabo državne blagajnice. „Triesterica" prav puhlo zagovarja vlado in njeno nemško napravo. Čudno! drugače „Triesterica" Slovencev še ne pozná; v boji z Italijani se pa precej na-nje skličuje! dne t. m. se je snidlo mestno svetovalstvo. Razun par Zdaj me doinú ne vabi Ko glasno boben kliče že, j slovenskih-okoličnih odbornikov sedaj v njem sedé Da vsak naj mec zagrabi \ Jos. Cimperman samo hudi Italijani. Ti začnó zelp zabavljati novi šolski napravi, govorniki c. k. vladi in njenemu zastopniku, dvornému nemški realki. Štirje najbolj izurjeni m Dopisi. Slavija Prvi shod članov Iz Prage. (Banka oddelka (na dežítje i smrt) je bil 2. dne u. m. v svetovalcu Jeny-u, hudo za kožo segajo. Jeny pravi, da je sicer nepripravljen na obrano, pa se vendar zagovarja. Ves njegov zagovor pa je pravi galimatia: pravi zmedeni uzor omahovalne sedanje sisteme. Med drugim vladno napravo tudi s tem opravičuje, da mestni svèt le za italijanske šole skrbi; vlada je pa potem staromestski svetovalnici praskej; vdeležitev je bila ve- primorana sama sè svojimi, z državnimi denarji za ? predsednik izprva F. A. Oliva, pozneje pa lika Sáry. tembra t. 1. pri banki „Slaviji" v oddelkih M. Nemce skrbeti. Čudni razlog! Slovenci zapomnite Iz sporocila se razvidi, da je bilo 25. sep- se ga! Zlasti ga priporočam okoličnim-slovenskim po- ín II. slancem. Ker za nas Slovence tudi mestni zbor nič ne 6509 polie s kapitalom 3,217.039, s premijami 73.030 stori, tedaj mora vlada dosledno tudi nam napraviti gold. 71 kr., in s postranskimi doplačili 10.121 gold, potrebne šolske zavode. Slovenski poslanci, Cegnar 89 kr. v veljavnosti in da je banka v tem času dedi- Nakic — oglasite se! Prilika je tako lepa, da je mo Čem zavarovancev na smrt 5300 gold, odškodnine iz- rebiti dolgo dolgo lepše včakati ne morete ! Vigilan > plačala. Tudi iz izkaza vidimo, da si je banka vija" v Sla- desetmesečni svoji delavnosti vže 21.574 članov tibus jura Trst ? . nov. (Deputacija tukaj snj ih okolicanov) je z zavarovanim kapitalom 15,268.367 gold, pridobila ; te v nedeljo 6. dne t. m. odrinila na Dunaj, da prosi številke same pričajo sijajni vspeh, zato naj samo to presvitlega cesarja, da izpusti tište okoličane od bram omenimo. ** v i J ) J f w J/vu ^ tV U V.J W Vf uu v V V J/ 4 vv f A tiVj^MI VWUMil J J VIU JL Cd L/i U VI VIO tu V4%Vll vctliv V U. i da je vže pri prvi bilanci, tedaj konec leta bovcev, ki so že pred služili v razpuščenembatalij ___ J ^ i ^ j i o ^ i í- ^ ___i j n i t _ i _ „i • i v i w t « M #1 • • a 1869. čistega dohodka 35.136 gold. 8 kr., kar se bode in da predlaga vsled 53 posebnih pravil med članove razdelilo. Zraven krivica godi. tega ne smemo pozabiti prvega cvetja národnega na- zbrani bili, vredni so tega zaupanja; so namreč mu Možj druge reči, v kterih se jim tukaj slovenski, ki so za to poslanstvo v ze O — ~ J/t » O J ^ «MIIVWIAV^MI UU UU1.MU. ILř.A« , T.VMU1 O V/ b^gA ZJC*UjJaU I C% y O \J UMUJi VV I «V vdušenja, kojo se, je pokazalo v prvem in drugem od- dobroznani g. Nabergoj, mestni poslanec inkmetiški delku „Slavije". Ceski delalec g. France Bendi iz Prasce posestnik iz Prošeka, — 2. Martelanec. kmetiški Slavij e Ceski delalec g. France Bendi iz Prage posestnik iz Prošeka, — g. maneiau^, ivmouoivi je 30% zavarovanega kapitala, ako umrjé, posvětil na posestnik iz Barkole, izgled iskrenega narodnjaka celi ni5.mrïnrk Irrunaf Si AttA^na naf on Atmilr Slotríi aÍÍ a» s\ n w aI^aIiai nlrim an ^ „x _1 ~____a* • 1 1Q/IQ 1,~ _ • „„ Martel kmetiški národno korist. Slovenec, ustanovnik „ KJivs v v/iav^ , uovmuvs v uin. „SlaVÍje , gUĐf* viwix^* , vaiuvau OC Zli* l U O V Cl I li v Grižah na Stirskem je odločil eno tret- branilo pod njegovim vodstvom IT Q n O fV n Mnfînî SI A^nclr^î « „ T SLz gosp okolici, okinčan se zlato svetinj Ivan Žuža jino zavarovanega kapitala „Matici Slovenskej" v Ljub- mogli izkrcati pri Barkoli 1848 ko da je za- se Pijemontezi niso in še tretji: mlad kmet ljani. Moravan gosp. Em. Rudolf Vicha, župnik v "Ko- pa značajin in izveden mož, posebno izvrsten govornik pnvnici, je zavaroval precejšnji kapital na poveličanje Ti možje v narodnem kostumu se bodo ali so se že predstavili cesarju in mu odkritosrčno potožili krivice ki se jim godé od straní vlade in magistrata. Rado vedni pričakujemo brzojavnega poroôila od vemo, kaj so opravili ) jib, da V Gorici 12. nov. tedni pripovedovali iz- Nadjamo se trdno, da pred pre do šolski nadzornik Kar so časniki vže pred , je zdaj gotovo: naš deželni gosp. Ant. Klodič je imenovan za Istro. Njemu in Istri odkritosrčno čestitamo. Ali stolom Njegovega Veličanstva pravico najde zvěsti Slo- bo ž njegovim mestom tukaj v Gorici? Ozrimo se venec in da ne obupa, da mu Avstrija noče mila mati mor hočemo, za zdaj ni nikier i • . • ni • • • • • w •• i i • i • t • t -TN . - _ J } f kaj ka biti dranskega morja, po kterih že hudo škilita nikdar siti in vseh treh jezikov (slov. ital. — «« « » —----——v----- -«»j ui uiivjcr moža, ua di mu uu Slovenci so jej pravi g ran i čar ji na obalih ja- vsakem oziru kos. Dobiti za srednje šole potrjenega da bi mu bil v Italijan in Prus ; naj bi mogočni césar sam jih milostno pod svoje krilo vzel količ (Rojanska čitalnica) napravi 24. dne t. m )) sedo" z deklamacijami, petjem in tombolo 27. t m pa ima čitalnica svoj glavni z b v ta zbor uljudno vabi vse ude svoje oni veselici in odbor. in nemšk.) ustmeno in pismeno enako zmožnega veljaka, ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Povrh učne sposobnosti se je odlikoval Klodič kot nadzornik tudi v tem, da je bil v najkoô-ljivejših národnih zadevah oštro nepristransk. Deželni šolski svet goriški ga bo težko pogrešal. Bog daj, da bi si tudi v sosedni deželi enako spoštovanje pridobil popred V Gorici 5. nov. (Solske razmere; čitalnica; Soča.) kakoršno je vžival pri nas, ter da bi bil tako srečen pospešiti jako zanemarjeno ondašnje slovansko šolstvo } Od vseh Svetih sem so naše ulice veliko živej dij so tu Tu vt/iiiw íiivcjc, nego puoj^Goibi ja&u zanemarjeno onuasnje siovansKO šolstvo, a našli so malo da saj italijanski narodnosti ne bi mu bilo treba zarad tega so 7 I ) ne vse pri starem. Nič se ni vresničilo tega, kar so nepravičnemu biti. 77 Novice" in drugi časniki pripovedovali, da se bosta namreč že letos dprl prva tečaja slovenskega janskega realnega gimnazija Cuj se pa vendar itali-. da Na Vra »skem. (Narodna čitalnica) 20. dne m. obhaja spomin dr. Franceta Preširna. — Da se ta smo stopili v tej zade vi za en korak naprej. Ministra svečanost kolikor mogoče slovesno vrši 7 je čitalničin 7 pravijo ; olj 7 in slovenski realni gimnazij dovoliti za prihodnje leto italijanski besede: 1. Govor v spomin Preširnov odsek „za podučljivo prednašanje" sklenil sledeči načrt znanstveni 7 se h v rici tudi eno m 6 k govor ,,o vojski" } bi imelo biti. ako se ne dnje učilišče, ktero terospevi in 7 zgorej pa 3 alko. bi se 1 pilo v viši gim motim, spo dej gim godba. 3. deklamacija, ter vmes nazi, višo r narodnostim pravičen, a vendar se meni zdi ustřelil čez tarčo in čve- Vljudno se vabijo vsi čitalni-tej slovesnosti, pa naj tudi svoje sosede neči- to dovolitvijo hoče biti minister trem da je 7 kajt pri nas imamo samo na- čarji talničarje seboj pripeljejo, ker je vhod" vnanjim vsem so pošteni ljudje in jih vpelje kak Odbor, Iz JVovomesta 10. nov. (Vojaskih brambovcev zadnji dopuščen, samo da čitalničin ud. roda, ne pa treh! Nemci so v naših šolah bele muhe, dan na Tratah.) Po vseh avstrijskih pokrajinah so se in še ti niso domači. Cemu tedaj posebno popolno uči- urili brambovci v vojaških vajah. Tudi v Novomesto lišče nje? precartana skrb za Nemca! In potem, so iz vsega Dolenskega prišli in se v vseh vojaku po- odkod bodo prestopali nemški otroci v nemško srednjo trebnih vajah dobro izobražili. Danes smo naredili zadnji po vsi deželi ne ene nemške ljudske izlet na Trate, poli ure od Novomesta, kamor smo na- šolo, ker nimamo Sicer pa se vlada brž ko ne zanaša, da bodo vadno korakali vsak dan. Lepa navada je v Novomestu da spremlja vsaktere vojake meška godba, kedar šole ? Slovenci ali Lahi raji v nemške ko svoje narodne raz- tJiu vcuui uu juaui 1C*J* * uvuiouv »v uuivviuv n.« ta , u« o^ioiuij« voctat^ic v vjaac Lucoaa guuua ^ acuat rede hodili. Manjkalo se gotovo ne bo starišev, ki še gredó iz mesta. Tudi nas je spremila godba na Trate ta zmirom menijo, da so šole zavoljo nemškega jezika in zopet nazaj v mesto. Naj jej presrčno hvalo izrekam na svetu; taki bodo svoje otroke v nemške razrede po- v imenu vseh svojih tovaršev. Med potjo nas je na- liai 1 ~ ---~ , -j - ------ ---------------- L - » .«-.- — v. Potem pa ne bo ne v nemških ne v slovenskih vdušila z (oziroma italijanskih) razdelkih po toliko učencev , vi c* ueii vuj«aoiw pcacui „o^apiej ; napiej a lu u cuugw&uu plačevalo troje ucilišč vzdrževati. Toda pustimo vpili „naprej"! zoper naše sovrage. Gotovo, da ta krik da 77 Naprej tako peli vojaško pesem 7 da smo zahrumeli vsi in za- Naprej Naprej smo enoglasno bi se te reči za velj zdaj dotičniki imajo po ministerském po- ni bil samo le beseda, a da hočemo v djanji vse razmere z ozirom primerno naših bi nas klicala domovina in cesar. kazati, ako sol preiskavati; nadjajmo se, da, kar se iz teh preiskav podá, bode tako, da gospodi na Dunaji oči odpre: do - (( Zagorški. Iz Loža. (Očitna zahvala si. hranilnici ljubljanski) sedaj smo jim „španjska vas"; (saj beremo vsak hip izrekuje podpisano županstvo za poslanih 100 gold. na pismih iz Beča adreso: „Gorz in Istrien"n n; ~~ —---—*— A * ~ talnica naša se je preselila ki so se ubogim mesta našega 4. dne t. m. na spomin t. m nekdaj baron Andriani Ci v krasne prostore njene petdesetletnice razdelili. S to svojo zahvalo zdru- Vse je vsem všeč v novem poslopji, samo dalj hiše pri (starem) sv. Antonu, žuje tudi srčno zahvalo onih od siromakov, ki so mili dar središča mesta se zdi nekterim prevelika kdor je v přejeli. večih mestih bival, mora se smejati tej petminutni go Županstvo v Ložu 12. nov. 1870. Iz Postojíte listop. Iz Trsta se je naznanilo riški daljavi. Sprelepaprostorna dvorana s parketiranim našemu županstvu, da so ondi gospodje: Jož. Gorup, podom, prostori velike grajščinsko-visoke 3 sobe in še drugi Andrej Z or man 7 7 vse to povrača našemu „narodnemu domu" Ig- Doksat, Jož. Fajdiga in dr. M argo ni, vsi vrli Slovenci, v podporní zbor z jpi UOlUi J. , voo IV JJU VI OtKjOt UftODUlU 7 ) 11V/UJ C* UVUJU Ui. 1U ai g UUÍ j » Ol *1U KJX\J V VUWl , T ----— tisto zunanjo imenitnost, ki jo je imel prvi čas obstoja namenom se združili, milodarov v Trstu za siromake čitalničinega v Stabil-evi hiši na Travniku. Druzega naše pogorelce nabirati. To plemenito početje je že lep zdaj ne manjka — saj za ples niso še odrvenele noge sad doneslo, kajti imenovani zbor je do zdaj 600 gold. mladini — nego da se napravi glediščini oder pa kaj nabral ter jih županiji postojnski v razdelitev med uboge spoštenega na njem. je imela t. m svoj novem čitalničinem poslopji pogorelce poslal. Dobrotniki so: gospá Kalistrova Ma rija 100 gold., gospodje: Jož. Gorup 100 gold., Franjo glavni občni zbor „Soč še Sešlo se je okoli 30 udov pogrešali so se tudi nekteri veljaki. Volil se je nov odbor, to je, potrdili so večidel starega. Da bi bil zbor kaj posebno važnega sklenil, ni slišati ; obveljala sta nasveta, da se dr. La vri ču zarad izstopa iz deželnega UUJLIl U U L ^uuua . nja IVU gUlU., gUOJJUUJO. U U i*. VJIV/J.W-P ^vr.v.« , * nobenkrat tako malo; Kalister 50 gold., Andrej Zorman 50 gold., Jož. Faj * Gosp. nadzornik Klodič je opravil preskušnjo ne le za la in o-rîtfinf» k nemakim in laakim predavalnim jezikom, temu tinsčino in grsČino tudi temuč odbora pokloni zahvalnica, in da se napravi časnik (oblikoslovje) na svetio na delnice. slovenskimi „Novi svet" _______slovenščino za celi gimnazi. Preteklo poletje je priâla nje gova po novem sistemu v italijanskem jeziku spisana gr s ka slovnica Znani so tudi njegovi latinski spisi, in med r Pis. ti A diga 50 gold., Fr. Kastelic 20 gold., Jakob Mankuč marju in kramarju ni posebej kolodvora dal postaviti 20 gold., gospá Lucija Lautmanova 20 gold., gospodje pred vrata ali še celó v vežo. Ne bo toraj odveé, , Jakob Brajdiô 20 gold., Obreza in Funk 20 gold., to reô malo bolj na tanko pogledamo in pretresem da y Ant. r. Simona Porenta 20 gold Andrej Rebec 10 gold., Andrej Stroj 10 gold., Antop Dusca 10 gold., M. Zvanut 10 gold., Anton Dejak m. 10 gold., Schlôpfer in Ziherl 10 gold., Drag. Vernovil in drugi 10 gold., Resel Rist in drugi 10 gold Stellner 15 gold., Komur je znan gorenski svet, in hoče gledati in soditi pristransko, ta bo sprevidel > da za b čin s t Je } veliko bolj pripravna postaja v Lescah kot v Ra doljici. Les ce so na roko Blejcem in Bohinjcem, tudi Stagni 10 gold Nadal Ongaro > Krsnik gold y gold Sveng > M. Deles gold., „ gold ksiwi vi c. xtauujiuauiui oaujiuj. J. 1SII 1 Planker minuli, ko so ceste dělali le za krčmarje in kramarj Brezničanom in obrtnim Beguncem; komu pa je doljica? Skor da Radoljčanim samim. Tisti dasi so gold Taka radodarnost iz same ljubez do bliž zdaj 7 se de laj na občno korist, na blagor občinstva ? njega je pač očitne zahvale in pohvale vredna Vsaj je v Radoljici vendar obilno napredovajočih libe Iz Kranj nedeljo 20. t. m. je v čitalnici ralcev, al mar v tem oziru ne bodo potreb in tirjatev poznali? In kam neki bi Radoljčani kolodvor po uri zvečer „beseda" z govorom, petjem časa naši ob pol glediščino igro, tombolo in plesom, kteremu gode godba stavili? — ali doli pod mesto kam? Ravno tako kakor slavnega c. kr. Hujnovega polka. Dohodki te veselice da bi ga djal v žakelj, in potem žakelj še zavezal! Naj: imajo dobrodelni namen, pridne pa revne šolarj kajšnje glavne sole z zimsko obleko preskrbeti tu Vstop nina je stavlj na 50 kr. za osebo ) gold, za rodo- poskrbeli bi mestni očetje ,,unter dem allgemein hochgeachteten Biirgermeister" kakor ga „Tagblatt" titulira ; da v vino prejme se pa zraven tudi hvaležno vsak viši zne-sek ali kakošen drug dar, oziroma blagó za otroško y b Radoljico cesto naredé, po kteri obleko Iz Domžal nov. Veliko se a od tako pogostnih kakor v Domžalski soseski, go od pogorišČ, nazaj zná ti v mesto priti ali pripeljati moglo. Kakor je zdaj, je res skoraj potreba klobčič sabo vzeti pet a potem obuditi veliko „grevengo", predno kakor nekdaj pri hoji v labirint, da se ne zaide in se Pelj > ali gré memo grajskeg vrta Iguotuiu aaaui » x^ v UJ u M i u IM uuovuuij ^vr cv.jv M.* ^»v Uiuuiv giBjoavga »II/O , cl k O bi se uteg" Komaj je pol leta minulo, kar je v 31 hiš. nilo viseče zidovje podreti in člověka podsuti. Kako tovo broj vasi S tudi petkrat gorelo; pa vže imamo spet » dne t. m. na istem mestu pogonšče Ljudj mislij Tagblattov" pisar? saj 9 da mora hudobna roka vmes biti. Ljudi je mnogo skup přivřelo, pa žalibože večina bila zijalov. Kos to , da o tem ne črhne besede je kakor Dežman in Keesbacher trdita, „Tagblatt" přišel vendar samo zato na svet, da neumne Kranjce razsvit- } M. Lap in P. Dolar so neutrudno dělali, med tem, ko se je žandarmerija celo vrsto „hudičev" in „sakra-mentov" izustivši veliko prekmalu oddalila, přepustivši trebi ljuje in mègl Iz Kamnika 13. nov. (Vabilo.) se predstavlja v naši čitalnici Vilharj (Ko prih.) deljo 20. t. m. igra „Jamska ^ivviwwMTijw v uaoi v^iiaiuivi ? uuaiju va igia aLuoiva Ivanka"; dohodki te veselice so namenjeni godbi, ktera ki so bode imela zimski čas svoj vaje, in si napravi še po ogenj kakim osmerim rokam mož in otrokom pri tej priliki smojke pekli; nekteri so stražnikov okrog trebnih instrumentov. V ta namen je vstopnina za ude iskali po gostilnicah, da bi ogenj, ki ga z lepa nad via 'HÉH - IH B^^H HI 10 kr dati mogli, ob moč djali I, tví ga ícjja naviv*«- xv m., za neude pa 30 kr. za vsako osebo stavljena; njimi vred se je zgubil hvaležno se sprejme tudi vsak veči dar. „Jamska tudi župan, namesti da bi bil postavil pri ognji stražo. Ivanka", prav iz domaćega življenja vzeta igra, in iz- Sreča je bila ta da větra ni bilo. Sploh je župan vrstnost naših gledališčinih diletantov preveč enostransk in se premalo meni za občinska opravila. S tem, da rad nemško govori, česar se je kot nič poma- porok y da nas v „faliršic" po ogerskih pustah navadil, ni celó gano našim domačim zadevam Izpod Begunšice 12 zeleznica v „Tagblattove" Lescah ; jposek ) ( Tagblattov pisar ; Lj ublj kterega uljudno vabi Iz Ljubljane sej mom tedaj nedelj oboj to nam je caka posebno vesel večer v b odb Danes teden, 23. novembra 9 med Ker bor družbe kmetijsk v jagnjeda v Radoljici.) nas tisti presrčni kraj, jarski dopisovalec „ jske pravde smo iz vedeli t da Iz pri ministerstvo kmetijstva družbi uni- prebiva Tagblattovih" laži, o kterem jaki ali svin- poveduje, da je v prejšnjih letih šolskim tovaršem kra- pisal odboru daj si prizadeva krasti ljudem poštenje, občnega zbora dan pisalo, da veliki izdelovalec poljedelskih mašin v Frankobrodu Weil mlajši hoče družbi poslati na ogled odbor in včeraj je od novo skoporéznico (Hàckselmaschine), mu j in del bukve, ter je priča stari resnici, da se tat ne poboljša nikdar. Pa vsaj tega zastonj ne delà; kajti služi si po tarifi za zares krvavo zasluženo se pri- prve dni t. m. pisal daj naj pošlj je že oddal na pot in da pride do Ljubljano, ako vožnje zavirajo voj y vsako vrstico neki pet soldov HHPHl^H plačilo za tako umazan posel! Za denar je dandanašnj hudó, v Poljčah tudi vina skine homatije nemške. Ce pride, bodo gospodarji sami priliko imeli soditi, ali je tolike hvale vredna kakor ne Radolici pive in kave daj zastonj, še manj pa Prvosednik se piše, češ, da prekosi vse dosihmal znane. seje trgovske in óbrtnijske zbornice y tora] Zup , t. m.) predlaga, naj zbornica pod- zati y Ako pa zmanjka živih, treba se je lotiti mrtvih pridno pisariti in ma- pira mestni odbor o napravi c. kr. tobak , — naj se c. k. ministerstvo kup v bodi-si že resnica ali laž, da se le kaj zasluži. Ljublj naprosí, -, - 5 vsaj pri teh se še bolje opravi, ker se braniti ne morejo. To nam je prišlo na misel uni dan, ko smo brali v da pospeši napravo železnice od T r e b i ž a do B e 1 j a k in naj se napravi prošnja do ministerstva kupčij y yy Tagblattu" neko kritiko o žel se kteri v Radolj pada Tom gorenski y v ampak v Lescah, in to zarad an, da postaje ni napravil da se premeni vožnja po železnici med Trbi- obrtnikom in trgovcem iz žlahte skega, žem in Ljubljano tako, da je Gorenskega mogoče, delj č , » 4»jLujJc*iv V *-«v>ovaii, AU IV Ztaiau mailt*? SVOje. Xjjuuijttui »C p j Spominjamo se še tudi, kako hudobnih obrekovanj je glasno sprejeti Ljubljani se pomuditi Dalj za svoje opravke v Vsi trije predlogi so bili soje zbornica pristopila prošnji bilo slišati po smrti Tomanovi v Radoljici čez dobrot- Edmunda Trpina, sedajnega lastnika papirnice v Ra nika, ki si je največ prizadeval, da smo na Gorensko tečah na Dolenskem, da se papirnici pusti dosedanji dobili železnico, in to od takih ljudi, ki so pri njenem pravica, imeti cesarskega orla v grbu in pečatu delu jako obogateli, in se štejejo med omikane in iz- imenovati se Presoja p y obražene. To pa se je godilo le zato, ker vsakemu krč yy k. privilegirana mehanična papirnica in a zborniškega za leto 1871 Jan. Horak se # Prosimo večkrat kaj. Vred. izročí odseku, v kterem so odbornikirs A. Hartman, Vazo Petričič in Jože Sventner y Pred log odbornika Hartmana, naj se naprosí ministerstvo, čez 24 centov, cent po 125 gold. Ne moremo pa se da dovoli napravo c. kr. poitne direkcije za Kranjsko, ločiti od sporoôila tega, da ne bi omenili tudi našega Koroško in Istersko v Lj ubij ani, ali če to ni mo- mojstra gosp. Tomca v Št. Vidu. ki ie načrtal okusno V • A 1 y « 1 f # i i 1 A mmm / |/ ^ goče, - stvu podložnega, se sprejme s pristavkom Horakovim, da se zbornica v ta cilj in konec tudi do si. deželnega vsaj c. kr. poštnega urada, neposredno minister- omaro tem orglam: 37 čevljev visoko, 26 čevlj e v široko odložnegra. se soreime s nristavkom Horakovim. in 9 lL čevljev globoko. ' (Naš gosp. Luka Svetec) je od ministerstva pra- odbora kranjskega obrne; — sprejel se je tudi predlog vosodja imenovan za notarja v Idriji, gosp. Henrik Hartmanov, da se^ zbornica potegne za to, da se za Hayne, c. k. sodnijski adjunkt, pa za notarja v Čr- spodnjo in zgornjo Šiško ustanoví poštna ekspedicija. — nomlji. v . Razpis c. k. ministerstva kupčijstva zastran ustanovitve — (Železnica gorenska) iz Ljubljane v Trbiž gospodarskoga odseka pri zbornicah se v sporočilo se po telegramu, ki so ga danes „Novice" prejele iz odstopi odseku, v kterem so odborniki: Fabijan 7 For- tuna in Hartman. — Zbornica je odobrila med drugim pondeljek. rv „A.'HUviuo prejeie m Dunaja, gotovo odprè prihodnjo nedeljo ali vsaj v tudi še sklep več odbornikov, po kterem se je na stro- (Vabilo na naročbo Save11) novega nemškega ake zborničine letos podalo 11 obrtnikov v obrtnijsko časnika, ki ga namerava trikrat na teden ob novem razstavo graško. letu izdajati gosp. France Potočnik, jako izurjeni (Ljubljanska hranilnica) je obhajala 4. dan t. m. žurnalist, se ravnokar razpošilja. Že davno pa name- avojo petdesetletnico. V ta namen izdana lična sporne- ravajo tudi nekteri hrvaški rodoljubi, čuté potrebo tudi nica popisuje zgodovino hranilnice kranjske, ki se je nemškega časnika, izdajati dnevnik „Siidslawische Zei- tung". Kar je nesrečni dvalizem razcepil Avstrijo na dva kampa, je žalibog! nekako otrpnila bratovska du- pričela leta 1820. in je po starosti druga v Avstriji. Iz tega popisa se liko". vidi kako „iz malega more izrasti ve mož je bilo (tadanji mestni župan nepozab- ševna zveza med Slovenci in Hrvati prejšnjih let. ljivega imena Jan. Hradecki, in mestjani Gašp. Kanduč bi se Naj Gale tsau« Lxiaug^ai, in ui^otjoiui v^aoy. jAauuuu, Ui ©c f) Save" in „Siidslawische Zeitung" zedinile v Juri Mule, Jož. Zevnik in Fr. Wagner), en list v Ljubljani, da bi to bilo prvo djansko zna- ki so se prvi združili za ustanovitev hranilnice 7 9 si na- jeli majhno sobico v Galetovi hiši, v kteri so bivali do venske. leta 1837., in v ktero je v prvem začetku menje zopet oživljene duševne vzájemnosti jugosla- od 4. 77 Save* to ime „viribus unitis" kličemo izdateljema in „Síidsl. Žeitg." dobro srečo! (Dramatično društvo) napravi svojo 5. predstavo «& v l (f JL t/ w • y M JL Jk ▼ « wwA v/ ) £ u ^ v ^ novembra leta 1820. do 31. decembra istega leta 151 ljudi jej shraniti dalo 3801 gold. 15 kr. Število v nedeljo 20. dne t. m., to je pred sejmom. Igrala se vlóg se je množilo od leta do leta tako, da v prvi po- bode nova opereta „Skrivnost ljubezni", nova burka lovici letošnjega leta je na 2783 bukvić bilo vloženo „Živa mrliča" in že znana veseloigra „Pot skozi okno", milijonov 442.845 gld. 93 kr. in je hranilnično lastno v kterej nastopi prvikrat nova moč dram, društva v V • _ /_______•____11__3 \ ____vi Ade* OO A__1 J rn „ __K • ____» •__ij ________ T___• *__ ___ • A_1__ premoženje (reservin zaklad) znašalo 496.334 gold. Te nalogi markize ď Esparre. Igre in čas, vse je tako številke same po sebi kažejo veliko zaupanje 7 ki ga dobro izbrano, da bode gotovo ne le gledišče polno hranilnica kranjska ima v deželi domači in zvunaj. timveč da bode tudi vsakdo gotovo zadovoljen v vsa-Svojo petdesetletnico pa je najvrednejše obhajala s tem, kem oziru. Posebno vnanji domoljubi imajo ob prihodu da realki na prostorih, ki jih je za 95.000 gold, ku- na sejm lepo priliko prepričati se o delavnosti društva. Prihodnja druga predstava bode potem v saboto 26. pila v Gradišu , zida prihodnje leto veliko šolsko po slopje. Cesar sam je prizna! koristno delovanje hranil- dne m. nice s tem, da je gospodu Antonu Samasi 7 ki Je , o kterej naznanimo prihodnjič kaj več. (Dramatična Šola) za začetnike in začetnice > njeni ud od leta 1835., od leta 1840. do 1859. vodja, ktero vzdržuje dramatično društvo v Ljubljani, se začne od leta 1860. do 1863. kurátor, od leta 1864. do 1865. 15. dne novembra t. 1. Vsi predmeti se bodo učili predsednika namestnik bil, zdaj pa od leta 1866. je brezplačno. Oglasuje se za vpis pri društvenem prvo- njen predsednik, podělil vitežki križ Franc-Jožefovega sedniku g. Grasselli-ju (na velikem trgu) ali pa v sobi reda, gospodu Rih. Janežiču pa, ki je hranilnice dramatičnega društva (v čitalnici) do 20. novembra. iCUil, gospodu Rih. Janežiču pa, ki je hranilnice dramatičnega društva . ravnatelj in spisatelj omenjene spomenice, zlati križ s Tam se izvejo tudi natančneji pogoji in učni načrt. krono za zasluge. Družba kmetijska ni bila sicer do-sihmal tako srečna, da bi se jej bile spolnile želje zarad ustanovljenja podružnic po deželi, od kterih bi po- je Odbor. (Pobirki iz casnikov.) „Veselo novico slovenščini" tem, da na h v poslednjem listu „Danica" naznanila s šten kmet v zadregi po kratki poti mogel dobiti malo bogoslovnici gosp. Lesjak uči metodiko v 4. letu posojilce; vendar se nadjamo, da se zgodi v drugi po- po slovenski v prvi polovici; da se bode v drugi po- lovici stoletja, kar se ni zgodilo v prvi polovici, lu»^ ««^uv,.»« ^^ ------, to je želja mnogostranska in gotova potreba. Hranil- razlagala v narodnem jeziku, razume se samo po sebi. kajti lovici tudi katehetika (ktero ima učiti Klemenčič) nica je te dni poleg Cvajarjeve in Kastnerjeve hiše z 95.000 gld. za realko kupila tudi hišo Lavrenčičevo tikoma Kastnerjevega vrta za 1200 gold. Je Mi čestitamo o tem napredku g. Lesjak u, vendar I ■íiBiÍBÉHH ■ treba ? vicu«, da povemo genesis tega napredka, j« Danica" ni povedala. Pri obravnavi šolski: ali naj se UaaiUCijCVCga Vili* ^a iíiW ^vuu. ^uituiu« UA jjuïvu jlii UW1MY1ÍHT1 ovi (Naš rojak gosp. France Goršič) si je z novimi uči metodika po slovenski ali po nemški — ruju/t gusp, uruncv urur&tvj ai je a uuvimi uoi mctuuma pu oiuvcuo&i »u pu ucuuoai, je orgljami, ki jih je naredil za franciškansko cerkev v gosp. bogoslovcem se ponudil, da jim jo rad slovenski Lesjak Ljubljani, postavil nov spominek mojsterstva svojega, razlaga, a svetoval jim je prijazno, naj si izvolijo jezik To je velikánsko delo, in kakor je pričala preskušnja nemški , o, u.« oo tuimiai unita * " dne t. m., pri kteri je izvrstni organist gosp. For- znajo nemški! Gosp. bogoslovci vendar češ da se tolikrát očita duhovnikom, da 7 vedé 7 ne da ster vpričo mnozih povabljenih izvedencev na njih igral duhovnikom mnogovrstne kompozicije najslavniših mojstrov, je delo tudi tolike glas bine vrednosti, da se je našim ni naloga 7 se z metodiko nem- njimi šcine učiti, in čuteči, da bi od gosp. profesorjeve nem-ščine ne imeli posebnega dobička, zahvalili so se za Goršič postavil v prvo vrsto orgljarjev. Mi bistremu preprijazno ponujano nemščino in zahtevali so metodiko rojaku iz srca čestitamo, pa tudi cerkvi očetov franči- v naravni domači besedi. Tako se je gosp. Lesjak škanov, ki se odlikuje^ s tem umetnim delom tako da vjel za slovenskega učitelja. Tudi dobro! Nova em etil u v , a* oo uuj.iís.uj c o lclu uiucmiui ucium laav, u.«» ** . v^uoix^^m v» w—j—--------//--- jej ni kmalu para. Čeravno stanejo okoli 8000 gold., Pressa" je přinesla te dni razgled po novi sistemi osno vendar jim je cena nizka, ako pomislimo, da jih je vanish realnih šol, iz kterega se vidi da v realkab venaar jim je cena nizKa, aKo pomislimo, aa jin je vanm reaimu »ui, i» do vmi, * ^«n*«« delal poldrugo leto in da samo čistega cina je porabil na Stajarskem in Koroškem „drugi deželni jezik", (pod kterim menda razumeva slo v en skega) ni bl tiska birokracije. petek ali saboto bo volitev v de gat ampak le prostovoljen nauk, fran cos ki jezik legacije. pa ie obligaten! Ali ni to narobe svet? ali se narodne 4 J _ • w i l * . • . % .. m % V 1 _ Iz jrancosko-pruskega bojisca. Zdaj je vendar en pravice morejo še bolj s postami tèptati? Tù se še le krat sreča mila bila Francozom in 10. t. m. so po vidi, čemu je zvijačn 19 mi teptati r iu se se ie uju«, ^«u^iu, m av. i. u In kako da narodni šta- gnali nemško armado (Parce) iz Orleans-a ki je jarski in koroški časniki molčijo o tem? Nar." popisuje „prav zanimivo" storijo, m popisuje „prav zanimivo skušal svojega ljublj storij kak )) [-UUU1 Ota* uvrnouv .u vi tvauD-a^ *** jv» Slovenski zgubila 3 velike in 57 nižih oficirjev in pa nad 2700 vo- D jakov. Pariza še niso začeli bombardirati. Ver- oljo pretepov glaso- saill-u pa bode shod nemških vladarjev (samo parski vitega Schrey a" v službi vodstva ljubljanske realke kralj se še kuja) v ta namen, da pruskega kralja držati s tem, da je denunciral druge učitelje realkine kronajo za nemškega cesarja, in da potem 9 pri ministru; al umazano perilo j« pnoiu u» uau , — * r----©—? —---* ~ ~ » * Schrey je moral čez Ljubelj, Dežmana pa poznajo zdaj obhaja v glavno francosko mesto. Kaj, ko bi pa nem- 1 • • • »V •• •• I 1 • • TT___ m__1_ 1 _ a. A* l l_______X|r n nXnUv\Aûf TT Ck Y\ rl Q f» - 1 O Krúř7 Uluf Q HO 1 O ______ prišlo na dan ko bode Pariz premagan, nemški césar slovesen vhod tudi njegovi prejšnji prijatelj Ker y) Tagblatt" ne crhne besede o tej storiji, je misliti, da je resnična Mnogi časniki donašajo novico, da ob novem letu v Ljublj ška ošabnost vendar-le „brez birta rajtengo" delala? Ktera armada pa zdaj bolj strada in več lakotě trpi težko je razsoditi po tem, kar se bere. Prusi trdijo namerava lada izdajati slovenski in nemški časnik, da so Francozi v Parizu kmalu pri kraji s živežem » 9 9 Čemu bi jej bil še en nemšk list, ker ima že zdaj dva na postrežbo v „Bresl. Ztg." pa nekdo iz nemške armade. ki ob 9 če hoče, ne vemo o lovenskem časniku pa ima že tudi z dvema bridke skušnj Ljubljanskim časnikom" s Pravim Slovencem Ker lega Pariz, toži tako-le: „Tako malo imamo živeža, da nam je lakotě konec vzeti. Kupovati pa smo se veseli, da kaj moramo, karjemo, na prodaj dobimo. Al strašno pregovor pravi da IJU ,, LJJ UUlIrtLIOttJ UJ . l^vi F --«--J "" uvwíujv. „na tri rado hodi", bode jej ista drago je vse; veseli smo, da si le kruha in surovega skušnja s tretjim. „Nun ja! Geld ist ja genùg vor- masla (putra) dobimo. Vina ni zdaj kapljice več. Klo- handen!" — dostavlja „Zukunft". base so slabe, menda jih delajo iz žarkove slanine. Na Novićar domaćih in ptojib dežel. Iz Dunaja. — Prečudne dogodbe imamo poročati ■■i ■ HPM m sledek taki hrani in grđemu vremenu je driska, ki nam je zeló nevarna. Dežuje pa zdaj tudi po cele dni. Pred-straže naše silno trpijo; na nevarnih krajih morajo skozi 24 ur na straži biti, zadovoljni le s kosom kruha, danes iz državnega zbora. Poglejmo najpred v in da jih sovražnikova kugla ne zadene, na tleh v zbornico gosposko, ktera zdaj koraci pred zbor- mlaki na trebuhu po več ur ležati nico poslancev. V zbornici gospóski so snovali uni teden adreso kot odgovor na prestolni govor, s kterim je Iz RusJcega. Nov strah je te dni planil po svetu in osupnil vlade kakor střela z jasnega neba. Ruska vlada namreč je vsem 5 vladam, ki so ž njo vred pod cesar meseca oktobra odprl državni zbor. Snovalci adrese so poklicali pred-se ministre, jih izpraševali in pisale leta 1856. pogodbo v Parizu, v kteri so se rekli jim v obraz, da oni so 9 krivi „anarhije ", ki vlada zavezale v to, da varujejo Turčijo, da ne zgubi zdaj v Avstriji; očitali jim, da niso razpustili deželnega nič svoje zemlje in da samostojna ostane, dala zdaj zbora pemskega ob enem, ko so razpisali neposredne hipoma na znanje, da se nočeveč držati tistega volitve grajali jih, da so v Dalmaciji pustili Slo- 2. dodatka parižke pogodbe kteri ruski vladi vanom na vrhunec priti itd. Najhuje so besedovali brani imeti svobodno število ladij na crn em morji. Ta Lichtenfels, bivši služnik vseh sistem avstrijskih, dodatek se glasi tako-le : „Rusija in Turčija smete vsaka Schmerling, najhuji preganjalec Magjarov 9 a zdaj m ki pa kočevski vojvoda knez zagovornik dvalizma Karlos Auersperg vse premalo je še šiba pela upornim Cehom! Ako bi po morji većih in po Ruska vlada sicer zagotovlja manjših ladij imeti na črnem 9 da noce ru- je kar naravnost rekel, da šiti parižke pogodbe, a samo te sužnosti ne more dalje »oo j/icLuaiv jo oc oiua jjç/ic* upui uiui vcuuuj ; nau ui t T p C t Í , vic« m* J^J ftv*v ^louuisuvai , ivvii misli teh mož obveljale, morala bi naša Avstrija po- imeti na morji. Vendar se druge vlade, jU puocuuv stati velika jetnišnica, v ktero naj bi se zaprli vsi turška in angleška bojé, da ne bi ta odpoved bila za- da bi jej kdo předpisoval, koliko ladij sme posebno neubogljivi narodi, dokler ne padajo na kolena in ne četek pokopa Turčije; vzlasti angleška vlada se molijo decemberske ustave, ki je po njihovih mislih stvar zeló huduj e, da ruska vlada tebi nič meni nič zametuje „nezmotljive" politike. In gorje! taka načela imela bi pogodbe. Ažijo srebra je na to novico od 18 zdaj izvršiti tako silno potrebno spravo med narodi!! skočil na 24. Grof Anton Auersperg pa je v tem duhu načrtal adreso, ktera menda danes pride v obravnavo zbornici že po- gospôski. Kaj pa v zbornici poslancev? Ondi so tudi volili odbor za adreso s 15 poslanci. Tudi tù se je pokazalo isto sovraštvo, ki noče nobenega poraz-umljenja. Namesti da bi vsaka dežela imela svojega zastopnika v takem važnem odboru, ali vsaj vsaka stranka, niso nemški liberalci, ki imajo zdaj po pristopu nemških Pemcev malo večino v zboru, volili nikogar iz druzih dežel ali iz desnega središča; volili so 12 naj- so skazali milost Od N. N. iz Ljublj Milodari. : 10 gold, za vd v Klečah kteri je, kakor „Novice" v 45. listu naznanjajo, edina kravica zgorela Listnica vredništva. Gosp. Jank. L. v G : Potrpite, da se presodijo. V bolj zagrizenih da so privzeli ? Nemcev, le Poljakom Liu oa.au au ujuuov, Osem dežel tedaj ni zastopanih v Žitna cena V Ljubljani 12. novembra 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 20 tem odboru! Ti dvanajsterci bodo zdaj snovali adreso, banaske 5 fl. 94. --tur sice 3 fl. 88. — soršice 4 fl 20 rži kakošna bode? lahko ugane vsak. Ministerstvu 5 fl. 30. — jeëmena 2 fl. prosa 2 fl. 90 ajde 2 fl. 80. Potockovemu 9 ki je prevzelo nesrečni testament ovsa 2 fl. Krompir 1 fl. 60. prejšnjih ministerstev, ni druzega krivo kot tega, da je zopet greben izrastel centralisticni koteriji, ker ob pravém času ni razpustilo vseh deželnih zborov ob enem, da bi nove volitve se bile vršile svobodno brez pri- Kursf na Dunaji 15. novembra. 5% metaliki 55 fl. 20 kr. Ažijo srebra 122 fl. 50 kr. Narodno posojilo 67 fl. 65 kr. Napoleondori 10 fl. 1 kr. Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jozef Blazilik v Ljubljani.