Stev. 20. V Trstu, 18. maja 1895. Letnik YIII. JPaDel ^osip JŠafačifc. Dne 13. maja 1795 je bil rojen v Kobeliarovi, neznatni vasici Gemerske stolice na Slovaškem, Pavel Josip Šaf&rik (slovaški) ali Šafafik (češki), ki je umrl '26. junija 1861. v Pragi. Stoletni spomin njegovega rojstva so te dni praznovali Čehoslovani, Slovaki, Srbi, Rusi in Slovani v obče. Spominjali so se pri tem, da je Šafafik, slovanski patrijarh. otec sedanjega slovanoznanstva, slovanofilstva, obče slovanske zavesti in kulturne vzajemnosti. Šafafik je velik duh, s katerim se ponaša skupno Slovanstvo, plode njegove ogromne učenosti, natančnosti in vestnosti raziskovanja občuduje ves civilizovani svet, kateri je prisiljen vsled dokazov Šafafikovih Slovane postavljati vsporedno med indoevropske narode po proiz-hajanju, starosti naseljenja v Evropi, zgodovini in sposobnostih. Velika je vrsta različnih del in spisov tega duševnega velikana. Med njimi navajamo: „Geschichte der slavischen Sprache und Literatur' ; „Ueber die Abkunft der Slaven"; „Slovanske Starožitnosti" ; „Slovansky na-rodopis" ; posmrtno izdanje: „ Geschichte der Sildslavischen Literatur" ; „Ueber den Ursprung und die Heiinath des Glagolitismus", itd. itd. Šafafik je velik kot arheolog, zemljepisce, zgodo-vinopisec in jezikoslovec. Pri tem je velik ne le kot učenjak, temveč tudi kot vesten raziskovalec, strog mislec in metodik. On je znanstvenik prvega reda, pri tem vzor marljivosti in značajnosti. Nazore je od stopinje do stopinje popravljal in obzorje širil, kakor se mu je zbiralo znanstveno gradivo. Poslednje je bilo v njegov čas nedo-statno, brez priprav, a on se ni ustrašil truda, in je mnogo sam izsledil, zajedno pa deduktivno porabil z naj-večo bistroumnostjo. Kot veleduh je vedno nadkriljeval skopo ponujajoči se mu materijal, a njegovih najobsež-niših dedukcij je nekoliko takih, katerih ne poruši nobeno novo gradivo, naj se kupiči v še tolikih merah. Slovani bi po raznih dosedanjih pojavljenjih mogli obupati nad tem, da bi bili sposobni tudi za obsežne sinteze; Šafafik je pa sam na sebi dokazal, da duševne sile Slovanov sezajo tudi do najobsežniših znanstvenih izvodov in sestav. Šafafik je živel vse svoje neumorno, z velikimi skrbmi mučeno življenje v prevelikem uboštvu, a ljubezen do posebnega dela z velikim ciljem premagala je v njem vse težave, kajti preverjen je bil, da „posreči se le to, k čemur nas vleče srce", kakor se je izrazil sam. In kaj je napotilo Šafafika, da se je uže kot mladenič odločil za raziskovanje slovanskih jezikov, literatur, slovanskih starin in zgodovin ? Nič drugega, kakor afekt, ki se je vzbujal in ponavljal v njem vsled tužnega dejstva, da tujci in tuji zgodovinarji govoré in pišejo z največim zaničevanjem o slovanskih narodih in slovanskem plemenu v skupnosti. Opazovanje svojega slovaškega naroda in in lastna kri sta mu a priori narekovala, da se Slovan-stvu godi največa krivica pri toliko neugodnem mišljenju o njem; a kar je on čutil in slutil, to je bilo treba neverni Evropi dokazati, in tak cilj je bil dostojen takega veleuma, in Šafafik je posvetil svoje življenje z vso doslednostjo in strogostjo temu cilju. Težkoče so bile ogromne, a rekel je : „Izgubljen je le ta, kdor je izgubil sam sebe. Zato držimo se in bojujmo hrabri boj; bodisi da zmagamo, ali pademo skupno, da okrasimo z vencem čelo ali pa — svoj grob". S takimi načeli je Šafafik sam deloval, zanemaril je rodbino in sebe, da bi le služil veliki zadači ; ponujali so mu vseučiliščne stolice v Berolinu in Petrogradu, a ni jih vsprejel, ker je videl potrebe doma in je naposled pri vsej bêdi ostal celih trideset let v Pragi, in ruski učenjaki, kakor Pogodin, in Šafafikov vrli učenec Bod-njanskij, so zbirali zanj denarne podpore, da bi ne onemogel pri ogromnem delu. Ni maral ne za rede, ne za druge časti, le knjige je jemal v dar, kolikor jih je mogel dobiti, ker jih je potreboval za svoje spise. Uže za njegovega življenja so osnovali v Rusiji stolice za slovanoznanstvo, in učenci Šafafikovi so na istih stolicah takoj začeli širiti njegove nauke, in tako se je na pod-stavi njegovih naučnih zasnov začelo razvijati in utrjevati znanstvo o Slovanih in Slovanstvu, in je to znanstvo dandanes posebna stroka, žal, da se le preveč zanemarja med Slovani samimi, toliko bolj tam, kjer gospodovalne narodnosti zabranjujejo gojenje tudi slovanoznanstva. Šafaflkova pot ali metoda je bila prava, on se je dal voditi za znanstvene resnice in za praktično življenje narodov izključno od dejstev, in tega, kar je obseženega v njih; Šafariku je bilo treba le dovolj snovij, pa jo je srečno dovedel do pravilnih zaključkov, in ko bi bil razpolagal z vsem tem. kar je po njegovem vzgledu razkril nadaljnji razvoj slovanoznanstva, in tudi s tem, kar nadaljuje današnja obča politika, zasnoval bi bil Slovanom isti kulturni program, kateri so postavili pozneje slovanski mislitelji, in katerega se drže vsaj nekateri listi za-padnih Slovanov, in kateri odobrujejo tudi ostali Slovani^-—, ^Fth Šafafik ni mogel še opazovati programa veliko-nemškega politika in diplomata, velikega nacijonalnega mislitelja Bismarcka, in ni videl še posebnih konkretnih izjavljen) o namišljenih potrebah slovanskega tudi literatura ega separatizma, kakor to zasledujemo pri očitnih dejstvih dandanes: -'in vendat je pravilno 1 obsojal popa-cerije srbskega pravopisanjit?po Karadžiču, in je glede na rabljenja crk v slovanski književnosti pisal (1. 1847) ruskemu učenjaku„ Pogodinu : „Mi pred vsem moramo pridobiti čast slovanskemu pismu. To je naša glavna vloga. SloratisM (ririhl.-o) pismo združuje nas duhovno vse". Kar se dostaje slovaškega in češkega narečja, je bil on zato, da bi se ohranile bolj popolniše oblike, in zato je govoril za združenje obeh narečij bolj lia pod-stavi slovaškega, nego preveč obrušenega in v končnicah oslabelega češkega narečja. Novotarije v prdvopisanju je Šafafik obsojal radi tega, ker se s tem ovira slovstveni in kulturni razvoj; on je smatral cirilico kot podstavo vsem slovanskim narečjem, a druge sile so ostale mogočnejše, nego njegove pravilne ideje. No politika more grešiti proti pravim nazorom, ali po Safafiku dokazane rcsnice silijo, da se morajo Slovani vspored postavljati vsčm ariškim narodom zapadne civilizacije, in Šafafikov genij daje moč in pogum slovanskim znanstvenikom in misliteljem, rodoljubom in voditeljem, da delujejo z jednakovrstnimi spo-sobnostimi za človeštvo, kakor drugi omikani narodi, in da, če se borč za jednaka prava, so ista prava utemeljena ne le v sposobnostih in svojstvih Slovanstva, temveč tudi v prazgodovini in zgodovinskih vekih slovanskih narodov. Šafafiku je dolžno Slovanstvo v vseh svojih vejah največe hvaležnosti, da je svetu razkril take resnice o slovanski prošlosti; no, kakor je pokazala sedanja stoletnica njegovega rojstva, Slovani ga bodo častili in slavili v pozne veke; on je veleduh, ki ne umrje ne po speci-jalnih delih, ne po plodih teh del. Slovaškemu narodu pa je v veliko tolažbo, da se je v njegovi sredi rodil Šafafik, velikan po duhu in delu, Slovanom skupno pa ostaje vzor znanstvenika in mislitelja prve vrste. —— — Gospodar pa hlapec. Povest L. N. Tolstega, prevel M Hostnik. II. Dobri žrebec je z lehkim Sfcripom plazme') zdvignil sani in bojkim hodom potegnil po izvožene j mraznej cesti v vasi. — Kam si se pa ti pripel V Daj sem-le knut, Mikita!'), kriknil je Vasilij Andrejič, očevidno radujč se na naslednika, ki se je primostil zadej na plaznicali sanij. — Ali te bom! Beži k mamici, sukin sin3). Deček je seskočil. Muhorti je uskoril inohod4), zarezgetal in prešel v dirjanje. Vas Kresti, kjer je stal dom Vasilja Andrejiča, sestajala je iz šest domov. Jedva so prišli za .poslednjo ') Itusi imenujejo spodnja bruni (gredelj) pri saneli „poloz", jedno bruno „polosina"; mi postavimo tukaj ime „plaznice", kakor služi ta beseda goriškin Slovencem pri oralu in voznem košu. Op. ured. ') Mikita, mužiško namesto Nikita, kakor Mikolaj, namesto Kikolaj. Op p. ') Pasje otroče. Op. ur. ') Inohod (iiiioii — iojihtl) zove se hod, ko konj ali pes ^topa ob jednein z nogami jedne strani, potem druge. Op. p. kovačevo hišo, zapazili so takoj, da je veter mnogo silneji, nego so mislili. Pota skoro uže nisi videl. Sled plaznic sanij je takoj zametlo, in pot je bilo možno razločevati le po tem, da je bila viša nego ostalo mesto, Po vsem polju jo kratilo, in ni bilo videti one črte, kjer še shaja (združuje) zemlja z nebom. Teletiiiski les, ki st> je videl vselej dobro, jo- sedaj le izredka črnel črez snežni prah. Veter,je pihal z leve strani, zavračuje uporno na jedno stran grivo na strmem, žirnem vratu Muhortega in za-vračeval na bok pušasti- (volnati) rep, podvezani prostim ozlom; dolgi vratnik Nikite, sedečega s'strani vetra, pri-žcmal se mu jc k licu in nosu. — Ne da še mu dirjati, kakor se tiče, snežno je, rekel je Vasilij Andrejič, ponosen na svojega konja, — Jedenkrat sem se vozil v Pašutino tudi ž njim, tako me je on v pol tire pripeljal. — Ka—aj? vprašal je, ne razšlišavšr izza vratnika Nikita. — V Pašutino, pravim, sem se v pol ure pripeljal, zakričal je Vasilij Andrejič. — Kaj bi se ne, dober konj, dober! rekel je Nikita. Obmolknila sta. No Vasilju Andrejiču se je hotelo govoriti. — Svojej babnici se ve da si naročal ne pojiti sodarja? izpregovoril je ravno tako gromko Vasilij Andrejič, ki je bil ravno tako preverjen o tem, da je Nikita bržkone ponosen, da more govoriti s takim imenitnim in umnim človekom, kakoršen je on, in tako zadovoljen s svojo šalo, da mu še v glavo ni prihajalo, da je ta razgovor lehko neprijeten Nikiti. Nikita zopet ni slišal zvoka besed gospodarja, ker jih je razbijal veter. Vasilij Andrejič je ponovil svojim gromkim, razločnim glasom svojo šalo o sodarju. — Bog z njima, Vasilij Andrejič, jaz se ne vtikam v te reči. Da bi le ne ravnala grdo z dečkom, sicer pa naj dela, kar hoče. • — Res je tako, rekel je Vasilij Andrejič. Nu, a konja boš kupoval k spomladi'? začel jc on nov predmet razgovora. — Drugače ne bode, odgovoril je Nikita, odvrnil vratnik kaftana in se primaknil k gospodarju. Sedaj pa je bil razgovor uže zanimiv za Nikito, in on je želel vse slišati. Dečko je zrasel, treba, da sam orje, saj smo tako zmerom najemali, rekel je. — Naj si bo, vzemite si spahnenca*), drago ne vzamem, prokričal je Vasilij Andrejič, čuvstvujc se vzburjen nim,in zato se jo vrgel na ljubljeno svoje početje, zani-majoče vse njegove umstvene sile — na mešetarstvo. — Ali pa daste kaki i petnajst rubljikov, in kupim na konjskem sejmu, — rekel je Nikita, znaje, da najlepša cena spahnenca, katerega ponuja mu Vasilij Andrejič, je sedem rabljev, in da Vasilij Andrejič, ako mu odda tega konja, zaračuni zanj kakih petindvajset rabljev, in tedaj od njega pol leta ne zagledaš denarjev. — Konj je dober. Želim ti ga, kakor samemu sebi, kakor vest terja. Brohunov ne stvori nobenemu človeku krivice. Naj rajši sam trpim izgubo, ne pa kakor drugi. Kakor je pošteno —, prokričal je onim svojim glasom, s katerim je zagovarjal zobe svojim prodaVcem in kupo-valcem. — Pristni konj ! *) V izvirniku „6e3KOcrpe'inarou, to je konj, kateri ima spali-neno nogo v „kostrecu"; Kocipeub zove se mesto, kjer se kosti zadnjih nog zjedinjajo s hrbtancera. — To pa to, rekel je Nikita vzdehnivši, in prepri-čavši se, da slušati ni več kaj, pustil je iz roke vratnik, kateri mu je takoj zakril uho in lice. Kake pol ure peljala sta se molčč. Veter je propihaval Nikiti bok in roko, kjer je bil kožuh v luknjah. Stiskal se je in dihal v vratnik, zakrivajoči mu usta, in vsemu njemu ni bilo hladno. — Lej ga, kako misliš, ali se popeljeva na Kara-miševo, ali naravnost? vprašal je Vasilij Andrejič. Na Karamiševo bila je vožnja po bolj bojkej (gladki) cesti, na obeh straneh katere so bile postavljene v dva reda velike vehe*), no bilo je dalje. Premo bilo bi bliže, no pot je bila malo izvožena, in veh ni bilo, ali pa slabe, zanesene (zametene). Nikita je nekoliko pomislil. Na Karamiševo je res dalje, no vožnja bolj lehka, progovoril je. — Vedi, če se peljeva premo, to da bi se le v dolini ne zbila s pota, a dalje po lesu je dobro, rekel je Vasilij Andrejič, kateri je želel peljati se premo. — Kakor je Vaša volja, rekel je Nikita, in zopet pustil vratnik. Vasilij Andrejič je tako tudi storil, in, odpeljavši se kake pol vrste**), zavrnil je na levo pri visokej, motav-šej se od vetra hrastovej veji s suhimi, tam pa tam drže-čimi se na njej listi. Na povratu jima je veter pihal skoro naproti. Šel je droben sneg. Vasilij Andrejič je držal za vajete, napihoval lica in si sopel od spodej v brke. Nikita je dremal. Molče sta se peljala tako okolo 10 minut. Nakrat je Vasilij Andrejič nekaj izpregovoril. — Kog& ? vprašal je Nikita, odpiraje oči. Vasilij Andrejič ni odgovoril, a izgibal se, ogleduje se nazaj in naprej pred konjem. Konj, ki se je zako-dravil od pota pod padzuhami in na vratu, šel je korakoma. — Koga, pravim ? — ponovil je Nikita. — Koga, koga — prepacil ga je Vasilij Andrejič srdito. Vešek (vej) ni videti. Pot smo bržkone zgrešili. — Tako, pa postoj, da pogledam pot, — rekel je Nikita, in nalahko seskocivši s sanij in vzevši knut izpod slame, šel je v levo in z one strani, kjer je sedel. Sneg to zimo ni bil globok, tako da je bila povsod pot, no vendar j,e tu pa tam bil do kolena in se je zasipal Nikiti v črevelj. Nikita je hodil, tipal nogami, knutom, no pota nikjer ni bilo. — Nu, kako je? — rekel je Vasilij Andrejič, ko se je Nikita zopet približal k sanem. — S te strani pota ni. Treba, da pojdemo nekako v ono stran. — Glej, tam — le nekaj črni, ti pojdi tjc in pogledi — rekel je Vasilij Andrejič. Nikita je šel tudi tje, približal se je onemu, kar je crnelo, to je bila prst, katero je vetor napihal z ogolene ozimine po vrhu snega, in ki je očrnila sneg. Scdši l.ekoliko tudi z desne strani, vrnil se je Nikita k sanem, obil s sebe sneg, iztresel ga iz črevlja in sel v sani. — Na desno je treba kreniti — rekel je odločno. Veter mi je 1)11 v levi bok, sedaj pa naravnost v gobec vleče. Potegni na desno! rekel je odločno. Vasilij Andrejič ga je poslušal in krenil na desno. No pota še vedno ni bilo. Tako sta se vozila nekoliko časa. Veter se ni umanjšal, in začel je iti droben sneg. *) Vehe so veje, s katerimi po zimi po snegeBpa.;if. hh ¡¡jihcji, Kant t hi, MapTt, hh xMyptca, Byji;b xoti, cii4;rj>. xotl aos^HKi Bce BecHoio naxuerj>! a. matmom. Mvarbcn (n'iycL, MniiLCH i. t d.), hitro tekati, drviti se, dirjati. - xmyputbcn (cmeriti se), ein iinsteres Gesicht machen; oni iMjpbiH = MpaMHuii. He6o nasMjpnaoci, nebo se je stemnilo. -- IIaxHt/Tb, dišati (m1;m'L ? Becnoio, Teiuosi,, t. j. približaje se spomlad, toplota). — 3 3Haro, *rfcm. 3to naxHen>, vem, kake posledice ima to lehko. — IlaiHjTE sploh „dišati"; posebe: xopomo, iyao naiHjTi, lepo, slabo dišati. — CMepdnrb ali bohstb ne rabi se v družbi omikancev. Capami in eoub (rod. bohh) = Gestank in nič drugega. No zato v vzv. slogu 6aar0B0Hie ali 6saroyi»Hie == Wol- gerach. — 3daaxt «= Geruch. x—kb. -- DOPISI. Z Goriškega, 6. maja. Učiteljstvo na Goriškem napravilo je posebne korake, in se je to naznanilo tudi drugim učiteljskim društvom v deželi. Povod tem korakom je bedno stanje učiteljstva. Bedno stanje — to ni fraza, kdor hoče, naj pride preverit se, in videl bo stradajoče rodbine. V obupnosti so napravljeni koraki, ker učiteljstvo ni doseglo od sedanjega sistema ničesar. Vse prošnje so odkladali; zadnje čase so izkazali le nekaj dobre volje, da so skrpali zakonski načrt, ki pa se ni predložil v potrjenje. Volja bi bila torej dobra, a meso je slabo; samo od dobre volje pa mora učiteljstvo poginiti. Ker je učiteljstvo hotelo s krepkejšim glasom zahtevati pomoči, zrepenčilo se je neko glasilo in napovedalo boj „nevarnim pojavom (!)". S temi koraki, mislijo nekateri, da hoče učiteljstvo goriške deželne poslance kar obesiti, ter uporablja- se proti trpinu učitelju, ki se je drznil glasneje prositi kruha, — celo najzadnje podlo sredstvo — sumničenje in obrekovanje. Dobro je, da se poznamo! Da ni tako črn hudič, kakor se „mala", naj navedem dotično izjavo uč. društva za gor. okraj. Izjava. Z ozirom na žalostno resnico, 1) da so plače ljud. učiteljstva na Goriškem — bodisi učiteljev, kakor učiteljic — razmeroma najniže v Avstriji, ter da so življenske potrebščine na Goriškem blizo najdraže ; 2) da se je v drugih deželah povsod zboljševalo gmotno stanje učiteljstva, samo na Goriškem so bile vse dosedanje prošnje popolnoma zastonj; 3) da je konečno deželni zbor vendar sprejel 1894. nek zakonski načrt, vsled katerega bi učiteljstvo s 1. januvarjem 1895. zadobilo malenkonstno zboljšanje ; 4) da je omenjeni načrt bil kljubu tolikoletnim „študijam" tako pomanjkljiv, da se ni mogel predložiti v najviše potrjenje; 5) da se je baš letos dež. zbor radi nesporazumljenja med poslanci obeh narodnostij zaključil prej, nego je popravil vrneni mu načrt; 6) da torej trpeče učiteljstvo niti leta 1895. ni zadobilo pričakovanega malenkostnega zboljšanja : z ozirom na vse to izjavlja učiteljstvo goriškega šol. okraja, da obžaluje tako postopanje gg. dež. poslancev. Čemu torej toliko napadanja, sumničenja in lažij ? In je li opravičen strah pred nekaterimi stradajočimi učitelji, ki so sprožili vso stvar ? Bliža se čas, ko vse učiteljstvo nastopi naznačeno pot ter bode korakalo po njej, ne oziraje se ne na desno ne na levo, ko se izda zlobno zavijanje, s pomočjo katerega se deluje sedaj; kmalu minejo časi, ko ne bode več učiteljstvo tovorno živinče, kateremu se za vsestransko narodno delovanje daje jedva toliko življenjskih potrebščin, da ne pogine Franjo Josipovič Štefanov. Na Dunaju, aprila 1895. *) Pomoč Ljubljani. Svoje zadnje poročilo naj dopolnim s tem, da je Dunajski pomožni komitet nabral uže nad stotisoč gld. za ponesrečence. — Koncerti in zabave vpri-zarjajo se povsod, njih čisti dobiček namenjen je v podporo nesrečnikom. 8. maja imelo je Favoritsko pevsko društvo svoj koncert; 11. maja priredil je baritonist g. Simonelli koncert v ta namen ; 16. maja bo v Dreherjevem parku poleg Schonbruna velika slavnost zaveze nemških avstrijskih kolesarskih društev v zvezi s koncertom, akademijo, športnimi produkcijami in plesnim venčkom. 15. maja priredč se pri Stalehnerju v Hernalsu, 22. maja pa pri „zlatem risu" v Fiinfhausu velike zabave, pevske, deklamatorske in druge, v zvezi s koncertom vojaške godbe. Ta dva lokala sta najpriljubljenejša zbirališče občinstvu iz Dunajskih „predkrajev" ; v njih pri-rejane veselice imajo vselej ogromen poset, torej se tudi sedaj nadejamo izvrstnega vspeha. Vojaškemu poveljništvu smo zahvalo dolžni za brezplačno prepuščenje godbe. 18. maja bo Safarikova slavnost „Slovanskega pev. društva", 20. maja pa priredi hrvatsko društvo živino-zdravniških slušateljev „Tomislav" z izletom v Liesing koncert, pri katerem bodo sodelovali tamburaši in pevci akademiki ter nemško pevsko društvo iz Liesinga. V Pratru, takoj pričetkom „glavnega drevoreda", razprostiral se je lepi veliki „angleški vrt". V njem pričeli so na pomlad neumorno delavno graditi mnoge stavbe, — namerjajo podati namreč Dunajčanom pristno podobo Benetek. Na Markovem trgu okrepčaval se bodeš v kavarnah in gostilnah — v velikem kanalu prevažal se boš v gondolah pod smelim „Ponte rialto" — v palačah (zidanih mesto iz marmorja le v leseni imitaciji) pa bodo razstavljene na ogled in prodajo razne izložbe. Prater pridobi z „Benetkami" novo privlačno silo. — Otvori se to zabavišče 19. maja, in vsa vstopnina prvega dneva, nastavljena na 1 gld. od osebe, namenjena je na polovico ponesrečenim Ljubljančanom, na polovico pa Dunajskemu rešilnemu društvu, ki se je ob priliki te nezgode odliko- *) V zadnjem poročilu, št. 19. stran 177, zadnja vrsta, popravi naj se tiskarski pogrešek mesto „baje", čitaj „trije" Ljubljančani. Op. ured. valo z nepreplačnim svojim dobrodelnim naporom za pre-skrbovanje hrane ubožcem. Plemenitašinje, njim na čelu knjeginja Wmdisch-gratzova, napravile so 4. in 5. maja veliki bazar na korist ponesrečencem v „Cursalonu" Dunajskega mestnega vrta. Udeležba bila je zlasti š strani plemenitnikov in bogatašev ogromna, in skrbljeno bilo je za to, da so se oni pri raznih loterijah, dražbah, prodajalnicah, vi-notočih itd. lehko iznebili vsega „drobiža" v prid poškodovancem. Veliki konccrt, za kateri so najbolje operne moči in orkester javili svojo brezplačno sodelovanje, ni mogel biti, kakor namerjano, 3. maja (ko je „norma" in opera zaprta), ker za prireditev ni bilo dovolj časa na razpolago; namesto tega namerja se takoj po Binkoštih, ko prenehajo operne predstave, prirediti se velik koncert na prostem v „Augartenu". Iz tega poročila vidite, kako neumorno se trudi Dunaj v olajšavo nezgode naših rojakov. Omenim naj le še, da je nemški „Avstrijski turistiški klub" izdal poziv na svoje člane za pomoč našim deželanom. — Z3 ——- OGLED PO SLOVANSKEM SVETU. a) alovenak* dežele. Mestni sovét Tržaški je v svoji seji dne 14. t. m. odobril predloge šolskega odseka, ki jih je stavil ta na podstavi konkretne prošnje Tržaškega pedagogiškega društva. Ti predlogi so za slovensko šolstvo v Trstu posebne važnosti, dasi jih je mestni sovét vsprejel le v interesu mesta. Najvažnejši teh predlogov se glasé: 1. da se meščanske šele uredijo primerneje lokalnim potrebam, splošne osnovne šole pa naj se v nekaterih krajih razširijo v 6 rezrednice, in 3. v bodočnosti naj se ne širijo šolska poslopja, ampak zidajo naj se nova, kjer je treba. „Tržaški Sokol" imel je svoj letošnji redni občni zbor dné 12. t. m. Udeležba bila je razmerno velika. Starosta dr. Gustan Gregorin je naglasil v svojem nagovoru, kakó lepo se je razvil „Trž. Sokol" tekom minolega leta. Položil je družabnikom na srce, naj si bodo vedno v svesti, da je podirati lahko, toda iz nova graditi težko. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo odobril je zbor soglasno ; konečno je bila volitev novega odbora. Volilno gibanje v Istri. Politično društvo „Edinost" in pa uredništvo „Naše Sloge" v Trstu izdala sta te dni oklic na volilne može, s katerim jim priporočata kandidate za kmetske občine za deželni zbor istrski. Oklic naglaša strogo narodni program priporočenih kandidatov. Ti kandidatje hočejo delati i nadalje z vsemi silami na to, da se strogo izvede jezikovna jednakopravnost v istrski pokrajini, ter se hočejo zavzimati tudi za to, da se slovansko pleme v Istri duševno povzdigne s pomočjo cerkve in šole, ter da se mu zboljša gmotno blagostanje. -Priporočeni kandidatje so: 1. za kmetske občine okraja Koperskega: Josip Kompare, dekan v Ospu, dr. Mate TrinajHic, načelnik v Buzetu ; 2. za km. obč. okr. Pa-zinskega: dr. Matko Laginja, odvetnik v Pulju, dr. Dinko Trinajstic, načelnik v Pazinu; 3. za km. občine okraja Voloskega: Slavoj Jenko, trgovec v Podgradu, Ma'e Mandic, urednik v Trstu; 4. za km. obč. okr. Lošinjskega: Vek. Spinčic, zastopnik naroda, in Širne Kcirin Kozulic, posestnik v Malem Lošinju. Vsi ti kandidatje so bili 16. t. m. izvoljeni, in sicer ali jednoglasno, ali pa skorojedno-glasno. Živeli istrski Slovani! „Naša Sloga", ki ima velike zasluge za probujenje in razvijanje istrskih Hrvatov, bode 27. junija t. 1. slavila svojo 25 letnico, in sicer v Trstu. Izpiti zrelosti na Koperskem učilišču za splošne osnovne in za meščanske šole vršili so se letos od 3. do 13. t. m. K izpitu se je prijavilo 52 učiteljev in učiteljic, in sicer 9 za meščanske šole, 5 za osnovne šole s hrvatskim, 11 za take s slovenskim, 5 za take z laškim poučnim jezikom, 11 za francoščino in 11 za posamične dopolnilne izpite. Izpit za osnovne šole s slovenskim poučnim jezikom so prestali povoljnim vspehom: 6 učiteljev in 4 učiteljice, za one s hrv. poučnim jezikom 5 učiteljev. Poskušnjo za meščanske šole s slovenskim poučnim jezikom ste napravili načelnica šolskih sester samostana v Mariboru, 1 sestra in pa 1 učitelj. Kranjska. K položaju v Ljubljani. Sem ter tje ponavljajo se v stolnici Slovenije lahki sunki. Milodari prihajajo vedno še od vseh stranij cesarstva; v prvi vrsti deluje za Ljubljano z veliko človekoljubnostjo pomožni odbor na Dunaju, mnogo gmotne podpore prihaja posebno s Češke. Te dni osnoval se je tudi v Sileziji pomožni odbor, ki je v malo dneh nabral za Ljubljano za to malo pokrajino prilično izdatno svoto. V tem splošnem človekoljubnem tekmovanju seveda ne zaostajajo tržaški Slovani, da pomagajo nekoliko bednim svojim najbližim bratom. — Strokovna poverjenstva so skoro izvršila pregledovanje poslopij po mestu, škoda pa ni še precenjena povsem. Mnogo dela čaka ta poverjenstva na deželi. — Ljubljanski knezoškof izdal je posebno okrožnico, s katero odreja cerkvene sprevode na veliko noč in pa službe božje „na večne čase". — Ljubljanski pomožni odbor izdal je list „Erdbeben Correspondemkateri izide vselej, kedar bi se pojavil potres. Ta list prinaša črtice in dogodke o poslednjem potresu v ta namen, da bi jih ponatisnili drugi, veči domači in inozemski listi ter s tem vzbujali sočutje pri občinstvu. — Vlada je dovolila vsoto 30.000 gld. za grajenje lop za uradnije. Deželni zbor kranjski snide se prve dni junija meseca v izredno zasedanje, da bode sklepal o novem stav-binskem zakonu za Ljubljano, da bi se najizdatnejše moglo pomagati ljudstvu, ki je trpelo škodo vsled potresa, ter ovzgradbi novega deželnega dvorca. Židovska nevarnost za Ljubljano. Česar smo se bali, to se hoče izpolniti: Židje se hočejo vgnjezditi v slovenski metropoli. Na Dunaju se je organizoval anonimen stavbinski konsorcij, ki se ponuja i kot kupnik stavbišč. Ker je med Ljubljanskimi gospodarji mnogo takih, kateri so se živili jedino od dohodkov svoje hiše, stanarine, in kateri so vsled potresa izgubili še ta vir gmotnih dohodkov, skušali bodo izrabiti pretkani Židje nesrečo takih revežev, ki nimajo niti toliko, da bi vsaj začasno podprli svoje podrte v hiše, pa tudi — vsled dolgov — nobenega kredita več. Žalostno! Zato naj bi naši načelniki resno svarili take obubožane gospodarje pred Židovi. Nadejamo se, da se vsaj večina gospodarjev opomore in zopet utrdi s pomočjo podpore in posojila, ter da bodo domače stavbne tvrdke vendar vspešno merile se z Židi, ki so največa opasnost domačemu obrtu, kupčiji, pa tudi narodnosti! M—r. Nedostatek stanovanj v Ljubljani postaja čim dalje občutnejši. Mnogo rodbin se je izselilo na kmete, dočim se uradniki i. dr. vozijo tjekaj le prenočevat. Državna in južna železnica ste takim za 50% znižali voznino. Ker poškodovani hišni posestniki itak dobč podporo, želeti je treba, da pristojni krogi ukrenejo kaj proti temu, da hišni gospodarji ne bodo poleg tega še drli svojih tudi prizadetih najemnih strank. Stanarina je bila v Ljubljani razmeroma uže doslej, silno visoka, a sedaj bi se še povišala ! Potem bi imeli baš najrevnejši v Ljubljani najveco škodo, d o čim bi napravili imovitiši hišni posestniki pri tem celo lep, a neplemenit, „gšeft !" M-r. Za Ljubljano na tujem. Za rojake oškodovane vsled potresa, pričelo se je delovanje tudi v. Nemčiji, v Monakovem, v Draždanih in v Berolinu. Namerja se uprizoriti pomožna -akcija.tudi v Parizu. Ljubljana, kije bila nekdaj glavno mesto francoske provincije, kraljevine „Ilirske", Francozom ni neznana. V Berolinu izdal je „Alldeutscher Verein" poziv za nabira milodarov. Žal, da najbrž vsled zlobnih informacij ne gleda na nesrečnike same, ter se postavlja na narodnostno stališče. Nabira naj se za „ponesrečene nemške rojake", zbirke pa izročajo društvu : „Sudmark" v razdelitev. Bolj nesrečne ideje menda nç bi bilo možno — nego je ta, tako zloglasno in prononcoyano politiško, Slovanom sovražno društvo poveriti s to nalogo. Mi ne zavidamo Nemcem potrebne jim podpore, odločno pa protcstujemo, da bi se tudi pri humanitarnem prizadevanju delal razloček po narodnosti: Naša vlada, katera je V dneh hude stiske dokazala toliko vstrajne in požrtovalne delavnosti, gotovo ne zasluži, da se natolcuje, da dela krivično pri razdelitvi podpor; in morala bi z vso energijo zavračati vsa taka zlovoljna sumničenja, kakoršna so se javljala, n. pr. v „Deutsche^ Ztg." in drugod. Pri takih prilikah je sicer neizogibno, da sprejme jeden manj vreden podporo, dragi zaslužnejši pa ne, — ali .to so le posamični slučaji, in bili so možni tudi le prve dni, ko še ni bilo prave organizacije v delovanju. Uporabljati take nedostatke v razne sebične namene pa je sramotno in vse obsodbe vredno. Nabira naj se za ponesrečence, podpora pa razdeljuje najpotrebnejšim -— a vsak drugi razloček je neumesten. Z3 b) ostali slovanski svet. Grof Kalnoky je dal drugo ostavko, in cesar jo- ji-vsprejel ; namesto njega je imenovan ministrom za zunanje posle Poljak grof Agenof Goluchovski, dosedanji poslanik v Bukarešti. Kalnoky dobi veliki križ sv. Štefana v odlikovanje. Evropo je presenetila nagla izprememba v našem zunanjem ministerstvii ; no, kakor kaže ime novega zunanjega ministra, ostane se ;ve da vse v starem tihi, le Madjari ne bodo veseli, da je Poljak in ne Madjar zasedel Kalnokvjevo mesto. V Rusiji pa ražvidijo sedanjo srednjo-evropsko politiko še posêbe iz imenovanja Goluchovskega. Kalnoky je šel; in .temu se najbolj raduje Židovstvo v obče in madjarsko Židovstvo posebe, ker prav za prav je zmagalo, ono, kljubu temu. 'da je iriadjarska gospodujoča stranka dala temu preobratu svojo firmo. Židovstvo je poraženo na Dunaju, triumfuje pa na Ogërskem. Delegacije so Sklicane v dan 6. junija na Dunaj. Letos bodo Vprvič zastopani tudi protisemiti, ti smrtni sovražniki duvalizma, kakor jih imenuje- neki poljski list. V družbi z Mladočehi utegneje tudi oni povedati kako britko resnico o naši zunanji in notranji politiki. Pomagalo Seveda za sedaj né bode nič, toda, ako bi bili Mladočehi in protisemiti uravnavali svoje postopanje le „za sedaj", ne bili bi sedaj še v toliki veljavi. Prerado se očita le-tem, da nič né dosežejo; in postavljajo se jim v vzgled navidezne drobtinice- drugih. A treba pomisliti, da oni'se borč proti tfapâélièifiu sistemu, in ko bi jih podpirali „tlrobtiničarji", dobili bi tiidi zadnji pô spremenjenem sistemu mesto drobtinic „kose'*, ki bi zadoščali ohranitvinarodnih'teles; *•' '". sv ft. Državni zbor je nadaljeval razpravljanje o novem davku na dohodke posamicnikov. Zmaguje povsod vladna predloga, kakor jo je nasovetoval da\čni odsek. O razpravljanju v budgetneni odseku sporočimo v bodoče. Ceškoslovanska narodopisna razstava se je otvorila 15. maja pri udeležbi raznovrstnih dostojanstvenikov,, društev in korporacij. Predsednik grof VI. Ližanshj na-glašal je v svojem slavnostnem govoru, da je bila taka razstava uže zdavna potrebna narodu češkemu, da spoznava samega sebe, svoja svojstva in svojo moč. Narod češki obkoljajo drugi narodi, in večkrat uže se je udal narod v svoji kulturni borbi tujemu vplivu. Toliko veča je torej dolžnost, dokazati svetu, daje kljubu temu vplivu ostala korenika naroda češkega samostalna. Karkoli se nahaja dobrega, lepega, vzvišenega v narodu, to naj se vzdržuje, da se narod na ta način osveži in oplemeni v kulturnih smerih. Ta misel je vodila osnovatelja razstave. Ta misel je porodila uže prej več regijonalnih narodopisnih razstav, in ista misel združuje ob sedanji češkoslovanski rezstavi vse stranke k miroljubnemu, skupnemu delu celokupnega naroda češkega. Govornik je potem opomnil o požrtvovalnosti naroda, ki jc omogočila razstavo, ter naglasil h koncu govora: Četudi je bila razstava vstvarjena v prvi vrsti v čast češkeulu narodu, v njegov pouk, vendar so Čehi ponosni na to, da morejo tudi drugim narodom pokazati plodove svojega dela, svoje posebnosti. Posebno pa, ako bi se hoteli naši nemški sodeželani odzvati našemu pozivu, naj bodo osvedočeni, da jih Čehi V tej čisto češki razstavi vsprejmejo s slovansko gostoljubnostjo'. Pokrovitelj razstave, župan Gregor spomnil seje potem s trikratnim „Slava" klicem cesarja kralja; predno je otvoril razstavo, je omenil, kako je v tej razstavi iz-loženo vse, karkoli je Češki narod vstvaril tokom stoletij iz lastne šile na temelju prirojenih krepostij. Svoj govor je zaključil s trikratnim „Slava" češkoslovanskemu narodu. — Zatem so si ogledali razstavo povabljeni dostojanstveniki in gostje, o poludne pa se je odprla občinstvu. Vsi češki listi pozdravljajo otvorenje razstave odu-š'0vljenimi članki, kajti ista je ceškoslovanska, v pravem pomenu besede, in vstvarila se je le vsled požrtvovalnosti Čehov v Češki, Moravski,., Sileziji, Slovaški, Dolnji Avstriji in v Ameriki. Cesar izjavil je dne 16. t. m. potom kabinetne pisarne predsedništvu razstave zahvalo na izjavi lojalnosti povodom, otvorenja razstave. Cesko-slovanske narodopisne razstave predsednik grof Vladimir Lažansky in Praški župan Gregor sta prišla te dni na Dunaj povabit cesarja, da bi počastil razstavo s svojim pohodom. Cesar ju je prijazno sprejel, a izjavil, da razstave ne more posetiti radi preobilega posla. Opomnil je le še, da želi, da bi se lepo in mirno vršila., Češka. Povodom otvoritve češkoslovanske narodopisne razstave priredi Praški mestni sovet „vin d? hon-neur', h kateremu je povabil deželnega maršala kot zastopnika dešelnega odbora, vse češke poslance iz Češke, Moravske in Silezije itd. V seji mestnega soveta, v kateri so sklenili dotična povabila, propadel je predlog, da se povabi i namestnik grof Thun, z i) glasovi proti 8. Poljaki v Tešinu so imeli občni zbor svoje šolske družbe, katera je imela 1-283 članov in imovine 86.0,);> gl. Sedaj namerja odpreti svojo gimnazijo in je uže prosila za dovoljenje dež. odbor. Ta je pa prvo prošnjo odbil, a v drugič vložena prošnja ni še rešena. Poljaki bodo seveda sedanji sistem kljubu temu podpirali, naj jim vlada uže ugodi ali ne. VI. razred tega namerjanega poljskega gimnazija vpisalo se je uže 30 učencev. Dr. Lueger I. podžupan na Dunaju. Kakor pri razdejanju Jeruzalema, doni stok in jok v židovskem taboru, ker je bil prošli torek izvoljen prvim podžupanom Dunajskega mesta dr. Lueger, ta šiba židovske oblasti. Ko so postali po zadnjih mestnih volitvah probisomiti najmočnejša stranka na Dunaju, sprelotela jo groza ži-dovsko-liberalni tabor tako zeló, da so ukrenili odpovedati se vodstvu mestne uprave, pobrati šila in kopita ter iti v — opozicijo. Pri prvi volitvi izvoljeni podžupan dr. A. Richter ni hotel sprejeti naklonjeno ura časti, zato je bil izvoljen pri četrti volitvi dr. Lueger, kateri je vidno rad sprejel to mesto, razvivši svoj program. Toda ni še preteklo 24 ur od časa njegove izvolitve podžupanom, ko je uže moral prevzeti županski posel, kajti dosedanji 14-mesečni župan dr. Griibl se je odpovedal svoji časti. Vršiti se ima tudi volitev deveterih mestnih so vétnikov, a tudi tu mislijo baje „liberalci-' ostaviti svoje sedeže in prepustiti torej vso upravo protisemitom. No, največa nesreča ne bo to, dasi javkajo židovski listi nad. „ubogim, nesrečnim Dunajem" pod novim vodstvom in roté gineči „liberalizem", da naj pogumno odbija protišemitske plebejce. it . Poljski jezik v Bukovini. Dne 24. februvarja t, 1. bil je v Črnovcih ljudski shod, pri katerem so se nekateri govorniki hoteli posluževati poljščine, kar jim je pa za-branil vladni komisar, kateri je bil prisoten pri shodu. Proti tej zabrani pa so se pritožili sklicatelji shoda pri deželni vladi. Ta pa je pred kratkim odbila pritožbo, češ, da poljščina v Bukovini ni deželni jezik, in da se po določilih ustave more zahtevati od uradnikov (torej tudi vladnih komisarjev) le poznavanje deželnih jezikov. V Bukovini pa da so deželni jeziki nemški (na prvem mestu !), romunski in pa maloruski. Se ve da so poljski listi jako nezadovoljni s to razsodbo deželne vlade ter naglašajo, da živi v Bukovini okolo 30.000 Poljakov, da je poljski jezik, v Bukovini poleg nemščine najrazširjeniši, ter da se poljščina poučuje po vseh meščanskih šolah. Dejstva v Bukovini so v resnici taka, da poljska propaganda le vsiljuje poljski jezik v Bukovini, poljski živelj bi moral biti brez vpliva v tej pokrajini; prvotno in po številu najkrepkejše je malorusko naseljenje; njemu bi pristajalo prvo mesto na vse strani; za njim sledi romunsko naseljenje. Nemškoliberalna stranka in židovstvo pa sta postavila nemški vpliv in nemški jezik na prvo mesto. No vlada postopa pravilno gledé na to, da zani-kuje, da bi bila poljščina tudi dež. jezik. Na Dunaju in Nižeavstrijskem je izvestno okolo 300.000 Čehoslovanov, a se vendar branijo češki jezik proglasiti dež. jezikom, in istemu naseljenju ne privolé niti v jedno osnovno šolo na občinske stroške glavnega mesta; Poljaki pa bi hoteli za .-30.000 duš svojega življa. vsiliti svoj kot dež. jezik v Bukovini. Ogerska. V zbornici magnatov se razpravlja cerkvena predloga o recepcij /idov; treba bode zopet nekaj popravljati v zbornici poslancev, vendar pa vlada konečno prodre z vsem tem, kar je zahteval židovski element na. Ogerskem. Primas ogerski je zagovarjal papeževega nuncija Agliardija v zbornici magnatov, dokazuje, da ta ni rušil svojega ..delokroga. Crnagora. S Cetinja poročajo, da niso resnične vesti o preoshovanju črnogorske vojske. Knez Nikola da se je res pred dalje časom bavil z osnovo, da sestavi obram-beao silo Črnegore iz 12 batalijonov po 600 mož stalne , -:-.' '..' . . .-. ¿ i j'..: *.. Ji J. i i ! K ! vojske in' 48 batalijonov domobranstva; med tem pa je spoznal, da financijalni paložaj kneževine ne dopušča izvršitve te preosnove. Zato se je uže razšlo poverjenstvo, katero bi bilo imelo proučiti ta načrt. Isto tako ne znajo črnogorski merodavni krogi ničesar o tem, da bi bil car Aleksander III. v svoji oporoki volil denarja ža preosnovo črnogorske vojsko. Slovaki. Ogersko ministérstvo za notranje stvari potrdilo je pravila „Slovaškega, muzealnoga društva", ki te dni prične svoje delovanje'. Namen temu društvu bode, da se zasnuje slovaški narodopisni muzej. Sedež društvu bode v Ture. sv. Martinu. Bosna. Dné 15. t. m. 15. je mohamedanskih emigrantov iz Bosne v drugič vložilo spomenico pri turškem sultanu, v kateri se tožijo o „zlorabi avstro-ogerske uprave" v Bosni in Hercegovini. O teli izseljencih trdi „Agence Havas"-, da so to samo bogati posestniki iz Bosne in Hercegovine, kateri da ne morejo pozabiti, da avstro-og. uprava preči njih grabežljivost ter cla jih sili, da se morajo pokoriti splošnim zakonom. Srbija. Letos preteče 300 let, ' odkar je umrl prvi srbski nadbiskup, sv. Sava. To obletnico bodo slavili po vsej Srbiji jako slovesno ter o tej priliki zasnujejo več novih šol in cerkva. — Kralj jë dné 10. t, m. potrdil zakon, v smislu katerega bode dobival razkritij Milan na leto 360.000 frankov v zlatu. —: Osrednji odbor radikalne stranke je izključil 18 članov, ker so se bili udeležili „volitev' v skupščino. — Dné 11. t. m. vrnila se je kraljica Natalija po večletni odsotnosti V Belgrad. Navdušenje med ljudstvom bilo je neopisno, vse mesto sijajno odičeno, posebno pa ulice od kolodvora do konaka. Na kolodvoru je pričakoval kraljico sin-kralj z vsemi ministri in mnogimi dostojanstveniki. Ministerski predsednik Kristič pozdravil je kraljico v imenu vlade. K vsprejeihn prišli so tudi člani bivših radikalnih miništerstev, med njimi Nikola Pum, pod vlado katerega je bila prognana kraljica, Njega je kraljica pozdravila le na kratko. Mitro-polit Mllidj ni prišel k vsprejemu, ker je' moral baje na željo kraljice v Kekoviški samostan, tudi bivšega regenta RUtica ni bilo. — Predsednik skupščine Svetomir Mkolajevic prečital je adreso skupščine kraljici v pozdrav. Ta adresa naglaša, kako j a v težkih časih, ki so prišli na srbski narod, bila kraljica vsdkdar vzor najplemeni-tejše požrtvovalnosti. S svojimi čedriostimi in s sVojo ljubeznijo do naroda pridobila si je spoštovanje vsega naroda. Vendar je hotela nemila usoda Srbije, da je morala prebivati dobrotnica kraljevine daleč o;l domovine. Skupščina konstatuje z veseljem, da So za vselej minoli dnevi, kc" (maloruski zb ). — Kitice iz bolgarskih nar. pes.nij (možki zbor od Fr. S. Kuhača). Vstopnice se dobivajo pri „Slovanskem pevskem društvu" (I. Tiefer Graben, 11) in ob slavnosti pri blagajni. Darovi se morejo poslati tudi po poštnih nakaznicah. Ta slavnost je združila zopet slovanska društva Dunajska raznih slovanskih narodnostij: Slovansko pevsko društvo, Akademicky spolek, Tatran, Slovenija, Slovanska beseda, Hromada, Ognisko, Slovenski klub, Balkan, Sič, Danica To je razvideti tudi na razposlanem vabilnem listu, ki ima po nekaj vrst tiskanih na jezikih: češkem, slovenskem, srbskem, hrvatskem, bolgarskem, poljskem, maloruskem, vrhu tega je ves vspored tiskan na češkem in nemškem jeziku. To skupno delovanje slovanskih društev je dostojen znak za slavnost Safarikovo in dokazuje, da vsaj nesreča more jediniti slovanske duhove. KNJIŽEVNOST, Starohrvatska Prosvjeta. Glasilo hrv. starinarskog družtva u Kninu. Uredjuje Fr. Radič. Godina I., br. 2. — V tej številki objavlja upraviteljstvo „Hrv. starinarskog družtva" razglas, da hoče dijakom visokih in srednjih šol dajati „Starohrv. prosvjeto" na pol cene, t. j. za 2 gl. na leto, da vzbudi i v mlajšem naraščaju zanimanje za zgodovinska izkopovanja. 2. br. ima zopet obilo sestavkov, med drugimi poročilo: Starohrvatski, čirilicom pisani iz Povalja na otoku Brača. Fr. Radič. — Starohrv. Pr." izhaja v Kninu po 4 krat na leto v zvezkih po najmanj 2 tiskovni poli; po potrebi prinaša podobe, priloge itd. Cena za nečlane je 8 koron za vse leto. To izdanje toplo priporočamo slovanskim starinarjem in zgodovinarjem. Škropilnice proti peronospori Inženirja. Živioa, katere so se splošno uvedle vsled njih preprostosti, trpežnohti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. pro-dnjajo, dasi so mnogo zboljšane, vendar po dosedanjih nizkih cenah. ivic i družb, v Trstu Cenike odpošiljajo na zahtevanja franko. Na vse e. kr, poštne urade pošiljajo popolne škropilnice franko, proti povzstju 10 gld. Izdelujejo tudi stroje za pr Janje z žveplom, neprestano delujoče stiskalnice itd. „SLOVANSKI SVET" izhaja vsako soboto na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1.25 — Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. ........ po 8 kr. _ - - , *-------------------- - o—■ Posamične številke pri upravništvu Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, št. 2). Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fr«« Podgornik. — Tisk tiskarne Dolenc.