• V KOPRODU KONČANA PRVA FAZA REKONSTRUKCIJE
Zaloški smrad je ukročen
Prebivalci Zaloga in biižnje okolite so prav gotovo že opazili, da je smrad, ki je prihajal iz Kotovega tozda Koprod in jim je kar precoj let grenil življenje. skorajda ukročen. V Koprodu je nnnirec 14. novcrn-bra — zaradi /amud pri dobavi opreme nekoliko kasnujc, kot so sicer načrtovalj — pričel poskusno obratovati bio filter. Tako gre z(|aj vcs zrak iz nečktega dela (sprejem surotin in primarna obdelava) najprcj po cevovodih v filtcr, kjer se očisli neprijetnega vonja, in šele nato v ozračje. Ni pa še urejeno od.sesavanje zraka v bio filtvr iz čistega dela proizvodnje.
Pomočnik direktorja tozda Koprod Anton Klasinc je povc-dal. da morajo najprcj opraviti nekatere tehnološke spremembe pri mletju mcsne in kostne moke. šele nato bodo lahko sesalne ce-vovode s čistcga dda povczali z glavnim cevovodom, ki pelje na bio filter. Pravijo, da bo to nare-jeno prihodnje leto dn konca marca. Do takrat pa se zna zgodi-ti. da bo odčasa do časa še neko-liko smrdelo, potem pa bo nepri-jetni vonj docela odpravljen.
Kot smo že povedali, naj bi re-konstrukcija proizvodnje v Ko-tovem tozdu Koprod potekala v treh stopnjah; v prvi naj bi name-stili bio fiher, v drugi prenovili čisti del, na koncu pa naj bi prišel
na vrsto še nečisti del. Delavci GP Graditelj iz Kamnika žc kop-Ijejo in betonirajo temelje za cradnjo druge faze, ki naj bi bilii končana konec lcta 1985. Gre za namestitcv eistilne napravc za vodo in za zamcnjavo zdajšn jega šaržnega sistema tehnologijo s kontinuiranim.
Zdaj namreč toplotno obde-lavo zdrobljcnc in zmlete suro-vine opravljajo v enem stroju, tako imcnovancm kuhalniku ali destruktorju, pri čcmer jc posto-pek sušcnja tako dolg kot kuha-nje in sterilizacija skupaj. Po novem pa naj bi bilo sušcnjc lo-čeno od prvih dvch stopcnj to-plotne obdelave. Njihova zmog-Ijivost se bo zato povečala za še
cnkrat. tako da razmišljajo o ukinitvi tretje izmene; prednost tcga sistcma pa je tudi ta, da
pride skupaj vcč šarž in je meša-nica povprečno boljše kakovosti. Predvsem z ekološkega vidika pa jc pomcmbna postavitev či-stilne naprave za vodo. Po zdajš-nji tcj^nologiji maščobe prestre-zajo v oljnih loncih in jih nato odvažajo na deponijo, kar pa je le zasilna rešitev. V prihodnje se bodo vračale v proizvodnjo.
DARJA JUVAN