1^-Uil loxtyTfR ViiMMjJ VJWM ' m Y iztshm ur. m. glasilo občine velike lasce datum izida: 27. oktober 2010 £ ■ - "i» I» k BSN14085852 številka: 6 letnik izdaje: 16 kazalo: ŽUPANOVA STRAN OBČINSKE STARNI Uveljavljanje znižanega plačila vrtca za leto 2011 Javna razgrnitev predlogov modelov vrednotenja nepremičnin Odgovor avtorju na članek »Čistili smo, pomagali nam niso« ŠOLA KULTURA TURIZEM NAŠA DEDIŠČINA DRUŠTVA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ŠPORT IN RELREACIJA PODJETNIKI STRANKE IZ POSLANSKE PISARNE ZAHVALE Trobla glasilo Občine Velike Lašče 4 4 4 5 8 12 14 16 18 19 22 23 24 26 ISSN 1408-5852 Letnik 16, številka 6,27. oktober 2010 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.520 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Lidija Čop, v. d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasic, Boris Zore Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: KVM Grafika d.o.o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70, E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide v sredo, 15. decembra 2010. Prispevke oddajte najpozneje do srede, 1. decembra 2010. Fotografija na naslovnici: Novo vaško središče na Gradežu, foto Jože Jeršin BREZPLAČNI PREVOZI - 051 331 121 SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI Iskrena hvala. Ti dve besedi sta seveda namenjeni vsem tistim volivkam in volivcem, ki ste mi tudi na letošnjih lokalnih volitvah zaupali svoj glas. Dobiti dobrih 80 % glasov na četrti županski kandidaturi je vsekakor uspeh in se vam za podporo iskreno zahvaljujem. Rezultat nedvomno kaže, da mi zaupate, da cenite moje dosedanje delo, da verjamete v moje prihodnje izzive. Z vsem svojim znanjem, izkušnjami in odgovornostjo, seveda ob sodelovanju občinskih svetnikov, se bom tudi v tem mandatu trudil uresničiti čim več zastavljenih ciljev. Prepričan sem, da bomo ob koncu novega mandata imeli kaj pokazati. Tako visoke podpore pa sem posebej vesel še zaradi enega dejstva. Kljub temu, da je moj županski protikandidat Marko Kožar v svojem oglasu v predvolilni Trobli želel z lažmi in demagoškimi izjavami prepričati volivke in volivce, mu to ni uspelo. V mislih imam prvo laž, ki jo je napisal in jo citiram: »Ko sem izvedel, da je sedanji župan napovedal na bližajočih se volitvah največjo zmago med vsemi župani v Sloveniji ...«. Zapisano je vsekakor velika laž, saj kaj takega nisem nikoli in nikjer izjavil. Ravno obratno. V raznih razgovorih, ki so del predvolilnega obdobja, sem javno izjavil, da pričakujem več protikandidatov, saj je šlo za že mojo četrto kandidaturo. Ob dejstvu, da sem imel pred štirimi leti štiri protikandidate, sem jih letos pričakoval najmanj toliko. Če bi mi nekdo pred volitvami ponujal toliko odstotkov (64 %), kot sem jih dobil pred štirimi leti, bi brez pomisleka sprejel tako ponudbo. Ker je ta Kožarjev zapis laž, bi bilo zanimivo izvedeti, kje in kdaj meje slišal govoriti kaj takega. V nadaljevanju svojega predvolilnega oglasa je Kožar napisal tudi: »Če me boste izvolili, pa nameravam občinskemu svetu predlagati močno spremembo statuta, po katerem bi se močno zmanjšala pooblastila župana in povečala pristojnost sveta.« Tudi ta izjava je višek sprenevedanja in poskus, da bi z všečno retoriko prepričal volivce. Pa mu očitno tudi s tem pamfletom to ni uspelo. Omeniti moram, da so pristojnosti župana in občinskega sveta jasnodefinirane v Zakonu o lokalni samoupravi, zato o pristojnostih občinskih organov ne more odločati ne župan ne občinski svet. Naj ponovno poudarim, da na lokalnem nivoju župan opravlja tri pomembne funkcije, in sicer: predstavlja občino, vodi občinski svet in ima izvršilno oblast v občini. To pomeni, da so v funkciji župana združene aktivnosti in pooblastila, ki jih na državnem nivoju opravljajo trije predsedniki: predsednik države, predsednik vlade in predsednik parlamenta. Za opravljane vseh teh funkcij je župan ne samo moralno, ampak tudi kazensko odgovoren. Žalostno je, da nekdo, ki kandidira za župana, tega ne ve. In končno bi omenil še Kožarjev poziv, da naj občani volijo strankarsko neobremenjene, neodvisne svetniške liste. Vsekakor ima za tak poziv vso pravico. Glede na našo demokratično ureditev ima prav tako pravico kandidirati na volitvah katera koli politična stranka ali skupina ljudi, ki se organizirajo v katero od list. Problem vidim v tem, da se običajno take liste navzven proglašajo za neodvisne, v resnici pa se za njimi skrivajo člani nekaterih političnih strank. Tudi tokrat je na eni listi, ki se je javno deklarirala za neodvisno in za katero naj bi agitiral tudi Marko Kožar, kandidiralo kar nekaj kandidatov, ki so v preteklosti na lokalnih volitvah že kandidirali na raznih strankarskih listah. Enako velja za tako imenovane neodvisne županske kandidate, med katerimi je tokrat Marko Kožar, ki so mu tiho nestrankarsko podporo nudili predstavniki nekaterih političnih strank. Uradni predstavnik Marka Kožarja, ki je tudi vložil njegovo kandidaturo, je celo vidni član SD, ki je v preteklosti tudi že kandidiral tako za župana kot za svetnika naše občine na strankarski listi SD. Toliko o neodvisnosti in nestrankarstvu Marka Kožarja, na kar se tako rad sklicuje. Menim, da gre v takih primerih za evidentno zavajanje volivk in volivcev. Ker nisem s strani županskega protikandidata Marka Kožarja zasledil nobenih razvojnih pobud, nobenega pogleda v prihodnost, nobenega optimizma, nobene vzpodbudne besede ali napovedi za boljši jutri, nobene ideje, kaj bi bilo potrebno v bodoče še postoriti v občini, bi bilo zanimivo izvedeti, na podlagi česa je potemtakem Kožarju uspelo prepričati skoraj 20 % volivcev. V mojem dvanajstletnem županskem mandatu tudi nisem nikdar zasledil, kaj je bil do sedaj Kožarjev prispevek v dobro naših občanov, niti nismo z njegove strani na občino dobili kakršnega koli predloga, kaj bi bilo potrebno še storiti. Glede na vsebino članka, ki gaje pred kratkim objavil v Trobli in na podlagi njegovega govora ob partizanski proslavi pred kratkim v Dvorski vasi, predvidevam, da mu več pomeni preteklost kot pa prihodnost. Več mu pomeni nadaljnja delitev na naše in vaše kot pa zavzemanje za enotnost in čim lepši jutri. Zato verjamem tistim, ki pravijo, da je bil Kožar tihi oziroma skriti kandidat določene politične stranke in že omenjene večstrankarske liste, ki pa ga očitno ni želela podpreti javno. Ker želim, da v naši občini prevladujeta poštenje in resnica, Marka Kožarja pozivam, da se mi za zapisane laži javno opraviči v naslednji številki Troble oziroma poimensko navede tiste, ki so širili laži o tem, da naj bi napovedoval najvišjo zmago. V nasprotnem primeru bo moral zapisano dokazovati kje drugje, saj ne dovolim, da bo o meni še naprej neovirano širil laži. Končno pa se Marku Kožarju zahvaljujem, da je kandidiral in mi s tem omogočil, da sem imel vsaj enega protikandidata, da županske volitve pri nas niso bile tako dolgočasne kot v 23 občinah, v katerih je bil samo po en kandidat. Marko Kožar mi je s svojo kandidaturo omogočil prav to, česar se je najbolj bal, in sicer, da bom dosegel dober rezultat. In prav to se je zgodilo. Po mojih analizah rezultatov prvega kroga volitev župana v 208 slovenskih občinah sem med vsemi kandidati, ki so kandidirali že četrtič zapored in so imeli vsaj enega protikandidata, dosegel najboljši rezultat. Kot v vseh mandatih do sedaj bom tudi v bodoče z vso odgovornostjo opravljal zaupani mandat župana. Pri svojem nadaljnjem delu bom še bolj odločen v izpeljavi čim več želenih projektov, v kar me obvezuje 80 % podpora volivk in volivcev. Vesel sem tudi velike podpore moji stranki SDS, ki me je tudi uradno predlagala za župana, in stranki SLS, ki me je javno podprla. Prepričan sem, da bodo tudi izvoljene svetnice in svetniki upravičili vaše zaupanje, da bodo, kot vedno do sedaj, glasovali za vse dobre predloge za nadaljnji razvoj naše občine. Zato še enkrat najlepša hvala vsem za izkazano zaupanje. Anton Zakrajšek, župan javna razgrnitev predlogov modelov verdnotenja nepremičnin Namen razgrnitve modelov vrednotenja je seznanitev vseh lastnikov nepremičnin, ki so prejeli obvestilo, in tudi drugih udeležencev z modeli vrednotenja nepremičnin tudi na grafično-vizualen način. Iz razgrnjenih izrisov je razvidno, kako so vrednostne cone in njihove vrednostne ravni predlagane za celotno območje občine, kakšne so vrednostne tabele in točkovalniki. Do 25. novembra 2010 je rok za posredovanje pripomb na modele vrednotenja nepremičnin, zato bo konec tega dne za javnost zaprta tudi spletna aplikacija »OVN«. Do vključno 29. novembra 2010 bo geodetska uprava še sprejemala pripombe na modele vrednotenja nepremičnin, ki bodo posredovane po pošti. (Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije) Razgrnitev predlogov modelov vrednotenja nepremičnin mora po določilih 10. člena Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin izvesti občina. Krajevna razgrnitev poteka v prostorih Občine Velike Lašče v času uradnih ur od 4. oktobra do 17. novembra 2010. Podatki o modelih množičnega vrednotenja so dostopni tudi preko spletne strani: http://prostor3.gov.si/zvn/zvn/ZVN.html. Za vse nejasnosti v zvezi s prejetim obvestilom o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin se je potrebno obrniti na Območno geodetsko upravo Ljubljana, Cankarjeva 1. Pripombe je mogoče oddati: - preko spletne aplikacije »OVN« na naslovu www.obvescanje.si z vstopno kodo za spreminjanje podatkov, ki je navedena na obvestilu; - s predpisanimi obrazci A, B, C, D, E, ki so priloženi obsežni brošuri, katero ste prejeli na dom s strani geodetske uprave. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani www.obvescanje.si, dobite pa jih lahko tudi v vseh geodetskih pisarnah. Občinska uprava UVELJAVLJANJE ZNIŽANEGA PLAČILA VRTCA ZA LETO 2011 OBVESTILO STARŠEM Starše, ki imajo otroke vključene v vrtec, obveščamo, da morajo do 15. novembra 2010 oddati novo vlogo za uveljavljanje znižanega plačila vrtca za leto 2011. To velja za vse starše, tudi za tiste, ki so otroka vključili v vrtec s 1. septembrom ali pozneje. Obrazec vloge za znižano plačilo dobijo starši v vrtcu, kjer imajo vključenega otroka, na spletni strani Občine Velike Lašče, na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport ali na državnem portalu E-uprava, Vlogo starši oddajo v vrtcu, v katerega je otrok vključen, lahko pa tudi neposredno na občini (na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1,1315 Velike Lašče). Občinska uprava Odgovoravtorju na članek »čistili smo, pomagali nam niso« V prejšnji številki Troble smo lahko v članku » Čistili smo, pomagali nam niso« avtorja Roka Borštnika prebrali kar nekaj pripomb na izvedbo spomladanske čistilne akcije. Ker ne odraža resnice, želimo dati naslednja pojasnila. V občini sicer vsako leto organiziramo čistilno akcijo na katero povabimo krajevne in vaške odbore, razna društva in organizacije. Letos pa seje tudi naša občina priključila vseslovenski prostovoljski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Z namenom, da bi tudi v naši občini očistili čim večje število divjih odlagališč, smo pred začetkom akcije ponovno povabili k sodelovanju vse krajevne odbore, razna društva in organizacije. Odziv je bil presenetljivo velik, česar smo bili zelo veseli. Na dan čistilne akcije je po občini Velike Lašče čistilo skupno 21 društev in skupin. Čistilne akcije se je udeležilo 574 prostovoljcev, kar predstavlja skoraj 14% prebivalcev občine. Kot smo že poročali v eni prejšnjih številk Troble, je bilo v celoti saniranih kar 29 divjih odlagališč. Že po zaključku akcije smo dobili na občino pobude še za nekatera črna odlagališča, za katera pa bomo poskušali poskrbeti ob prihodnji akciji. Celotna organizacija čiščenja je bila koordinirana s strani občinske uprave občine Velike Lašče. Prav občina Velike Lašče je financirala vse stroške akcije: zagotovila je malico za vse prostovoljce ter nabavila vreče in rokavice. Po končani akciji pa smo financirali tudi strošek deponiranja in odvoza odpadkov v višini 14.570,00 EUR. Zato avtorju zgoraj navedenega članka sporočamo, da je bil on samo eden od 574 prostovoljcev, ki smo tisti dan sodelovali v čistilni akciji in da je bila občina Velike Lašče tista, ki je vso akcijo organizirala in po svojih pristojnostih pomagala pri njeni izvedbi. Torej navedba v članku, da ni pomagal nihče, ne drži in je zavajajoča. Zato ocenjujemo, da je bil članek očitno napisan v čisto predvolilnem slogu, z namenom deskriditirati vse, ki so v tej akciji sodelovali. Mi se bomo skupaj z občani, ki so pripravljeni v takšnih akcijah sodelovati, trudili tudi v bodoče, avtorju članka v prejšnji Trobli pa želimo v prihodnje več uspehov pri njegovih pozivih. Občinska uprava Vozimo pametno! Prometna varnost ZA VEČJO VARNOST OTROK NA NAŠIH CESTAH Ob Evropskem dnevu prometne varnosti smo s strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče na pobudo občanov v nekaterih naseljih, kjer ustavlja šolski avtobus in kjer se sicer zadržuje več otrok, postavili dopolnilne table »OTROCI NA CESTI«. Znak pojasnjuje, da je na mestu, označenem z znakom, ki mu je dodana dopolnilna tabla, pogosto več otrok. Za še boljšo varnost otrok in mladostnikov na naših cestah opozarjamo voznike, da v naseljih zmanjšajo svoje hitrosti, predvsem naj bodo še posebno previdni na mestih, kjer ustavljata šolski kombi in avtobus. V okviru preventivnih akcij so si učenci od 1. do 4. razreda v četrtek, 14. oktobra 2010, ogledali lutkovno predstavo z naslovom 113. Predstavo, ki ima več kot 400 ponovitev, izvajajo v sodelovanju s policisti, ki isti dan učencem predstavijo in približajo poklic in delo policistov. Po ogledu predstave so nas na šolskem igrišču čakali policisti s svojo delovno opremo in nam prijazno odgovorili na vsa zastavljena vprašanja, sebe pa predstavili kot čisto navadne ljudi, ki v uniformi opravljajo svoj poklic. Učenci so lahko gledali skozi radar, si nadeli neprebojni jopič, si ogledali lisice, od blizu poslušali glas policijske sirene in opazovali utripajoče luči. Zanimiva je bila cestna ovira, ki jo voznikom na begu v trenutku nastavijo na vozišče. Poleg osebnih policijskih vozil je bil na ogled tudi policijski motor. Med zanimivejšimi četrtkovimi gosti pa so bili pes Boy in konja. Vsi so potrpežljivo prenašali otroški živ žav in se mirno odzvali na vse dotike in prijeme. Učenci so bili nad predstavo in policisti navdušeni, kar so pokazali s sodelovanjem tako med predstavo kot v pogovorih z našimi gosti. V okviru prometne varnosti se vsako leto izvaja spremstvo učencev pri prehodu čez cesto v križišču v Velikih Laščah. Pri izvedbi letošnje akcije, ki je trajala ves mesec september, so sodelovali učitelji OŠ Primoža Trubarja in člani Društva upokojencev. Janja Samsa Opozarjamo tudi, da so v tem letnem času v prometu še posebej ogroženi pešci, ki ne poskrbijo za svojo vidljivost z ustreznimi odsevnimi predmeti. Poskrbite, da boste dovolj vidni in PREvidni. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Velike Lašče Dejavnost smo načrtovali samo za učence, vendar so se nam na igrišču pridružile tudi starejše skupine vrtca, ki so dnevni sprehod popestrile z ogledom policistov. JUMI CAR 2010 Bil je ponedeljek. Bil sem zelo neučakan, kajti prvič se bom vozil z avtkom Jumicar. Pojedel sem zajtrk, si umil zobe in se preoblekel. Ko sem prišel v šolo, sem bil zelo prestrašen, kajti bal sem se, da bom naredil največ napak. Kosem prišel v razred, so mi povedali, da gremo v 4. b razred, kjer bomo imeli malo predstavitve o prometu. Potem smo imeli matematiko, nato pa malico. Po malici smo odšli ven in poslušali, kaj bomo morali delati. Jaz sem bil v prvi skupini. Imel sem rdeč avtomobil. Med vožnjo sem se zelo zabaval ter ugotovil, da tudi drugim ne gre preveč dobro. Na koncu smo dobili še vozniško dovoljenje. To mi je polepšalo dan. Vid Rigler, 4. a Danes smo se zjutraj dobili v učilnici 4. b razreda. Imeli smo predstavitev JUMICAR. Spoznali smo značilnosti v prometu. Najpomembnejše je, da ostanem živ. Če hočem ostati živ, moram upoštevati, da ko grem čez cesto, hodim mirno in opazujem. Preden pa stopimo na cesto, moramo počakati, da se promet umiri ali da nikogar ni. Po malici smo šli vozit avtomobilčke Jumicar. Zelo je bilo zabavno. Ko smo končali, smo dobili vozniško dovoljenje, ki velja samo za te avtomobilčke. Sven Ahac, 4. a Naravoslovni dan za učence 4. razredov centralne šole in 3. in 4. razreda podružnične šole Rob V petek, 8. oktobra 2010, je bil za nas nekoliko drugačen šolski dan. Ne le zato, ker nismo imeli pouka, kot radi rečejo učenci, ki kot pouk pojmujejo delo v učilnici ali na šoli, ampak zato, ker smo v naši neposredni bližini na zanimiv in prijeten način spoznavali skoraj nenavadne reči. Delo je potekalo v Robu pod okriljem Zavoda Parnas, za delo z otroki pripravljenima animatorjema Metko Starič in Tomažem Šulentičem. Za začetek smo se vsi zbrali v Domu krajanov, kjer nas je Metka seznanila s potekom naravoslovnega dne. Z Metko smo si ogledali razstavo »Mesojede rastline z vsega sveta«, s Tomažem pa v gibalni igri »Prehod čez mokrišče« nabirali mesojede rastline. Učenci rastlin niso nabirali zares, saj se jih ne sme. Nabirali so razglednice, na katerih so mesojede rastline. Sledilo je dinamično predavanje Branka Dolinarja, velikega poznavalca in popisovalca mesojedih rastlin. Ob projekciji je predstavil nahajališča posameznih rastlin v naši neposredni bližini. Učenci so s ponosom povedali, da je to posneto blizu njihove hiše ali da se oni tukaj mimo vozijo ... Kot prvi gledalci smo si ogledali kratki igrani film Rdeči seznam Mišje doline. Za zaključek smo se podali na teren. Na Kaplanovem smo se zbrali pri najstarejšem kozolcu na Slovenskem in pot nadaljevali na mokrišče, kjer smo iskali in tudi našli mesojede rastline -mastnice. Vsak razred je dobil v hrambo rosiko, mesojedo rastlino, in zanjo skrbimo tako, kot smo se naučili na naravoslovnem dnevu. Pred petkom smo bili vsi polni pričakovanj, v petek pa smo navdušeni, polni novih informacij odhajali proti domu. Čeprav ima Rob pomenljivo ime (skrajni zunanji del česa - SSKJ), se tam v Parnasovem centru dogaja marsikaj zanimivega, vredno ogleda. Zahvaljujemo se Parnasu in Metki Starič za izvedbo naravoslovnega dne, za katerega nam ni bilo treba plačati vstopnine. Janja Samsa r ' lit- 1 i i k 0 Ld J, 'kj ¡F? Mesojedke Mišje doline jakob hočevar znova postal državni prvak v uličnih tekih Učenec 6. razreda Jakob Hočevar je na državnem prvenstvu v uličnih tekih v Slovenj Gradcu v nedeljo, 17. 10. 2010, v kategoriji učencev 5. in 6. razreda premagal vse svoje nasprotnike in prepričljivo ubranil lanski naslov V petek, 15. 10. 2010, smo se udeležili krosa v Loškem potoku, ki ga vsako leto organizira tamkajšnja osnovna šola. Letos se je na pot podalo 29 učencev. V oblačnem in vetrovnem jesenskem dnevu so na novi progi največ hitrosti in vzdržljivosti pokazali: Ja ko b H očeva r 1. mesto Kristjan Š. Pečnik 1. mesto Lara Perhaj 2. mesto Boštjan Podlogar 2. mesto Dan Duščak 2. mesto Alan Peterlin 2. mesto Jon Indihar 3. mesto Katja Indihar 3. mesto Lilijana Zgonec 3. mesto Glede števila osvojenih medalj je bil to drugi najuspešnejši dosežek v zadnjih sedmih letih. Poleg uvrstitev na stopničke so naši učenci osvojili tudi precej četrtih in petih mest. Vse učence velja pohvaliti za vložen trud in športni boj. Bojan Novak državnega prvaka. Za uspeh mu iskreno čestitamo. Odlično se je uvrstil tudi Kristjan Š. Pečnik, ki je v kategoriji učencev 7. in 8. razreda osvojil 11. mesto. Bojan Novak osmošolci spoznavali krvavo peč in najvišji vrh občine velike lašče, veliki malinjek V četrtek, 14. 10. 2010, so imeli na OŠ Primoža Trubarja učenci od 6. do 9. razreda športni dan. Vsebina je bila jesenski pohod. Zadnja leta smo Skupinska fotografija na vrhu vzpostavili tak sistem pohodov, da se zahtevnost in višina končne točke skozi leta šolanja stopnjujeta. Šestošolci so odšli na Šmarno goro, od koder so si ogledali Ljubljano in okolico. Sedmošolci so odšli na Sveto Ano, devetošolci pa na najvišji vrh Posavja -Kum (1220 metrov nadmorske višine). Učenci in učenke osmega razreda so se povzpeli na najvišji vrh občine, Veliki Malinjek. V Krvavi Peči nas je pričakal prijazni vodič, gospod Srečo Knafelc, in nam povedal marsikatero zanimivost o zgodovini te vasi. Skupaj smo s hitrim korakom osvojili vrh Malinjeka. Spremljal nas je tudi lovec Lovske družine Mokerc, ki je predvsem učencem predstavil poslanstvo lovcev. Po spustu nazaj v Krvavo Peč smo se ogreli s čajem in posladkali s krhlji, nato pa se povzpeli še do cerkve in razgledne ploščadi. Dih jemajoči pogled proti dolini Iške ni nikogar pustil ravnodušnega. Na tem mestu se želim zahvaliti g. Sreču za vodenje, čaj in krhlje ter za številne zanimive informacije, ki jih je delil z nami. uspesen nastop tekačev osnovne šole primoža trubarja na medobčinskem krosu v loškem potoku Katja in Lara pred startom. Kristjan Pečnik na podelitvi Jakob Hočevar na podelitvi DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2010 KULTURNA DEDIŠČINA IN POMANJKANJE Letošnje Dneve evropske kulturne dediščine, ki že vrsto let potekajo pod skupno koordinacijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, in h katerim se skoraj vsako leto pridružujemo tudi mi, smo pričeli v soboto, 25. septembra, ob 19. uri na Trubarjevi domačiji s PREDSTAVITVIJO LIKOVNO-PESNIŠKE ZBIRKE KITKE IN Z RAZSTAVO ORIGINALNIH PLATEN Večerjesimpatično,izvirnoin poglobljeno vodila Darinka Grmek Štrukelj. Sonjo Votolen, pesnico, pisateljico, publicistko in dramatičarko s Štajerske je predstavila skozi njena razmišljanja v knjigi Pravica do sebe (prozni prvenec, Educa 1996), Ano Porento, pesnico, pisateljico in pedagoginjo, našo občanko, pa s pesmimi iz njene prve zbirke Sem se (ZRU, 2005). O Jani Pečečnik, oblikovalki in slikarki s Krasa, so najbolj spregovorile razstavljene slike, ki jih je ustvarila za avtorski projekt Kitke. Kitke predstavljajo bogato literarno likovno knjigo - spletene so iz rahločutnih pramenov, vmes obstajajo prostori, ki jim dajejo obliko in sporočilnost. Pečečnikova se je poigrala tudi s pomeni besed in z oblikovanjem poiskala v pesmih nove misli, tako rekoč nove majhne pesmi. Ciril Zlobec v spremni besedi med drugim pravi: »Skupna pesniška preokupacija Votolenine in Porentine zbirke je torej nedvomno ljubezen, vendar v čisto določeni podobi, ki je v slovenski sodobni liriki dovolj izvirna, da pritegne našo pozornost tudi z literarnoestetskega vidika ...«ter:»... gre za erotično poezijo, ki noče biti izzivalna, pa tudi skriva se ne v lažno (»žensko«) sramežljivost, ostaja ves čas samozavestno zemeljska, stvarna. Poetična v svoji človeško unikatni in hkrati univerzalni podobi. In še: obe pesnici imata tudi dovolj smisla za samoironijo ...« Sonjine pesmi prebiramo na levih straneh Kitk, Anine pa na desnih, Janine slike se pojavljajo na dvojnih straneh, za vsako od njih sledi barvni odmev. Tatjana Pregl Kobe v predgovoru h knjigi poudari: »Tako kot bi pesmi obeh avtoric lahko živele ločeno, vsaka v svoji zaključeni celoti, bi tudi ilustracije zanje Jana Pečečnik lahko razstavila kot samostojna likovna dela. Vendar se ob branju knjige zdi, da je njihovo pravo življenje možno šele v tej povezavi. To pa je tisto, kar daje osnovni ideji treh avtoric, ki so povezale svojo poetiko tako, kot bi jo spletle v kitke, tisto pravo vznemirljivost, ki pritegne k branju, gledanju in čutenju.« Med branji in pogovori z avtoricami smo prisluhnili mladi kitaristki, domačinki Pavli Lušin, ki je, kot so omenile avtorice, navdušujoče odigrala nekaj klasičnih kitarskih skladb tudi na predstavitvi Kitk v Društvu slovenskih pisateljev, 19. februarja letos. Kitke pomenijo vsebinsko in oblikovno novost, izpričujejo umetniško zrelost vseh treh avtoric ter kažejo na to, da je v sodelovanju, povezanosti in kreativnosti mogoče ustvariti tudi presežke. Kitke so, kot smo ugotavljali s prisotnimi poslušalci in gledalci, lahko tudi izjemno lepo darilo. Založnik ZRU ob tej priložnosti sporoča, da je pripravil poseben popust, zato si knjigo po ugodni ceni lahko naročite tudi vi (zru@zru.si ali tel. 051 80 77 52). Pripravila: Ana Porenta, ZRU NEDELJA, 26. SEPTEMBER, in NEDELJA, 3. oktober, od 10. do 12. ure Ahac nad Turjakom PO SLEDOVIH ANDREJA TURJAŠKEGA - NA AHAC Ahac postaja vse bolj priljubljena izletniška točka, kije bila lepo obiskovana celotno drugo polovico avgusta in ves september, saj so prostovoljni kulturni animatorji iz Univerze za 3. življenjsko obdobje vestno dežurali vsako nedeljo od 10. do 12. ure. Z umestitvijo že utečenega dogajanja med akcije DEKD smo dosegli še večji promocijski učinek. V okviru Dnevov evropske kulturne dediščine je bilo poskrbljeno za razlago ob zgodovinski razstavi Po sledovih Andreja Turjaškega, ki je kot stalna nameščena v zvoniku cerkve sv. Ahca, ter za razlago v cerkvi sv. Ahca z zanimivimi freskami Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja. Dogajanje smo popestrili z igricami za otroke, ti so lahko tekmovali z miniaturnimi katapulti iz delavnice Lojzeta Severja. Malce nam jo je sicer zagodlo deževno vreme, saj bi bilo obiskovalcev v lepem dnevu gotovo še več. Pripravila: Metka Starič, zavod Parnas Dneve evropske kulturne dediščine smo zaključili v soboto, 2. oktobra 2010, na Trubarjevi domačiji na Rašici s prireditvijo USTVARJALNO SOBIVAN JE Z VODO. Prvi del prireditve je bil namenjen odprtju PEČNICE - ŽAGARJEVE SOBICE NA TEMKOVI ŽAGI TER OBNOVLJENE Avtorice knjige Sonja Votolen, Ana Porenta, Jana Pečečnik, voditeljica večera Darinka Grmek Štrukelj in kitaristka Pavla Lušin. (od desne proti levi) Foto: Niko Samsa ZBIRKE MINIATURNIH ŽAG. Tradicija mlinarstva in žagarstva je pravzaprav edino, kar se je ohranilo iz Trubarjevih časov. Ob potoku Rašica in obema zgornjima pritokoma je bilo v preteklosti petindvajset takih žag. Danes je v prvotni obliki ohranjena le Temkova žaga. TEMKOVA ŽAGA Temkova žaga na Trubarjevi domačiji je venecijanka samica, kar pomeni, da ima v jarmu vpet samo en žagin list. Je stara več kot dvesto let in je doživela več izboljšav. Zadnja letnica na ostrešju je 1873. Žago je v letih 1985/86 obnovilo Gozdno gospodarstvo Velike Lašče. Po odselitvi zadnjega lastnika Temkovega Jožeta, leta 1975, je že močno razpadala. Po odprtju domačije je žago dobro desetletje vzdrževal Anton Žagar, gozdar iz Velikih Lašč. V letih 2001 in 2002 je Občina Velike Lašče poskrbela za obnovo ostrešja in zamenjave kritine, obnovljeni so bili vodno kolo in notranje stene žage. Zadnjič je bilo vodno kolo obnovljeno leta 2008 (Matjaž Debevc iz Grahovega pri Cerknici), takrat je bil povišan in utrjen tudi jez (Agencija za vode RS). Temkova žaga je že od celovite obnove Trubarjeve domačije leta 1986 njen enakovredni del, ne samo prostorsko, ampak tudi vsebinsko. Ves čas se spoznavanje mlinarstva in žagarstva kot pomembnih gospodarskih dejavnosti naše preteklosti pomembno vključuje v izobraževalne dejavnosti, ki so seveda glavno poslanstvo vseh, ki delamo na domačiji. Že ves čas namreč poskušamo t. i. kulturne vsebine povezati s tehniško in tudi z naravno dediščino. Vključevanje praktičnih vsebin so najprej predstavljale knjigoveške delavnice zavoda Parnas. Izvajajo se že od leta 2000. Primer povezave tako z naravno kot tehniško dediščino je bila v letu 2003 obnova Gozdne učni potiTurjak-Rašica, v katero je bila kot ena izmed točk vključena tudi Temkova žaga. Že od leta 2004 je žaga opremljena z žagarsko zbirko, in sicer so bile takrat v notranjosti žage na ogled postavljene tri makete, ki predstavljajo razvoj žag venecijank: žaga na vreteno ali na koš, žaga na tribo ali na preslico in žaga venecijanka z jermenicami, ki je pomanjšana kopijaTemkovežage. Makete je izdelal in Trubarjevi domačiji podaril Anton Prelesnik, dolgoletni gozdar na Kočevskem, celoten projekt pa je izvedel zasebni zavod Parnas v sodelovanju z Gozdarskim društvom Medved iz Kočevja. Že takrat sta bili izdelani informacijski tabli in tudi zloženka. Z ustanovitvijo Javnega zavoda Trubarjevi kraji je skrb za zbirko prešla nanj. Že lansko leto smo pripravili dopolnjen ponatis zloženke. Ker je bil odziv šol na take vsebine dober, smo pripravili dva dodatna programa, vezana na Temkov mlin in žago. Razlago o delovanju mlina in žage, razvoju in zgodovini mlinarstva in žagarstva ter življenja mlinarjev smo dopolnili s praktičnimi delavnicami sestavljanja lesenih miniatur, za katere pripravlja material podjetje Art-les, Igor Sever s. p. V letošnjem letu pa smo naredili še piko na i - odprli obnovljeno in nadgrajeno žagarsko zbirko. Miniaturne makete je gospod Anton Prelesnik obnovil in dodal model žage s pogonom na elektriko ter s prikazom glavnih sestavnih delov žage. Še preostali maketi smo zaščitili s pleksi steklom. Opremljena pa je bila tudi PEČNICA - žagarjeva sobica, ki je bil nekdaj edini topel prostor na žagi. O tem, kakšna je bila izvorna pečnica, skoraj nimamo virov. V letih 1985/1986 je bila obnovljena v okviru obnove žage in celotne Trubarjeve domačije. Notranje stene so bile že takrat prebeljene z apnom, znotraj je bila vgrajena tudi peč. V letu 2010 pa je bila tudi opremljena. Pri ureditvi pečnice so sodelovali: Za celotno opremo interierja je poskrbel Dušan Zekovič (Ing invest). Strokovna pomoč in svetovanje: upokojeni gozdar iz Kočevja Anton Prelesni in. mag. kustos Vladimir Vilman z gozdarskega in lesarskega oddelka v Tehniškem muzeju Slovenije. Avtorja projekta Barbara Pečnik in Andrej Perhaj. Ker se originalna žagarska orodja niso ohranila, smo ročna orodja, ki jih je Žagar uporabljal pri svojem delu in ki se do novejših časov niso bistveno spremenila, pridobili na terenu v okolici s pomočjo gozdarjev in lokalnih obrtnikov. Večina predmetov je last Dušana Zekoviča. Pripadalo je njegovemu dedu, mlinarju in mizarju Ivanu Mencinu iz Dvorske vasi, ki je orodje sam izdeloval. Čeprav je to v prvi vrsti mizarsko orodje, smo ga v našo zbirko vključili iz dveh razlogov: Žagarji so se v preteklosti ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi, npr. tudi z mizarstvom; poleg tega pa je prav, da je omenjena zbirka dobila svoje mesto, kjer je na ogled javnosti in kjer se bo lahko ohranila tudi za naše naslednje rodove. Predmete sta darovala tudi Jože Petrič iz Škrlovice in gozdar Anton Prelesnik iz Kočevja, nekaj pa smo si jih izposodili iz Tehniškega muzeja Slovenije. Ob otvoritvi so lahko poslušalci poslušali kratko predavanje Antona Prelesnika o razvoju žag in pripoved Andreja Perhaja o življenju Žagarjev. Pečnico je uradno odprl velikolaški župan Anton Žakrajšek Anton Prelesnik, foto Niko Samsa Obnovitev žagarske zbirke je kot kulturni projekt na področju kulturne dediščine sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS. Za uresničitev projekta pa se zahvaljujemo še: - ustanovitelju Občini Veliki Lašče, ki skrbi za investicijsko vzdrževanje domačije; Pečnica, foto Barbara Pečnik Ob odprtju pečnice, foto Niko Samsa - gospodu Antonu Prelesniku za podarjene miniature in pomoč pri urejanju zbirke; - Dušanu Zekoviču za ureditev pečnice ter za to, ker nam je zaupal v varstvo dragocene družinske predmete; - našim strokovnim podpornikom: Vladimirju Vilmanu iz Tehniškega muzeja Slovenije (strokovno svetovanje, izposoja predmetov); - Antonu Šušteršiču iz Iške; - Špeli Andolšek za oblikovanje tabel; - hišniku Janku Sernelu za vso tehnično pomoč; - zavodu Parnas, ki je pravzaprav začel z urejanjem te zbirke. Sledila je PREDSTAVITEV DELA ŠTUDIJSKIH KROŽKOV VELIKOLAŠKE UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NA TEMO VODNIH POGONOV v galeriji Skedenj. Da je UTŽO Velike Lašče za svojo predstavitev izbrala ravno ta dan, ni bilo naključje. Ne samo da se je tematika predstavitev dela študijskih krožkov navezovala na predhodno otvoritev prenovljene žagarske zbirke, izbrani datum je tudi zelo blizu 5. oktobru, ko je velikolaška UTŽO praznovala svoj prvi rojstni dan. Člani literarne skupine so prebrali nekaj svojih avtorskih zgodb o vodi in mlinu, mentorici Ana Porenta in Darinka Grmek Štrukelj pa sta predstavili delček svoje poezije. Predstavil se je tudi študijski krožek AMATERSKA FOTOGRAFIJA pod mentorstvom Nika Samse. Ob tej priložnosti je bila odprta fotografska razstava pod naslovom VODNI POGONI V VELIKOLAŠKI DEŽELI. Avtorji fotografij Marjana Dolšina, Andrej Fele, Vladimir Peček, Barbara Pečnik, Niko Samsa, Metka Starič in Meta Šporar so že prav profesionalno v fotografski objektiv ujeli nekaj mlinov in žag v okolici. Prireditev smo združili tudi z vpisi v študijske krožke UTZO v novo šolsko leto 2010/211, več o tem pa si lahko preberete pod rubriko Vseživljenjsko izobraževanje v Velikih Laščah. Pripravila: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Stanovanjski dvojček, ena enota meri 155 m2, na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku, 3. gf. Nujno in ugodno prodamo (tel. 041 751 266). - —rw r.\vM zAvtn> TIirRASIFVl itHAII Občina Velike Lašče, Javni zavod Trubarjevi kraji in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar vas vabijo na SLAVNOSTNO PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE Z ODPRTJEM FOTOGRAFSKE RAZSTAVE umetnika Andreja Perka z naslovom »TRUBAR-IZGNANEC« - doživetje in interpretacija Trubarjeve poti. Prireditev bo na praznični dan, v nedeljo, 31. oktobra, ob 19. uri, v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici. Vsi prav lepo vabljeni! KUD Primož Trubar Velike Lašče predstavlja: Frederico Garcia Lorca Neugnana cevljarka Premiera: Levstikov dom, sobota, 6. novembra, ob 19.30. Velikolaški gledališki abonma: Levstikov dom, petek, 12. novembra, ob 19.30. Lorcina gledališka predstava Neugnana čevljarka humorno orisuje odnos med moškim in žensko, pri čemer izpostavlja nezadovoljstvo v partnerskem odnosu in slepljenje samega sebe, da bi bilo lahko vse boljše, če bi se le partner obnašal tako, kot si želimo. Režija in dramaturgija: Marko Bratuš, AGRFT. Kostumografija, scenografija: Katarina Zalar. Tehnična ekipa: Matej Hren, Niko Samsa, Zdenko Samsa, Urban Gruden. Igralska ekipa KUD Primož Trubar: Margareta Damjanič Ana Rigler Janez Gruden Alenka Vasič Jana Merjasec Pavlic Jože Starič Urša Zalar Ana Porenta Anže Starič Nika Hren Tjaša Dejak Jure Starič Vesna Peterlin Rok Borštnik Matjaž Gruden USTVARJALNE DELAVNICE OB BRANJU LEVSTIKA S pravljico smo prišli prav do Levstikovega spomenika na Navjah. foto: Dan Grešak Zavod za razvijanje ustvarjalnosti sodeluje v projektu ljubljanskega Združenja za starše in otroke Sezam z naslovom Še so z nami. Ta projekt, pri katerem poleg Sezama in ZRU sodeluje tudi Društvo Rastoča knjiga, sestavlja mozaik bogate ponudbe mesta Ljubljane, letošnje svetovne prestolnice knjige. V severnem mestnem parku Navje je ZRU poleg štirih tematskih pesniških večerov (klasične oblike, kratke oblike, angažirana poezija in prevodi) z avtorji in urednicami portala Pesem.si za otroke pripravil tudi ustvarjalne delavnice na temo knjige, branja in literature. Za novičko o sodelovanju v enem pomembnejših letošnjih slovenskih projektov Ljubljana, svetovna prestolnica knjige, smo za predstavitev v Trobli izbrali dve delavnici, ki se dotikata naše literarne zgodovine. V neposredni bližini Navij, kjer je pokopan tudi Fran Levstik, smo 23. julija izvedli delavnico ob knjigi Kdo je napravil Vidku srajčico in 8. oktobra 2010 stripovsko delavnico z navdihom pri Martinu Krpanu. Prvo je vodila Ana Porenta, kije popeljala otroke ob pripovedovanju zgodbe (in po sledeh Vidkovih pomočnikov, ki so v parku poskrili svoja dobra dela) prav do Levstikovega spomenika na Navjah, kjer je otroke čakala ena starejših izdaj te slikanice (z ilustracijami Rože Piščanec). V novem delu Severnega mestnega parka Navje (kjer običajno potekajo vse delavnice projekta Še so z nami) pa je pomagala otrokom, da so iz različnih materialov ustvarili srajčice za svoje Vidke (lutke) ter se dogovarjali, kako jih bodo povezali v improvizirane prizore. To je zgodba, ki jo vsi poznajo in je še vedno zanimiva ter v današnjem času (spet) aktualna. Druga delavnica, izhajajoča iz Levstikovega dela, pa je bila namenjena vsem, ki bi se radi spoznali s stripovskimi prijemi in se preselili v Krpanov pogumni svet (ne glede na starost). Martin Krpan, ta junak, je oživel skozi stripovske figure, ki jih je narisal ilustrator Gregor Štrukelj, ki je delavnico tudi vodil. Otrokom je v prijetni in zabavni delavnici omogočil, da so iz narisanih likov (Krpana, Brdavsa, kobilice, cesarične) in različnih predmetov ustvarili (dorisovali, pisali) svoj stripovski prizor, navdihnjen pri Martinu Krpanu. Mladi udeleženci so bili najbolj navdušeni nad izdelovanjem gibljive Krpanove kobilice (lutke). Večina stripovsko obdelanih Martinov Krpanov seje proti Brdavsu res borila s kijem, a bili so tudi taki, ki so Brdavsu grozili s čopičem. Mladi delavničarji so si na klopcah v parku lahko ogledali pet različnih izdaj Martina Krpana z ilustracijami različnih avtorjev (od Kralja, Smrekarja, Amaliettija, do Perka in Mustra). Gregor Štrukelj, vodja stripovske delavnice, foto: Gregor Grešak V projektu Še so z nami odraslim predstavljamo najbolj svežo, aktualno, angažirano in prevodno poezijo, ki nastaja na portalu Pesem.si; v literarnih delavnicah otrokom približujemo dela naših avtorjev ter jih izzovemo k (po) ustvarjanju. S tem konceptom ZRU sodeluje v Sezamovem projektu Še so z nami v Ljubljani, svetovni prestolnici knjige, ki poteka od aprila 2010 do aprila 2011. Zavod za razvijanje ustvarjalnosti BOGU hvaležni za 20 let V soboto, 16. oktobra, je Velikolaška vokalna skupina pripravila koncert ob 20-letnici svojega delovanja. Koncert se je odvijal v velikolaški cerkvi, kjer je pred dvajsetimi leti svojo pevsko pot vokalna skupina tudi začela. V prvem delu koncerta so »vokalci« zapeli nekaj ljudskih pesmi, drugi del je bil namenjen Marijinim, tretji pa bogoslužnim pesmim. Za tokratni koncert je zborovodkinja Martina Kovačič k sodelovanju povabila profesorje in učence Glasbene šole Ribnica, kar je na poseben način obogatilo njihovo petje. Tako so nam zvoki ubranega petja, violin, viole, čela, klavirja in kitare pričarali čudovit večer kakovostne glasbe, ki je zaradi samega prostora, v katerem se je koncert odvijal, postala še bolj mogočna in duha dvigajoča. Spet se je izkazalo, kako drži, da kar se ne da povedati z besedami, nadgradi zapeta in zaigrana glasba. In Velikolaška vokalna skupina je pri tem še posebej uspešna. Koncert so zaključili z misijonsko pesmijo, kar pa ni naključje. Kot je povedala Katarina Polzelnik Sever, ki je povezovala koncert, je Vokalna skupina s to pesmijo izpolnila željo domačemu župniku, ki je znan po svojem navdušenju in zavzemanju za pomoč misijonom. Ni pa bila samo pesem »misijonska«, pač pa kar cel koncert, saj so prostovoljni prispevki koncerta namenjeni našemu rojaku in misijonarju Petru Opeki. »Vokalcem«, kot jim pravimo domačini, želimo še veliko uspehov na njihovi pevski poti in naj s pogumom ter dobro voljo začnejo novo dvajsetletje prepevanja. Lidija Čop Foto: Peter Centa vu-i^i 1Umd VELIKOLAŠKA TRŽNICA 2010 BUČNO MARMELADNI DAN »Ko se jesen počasi preveša v svojo sivo polovico, so kašče polne, sadno drevje obrano in listje že rumeno, razkažemo tisto največje in najslajše. Največje so buče in samo velika buča je prava buča. Brez marmelade pa nam živeti ni«. Letošnjo sezono Velikolaških tržnic smo zaključili v soboto, 9. oktobra, na trgu pred Levstikovim domom z eno izmed bolj bogatih in obiskanih tržnic - »Bučno-marmeiadnim dnem«. Zdržalo je celo vreme, kar je v letošnji sezoni že kar uspeh. Pri pripravi so imele glavno besedo članice Društva podeželskih žena, ki so s pomočjo Javnega zavoda Trubarjevi kraji pripravile zanimiv program. Na stojnicah so predstavile svoje delo, kaj pečejo in kuhajo. Pripravile so okusno bučno juho, s katero so pogostile posebne gostje, članice slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europea Donna, ki so se med svojim obiskom Trubarjevih krajev ustavile tudi v Velikih Laščah. Obiskovalci so se lahko posladkali z okusnimi marmeladami najrazličnejših vrst. Niso jih ponujale le podeželske žene, ampak tudi gospe z Društva za ohranjanje dediščine Gradež ter dijaki 2. c letnika Gimnazije Kočevje. Slednji so predstavljali rezultate projektnega tedna »Marmelada«, v katerem so spoznali proizvodnjo in trženje marmelade. Kot vsako leto je tudi letos potekalo tekmovanje za najdebelejšo bučo, naj krompir, korenje, peso ... Največja buča: Tončka Purkart, Ulaka Najlepše dekorirana buča: Magda Peteriin Najmanjša buča: Milka Debeljak Najokusnejša marmelada: Dragica Kern Najlepše dekorirani kozarci: Bojana Doišina Preizkušali in ocenjevali pa smo tudi naj naj marmelado. Za najokusnejšo je bila izbrana marmelada z ingverjem, bučami in borovnicami Dragice Kern. Ker nam je konec avgusta zagodlo vreme, je tokrat bučam in marmeladam delal družbo tudi krompir. Slasten pražen krompir z mesnim cmokom v drobnjakovi omaki je ponujala stojnica Gostilne pri Kuklju, krompir seje dalo kupiti ali pa iz njega narediti kakšen žig ali krompirjevega možaka. Daje bilo hrane na pretek, je poskrbelo tudi Govedorejsko društvo Velike Lašče, ki je pripravilo degustacijo zorene veiikoiaške govedine. Jeseni ne gre tudi brez jabolk. KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijsko svetovalna služba je pripravila razstavo starih sort jabolk iz travniških sadovnjakov. Na stojnicah so sodelovali še: Čebelarsko društvo Velike Lašče, medeni pridelki; Rokodelska družina Grčar, ročno izdelan nakit in spominki; Art-les, Igor Sever, s. p., lesene igrače; Katja Rupar, Domača peka, Veliki Osoinik; Pavla Marolt iz Sodražice, sveži sir in skuta. Javni zavod je ponovno poskrbel za info stojnico s predstavitvijo veiikoiaške kulturno turistične ponudbe. Besedilo in foto: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Nekaj utrinkov s tržnice Razstava starih sortjabolk Dijaki Gimnazije Kočevje z eno izmed mentoric Ireno Trope TRADICIONALNI PRAZNIK SUHEGA SADJA NA GRADEŽU 19. KIMOVCA 2010 Močne septembrske padavine, ki so prizadele večji del Slovenije, na Gradežu niso pustile bolečih posledic, a vseeno so imeli letos organizatorji Tradicionalnega praznika suhega sadja na Gradežu pri pripravah na izvedbo prireditve nemalo težav z obilnimi vodami. Iz namočenega hribovitega pobočja je voda na več krajih v vasi našla svojo pot na površje, ustvarjala nove potoke ter vaški teren in okolico spreminjala v blato. Kljub slabi vremenski napovedi seje Društvo za ohranjanje dediščine vseeno odločilo nadaljevati s tradicijo praznovanja praznika suhega sadja. Zaradi močno razmočenih tal so bili s tradicionalnega programa sicer prisiljeni umakniti izvedbo pohoda po "Trubarjevi rojstni fari". so pa letošnjo prireditev obogatili z izvedbo blagoslovitve obnovljene kapelice Matere božje na Gradežu in odprtjem na novo urejenega vaškega središča. Župan Anton Zakrajšek in častni predsednikDOD Stanislav Zabukovec sta prerezala trak Slavnostni otvoritveni trak na novo urejenem vaškem središču, ki simbolizira razvoj vasi od prazgodovinskega gradišča na vrhu SlokeGore, podrtega kamnitega gradiča iz 12. stoletja, kamnitih hiš iz zadnjih 250 let, vaško družabno življenje, odločanje in gospodarjenje kot tudi mesto, na katerem so v vaški luži kmetje napajali živino, sta prerezala župan Anton Zakrajšek in domačin Stanislav Zabukovec ob pomoči male deklice Katarine. Služilo bo kot spomin in oder ter počivališče mimoidočih, ki se bodo lahko osvežili tudi s pitno vodo. Prireditev sta z napevi starih pesmi popestrila gostujoči moški pevski Kvartet Zvonček in domače "Suhe češplje". Pod kozolcem, kjer je na ogled postavljena stalna razstava starega kmečkega orodja, so domače žene obiskovalcem prikazovale, kako so same nekoč izdelovale klince, predpražnike iz ličkanja, naglavne svitke in drugo, še vedno spretne predice pa so na starem kolovratu demonstrirale prejo lanene preje. Glede na bogato letino sliv in jabolk je tudi v času prireditve s polno zmogljivostjo delovala vaška sušilnica sadja. Blagoslov obnovljene kapelice O kapelici, za obnovo katere je poskrbel predsednik Društva za ohranjanje dediščine Boris Zore, blagoslovil pa župnik škocjanske in turjaške fare dr. Edo Škulj, je v knjigi Jerebova kronika župnije Škocijan pri Turjaku. (Farna zgodovina, II. knjiga) zapisano: "Kapelica Matere Božje na Gradežu je bila zidana 1882. Sprva so hoteli napraviti samo en pil, eno bridko martro. Jože Zevnik z Gradeža pa je rekel: "Dajmo raje kapelico narediti." Pritekel je potrdil, vas je bila vsa kontent. Anton Stare s Sloke gore (bivši gospodar tega grunta, kjer je zdaj Jože Mencin) je zidal kapelico. Podobo Matere Božje in oltarček so kupili v Polju. Eden iz Zagorice je podobo naredil. V puščico, kije pri kapeli, veliko pride. Zdaj hrani denar Jože Pritekel. Prej je nekdo drug hranil, pa ni dosti prišlo. Zdaj nikamor ne odleti noben krajcar. Blagoslovil je kapelico gospod Kosec na ime Kraljica nebeška. Bilo je neko nedeljo popoldne. Vsa vas je bila skupaj, veliki in majhni. Naročali so gospod: "Bog varuj, tod mimo katerikrat kleti." Gospod so priporočali, kako moramo opravljati tukaj molitve. H kapelici hodimo ob suši prosit. Zvečer, ko se zmrači, pridemo h kapelici in molimo.Večkrat se pripeti, da kdo v kapelici "božji denar" krade. Leta 1911 v aprilu je nekdo razkopal ključavnico in jo potrl in šipo ubil, pa je hotel ven pobrati denar, ga ni mogel. (Pri tej kapelici sem se jaz ustavil, ko sem šel peš v Škocijan in Mater Božjo prosil, naj omeči srca Škocijancev, da bodo dali za zidanje cerkve. Jereb.)" Ad 8. mi je pravil Jožef Zevnik (+ marca 1912), Gradež". Ze tradicionalno je na prazniku suhega sadja na Gradežu delovala tudi Velikolaška tržnica. Mladi lokostrelci so preizkušali v spretnosti z rokovanjem svojih lokov, učenci in učenke iz podružnične šole Ponikve pa so pod vodstvom svojih mentoric simpatično ogreli deske gradežkega odra. Za lačne želodce so poskrbele članice in člani društva, za srbeče pete pa ansambel Zakrajšek. Nasvidenje na Gradežu 2011. Slike in besedilo: Jože Jeršin Pri zbirki starega orodja pod kozolcem Skrivnosti mokrškega hribovja Poleg površinskih naravnih lepot skrivata mokrško in krimsko hribovje v svoji notranjosti marsikatero zanimivo vedoželjno skrivnost. Proces zakrasevanja ozemlja je tukaj zgradil čudovite, lepo urejene kraške oblike, ki se kažejo na površju in so skrite tudi v notranjosti. Kras je nastal in še danes nastaja povsod tam, kjer je kamnina iz apnenca, kjer je prisotna voda in kjer vladajo določeni kemijsko-fizikalni podnebni pogoji. Voda kamninski masiv najprej ogalja (denudacija), nato ga gloda (erozija), izpira podlago in končno izginja v podzemlje, kjer ustvarja nepopisne krasote, značilne samo za kras. Geološka zgodovina oblikuje kras, človek pa s pozornim ogledovanjem in bistrostjo poimenuje kraj s primerno pisno besedo, v kateri je skrita posebnost in značilnost kraškega površja: - podolja, doline, globeli, drage, grabni, doli, doliči, škraplje,žlebi, žlebiči in škalnice; - kotanje, dnjače, vrtače, lijaki in dninke; - mlake, luže, kali in kaliči. V notranjosti se kaže kraška oblika v praznih podzemnih prostorih različnih oblik in velikosti: - brezna, špilje, spodmoli, zatrepi, jame, vezni prostori, minutni studenci, izviri, ponori, estavele. Če le hočemo pozorno prisluhniti simfoniji zvočnosti, dolžini in barvi izgovorjenega imena, že zaslutimo obliko in velikost kraškega površja. (Ker je bil naš dinarski kras v stroki prvi in najbolj raziskan, je dobil ime po našem starem ljudskem imenu za kamnito ozemlje »kras« v svetovni strokovni in laični literaturi. Zakraseli procesi so še posebno aktivni v ledenih dobah, zadnja ledena doba, ki se je začela pred 100.000 leti, traja še danes. Grenlandija in Antarktika sta še vedno prekriti z ledeniki.) Ena izmed številnih kraških oblik, ki občasno vzbuja pozornost v mokrškem hribovju, je Pavlinovo ali Repičnikovo brezno. Repičnikovo brezno, tako ga uradno imenujejo geografi, domačini pa ga poznamo bolj kot Pavlinovo brezno (lastniku gozdne parcele, na katerem se nahaja brezno, se po domače reče Pavlin), je krajanom znano kot kraj nesrečnega imena. Tukaj se je v jesenskem jutru v letu 1935 zgodila velika nesreča, ki je pretresla vso Krvavo Peč in sosednje vasi. Gospodinji Rozalija Zgonc, Škalarjeva, in Pavla Kaplan, Lovretova, obe materi treh otrok, sta se dogovorili, da odideta na pregled oči v mestno bolnico in po očala. V zgodnjem jutru, še pred tretjo uro, v soboto, 19. oktobra, sta skupaj odšli v Ljubljano. V tistih časih je bilo nekaj povsem normalnega, da so ljudje peš hodili na božjepotno romanje, po zdravniško ali duhovno pomoč, saj še ni bilo cest in prevoznih sredstev iz revnih podeželskih vasi. Od doma sta se odpravili zelo zgodaj, še v trdni temi, saj je bilo mesto oddaljeno vsaj pet ur pešhoda. Jutro je bilo rahlo deževno in megleno. Da bi čimprej prišli v Ljubljano, sta se gospodinji odločili, da jo ubereta po brezpotni »bližnjici« preko pobočja na vrh Repičnika, misleč, da bosta hitreje prišli do cilja. Še danes se po tej poti preko mokrškega hribovja, skozi podmokrško vas Ig in skozi Barje pride v Ljubljano. Malo pod vrhom Repičnika (922 m) je globoko kraško navpično brezno. Repičnikovi gozdovi, ki so v lasti domačinov, so jima bili dobro znani, vendar se v megleni noči v gozdu vidljivost zmanjša celo samo na otip, orientacija pa se povsem izgubi. Oprijemali sta se dreves in lezli v hrib. Naleteli sta na brezno in Škalarjeva mama je padla vanj. Druga, vsa prestrašena, je slišala še zadnji sosedin krik: »Jezus, Marija pomagaj ...«in samo še pojemajoč in oddaljujoč ropot in bobnenje, Lovretova je takoj zaslutila, kaj se je zgodilo, vendar je še vedno obupno klicala sosedo. Globoko pretresena se je oklenila drevesa in v strahotnih duševnih mukah in nepopisnem strahu dočakala prvi jutranji svit. Ob svitu je tik pred seboj zagledala peklensko odprtino Pavlinovega brezna. Previdno in počasi seje odplazila od njegove pogoltne bližine.Vrnila seje vvas in povedala strahotno novico vaščanom. Vaščani so odhiteli z vrvmi k breznu in na vso moč klicali. Še sreča, da sosede niso poizkušali reševati sami, s slabimi vrvmi in neuki reševanja iz brezna. Razumno so se odločili, da pokličejo strokovno pomoč. Hčerka ponesrečene Škalarjeve in vaška učiteljica sta odšli v Velike Lašče k županu Francu Hočevarju. Župan je obvestil okrajno načelstvo v Kočevju in skupaj z njimi zaprosil za pomoč rudniške reševalce. Kočevski premogovnik je poslal ekipo reševalcev, ki jih je vodil izkušeni jamar Ivan Dolar. Še istega dne ob devetih zvečer so se pripeljali z vso jamarsko opremo za reševanje z dvema avtomobiloma pred Purkače. Ker poti do Krvave Peči še ni bilo, so krajani reševalce počakali z baklami pred vasjo Purkače. Kolovoz za Krvavo Peč je v tistih časih potekal iz Uzmanov preko Petrčele in po krvavskem polju. Nad Mokrcem se je prav v času reševanja razbesnela močna nevihta, ki je zelo oteževala reševanje. Okrog brezna seje zbralo nad dvesto ljudi. Jamarji so najprej dobro osvetlili brezno in okolico z acetilenskimi svetilkami. Nato so podrli smreko preko brezna in nanj privezali škripčevje ter namestili jamarske vrvi. Po tej temeljiti pripravi so jamarja Dolarja spustili v globino brezna. Dolgo je trajalo, da je iz globine okoli 40 metrov jamar dal znak, da naj začno dvigovati. V tišini in pričakovanju vsega hudega se je v ustju žrela prikazalo na vrv privezano, zaradi številnih zlomov in udarcev zmaličeno truplo ponesrečenke. Truplo so zavili v rjuho in odnesli domov. Nato so potegnili iz brezna še jamarja, ki je povedal, da je ponesrečenko našel na skalni »polici«. Redkobesedni in ves prebledeli jamar Dolarje šele čez nekaj časa povedal, da se brezno od te police, na kateri je našel mrtvo Škalarjevo mamo, še nadaljuje v globino.Verjetno je bil to prvi organiziran spust v Pavlinovo brezno. Ponesrečenka je pokopana na vaškem pokopališču pri podružnični cerkvi sv. Lenarta v Krvavi Peči. Mogoče je prvi nesreči sledila še druga ... Nekaj časa je bilo raziskovanje Pavlinovega brezna prepovedano. Repičnik je prvi višji hrib mokrškega hribovja tik nad Krvavo Pečjo. Brezno je na njegovem gozdnatem pobočju, nekoliko odmaknjeno od poti. Beseda Repičnik je posebnost slonenskega besednjaka, oblika njegovega vrha pa je prava mojstrovina naravne oblikovanosti. Hunca 'Ml STRtCTJI Zaradi razjasnitve nekaterih dvomljivih razlag o skrivnosti Pavlinovega brezna sem zaprosil Kataster jam Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije za poročila jamarjev, ki so že bili v Pavlinovem breznu. Poslali so mi tri zapisnike terenskih ogledov brezna, ki jih v članku dobesedno citiram. (V uvodu vsako poročilo vsebuje geografski in geološki opis objekta, tiso v tem članku izpuščeni.) Prvi terenski ogled se je vršil pred drugo svetovno vojno 2. avgusta 1940. Takole je zapisano: Pristop do objekta: Iz Krvave Peči se gre po poti, ki drži v vas Mokrec. Po desetih minutah hoje se ta cesta okrene v prvo serpentino. Iz tega ovinka gre manjša pot v smeri začetne poti. Po tej se hodi naravnost še kake četrt ure. Na zunanji strani ovinka se nato opazi stezo, ki drži navzgor. Po tej stezi se gre približno 60 m. Nekaj metrov od nje pa je brezno. Brezno leži na pobočju hriba. V začetku še precej lepa elipsa vhoda se v globini približno 22 m izprevrže vzelo dolgo in ozko obliko. Po nekaj metrih globine se začne prostor zopet večati. Ko smo 40 m globoko, smo na dnu velike dvorane, ki je dolga okrog 20 m. Na severnem koncu se brezno nadaljuje med skalami skoraj naravnost. Na južnem koncu pa je nekak prepad, katerega spodnji del je 4 m visok previs. Pogled nazaj nam izpričuje, da smo bili na ogromnem približno 12 m dolgem in zelo širokem mostičku. Na dnu tega prepada se rov nadaljuje proti severu. Po nekaj metrih se od glavnega odcepi na desno manjši rov, ki mu sledi 6 m brezno z zelo ozko odprtino (50x25 cm). Na dnu se gre nekaj metrov proti jugu, nato zopet navpično in končno se rov po manjših razpokah verjetno nadaljuje. Vsa ta pot nas je vodila obzasiganih skalah, ki tvorijo spodnji del mostička. Če gremo po glavnem rovu naprej, se ta po nekaj metrih zelo razširi. Smo na vrhu novega brezna, ki se nadaljuje pod mostičkom. Pot navzdol je zelo strma, vendar se da s pomočjo vrvi brez težav plezati, posebno ker so velike in trdno stoječe skale. Po 10 metrih globine zapazimo proti severu nekak strop, ki ga tvorijo močne zasigane skale, ki so se nagrmadile v ozkem breznu. Tu se opazi tudi nekaj kapnikov stalaktitov, ki so veliki do V2 m. Od tu gre brezno še približno 30 m navzdol in se verjetno konča. Globina Ta h/' 7? O ¿SO £ reg-n & ¿87 Prva in zelo natančna preseka vzhod-zahod in sever-jug Paulinovega brezna je izdelal znani slovenski naravoslovec Milan Badjura, ki je bil tudi vodja prvega znanega spusta v to brezno. celotnega brezna je okrog 90 m. Pripombe: Pred leti je padla pozimi v jamo neka ženska. Mrtvo je privlekel na dan Dolar Ivan iz Kočevja. Udeleženci: Šerko, Bar, Grašič, Badjura. Skice risal: Badjura Badjura s. r. (zapisnikar). Ob drugem strokovnem spustu v Pavlinovo brezno po drugi svetovni vojni, 16. maja 1964, pa je zapisano tole: Brezno Repičnik leži na južnem pobočju hriba Peričnika (Repičnik), kise vzdiguje nad Krvavo Pečjo. Od Krvave Peči gremo po ozki cesti proti Golem do ostrega ovinka, kjer se na desni strani ceste odcepi kolovoz, po katerem gremo četrt ure in nato s kolovoza zavijemo na levo po strmi grapi navzgor in po 50 m pridemo do brezna, ki se nahaja med smrekami na levi strani grape. Vhod v brezno je razp oka v smeri severozahod^jugovzhod, kije dolga 4 m in 1 m široka. Ta razpoka se v globini 20 m razširi v podolgovato dvorano v smeri severozahod-jugovzhod, katere dno je v globini 35 m. Dno je sestavljeno iz podornega kamenja in skal. Ta dvorana se na jugovzhod nadaljuje v 10 m breznu, v katerem je veliko glinastih kapnikov, ki so na vrhu zasigani. V stropu tega dela dvorane je nekaj do 2 m širokih kamnov. Iz te dvorane pelje poševno navzdol ozek rov, ki po 5 m ostro zavije proti vzhodu in se nekoliko razširi. Po 7 m se odpre pred nami prepad, v katerega se pa nismo spustili, ampak smo ga obšli in se na drugi strani spustili v 25 m globoko brezno. Na dnu le-tega je veliko podornega materiala in skal. Od tod se lahko spustimo še v 5 m globoko brezno, kjer nas ustavijo nepremagljive razpoke. Proti vzhodu sejama nadaljuje v ozkem rovu, ki nas pripelje do izredno lepe zakopane dvoranice, v kateri je tudi jezerce, polno kristalno čiste vode. Iz te dvoranice vodi nekaj ozkih rovov; po enem izmed njih pridemo do sobe, kjer smo našli šest (6) človeških lobanj in veliko število človeških kosti, poleg katerih smo našli tudi nekaj čevljev in srebrno žlico. Udeleženci: Boris Krivic, Janez Modrijan, Janez Zrnec, Mišo Bricelj in Primož Krivic (vodja). Tretji strokovni spust so izvedli člani DZRJ Ribnica 07. julija 2002. Zapisali so samo kratek dopolnilni zapisnik. Foto in pregled: poleg človeških kos ti iz 1.19411945 smo v breznu našli tudi sveže ostanke krivolova, jelenovo rogovje, drobovino in še drugo, kar ne sodi v lonec. Udeleženci: Anton Oberstar, Marko Češarek, Alojz Zobec, Marko Špelič. Zapisnikar:Anton Della Schiava Tedi. Informacije za pripravo članka so mi posredovali Jamarska zveza Slovenije, župnijska kronika župnije Rob in informatorji iz Sekiršč in Krvave Peči. Vsem se lepo zahvaljujem. Manfred Deterding Najlepše izrezana buča 2010 Sobota, 30. oktobra, je dan, ko boste lahko prinesli svojo izrezano bučo v MINA cafe. Tekmovanje za najlepše izrezano bučo se bo pričelo ob 20:00. Nagrado za naj bučo mine 2010 bodo tudi letos prispevali naši dobavitelji. Po proglasitvi se bo večer nadaljeval s prijetnim tradicionalnim srečanjem, ki ga večina dobro pozna. Če nisi med njimi, je letos priložnost, da to spoznaš. Vabljeni. Kolektiv mina cafe. V soboto, 25. septembra 2010, je v prostorih osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče potekalo občinsko gasilsko tekmovanje v kvizu. Kot je sedaj že v navadi, se je gasilska zveza Velike Lašče združila z gasilsko zvezo Škofljica in gasilsko zvezo Ig. Mladi iz omenjenih prostovoljnih gasilskih društev so bili razdeljeni v tri starostne kategorija: mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Ekipe so na prizorišče tekmovanja začele prihajati okoli 8. ure zjutraj, vsi organizatorji (sodniki, redarji, člani komisije) in drugi sodelujoči pa še nekaj minut prej. Zgodnja ura pa nas ni odvrnila, da ne bi s celotno prireditvijo začeli dobro razpoloženi in brez nepo- trebne nervoze. Uvodni nagovor vsem udeležencem so podali župan Anton Zakrajšek, ravnateljica Metoda Kolar in predsednik gasilske zveze Velike Lašče Jože Starič. Začetne napotke je nam je podal tudi Matej Gruden, predsednik mladinske komisije gasilke zveze Velike Lašče. Po uvodnih besedah so se mladi gasilci razdelili po starostnih kategorijah in odšli na prizorišče tekmovanja. Samo tekmovanje je potekalo po krožnem sistemu in na treh prizoriščih (v avli osnovne šole, na parkirišču pod telovadnico in v učilnicah). V avli in po učilnicah so potekala tekmovanja iz teoretičnega znanja, na parkirišču pod šolo pa praktični del tekmovanja. Samo tekmovanje je potekalo v spro- ščenem in dobrem vzdušju in kar je najbolj pomembno, predvsem so bili posamezni deli izpeljani hitro, tekoče in po načrtu, ki si ga je organizator zadal v pripravah na samo tekmovanje. Tudi manjše nesporazume smo sproti reševali, tako da ni prišlo do neljubih zapletov. Po koncu tekmovanja je sledila obvezna malica, da so se vsi nekoliko okrepčali, nato pa smo skupaj počakali na zadnji del same prireditve. Tudi med samimi mladimi tekmovalci ni bilo čutiti nervoze, ki jih navadno povzroča tekmovanje ... vse dotlej, ko so je začela razglasitev rezultatov. Sprva je potekala razglasitev rezultatov za sosednji občini in na koncu še za domačo, gostujočo občino Velike Lašče. Nekatere ekipe so bile bolj, druge manj uspešne, pomembno je, da razočaranih obrazov ni bilo videti. Omenjena tekmovanja pa konec koncev sodijo bolj k izobraževalni, kot tekmovalni usmerjeni dejavnosti, saj se mladi na ta način mnogo naučijo. Ekipe, ki so bile v svojih kategorijah (seveda iz vsake občine posebej) na prvih dveh mestih, so tako izpolnile pogoj za regijsko tekmovanje, ki bo 23. oktobra v Vrbljenah. Verjamem, da se bodo do takrat še bolje pripravile, vsem pa želimo obilo znanja in sreče in da bi nadaljevali s tem delom. Miha Indihar foto: Niko Samsa V sredo, 18. 8. 2010, smo se odpravili na tridnevno ježo. Ekipo smo sestavljali: Matej Rupar, Domen Indihar, Jernej Indihar, Gregor Šile, Miha Juvanec ter Gašper Zgonec iz društva Podhojca. Ostali pa smo iz še neregistriranega društva Ognjeni mustang. Tako smo se popoldne vsi zbrali na Karlovici pri Gregorju, kjer smo dokončno natovorili naše konje. Ker nismo imeli spremljevalnega vozila ali vnaprej preskrbljenega prenočišča, smo s seboj vzeli še dodatno kobilo za nošenje tovora. Do večera smo prišli na Bloke, kjer smo prespali ob Volčjem jezeru. Naslednji dan smo se zbudili že zelo zgodaj, da smo nakrmili konje in vse pospravili. Štartali smo ob 7.30 in pot nadaljevali mimo Velikih Blok, po gozdu pod Slivnico, do Topola in Rakitne, kamor smo prispeli ob 14.00 uri. Ustavili smo se za kratek čas, tako da smo se malo okrepčali in spočili ter nadaljevali pot do Krima. Na Krimu smo razjahali zaradi strmega pobočja in se tako peš spustili do Strahomerja. V mraku smo prišli do reke Iške, kjer smo se s konji okopali in nato utaborili. Tretji dan pa smo odšli proti domu skozi Škrilje, Golo in do Podhojnega Hriba, kjer smo zaključili naše popotovanje. Med potjo se nam je pripetilo veliko zanimivega, med drugim smo se morali izkazati tudi pri kovanju. Matej Rupar SPOMINSKA SVEČANOST V DVORSKI VASI Dne 19. septembra je bila ob 11. uri svečana proslava ob odkritju prenovljenega spomenika NOB. Strokovno in zelo lepo jo je izpeljalo društvo Zarja spominov, društvo za ohranjanje izročil NOB in osamosvojitve Velike Lašče. Kot da bi se vedelo vnaprej, je po dveh dneh prenehalo deževati. Sprva je hladno zapihalo, nato pa se je med koprenastimi oblaki pokazalo celo sonce, Spoštovani gostje, spoštovani domačini! V Levstikovem septembru smo se zbrali ob prenovljenem spomeniku žrtvam Dvorske vasi in najbližje okolice, da počastimo spomin tu napisanim žrtvam in istočasno vsem po celem slovenskem etničnem ozemlju od severa Koroške do Istre in Benečije do Porabja spomin in hvaležnost za njihova življenja, ki so jih darovali za svobodo, mir in lepšo prihodnost. Seveda velja zahvala tudi tistm, ki so preživeli svetovno morijo in se borili za iste ideale.Torej zahvala vsem, ki so nam priborili vse te vrednote. Varujmo svobodo za nas in bodoče rodove - tako kot je napisano tudi na tem spomeniku - to naj bo obveza naših generacij, ki morajo to dragocenost ohraniti za naše zanamce. To je smisel partizanskega boja, to je smisel prevelikega žrtvovanja, to je smisel partizanske zmage. Nismo pa se zbrali v Dvorski vasi samo zaradi spomenika. Dvorska vas je poleg žrtev med aktivisti, internirana, talci in borci, ki se niso nikoli vrnili, doživela najprej strahopetno italijansko, nato pa še nemško bombardiranje, ki je zahtevalo še dve žrtvi, uničeno pa je bilo še dvanajst domov in trideset gospodarskih poslopij ter poškodovana celo cerkev. Zibelka velikolaške pokrajine je bila zaradi nezadovoljstva Dvorjancev z vsiljenim novim okupatorskim redom preveč, preveč kaznovana. Danes proslavljamo tudi vse narodnoosvobodilne dogodke v naši občini, ki je lahko ponosna na velik del svojega prebivalstva v zgodovinskih dogodkih dvajsetega stoletja, proslavljamo obletnico domicila Levstikove brigade, prvenstveno pa veliko zmago Prešernove brigade na Turjaku. Naša zgodovina se je zapisala. Partizani so bili zmagovalci! Ljudstvo je prevzelo oblast in čakala je obnova razrušene domovine, ki je bila nadvse uspešna predvsem zato, ker so k njej vsi, vsak po svojih močeh, solidarno pristopili. Prostovoljno smo se združili v skupno državo in v njej ostali do trenutka, ko to ni bilo več možno. Skupna država in Slovenija v njej je bila mednarodno ki je vzdržalo do zaključka organizirane prireditve suhega sadja na Gradežu in prireditve podeželskih žena, kamor so bili povabljeni vsi gosti in udeleženci spominske svečanosti v Dvorski vasi. Spominska svečanost je bila posvečena spominu na hrabre vaščane Dvorske vasi, 179. obletnici rojstva bližnjega rojaka Frana Levstika, zmagi na Turjaku in 65. obletnici osvoboditve Slovenije. Spominske svečanosti seje udeležilo veliko število simpatizerjev in predstavnikov borcev Levstikove brigade in Prešernove brigade in nosilci praporov, ki dajo vedno vsaki prireditvi svoj pomen. Slavnostni govornik na prireditvi je bil domačin, sicer po starem očetu, Marko Kožar. Namenil je nekaj toplih besed domačinom, zgodovinske besede z bogato vsebino pa so bile namenjene vsem navzočim in slovenskemu narodu. Predstavnika obeh brigad sta spregovorila o pomenu ustanovitve brigad in sporočila njune pozdrave vaščanom, vsem prisotnim, nastopajočim in prirediteljem. spoštovana, ugledna in vzor mnogim starim in novo nastajajočim državam. Ljudje so se kljub ideološkim razlikam vdolgih letih nekako spravili in skoraj pozabili na tragične dogodke v drugi vojni, ki je bila, priznali ali ne, na žalost tudi bratomorna. Slovenci smo šli na osamosvojitveni plebiscit složni kot še nikoli prej v vsej zgodovini in se odločili za novo pot. Odločili smo se in zaupali na večstrankarskih volitvah izvoljenim predstavnikom, da našo voljo uresničijo. Nalogo so sprejeli in bili konec koncev za to tudi dobro plačani. Danes se vidi, da naloge niso dobro opravili in vse posledice sedaj še prav posebej občutimo. Domala ob vsaki proslavi, spominski svečanosti ali pri aktivnostih pri ohranjanju dediščine NOB je postalo že kar tradicionalno zanikanje pridobitev NOB s strani lokalnih in državnih »veljakov« in zasmehovanje pravičnega boja partizanov s pisanjem v narekovajih o zmagovalcih revolucije. Če pa hočemo obuditi kakšen spomin, se nam takoj očita, da bomo ljudi zopet delili na vaše in naše.Tega smo seveda vedno krivi mi, samo zato, da bi se prikrila prava resnica.Takoj se partizanstvo opredeli kot negativno zlasti zaradi nesmiselnega povojnega maščevanja. Enkrat naj se vprašajo, kdo je kriv za bratomorno vojno in tragične posledice po njej. Tudi kruto maščevanje je njihova krivda. Ne odobravamo izvensodnih usmrtitev, čeprav vemo, da bi bilo maščevanje v primeru poraza partizanske vojske še bolj tragično in številnejše. Poražencem je bila še pravočasno dana možnost, da se predajo, pa tega niso nikoli storili. Nasprotno, poizkušali so izdati še svoje dotedanje okupatorske zaveznike, vodstvo je odšlo na varno v emigracijo, svoje vojake pa prepustilo nemili usodi. Ob krepitvi protikapitalističnega gibanja v gospodarski krizi kot posledici prve svetovne vojne smo imeli v Sloveniji množico obubožanih in kruto izkoriščanih delavcev, kmetov in intelektualcev na eni strani, na drugi pa domači in tuji kapital ter skrajneže v klerikalnih strankah pod okriljem RKC. Z lažnivo propagando in nasiljem so si pridobili somišljenike in ob okupaciji odkrito stopili na stran okupatorja. Pod geslom - za boga vero in domovino - so se Vsi nastopajoči, zlasti vsi štirje recitatorji partizanske poezije, so bili deležni glasnega in prisrčnega odobravanja, kar je dokaz, da v ljudeh še vedno tli pomen in ponos do NOB. Posebno mesto v srcih pa je bilo zaznati ob zvokih harmonike borbenih partizanskih pesmi, zlasti Hej brigade, ki jih je izvajala profesorica Glasbene šole Ribnica. Zarja spominovVelike Lašče Zgodovina dogodkov v času NOB, foto: Niko Samsa izneverili vsem trem besedam v geslu. S pomočjo okupatorja, ki je ščitil njihov kapital, so se izneverili Bogu, ki nikoli ni učil takega početja, veri, ki so jo zaslepljeno enačili s cerkvijo, domovino pa prepustili tujcem, saj ljubiti domovino ne pomeni sodelovati z okupatorjem. Zanimivo je, da je bilo med partizani tudi mnogo vernih ljudi in razumnih duhovnikov, ki pa so se resnično borili za domovino pa tudi za pošteno verovanje v Boga, tako kot je zapisano, ne pa tako, kot si je zamislila RKC na Slovenskem. V naše kraje so prišli okupatorji - slepi privrženci fašizma ali prisilno mobilizirani vojaki, ki niso nič vedeli niti o nas kot celoti, še manj pa o posameznikih, pa so vendar ob uporu izvajali povračilne ukrepe le nad izbranimi, saj jih je naša s sovražnikom sodelujoča stran marljivo obveščala, kdo je kdo. Nobena ubita civilna žrtev, noben ubit talec in noben pregnanec v koncentracijska taborišča ni bil poslan slučajno in uničeni so bili dobro izbrani domovi. Iz uporništva in nemogočih razmer se je rodila socialna revolucija. Revolucije ne delajo posamezniki, je pa res, da si našo osamosvojitev lastijo posamezniki. Pričakujem, da se bo vodstvo naše organizacije bolj zavzelo za to, da upor in revolucija ne bo več psovka. Kaj še zahtevajo poraženci, da bo sprava res sprava? Ali naj pokleknemo in prosimo odpuščanja? Ne, to se pa res ne da storiti. Ali so današnje razmere zopet takšne, da se bo moralo ljudstvo zateči k taki obliki doseganja pravic? Iz SFRJ smo izstopili, kot smo v to skupnost prišli. Ker je bila kršena ustava, ker je bilo konec solidarnosti, ker so se pokazale nekatere premočne želje po nadvladi, smo se odločili za svojo pot. Nismo se pa odločili za divjo privatizacijo, trgovanje z orožjem, slepo podrejanje velikemu bratu, za NATO pakt, za sodelovanje v okupacijskih silah po svetu, krajo in zapravljanje bivšega družbenega premoženja in druge neumne poteze v notranji ureditvi, notranji in zunanji politiki. Prehude so bile žrtve, da bi se kar tako prepustili izkoriščanju, goljufijam, prevaram in drugim oblikam siromašenja. V spomin in čast vsem žrtvam vseh zablod v drugi svetovni vojni pred in po njej stopimo skupaj in naredimo nekaj za našo lepšo prihodnost. iti r>J^'V! J sik1 t K J^t 1 Li tL Pozdrav borcev Levstikove brigade, foto: Niko Samsa Govor Marka kožarja ob proslavi v dvorski vasi VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE V VELIKIH LAŠČAH »UČENJE VSE ŽIVLJENJE« 2. oktobra so na Trubarjevi domačiji tematike, ki bodo obravnavane v Gregor Grešak zaradi nepredvidenih potekali vpisi v študijske krožke UTZO novem šolskem letu. Z delom bodo osebnih obveznosti z delom ne bo Velike Lašče. Ob tej priložnosti so nadaljevali vsi študijski krožki. Prišlo mogel nadaljevati. Njegov krožek bo dosedanji člani pripravili predstavitve je le do nekaterih sprememb v urniku, prevzel Anže Starič. dela posameznih študijskih krožkov v naknadno pa smo dobili tudi novega preteklem letu, mentorji pa so predstavili mentorja za računalniški krožek, saj Študijski krožki bodo pričeli z delom novembra, usklajen urnik pa je takle: Umetnostna zgodovina Ponedeljek,16.30-18.00 Pričetek 8.11.2010 Mentorica: Marjana Dolšina Trubarjeva domačija Računalništvo - uporaba interneta Prvo srečanje bo v sredo, 3.11.2010 Mentor: Anže Starič ob 18.30 uri v OŠ Primoža Trubarja Amaterska fotografija Sreda, 17.00-18.30 Pričetek 10.11.2010 Mentor: Niko Samsa Trubarjeva domačija Literarna skupina Četrtek, 17.00-18.30 Pričetek 4.11.2010 Mentorici: Ana Porenta in Darinka Grmek Trubarjeva domačija Štrukelj Čebelarski krožek Četrtek, 18.30-20.00 Pričetek 11.11.2010 Mentor: Brane Borštnik Trubarjeva domačija Beremo z Manco Košir Prvo srečanje bo v četrtek, 4.11.2010 Mentorica: Nuša Dedo Lale Ob 18.30 uri v knjižnici NOVO!!! Še enkrat naj opozorim, da bo v letošnjem šolskem letu pričel z delom krožek Beremo z Manco Košir pod mentorstvom Nuše Dedo Lale. Prvo srečanje bo v četrtek, 4. novembra 2010. Študijski krožek Naš kraj včeraj, danes, jutri pod mentorstvom Barbare Pečnik bo z delom nadaljeval v spomladanskem semestru 2010/2011, predvidoma v februarju. Za vse ljubitelje sadovnjakov pa že sedaj napovedujemo tudi spomladansko delavnico obrezovanja sadnega drevja (KGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijsko svetovalna služba). Študijski krožki bodo potekali na Trubarjevi domačiji in knjižnici, računalniška delavnica pa v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Vpisnina za prvi semester je 12,00 EUR. Poravnana vpisnina vam omogoča vstop na srečanja vseh študijskih krožkov. VPISI BODO POTEKALI ŠE DO ZAČETKA NOVEMBRA. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 01/7881 006. Vabljeni! Fotografi na terenu,foto: Barbara Pečnik tenis cereja, velike lašče: 15. OBČINSKO PRVENSTVO Prvi vikend v oktobru je na teniških igriščih Cereja potekalo 15. občinsko prvenstvo v tenisu. V soboto smo si lahko ogledali tekme moških in žensk posamezno, v nedeljo so med seboj prekrižale loparje moške in ženske dvojice. Letos je prvič tekmoval tudi teniški podmladek naše občine, kar nas zelo veseli, saj so vsi pokazali zelo kvaliteten tenis. Na prvenstvu je bilo 24 sodelujočih, profesionalno ga je vodil Simon Ga le. »Če hočeš biti prvi, moraš vse premagati.« To se zelo enostavno sliši, narediti je malo težje. Tudi žreb naredi svoje, saj je bil nekaterim favoritom izredno nenaklonjen. Videli smo veliko lepih dvobojev, končalo se je brez poškodb in večjih sporov, kar je najbolj pomembno. Vsem se za udeležbo in dobro razpoloženje lepo zahvaljujemo. Stanka Hren Dosežena mesta: MOŠKI POSAMEZNO: 1. Igor Sever 2. Franci Rigler 3. Matevž Žužek 4. Marko Žužek ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Stanka Hren 2. Mojca Lobe 3. Ana Logar 4. Tanja Ahac MOŠKE DVOJICE: 1. Ervin Virant, Robert Hren 2. Jan Žužek, Marko Žužek 3. Franci Rigler, Gregor Pucelj 4. Miha Žužek, Ambrož Hren ŽENSKE DVOJICE: 1. Ana Logar, Mojca Lobe 2. Pavlina Rigler, Polona Cvelbar 3. Tanja Ahac, Stanka Hren 4. Alenka Zidar, Jordana Pucelj MLAJŠI, DO 18 LET: 1. Ambrož Hren 2. Miha Žužek 3. Domen Škulj 4. Ga I Škulj Nogometna šola sezona 2010/11 Z oktobrom se je začela nogometna šola, ki jo organizira ŠD NK Velike Lašče. Pod strokovnim vodenjem Nine in Srečka vabimo, da se vanjo vključite dekleta in fantje vseh starosti. Otroke smo razdelili v različne starostne skupine. Vadba je za vsako starostno skupino po dvakrat tedensko v telovadnici ali na zunanjem igrišču OŠ Primoža Trubarja, odvisno od vremena. Jesensko-zimski termini za naše mlade nogometaše v telovadnici v Velikih Laščah: torek 16.00-18.00 sreda 16.30-18.00 četrtek 15.30-18.00 Z dobrimi treningi in uspešnimi tekmami postanemo dobri nogometaši. Dobrodošli! Nogometni pozdrav Za ŠD NK Velike Lašče Mitja Pintarič Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Crosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 KONČNA LESTVICA: mesto moštvo število tekem zmage remiji porazi dani goli prejeti goli točke gol razlika Z odigranim 18. krogom seje 13. oktobra končala letošnja občinska liga v malem nogometu občine Velike Lašče v organizaciji ŠD NK Velike Lašče. Tekmovanje je bilo izvedeno v dveh delih, in sicer spomladi in jeseni. Redni krogi tekmovanja so bili odigrani ob sredah zvečer na igrišču v Velikih Laščah. V letošnji ligi je tekmovalo deset ekip, dve več kot lani: Logarčani, Avtohiša Njenjič, MLP United, Komarji, Komarčki, Intralite, ZPJD, ŠMD Turjak, RBZ in Slemena (kot edina gostujoča ekipa, katere igralci niso iz naše občine). Prvak letošnje občinske lige je prepričljivo in brez poraza postala ekipa ŠMD Turjak. Drugi so bili MLP United, kar je njihov največji uspeh v devet letni zgodovini občinske lige, tretji pa Avtohiša Njenjič, ki so ob enakem številu točk prehiteli četrto uvrščeno ekipo Intralite zaradi boljšega izkupička v medsebojnih srečanjih. Pokal za najboljšega strelca lige je prepričljivo osvojil Aleš Pirman in tako obranil enak lanski naslov. Drugi strelec je bil Jani Levstik (ŠMD Turjak), tretji pa Blaž Feguš (Intralite). Pokal za najbolj športno ekipo tekmovanja je drugo leto zapored osvojila ekipa Komarji. Deveta sezona občinske lige v malem nogometu občine Velike Lašče je tako za nami. Organizacijsko in tekmovalno je bila uspešna. Največje tekmovanje v občini bo v naslednjem letu potekalo desetič. Zato bo tematika zimskih nogometnih pogovorov zagotovo tudi oblikovanje in priprava ekip za jubilejno leto občinske lige v malem nogometu. Marko Žužek Občinska liga Velike Lašče v malem nogometu 2010 Prvaki ekipa ŠMD Turjak 1. SMD TURJAK 18 15 3 0 104 : 26 48 +78 2. MLP UNITED 18 13 2 3 92 37 41 +55 3. AVTOHIŠA NJENJIČ 18 12 1 5 120 62 37 +58 4. INTRALITE 18 12 1 5 77 48 37 +29 5. LOGARČANI 18 11 0 7 73 : 57 33 + 16 6. SLEMENA 18 8 2 8 47 39 26 +8 7. KOMARJI 18 6 1 11 42 78 19 -36 8. ZPJD 18 4 2 12 53 82 14 -29 9. KOMARČKI 18 2 2 14 55 118 8 -63 10. RBZ 18 0 0 18 26 142 0 -116 NAJBOLJŠI STRELCI zadetkov Najbolj športna ekipa: Aleš Pirman (AVTOHIŠA NJENJIČ) 41 FAIR PLAY kazenske točke Jani Levstik (SMD TURJAK) 29 1. KOMARJI 62 Blaž Feguš (INTRALITE) 27 2. RBZ 63 Bojan Indihar (LOGARČANI) 23 3. KOMARČKI 67 Andraž Gruden (ŠMD TURJAK) 23 4. INTRALITE 73 Luka Blažič (ŠMD TURJAK) 22 5. LOGARČANI 73 Andrej Lovšin (MLP UNITED) 21 6. ZPJD 74 Matic Babič (MLP UNITED) 21 7. MLP UNITED 76 Miha Feguš (AVTOHIŠA NJENJIČ) 18 8. AVTOHIŠA NJENJIČ 78 Mark Pintarič (KOMARČKI / ŠMD TURJAK) 17 9. SMD TURJAK 100 David Gruškovnjak (INTRALITE) 17 10 SLEMENA 117 Jan Žužek (KOMARČKI) 17 ZMAGA V 1. KROGU 2. SFL KMN VELIKE LAŠČE NADALJUJE V 2. SFL TUDI V SEZONI 2010/11 KMN Velike Lašče je svojo futsal zgodovino pričel pisati pred letom dni z vstopom v 2. SFL / Zahod. Bogatejši za enoletne izkušnje Laščani v novo sezono vstopamo vse prej kot naivna ekipa, pred katero pa je še veliko dela. Priprave za novo tekmovalno sezono pod vodstvom novega trenerja Seada Nadareviča smo pričeli 15. avgusta. V prvem planu moštvenih priprav je bila pozornost namenjena kondicijskim treningom, ob koncu je sledila še vadba z žogo. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem, večinoma z z ekipami iz 1. SFL, na katerih smo dvakrat zmagali, trikrat pa bili kljub dobri igri poraženi. Rezultati prijateljskih tekem: KMN Velike Lašče : Extrem Sodražica U-21 3 : 1 Bronx Škofije : KMN Velike Lašče 6 :4 Puntar : KMN Velike Lašče 3 : 5 KMN Velike Lašče : Casino Safir Divača 3 : 1 KMN Velike Lašče : Izola 4 : 8 ZMAGA za začetek tekmovanja v 2. SFL V svoji drugi tekmovalni sezoni smo v 1. krogu združene 2. SFL gostili nekdanjega prvoiigaša, ekipo Benedikt, in zmagali s 3 : 1 (2 : 1). Za domače sta zadela enkrat Elvis Kličič in dvakrat kapetan Aleš Pirman. Domači trener Sead Nadarevič je imel na voljo vse razpoložljive moči, vključno z novima okrepitvama nove sezone, vratarjem Goranom Mikanovičem in igralcem Emilom Begičem. V sezoni 2010/11 bodo v 2. SFL nastopile ekipe: KMN Velike Lašče, KMN Viktorbit eBlagajna, KMN Weber, FC Maribor Branik, KMN Nazarje Glin, FSK Kebelj, KIX Ajdovščina, KMN Benedikt, KMN Tomaž, KMN Slovenske Gorice in Zavrh Selce Masind. Razpored naslednjih domačih tekem v letu 2010: 3. krog: petek, 22. 10. 2010, ob 20.00 uri KMN Velike Lašče : KMN Slovenske Gorice 6. krog: petek, 19. 11. 2010, ob 20.00 uri KMN Velike Lašče : KIX Ajdovščina 8. krog: sobota, 4. 12. 2010 ob 20.00 uri KMN Velike Lašče : FSK Kebelj Letos bo ekipa tekmovala tudi z mladinci U-18 ter premierno tudi s starejšimi dečki U-1 3. Sponzorji in pokrovitelji ekipe KMN Velike Lašče: MAPRI d. o. o., Intralite d. o. o., Avtovleka, vulkanizerstvo in avtoservis Goran Njenjič s. p.. Tenis Cereja, Knut d. o. o., Bar-pizzeria Rozamunda, Tapetništvo Indihar Bojan Indihar s. p., Magri d. o. o. (okna in vrata). Mina Cafe, KVM Grafika d. o. o., Pizzeria Adam Ponikve, Akustika Pirman d. o. o., Asbis d. o. o. in Unicredit Bank. Za podporo se posebno zahvaljujemo županu Antonu Zakrajšku in Občini Velike Lašče. Vabimo vse ljubitelje futsala (malega nogometa) na prihodnje domače tekme v Športni dvorani v Velikih Laščah. Več na: www.kmn-veiikeiasce.si Zapisal: Mitja Pintarič foto Tina Pleško ~fj MALONOGOMETNA EKIPA MINA CAFE zaključila sezono z zmago Malo nogometna ekipa MINACAFEje v prvo nedeljo v oktobru s prepričljivo zmago 8 : 1 nad ŠD Kompolje zaključila tekmovanje v Medobčinski ligi v organizaciji ŠD Lončar, tako imenovani »ribniški«. Na domačem igrišču pred osnovno šolo so v lepem vremenu pred domačimi navijači pokazali lepo predstavo. Nasprotnik jim ni bil dorasel v nobenem elementu igre. Veliko število golov je navdušilo vse gledalce. Po spomladanskem slabšem začetku so v jesenskem delu popravili slabo uvrstitev. Zaporeden niz štirih zmag in končno peto mesto na lestvici so solidni dosežki. Končni rezultat je podoben lanskemu, ko so bili četrti. Letos je sodelovalo deset ekip iz širše okolice (Ribnica, Sodražica, Dobrepolje), ki so odigrale 17 krogov. Letos so za ekipo nastopali: Miha Feguš, Matej Gradišar, Roman Kiarič, Aleš Pirman, Goran Njenjič,Tomaž Avžlahar, Boštjan Gradišar, Eiis Sarhaltič, Blaž Feguš, Mark Pintarič, Urban Ahčin, Sladan Kiarič, Matjaž Hočevar, Jani Levstik in Luka Biažič. Čestitam! Zapisal in fotografirakMitja Pintarič podjetniške in druge informacije Pripravil RC Kočevje Ribnica d.o.o.. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www. podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov: info@rc-kocevjeribnica.si. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico poplav september 2010. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: je pomoč v obliki nepovratnih sredstev podjetjem, ki so utrpeli škodo kot posledico poplav september 2010. Pomoč bo dodeljena po pravilu »de minimis.« Pogoji za sodelovanje: Na poziv se lahko prijavijo podjetja z delovanjem v občinah, kjer je nastala gospodarska škoda kot posledica poplav september 2010 (v občinah, za katere je Uprava RS za zaščito in reševanje izdala sklep, da se v njih prične ocenjevati škodo zaradi posledic poplav v času med 16.9. in 20.9. 2010). Rok: do 3.11.2010. Več: www.podjetniskisklad.si/index.php?option=com_content& view=article&id=143<emid=138 2. Javni razpis »Mladi raziskovalci iz gospodarstva -generacija 2010«. Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov, povezanih z raziskovalnim delom mladih raziskovalcev in raziskovalkizgospodarstva do pridobitve naslova doktorznanosti. Rok: 29.10.2010, do 12. ure. Več: www.tia.si/MR10,641,0,1,1 .html 3. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (PI B 2010). Razpisnik: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo. Rok: 20. 1. 2011 oz. do porabe sredstev. Več: www.podjetniskisklad.si/index.php?option=com_content& view=article&id=141 <emid=137 4. Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov projektov vzpostavitve in delovanja razvojnih centrov, ki predstavljajo infrastrukturo v najširšem pomenu besede za razvoj novih produktov. Rok: 15.11.2010. Več: www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpisi_povabila_pozivi/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=878 5. Javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je sofinanciranje promocije turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni. Rok: Javni razpis bo odprt do porabe sredstev. Več: www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpisi_povabila_pozivi/ javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=876 6. Javni razpis za financiranje investicijskih projektov na področju primarne kmetijske pridelave. Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem s projekti na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov. Rok: 29.10. 2010. Več: www.rdf-sklad.si. 7. Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2010. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa je subvencioniranje zaposlitve dolgotrajno brezposelnih oseb - prejemnikov denarne socialne pomoči. Rok: do 12. ure, dne: 15.11.2010 in 6.12.2010. Več: http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=101 8Javni razpis »spodbujanje procesa prenosa znanja -Valor 2010«. Razpisnik: Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije. Predmet razpisa: Ministrstvo bo podjetjem sofinanciralo projekte prenosa znanja in raziskovalnih rezultatov iz univerz in javnih raziskovalnih zavodov v novoustanovljena in mlada podjetja. Rok: 19. 11. 2010, do 12. ure, oz. do porabe sredstev. Več: http://www.tia.si/VALOR_2010,633,0,1,1 .html 9. Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2). Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Rok: 2.12.2010, oz. do porabe sredstev. Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpisi_povabila_ pozivi/javni_razpisi/ 10. Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2010 in 2011 (KNLB 2). Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje projektov vgradnje kotlovskih naprav na lesno biomaso. Rok: 2.12.2010 in 3.3.2011 oz. do porabe sredstev. Več: http://www.mg.gov.si/si/javna_narocila_razpisi_povabila_ pozivi/javni_razpisi/ 11. Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 44P010. Razpisnik: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Predmet poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov na območju Republike Slovenije. S kreditom je mogoče financirati naložbe za: A) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, B) Zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov), C) Gospodarjenje z odpadki, D) Varstvo voda in E) Odvajanje odpadnih vod ali oskrbo s pitno vodo. Rok: Poziv je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 20.12. 2010. Več: www.ekosklad.si. 12. Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2010 in 2011. Razpisnik: Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa je dodelitev spodbud za začetne investicije, ki jih bodo prijavitelji - tuje osebe zasebnega prava - nerezidenti izvajali na ozemlju Republike Slovenije. Rok: do 12. ure do: 17.11.2010,9.2. 2011,12.4.2011 7.6.2011 in 9.9.2011. Več: www.japti.si/index. php?t=Razpisi&id=87&l=sl. 13. Javni razpis za program »zaposli.me/ spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb«. Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Predmet razpisa: je subvencioniranje zaposlitve težje zaposljivih brezposelnih oseb z namenom spodbujanja njihovega zaposlovanja. Rok: do 12 ure, 29.10. 2010, 26.11. 2010, 31.12. 2010, 28.1. 2011 in 25. 2. 2011 oz. do porabe sredstev. Več: http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ razpisi/razpisi?aid=58 14. Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero (P1TP). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa so garancije Sklada za bančne kredite z ugodno obrestno mero, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Rok: 15. 11. oziroma do porabe sredstev. Več: http:// www.podjetniskisklad.si/ 15. Javni razpis št. 1/2010za podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2010. Razpisnik: Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Predmet razpisa: Ocenjevanje izdelkov in storitev s področja graditeljstva. Rok: Javni razpis bo odprt do 5.11.2010. Več: http://www.gi-zrmk.si/GC/dejavnostRazpis.aspx bil sem županski protikandidat. Kot sem napovedal, sem tokrat kandidiral le zato, da bi bila izvolitev dosedanjega župana, kot je napovedoval, veličastnejša - torej največja v Sloveniji. To se ni zgodilo zato, ker je po naši volilni zakonodaji tam, kjer je samo en kandidat, dovolj za 100% zmago tudi samo en glas, v »kategoriji« z dvema ali več kandidati pa je bil tudi daleč od najave, za kar ste krivi tisti, ki ste mi dodelili kar 20 % glasov. Izteklo pa se je malo drugače. Najprej vsem, ki ste mi zaupali svoj glas, najlepša hvala in čestitke k vašemu (našemu) uspehu na svetniških mestih, pa tudi priznanje vsem zmagovalcem na zadnjih lokalnih volitvah. V programu, ki sem ga najavil, bi bili vaški odbori in svetniki v občinskem svetu odločujoč faktor lokalne samouprave, župan pa le izvršilni organ, kar bi zagotavljalo enakomernejši razvoj našega okrožja in bolj demokratične odnose - brez kulta - tako pa nas čaka še eno obdobje avtokracije, po kateri bo dosedanje - vse dobro -last samo enega človeka, včasih pa boste milostno deležni kake pohvale za podporo pri uresničitvi njegovih ciljev. Še enkrat hvala vsem »poražencem« in čestitke zmagovalcem. Vaš Marko Kožar iz Malih Lašč, XIII. vinotok MMX. Dragi volivke in volivci občine Velike Lašče, pred štirimi leti smo se z obljubo »vaš glas - naša zaveza« zavezali, da bomo delali vestno in pošteno v dobro vseh prebivalcev naše občine. Prepričani smo, da nam je to v veliki meri uspelo in da ste to opazili tudi vi, dragi volivke in volivci, ter pred nekaj dnevi z vašimi oddanimi glasovi za Slovensko demokratsko stranko in našega kandidata za župana g. Zakrajška to tudi potrdili. Zahvaljujemo se za vašo odločitev in s polno odgovornostjo obljubljamo, da vas ne bomo razočarali. Slovenska demokratska stranka OO Velike Lašče Slovenska ljudska stranka Za nami so lokalne volitve ter bolj ali manj mlačna volilna kampanja. Upam si trditi, da je bil še najbolj vroč naš predvolilni golaž v Velikih Laščah in Turjaku. V Slovenski ljudski stranki se zahvaljujemo vsem, ki ste zaupali naši listi in nam namenili svoj glas. Izvoljena svetnika in člani odborov iz vrst SLS se bomo pri svojem delu trudili, da program, ki smo ga predstavljali pred volitvami, ne bo mrtva črka na papirju. Naš cilj je uresničitev projektov, ki bodo našo občino naredili še bolj uspešno in še bolj občanom prijazno. Še enkrat hvala vsem. SKUPAJ ZMOREMO VEČ! DOMAČE CIVILNO GIBANJE DOMOLJUBNA IN NEODVISNA LISTA NAŠ DOM se zahvaljuje volivkam in volivcem, ki ste na lokalnih volitvah glasovali za našo listo. Čestitamo vsem izvoljenim svetnikom in županu gospodu Zakrajšku ter jim želimo veliko uspeha pri vodenju občine. Zastopnik Domoljubne liste Naš dom: Franci Pečnik in nosilec Domoljubne liste Naš dom: Jože Pirman SOCIALNI DEMOKRATI Drage občanke, spoštovani občani Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje na letošnjih lokalnih volitvah. Povečana podpora volivcev je za nas veliko priznanje. To priznanje pa nas obvezuje, da bomo tudi v tem mandatu delovali v korist vseh občanov naše občine. Naša svetnika mag. Polona Cvelbar in Janez Lukančič bosta vesela vaših pobud, nasvetov in informacij o problemih v vašem okolju. Skupno oblikovana stališča so zagotovilo, da bosta v občinskem svetu zastopala vse vas. Občinski odbor SD Velike Lašče Hvala za zaupanje M StSSSSJSSSSSS. Blizu ljudem Proračuna za leto 2011 in 2012 V razpravo v Parlament prihajata proračuna RS za leto 2011 in 2012, z njima pa tudi predlog za zamrznitev pokojnin, plač in socialnih transferjev, kar je tudi razlog, da ju ne bom podprla. Težko je namreč pristati na varčevanje na eni strani (poslanke in poslanci imamo za 4 % nižje plače, pa se ne pritožujem in sem tudi sama za to glasovala) že od januarja 2009, če se na drugi strani denar dobesedno razmetava. Vlada se je ponovno obvezala, da bo zmanjšala zaposlene v javnem sektorju za 360, kar je naredila tudi pred dvema letoma. Žal je realnost drugačna, saj je v dveh letih zaposlila preko 3400 novih javnih uslužbencev, kar pomeni nekaj deset mio eur na letni ravni. Ustanovila je več agencij, ki na letni ravni za svoje delovanje porabijo preko 1 mio eur vsaka, namesto da bi to delo opravili na ministrstvih, saj je zaposlenih dovolj. Varčuje tudi pri investicijah, in tako so zastali vsi projekti, ki so bili predvideni v tem obdobju, tudi marsikatere posodobitve in razširitve cest na območju občine Velike Lašče. Premier pravi, da ni denarja, da ni od kje jemati. V SDS smo prepričani, da bi bila situacija boljša, če bi vlada sprejela vsaj polovico protikriznih ukrepov, ki smo jih predlagali, ne pa da je dovolila, da je gospodarstvo zdrknilo tako nizko, da zdaj marsikateri ukrep sploh več ne pomaga. Rast pokojnin je že letos, glede na rast življenjskih stroškov, polovična, torej zamrznjena, prihodnji dve leti pa naj še te ne bi bilo. Pokojnine so pridobljena pravica in ne miloščina ali socialna podpora. Današnji upokojenci so kot zaposleni plačevali prispevke ravno zato, da bodo imeli primerno pokojnino, ki jim bo omogočila dostojno tretje življenjsko obdobje. Vlada predlaga popolnoma nerealen proračun, v katerem predvidevajo višje prihodke od dobičkov, dobičkov pa nikjer, kar pomeni, da tudi prihodkov ne bo. V naše domove prihajajo izračuni za nov davek na nepremičnine, ki bo nadomestil NUSZ, kjer upravičenci ugotavljajo vrsto napak. Nekaj so jih naredili sami ob prijavi premoženja oz. nepremičnin, pa tudi Geodetska uprava oz. Vlada, ki je dala navodila za izračun in je nerealno ocenila vrednost kmetijskih zemljišč. Kerso popravki vezani na roke, preverite, kako so ocenjene vaše nepremičnine in poskrbite, da boste pravočasno dopolnili podatke, kajti ko bo zakon stopil v veljavo, bo to veliko težje. Opravičujem se, ker me v ponedeljek, 11. oktobra, ni bilo v poslanski pisarni v Velikih Laščah. Ravno ta dan smo imeli izredno sejo DZ, kjer sem morala biti prisotna. Vabim vas v poslansko pisarno v ponedeljek, 8. novembra 2010, med 17.30 in 19.00 v društvene prostore na Občini Velike Lašče. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Županu Antonu Zakrajšku iskreno čestitam k ponovni izvolitvi, enako tudi svetnicam in svetnikom, in upam, da bo naše sodelovanje tudi v mandatu 2010-2014 tako dobro, kotije bilo v preteklem. Vsem dosedanjim svetnikom pa hvala za pomoč in spodbude. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantate. PreNaDENT Novo! BREZBOLEČINSKO DELO z uporabo najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA ROBERT HARLING JEKLENE MAGNOLIJE M KOMIČNA MELODRAMA ' Draga 1, IG tel: 040934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. v petek, 26. novembra 2010 ob 19.00 v Kulturnem domu v Robu KLANČAR, d. o. o. / A \ Groznikova 11,1000 Ljubljana (Rudnik - ob Dolenjski cesti) Tel.: 01 /427 20 01 e-mail:klancar@dealer.renault.si RENAULT POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MICHELIN, KLEBER, KORMORAN ... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA STEKLARSTVO PETER HREN, s. p. Gradež 14,1311 Turjak gsm: 031/35 66 68 tel.: 01/788 13 66 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve ItT- antenski sistemi pbibt Rjcsmr eli. Moriti hbki s. ribuici, dsh 0417g1-ifi0 NOVO kdii£hd na sat Idhi POP tu, Kanal a In TU 3! ugodno: državni iiliuMtfl? w\ lahipu SAT iIUmmt. t pntnen siabcga vGltwa slu in Sufl-z. POD Á i i (3) ■ B^™ fiH ^..umiiiBMi, V-i" V SLOVO OD JOŽETA PEČNIKA, PEVCA KUD TURJAK V nedeljo, 3. oktobra, smo se na pokopališču Škocjan za vedno poslovili od komaj 61 letnega odličnega pevca Jožeta. Ko smo v letu 1987 ponovno aktivirali KUD Marij Kogoj, smo potrebovali že preizkušene pevke in pevce, da bi dopolnili moški in ustanovili ŽPZ. Med njimi je bil tudi Jože, ki je s svojo prisotnostjo takoj dopolnil moški sestav pevcev, ki seje nato preko kvinteta kmalu preoblikoval v legendarni pevski oktet (Starejši pionirji). V tem zboru je bil Jože vrsto let, vse do leta 2005, ko so prenehali peti, nepogrešljiv. Bil je član vseh krajevnih društev in veljal za zelo načelnega in družabnega človeka ter pravega zanesenjaka. V letu 1998 je postal tudi ustanovni član civilnega gibanja, združenega na Domoljubni listi. Še pred enim mesecem, ko je dobil v roke vzorec vabila za predvolilni shod 2. oktobra na Rašici, je bil presrečen, saj je upal, da se bo srečanja tudi sam udeležil. Zal je medtem po hudi bolezni umrl, ravno na datum shoda pa je bil prepeljan v vežico na pokopališču Škocjan. Delegacija kulturnikov in domoljubov mu je tega dne odnesla cvetje v omenjeno vežico. V nedeljo, 3. oktobra, smo se od njega dokončno poslovili, tako svojci kot velika množica prijateljev. «I ETECT r^cummmu SERVIS Lašče - Ribnica - Grosuplje - Videm - Ljubljana več kot 10-letne izkušnje odlične reference najnižje cene dosegljivi praktično non-stop prevzem dokumentov na vašem sedežu GO-GA Kozjek in partner d.n.o. Mala Slevica 58/B VELIKE LAŠČE 01 7889-409 051 311-766 goga. kozjek@gmail.com Jože Pečnik je drugi z leve Jože, kot družbeno osveščenega in aktivnega te ne bomo nikoli pozabili. Hvala ti za vse in želimo ti miren počitek v tej zemlji, ki si jo še kako ljubil. Kulturni in domoljubni prijatelji Ko ugasnejo luči ljudi in utihne nemir sveta, tedaj zagledamo zvezde, tedaj spet zaslišimo tišino. (Phil Bosmans) ZAHVALA Življenjsko pot je v 93. letu starosti sklenila draga mama, sestra, babica in prababica Ana ZAKRAJŠEK z Opalkovega. Zahvaljujemo se vsem, ki so se od nje poslovili in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala Maretu Zakrajšku in pogrebni službi, društvu upokojencev Velike Lašče, moškemu pevskemu zboru, gospodu župniku in ministrantom. Iskrena zahvala patronažnima sestrama Martini in Marjani. Prav posebna zahvala sosedi Anici za vso nudeno pomoč. Žalujoči vsi njeni Samo pomahal si nam še z roko, nas potolažil, da kmalu vrneš se nazaj. Zaman zdaj išče naše te oko, odšel si tja, kjer je lepši kraj. Kup veselja in dobrote si nam dal, dragi oči, v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Za vedno seje poslovil naš Janko ŽUŽEK z Rašice. Vsem, ki ste bili v težkih avgustovskih in septembrskih dneh z nami in nam stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala velja sosedom in sovaščanom ob slovesu od njegovega doma. Hvala Marku Zakrajšku, raškim gasilcem, kvartetu iz Ribnice, gospodu Škulju in gospodu Jaksetiču za organizacijo in izvedbo pogrebnih slovesnosti ter vsem, ki ste se vtako velikem številu prišli poslovit od njega. Vsi njegovi. Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi JožePEČNIK z Gradeža. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, ki ste nam vtežkih dneh stali ob strani. Hvala vsem, ki ste Jožeta pospremili in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče. Žena Marta in sinova združinama ZAHVALA 4. oktobra 2010 je za vedno zaspal ljubi mož, oče in brat Milan HOČEVAR doma iz vasi Lužarji. Iskreno se zahvaljujemo osebju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: KO za žilne bolezni. Centru za dializo KC, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo; podjetju za prevoz bolnikov Herbby, patronažni službi ter zdravnicama v ZD Velike Lašče, ki so v času njegove bolezni lepo skrbeli zanj. Hvala vsem, ki ste se prišli še zadnjič poslovit od njega. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Jaksetiču in pevskemu zboru za lep obred. Hvala pogrebnemu zavodu Zakrajšekza prevoz v rodno hišo in do večnega počivališča k cerkvi sv. Ožbolta ter celotno organizacijo pogreba. Žena Frančiška, hčerki Anica in Milka ter sestra Milena. Od preprostega tesnila, do popolnega sistema za sanitarno vodo. Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let. « J*?' __ Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si ni Prodajni centri MIX: Ljubljana,Stegne /T roi/513 1340] ■J Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90] drufba za gradbeništva in infcninrg, d.o.c. ADAPTACIJE • NOVOGRADNJE TLAKOVANJE • FASADE KNAUF • KANALIZACIJE • STREHE IN/ ALI KROVSKADELA • UREJANJE OKOLICE Gradež 44 a,Turjak gsm: 041/784 422, tel.: 08/205 12 52, fax: 0599 37 028 e-mail: nfo@skarpa.si UihiAM mw iin**0- *«SKlHi nl :r. wnin> u, 75 ¡n>"-im, $ ' J}k? iašrp ■'"-ÄStBÄ»' EUR 7888 96 o Deželna Banka Slovenije ?