Dan štednje po vsem svetu Pomen varčevanja In naši denarni Kakor vsako leto elavi tudi letos ves svet mednarodni praznik varčevanja. Tisoči in ti- soči denarnih zavodov v vseh državah sve- ta, milijoni vlagateljev slave ta praznik, ki naj znova poudarj pomen varčevanja za one- ga, ki zbira svoje prihranke, in za navadno gospodarstvo, e tem da ustvarja narodni kapital. Narodni kapital pa je pogoj gospo- darske neodvisnosti. Država, ki ima v do- mačih denarnih zavodih zbrame milijarde narodnega kapitala, ima v niih najmočnejšo oporo in jamstvo za napredek vsega javnega in zasebnega gospodarstva. Denar, ki ga zaupajo vlagatelji svojim de- narnim zavodom, tam ne leži mrtev. Nje- gov namen je, da se zopet vrne iz denarne- ga zavoda v gospodarstvo. Ako bi namreč ves ta denar obležal v denarnih zavodih, bi bU odtegnjen gospodarskemu prometu in ne bi prinašal nikakih koristi. Ako pa de- Spomenik štedljivosti v Elittenburgu uarni zavod posodi ta denar podjetnemu človeku, ee vrne denar tako v gospodarski promet, odkoder je bU prišel). Denar v pro- metu daje ljudem zaslužka; denar, ki leži skrit v blagajni, pa odjeda kruha onim. ki iščejo dela! Ako izplača denarni zavod (banka, hra- nilnica, posojilnica) nekomu posojilo za gradnjo stanovanjske hiše. delavnice, gospo darskega poslopja, ali tovarne, najdejo pri tem delu zaposlitve skoro vse obrti. Kopači, zidarji, tesarji, mizarji, kleparji, ključavni- čarji, instalaterji vodovoda, elektrike, in plina, slikarji, eteklaTji in še cela vrsta dru- gih delavcev in obrtnikov. Tam eo zaposle- ni tudi vozniki za prevoz raznovrstnega gradiva, ki je potrebno za tako gradnjo. Vse obrti in tvornice, ki dobavljajo gradivo in ustavne dele za novo poslopje, pa najdejo jovečamo možnost prodaje in lahko zaposlijo večje število ijudi- To velja za opekarne, cementarne, pa tudi za vso kovinsko in lesno industrijo za premogovnike iin za kmeta, ki lažje proda svoj les. razen tega pa tudi ostale pridelke, ker prično vsi oni, ki naj- dejo ponovno zaposlitev v gradbeni stroki ter v obrti in industriji v večii meri kupova- ti kmetove pridelke. Zmanjšanje šetvila brezposelnih razbremeni proračune občin, banovine in države, ki imajo od poživlje- nega gospodarskega življenja veliko ko- risti, namreč višje prejemke- Ni torej stanu, ki me bi imel koristi od poživljenja gospodarstva, ki se najlažje do- seže, ako bo denar zopet pričel redno kro- žiti in ako bodo zopet denarni zavodi mogli delovati v korist gospodarstva- Pot, ki vo- di do tega zopetnega naprtnlka, je v varče- vanju, t. j, v nalaganju odvisnega denarja, ki ga človek trenotno ne potTebuje, v de- narne zavode. Kako koristi varčeva'ec sebi samemu, in svojim potomcem, je razvidno ij slik, ki jih je izdala Zveza jugoslovan- skih hranilnic za letošnjo proslavo 31. ok- tobra za v«e šole in ka kaže »Moč varče- vanja«. Dinar, ki ga naložite v denarni za- vod, naraste s 5% obrestmi v 14 letih ie na skoro 2 dinarja v 25 letih na 8.39 Din, 50 letih celo na 11.47 Din. 100 letih pa na 131.50 Din. Ako pa na'agate vsako leto po 1 dinar v denarni zavod, boste imeli po 20 letih žc 34.72 Din, po 40 letih pa 126.S4 Din. Nekje 6em slišal, da je nepotrebno učiti Slovenca varčevanja, češ, da so to vedno znali- In dokaz temu je lepa zunanjost naših krajev, mest, trgov in vasi. ki jo je treba pripisati pridnosti in varčnosti naših ljudi, ki so svoje prihranke nosili v denarni za- vod, odkoder so se v obliki posojila vrnili zopet v gospodarstvo, ki eo ga poživljal'1. Na tem mestu je dolžnost, da se zahvalimo onim tisočem in etotisočem. in teh je naj- manj 400.000. ki so »voje prihranke zaupali domačim denarnim zavodom v dravski ba- novini. Ne smemo tu pozabiti naših izseljen- cev v Ameriki, Avstraliji, Franciji, Nemčiji in drugod, ki niso v tujini pozabili evoie domovine in eo e svojimi denarnimi pošilj- kami pripomogli k temu, da je dane« Slo- venija na taki višini. Ne smemo pa se zane- sti na njihove dolarje in franke; mi moramo sami zopet varčevati in nalagati denar v de- narne zavode. Nezaupanju v denarne zavo- de ni mesta. Vlada je že neštetokrat progla- sila, da je njena prva skrb stabilnost di- narja, in tudi kmečka zaščita ie b'la reše- na na tak način, da se vlagateljem ne enie odvzeti niti para. Da se položaj na našem denarnem trgu v zadnjem času zboljšuje, je nesporno. Pri mnogih denarnih zavodih se opaža ne 6amo, da prihajajo nove vloge v vedno večjem ob- segu. temveč celo, da dobivajo več novih vlog, kakor znašajo dvigi. Na ta nač>n so že pri nekaterih denarnih zavodih naras'e vlo- ge preko lanskega 6tanja. Iz novih vlog ee dajejo lahko tudi nova posojila, zaenkrat kratkoročna. Njihov blagodejni vpliv se že pozna v našem gospodarstvu, ki se je nesporno proti lanskemu letu poživilo. Cim več bo novih vlog, tembolj se bo poživilo naše gospodarstvo v korist na« vseh. Dr. Vladtaiir Murko, priv. docent. Tragična smrt mladega gospodarja Rana na ramenu je povzročila prisad in smrt Brežice, 30. oktobra. V nedeljo so v Globokem spremili k več- nemu počitku 38 let starega posestnika Ivana Podgorška, ki je preminil v najlepši dobi svojega življenja m pri pomaganju svojemu bližnjemu. Kakih 14 dni pred ob- činskimi volitvami, ki so bile tudi v Glo- bokem 25. t. m., so začeli z vso naglico pri- pravljati gradnjo obcestne škarpe v Blat- nem. Čeprav so bili ljudje mnenja, da za betonska dela v zemlji sedanji mokri čas ni prikladen, se je vendar z delom začelo in je bilo zaposlenih precej delavcev in voz- nikov. Med vozniki, ki so dovažali gramoz za škarpo, je bil tudi g. Podvinski, član cest- nega odbora brežiškega. Bil pa je zadnje tedne zelo zaposlen z drugimi nujnimi opravki, da teh voženj ni opravljal sam. Poslal je voz in konja na cesto z mladim, menda še premalo izkušenim voznikom. Ta je zapeljal voz gramoza preveč v ob- cestni jarek in ga ni mogel izpeljati. Slu- čajno se je mimo pripeljal pokojni Pod- goršek, ki je bil znan, da vedno in vsakomur Uboj sredi Bučke pojasnjen Preiskavo nadaljuje sresko sodišče v Krškem Bučka, 30. oktobra. Tragična smrt 24-letnega Jožeta Golo- ba je zdaj v glavnem pojasnjena. Jože Golob je v nedeljo zvečer odšel iz Selako- ve gostilne nekam potrt. Spotoma se je oglasil pri svojem prijatelju trgovcu Mar- tinu Znidaršiču. Razgovarjala sta se naj- več o zaostalem jesenskem delu. Pri tej priliki je Znidaršič prosil Goloba, naj pride drugi dan, v ponedeljek, steljo gra- bit. Golobov Jože mu je to za gotovo ob- ljubil. Po tem dogovoru sta se razšla. Golobov Jože pa je že nekaj časa Mi mil, da pri neki zali ženski tam v bližini va- suje njen ljubavnik Martin Zeleznik, na katerega je bil Golob že dolgo jezen, ker sta se svoj čas stepla. Da bi ga zasačil pri vasovanju, je previdno stopil proti hi- ši, kjer je nameraval Zelezni'«ka zalotiti. Dalje časa je oprezoval ob oknih in kukal v hišo, če je železni^ notri. Ker je bila noč svetla, sijal je mesec, sta obe v hiši stanujoči ženski opazili Goloba in ugibali, kaj neki namerja. Ta hiša Je od Žnidarši- čeve oddaljena komaj 30 korakov, obe pa stojita ob cesti. ženiiiki sta nenadno opazili, kako je pri- Krasen film z nadvse napeto vsebino! ANA DEMIDOVA Dejanje tega krasnega v režiji mojstra KARLA HARTLA izdelanega filma se godi v Petrogradu, Parizu, Londonu ... Sybila Schmitz in Kari Ludvik Diehl CARJEVA SVEČNIKA VELIKA ŠPIJONAZNA AFERA, LOV ZA DVEMA SVEČNIKOMA, KI NOSITA SMRT, ŽIVLJENJE, LJUBEZEN. Premiera v nedeljo V KINU MATICI rad pomaga. Tudi tukaj je takoj skočil z voza in se oprl v Podvinškov voz, da bi ga dvignil iz jarka. Po nesreči so konji ta- krat voz okrenili in Podgoršek je dobil pre- cej hudo rano na rami. Vendar bi rajna sa- ma na sebi ne bila nevarna, ako ne bi uso- da hotela, da se je pridružil tetanus. Pod- gorška so spravili v brežiško bolnišnico, kjer pa je po pardnevnem hudem trpljenju umrl. Pokojni Ivan Podgoršek je bil daleč na okrog priljubljen, vzorno skrben in marljiv kmečki posestnik. Pred desetimi leti je prevzel od staršev močno zadolženo pose- stvo, s svojim umnim gospodarstvom in 9 svojo neumorno pridnostjo pa je ne le lepo preživljal družinico, marveč odplačeval tu- di dolgove. Njegova smrt je zato vzbudila splošno obžalovanje. Vsa okolica sočustvu- je z mlado vdovo, ki je ostala z dvema ne- bogljenima otročičema v hudem gospodar- skem položaju. Udeležba pri pogrebu je bi- la zaradi tega zelo velika. Sam g. župnik je imel spominski govor, pri katerem ni no- beno oko ostalo suho. šel po cesti naglih korakov trgovec Mar- tin Znidaršič. Obe izpovedujeta: Bil je brez telovnika, v srajci, naramnice so mu visele ob hlačah. Prihitel je srdit iz hiše, stopil je do Goloba in rekel samo: »Na!« Tisti hip je že ustrelil in farno še dosta- vil; »Da boš vedel pred mene hoditi in tod okrog skakati«. — Golob se je po strelu okrenil, saj menda še čutil ni, da je od zadaj zadet v srce ln je rekel: »Dobro je, Martine, dobro si naredil!« — Prestopil je še od hiše kake tri korake, potem pa padel na obraz, dvakrat za- hrcipel in umolknil. V ponedeljek zarana je Znidaršič po- slal Zeleznika na Rako k orožni A am na- znanit, da leži mrtvec sredi Bučke. Ko so orožniki prišli, je pa Znidaršič pred njimi Zeleznika osumil umora. Ker se je zadeva zdela zelo zagonetna, so orožniki imeli ves dan dela s preiskavo. Kajti na- ravnost se glavne priče tega žalostnega dogocV a niso upale izpovedati v strahu, da ne bi postale žrtve maščevanja, Znidar- šič je namreč na glxsu nasilnega človeka. Nekoč je na sam božični večer med pol- nočno mašo ustrelil Rudolfa Op alta, za kar Je bil potem obsojen na 18 mesecev. Ob priliki obdukcije Jožeta Goloba je preiskovalni sodnik v občinski TTHH zasli- šal priče. Javilo se je pa še oeem ljudi, ki trdijo, da je Znidaršič že tudi streljal na- nje, a ne zadel, dočim je nekaterim gro- zil z ustrelitvijo. Ker se je zasliševanje zavleklo pozno v večer in se je moral preiskovalni sodnik vrnit! v Krško, so teh osem prič zaslišali orožniki, zdaj pa bodo še poklicane k sodišču na izpoved. Priči A. V. je Znidaršič baje pred tednom Izja- vil: >V enem tednu bo nekdo mrtev, pa naj bo prijatelj ali sovražnik. Videti ho- čem, kako človek umre«. — Vse kaže, da v osumljencu močno prevladujejo sadi- stična nagnjenja. Pri streljanju pa ni bil dovolj previden, da bi zakril krivdo, kajti izstreljeno patrono je pustil v repetiiui in so mu jo zasegli, s tem pa so smatrali njegovo krivdo za popolnoma dokazano, čeprav je sam odločno tajil. Odgnali so ga takoj po najdbi te patrone v krške zapore in ljudje so se oddahnili, saj se je zlasti mladi svet tresel pred njim. Ivan Lipold t Mozirje, 30. oktobra. Pred dvema letoma v septembru je praznoval sedemdesetletnico in smo se lepega jubileja popularnega Mozirčana spominjali tudi v »Jutru«. Danes pa leži dolgoletni in častni starosta mozirskega Sokola Ivan Lipold na mrtvaškem odru. Njegova smrt je zbudla splošno obžalova- nje po vsej Gornji Savinjski dolini, saj je bil častitljiv mož daleč naokrog spo- ZOBNO PASTO svoj krov, se mu Je ravno za sedemdeset- letnico uresničila in sivolasi narodnjak je ganjen prisostvoval svečani otvoritvi So- kolskega doma. Bil pa je neumoren dela- vec tudi pri drugih društvih ln ustanovah, tako pri Narodni čitalnici, pri Gornjesa- vinjski poeoilnici in drugod. S svojim značajem, delom in požrtvovalnostjo je bil pravi predstavnik starega Lip.ldovega rodu. Truden Je zdaj legel k večnemu počitku. Lahka naj mu bo srčno ljubljena domača zemlja! Uglednim družinam izre- kamo najiskrenejše sožalje. S palico je ubil starčka Ljubljana, 30. oktobra. Točno pred dvema mesecema, dne 30. avguista — bila je nedelja — je v Brezo« varjevi gostilni v Košci pri Polšniku po- pivala večja skupina kmečkih fantov, ki se je sprla z gostilničarjem, ker jim ni hotel več natočiti vina. Najbolj napada- len je bil Ivan Renko, ki je najvztrajneje zahteval pijače, a mu je gostilničar ni hotel več dati. Gostilničarju Karlu Bre- zovarju se je posrečilo, da je spravil pre- pirljive fante na prosto pred gostilno, to- da tu sta ga pričela pretepati Anton Zavrl ln Franc Feštajn, dokler ga nista podrla na tla. V tem sta Brezovarju prihi- tela na pomoč njegova žena Zorka, njegov 69 letni oče Anton in polšniški župan Jo- sip Pograjc. V bližini se je nahajal 291etni oženjeni delavec Franc Dolanc iz Košce, ki se je sprva zadržal mirno, a ga je stari Ant:n v razburjenju, misleč, da je tudi eden iz- med razgrajačev, hotel prepoditi s palico. To je Dolanca tako razburilo, da je star- čku iz rok iztrgal njegovo palico in pričel z njo nastopati proti starčku, dokler ga ni podrl na tla. Stari Anton se je še po- bral s tal, a se je ta'*oj nato spet zgrudil in kratko za tem izdihnil, ne da bi se še zavedel. Obtožnica, ki jo je zdaj na raz- Danes premiera krasnega filma, ki bo kot »Grad Hubertus« zadivil vso Ljubljano! Roman Paula Kellerja»»Zima V gOZdu" IV ITi( „ IV J E HANSI KNOTECK in VIKTOR STAAL v filmu Danes v KINU UNIONU! Rezervirajte si pravočasno vstopnice! števan. Bil je sin uglednega tržana, po- sestnika in župana Jožefa Lipolda. Ze na gimnaziji v Celju je moral zaradi narod- nega prepričanja pretrpeti mnogo gren- kih ur. Ko je po končanem študiju ostal na domačiji, je vstopil v Savinjskega So- kcla, ki je na štajerstem prvi razvil pra- por in postal žarišče Tyrševe ideje. So- kolu je potem ostal zvest od ustanovitve leta 1883. do svoje smrti, torej celih 54 let. Zaradi neomajnega nacionalizma ln so- kolskega dela je v svetovni vojni prišel pod paragraf in je bil obsojen na deset let težke ječe. Junaško je sprejel sodbo in je prestajal kazen v Karlavu pri Gradcu, neomajno prepričan, da mu bo kmalu spet zasijala svoboda. Res je bil po dve- letnem trpljenju v ječi amnes^iran. Vsa leta se je potem rad spominjal, kako je moral med svetovno vojno skrivati sokol- ski prapor, da ga avstrijska oblastva kljub večkratni natančni preis" avi niso mogla najti. Po prevratu je bil med prvi- mi, ki so obnovili Sokola v Mozirju. Nje- gova dolgoletna želja, da bi imelo društvo pravi pred malim senatom zastopal dr- žavni tožilec dr. Julij Fellaher zaradi tež- ke telesne poškodbe s smrtnim izidom, je Dolancu očitala celo toliko surovost, da je na tleh v nezavesti ležečega Antona še z vso močjo tolkel s pestmi po glavi. Dolanc v svojem zagovoru ni zanikal očitanega dejanja, zatrjeval pa je, da ni- ikakor ni imel namere starčka usmrtiti* pač pa da se ga je hotel otresti in ubraniti. Sodišče je Dolanca, upoštevaje clajSilna okolnosti, obsodilo na 1 leto strogega za- pora zaradi zločinstva težke telesne po- škodbe. Ni bilo obtežilnih razlogov, da bi ga obsodilo na robijo, ki je za tako deja- nje po zakonu predvidena. Vštelo mu je tudi ves preiskovalni zapor od 31. avgu- sta. Odvzelo pa mu je častne državljanska pravice za dobo dveh let. Obtoženi Dolanc je kazen sprejel, priziv zaradi prenizke odmere kazni pa je vložil državni tožilec* in s tem preprečil, da bi Dolanc šel za nekaj časa domov, kakor je želeL Postani in ostani član Vodnikove družbe! Pred praznikom mrtvih — po prešce Pred dnevi je član našega uredni- štva, pisatelj L. Mrzel, predaval v ljubljanskem radiju o prešcah, tej svojevrstni navadi, ki se je po našem Notranjskem, zlasti na Ižanskem, okrog Vrhnike in po hribovskih vaseh v Polhograjskih dolomitih, ohranila iz davnine do danes: na dan pred Vsemi svetimi napečejo matere drob- nih hlebčkov (prešce = prestice), na- menjene otrokom in beračem, da bi molili za verne duše v vicah. V na- slednjem nekaj odlomkov iz preda- vanja: Kdorkoli izmed nas je kdaj v šolarskih ali prvih študentovskih letih prebiral Can- karjevo »Mimo življenja«, knjigo, polno ta- ko čudovitih in tako žalostnih otroških zgodb, slednjemu je gotovo ostala v spo- minu tista o prešcah, pa čeprav je Bkoraj kakor krajcar krajcarju podobna vsem Can- karjevim zgodbam iz temnega, grenkega brezdna otroškega življenja. Štirje majhni prosjaoki s Cankarjevega klanca gredo, on sam, Lojze, Tone in še nje- gova sestra Hanca, najmanjša izmed vseh. Domenili smo se bili, pripoveduje CankaT, da ne pojdemo po prešce ne v vas, ne v trg. Tolpe otrok so lazile tam od hiše do hiše. berači, razcapani popotniki. Ljudje so jih gonili od hiše. in če so jim dajali kru- ha. eo godrnjali ter loputali z durmi. Lojze se je bil domislil prvi: »Tam je vse druga- če. tam za hribi. Ne prišli bi domov s praznim? vrečami. Jabolk bi nam dali. hrušk polne peharje in tistih koruznih hleb- cev, kakoT jih pečejo tam. Nizki so, rume- ni in lepo dišeči Rjava skorja ie ra-zpoka- na kakor pri pogači. Da. kdor si upa tako daleč!« Tako gredo štirje drobni romarji s klan- ca, v dolino gredo in v breg, pot, vsa blat- na in spolzka od dežja prejšnjega dne, se dviga in spušča, a zmerom je enaka, enaki so vsi holmi in lazi, iste so njive in tepke, ki ob poti rasto. Tako gredo skozi pust. deže- ven, poznojesenski dan, rumeni hlebčki, su- he hruške in krhlji jim padajo v malhe, a v duše jim padajo nejevoljni pogledi in trde besede od trdih ljudi in psi se trgajo z verig, ko beže mimo lepih, bogatih kmeč- kih domov. Cez holme in čez polja gredo, mokri in blatni do ramen, bedni in lačni, in si ne upajo z roko seči v malho, da bi po- nesli k ustom nekaj malega od naberačene- ga bogastva, namenjenega še bolj lačnim kljunom doma. Tako gredo skozi dež in mraz, sredi barja brezupno iščejo brvi pre- ko naraslih voda. stokrat jim je izpolnitev vseh skritih, v dno duše pritajenih nad za- migljala pred očmi in stokrat jim je znovič ugasnila, nazadnje pa izmučeni zadremljejo na trdo ropotajočem kmečkem vozu. ki jih do mraka pripelje domov. Tako se je Lojze v svoji veliki veri vštel — nikjer ni tiste bajne doline, kjer bi hlebčki in polni pehar- ji deževali z neba. Takšna je Cankarjeva slika prešc, tega starega, prečudnega običaja, ki je zašel v naše čase iz pradavnih dni, ko se je človek na tej zemlji prvikrat zamislil ob skrivnosti smrti in ob uganki bivanja po nji. Tudi pre- šce spadajo v dolgo vrsto tistih nekoč ve- selih in živih, a z razvojem časa zmerom bolj razpadajočih, na verske obrede in cer- kvene praznike .vezanih navad, ki tvorijo morda najvažnejšo skupino posebno otro- ške folklore. Otroci žive čisto svoj svet rn so urejeni v čisto svojem občestvu. Iz prvih dni 6voje zavesti žive v občutku, da je problem njihovega obstanka v borbi s sta- rimi, in v tej borbi so si že izdavna izvoje- vali množico nepisanih pravic, ki jih brani- jo rod za rodom, dokler jim jih nove nravi in novi običaji starih ljudi ne pomandrnjo do kraja. Kakor so preprosti, naivni otroci sami, tako je tudi vsa njihova kultura, če smemo tako imenovati posebni način njiho- vega življenja, naivna, preprosta, da od da- leč spominja na življenjski način samemu sebi prepuščenega gorskega kmeta, ki ga še ni dosegla civilizacija. Kakor teče skoraj vse kmečko življenje, tisto, ki je tiho vase zaklenjeno, in tisto, ki je deležno velikih senzacij. ob mejnikih, kakršni so postavljeni v stoletni pratiki, tako tudi otrok živi svoje velike dneve sa- mo ob praznikih, ki mu jih piše kalendarij. Koledniki so od Požiža do Sv. treh kraljev, vmes nekje tepežni dan, oljke in butara so na cvetno nedeljo. piru'hi za Veliko noč. blagoslovljeni ogenj je trebi na veliko so- boto raznaša-ti po hišah in še do godu sv. Miklavža utegne biti nekaj tako lepih, sve- čanih dni. To niso le prazniki obdarovanja, to so hkratu dnevi, ko otrok, zmerom tako majhen in zapostavljen, prvikrat prihaja do veljave, to so dnevi prvih njegovih velikih opravkov, prvih zaslužkov in prve samostoj- nosti nasproti domu in družbi. Toda čas. ki ga živimo, je premalo dober, da bi mogel z radostnim nasmehom sprejemati te skrom- ne. bedne manifertacije svojevrstne, za lastno življenjsko obliko boreče se otroške skupnosti, in vse. kar je velikega, pleme- nitega v njih, se pomalem umika novim, tršim običajem. A še zmerom bodo matere po oddaljenejših krajih in po samotnih gorskih kmetijah na dan pred Vsemi svetimi tudi letos zamesile malo testa iz moke od jesenskega žita, aj- de, prosa in koruze, da napečejo prešc. Pred praznikom vseh mrtvih se je treba še mar- sikomu izmed živih oddolžiti: pastirju, ki je s tako skrbnim trudom opravljal jesen- sko pašo, pa vsakomur izmed vnanjih in tujih, ki je kdajkoli med letom vsaj mimo- grede posegel v delo pri hiši. Če ima go- spodinja svoje male rada, napeče zanje tudi hlebčkov iz pšenične moke. Domačim otrokom so prešce prvi simbol osebne last- nine in ob njih se jim nudi zapeljiva prili- ka. da potekinujejo med sabo, kdo ima več praktičnega gospodarskega smisla. Za to jim gre. kdo bo svoje prešce delj časa ohra- nil, in v tej skrivni borbi si jih na tihem kradejo med sel>oj. Po nekaterih hribovskih vaseh na Notranjskem je dan pred Vsemi svetimi še danes pravi otroški praznik in po bolj samotnih gorskih krajih so šolarčki še nedavno terjali od učiteljev, naj jim o prešcah dajo prost dan. Siromašni otroci gredo tedaj od hiše do hiše in nabero hleb- čkov, krajcarjev in drugih dobrot, da imajo številne družine po bajtah še daleč po prazniku mrtvih za pod zob. In v tem — v obdarovanju siromakov pred praznikom mrtvih, da bi pomolili za duše v vicah — je glavni, prvotni smisel prešc. Odtod pa nas ta dobra, lepa navada spominja tudi svojifli prastarih korenin. Ko so prvi naši predniki imeli opravka z izpo- stavljanjem in pokopavanjem mrtvih, jim je bilo v nemalo skrb. kako bodo duše njihovih dragih na onem svetu izhajale brez hrane, in zato so s trupli polagali v grobove od vsega najboljšega, kar so premogle njiho- ve shrambe. Ko so kasneje preoblikovali navade tako, da so živila in pijače name* s to v jami odlagali na gomilah, se je iz prn mitivne vraže sama po sebi izcimila misel, da bi z vf>em dobrim, kar so namenili svo» jim pokojnim, a jim ne more biti več v ra* bo. postregli bednim in potrebnim, ki to« strar groba pogrešajo takšnih dobrot. To izpostavljanje jedi in pijače na grobovih se je vse do dane6 še ohranilo pri pravoslavs nih Srbito. kjer dan po pogrebu, za sedmino, za 40-dnevnico in za vsake zadušnice. ki jih praznujejo po dvakrat na leto. oblože gro« bove svojih dragih z vsem najboljšim, kar so v dnevih svojega življenja najrajši ime- li, in povabijo na gostijo vse lačne in bed* ne od daleč naokrog. Tako so nam tudi prešce ostale kot za- nimiv, dragocen spomin na čas, ko so lju- dje viako misel na smrt in na vprašanje o življenju za grobom vezali na gorečo po- trebo. da pomagajo živim, na zemlji trpe- čim. Iz te prvobitne potrebe so stari Judje ob žetvi del njive puščali nepožete, da so klasje pobrali tisti, ki so ostali brez pridel- ka. V skladu s to dobro navado ste ob pu- stih, mokrih jesenskih jutrih lahko še do nedavna videli na naših poljih, kako ee s čajno čez roko sklanjajo po strnišču otroci iz bajte nad vasjo, da napaberkujejo žita vsaj za enkrat v mlin. Gospodarska kriza je zategnila pas, tudi na bogatinovi njivi klasja več ne preostaja, slika paberkovanja izginja r naših polj. Tako nam polagoma v nič prihajajo dobrote, ki smo jih dedovali od prednamcev. A večno obnavljajoči se tok življenja je že tako uravnan, da mora vsak nov rod — v skladu z vsem, razume se, kar je prejel od prejšnjega — oblike življenja in svoje neposredno življenjsko kultnro zmerom iznova ustvariti iz lastnih moči.