Številka 09 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXVII • December 2021 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Drage bralke, spoštovani bralci, leto je naokrog in pred vami je zadnja letošnja številka Mostišcarja. Kot vedno je de­cembrska številka praznicno obarvana s številnimi dobrimi željami in vošcili, nekaj pa je v njej tudi bolj resnih tem. Iz ob­cinske hiše so pripravili razno­vrsten nabor novick – Režijski obrat je opisal letni pregled opravljenih del, ne spreglejte vabila k sodelovanju na karne­valu, javnega razpisa za zbira­nje predlogov za obcinska pri­znanja ter ponovne možnosti za cepljenje na Igu – to bo or-ganizirano v petek, 17. decem-bra popoldne, v Stekleni avli OŠ Ig. Društva vabijo na nekaj vsakoletnih dogodkov, ki po­tekajo na prostem, in upamo, da jim bodo epidemicne raz-mere omogocale izvedbo. Z obilo clanki se lahko po­hvali rubrika Koticek za mla­de, kjer lahko izveste, kako je letos potekal tradicionalni slo­venski zajtrk, kako so obeležili svetovni dan žrtev prometnih nesrec ter kje so mini pocitni­ce preživeli otroci iz Vrtca Ig. Seveda je tudi mlade zajelo predpraznicno vzdušje, kar so ubesedili v rimah. Rubrika Turizem je ko­lišcarsko obarvana, v Bistri so predstavili slasten kolišcarski degustacijski meni, ki bo spo­mladi na voljo obiskovalcem gostiln na Ljubljanskem barju, Društvo Fran Govekar Ig pa piše, kako se je koncala sezo­na obiska na njihovi razstavi Kolišcarji z Velikega jezera ter kaj nacrtujejo za naprej. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. S Policijske postaje Ljublja­na Vic obcane opozarjajo pred drznimi tatvinami in kako se jim izogniti. Na nekaj novosti v novem letu se bodo morali navaditi tudi kmetovalci, vec o njih v rubriki Kmetijstvo. Za konec pa porocilo s pravkar minulega evropskega ekipnega šahovskega prven­stva, na katerem sta sodelova-la tudi clana Šahovskega kluba Ig, brat in sestra Lara in Tim Janželj. Ob iztekajocem se letu vsem bralcem želimo sprošce­ne in radostne praznicne dni ter veliko zdravja in dobrega v prihajajocem letu 2022! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Januarja Mostišcar ne izhaja. Gradivo za prvo številko Mostišcarja v letu 2022 zbiramo do cetrtka, 3. februarja. Predvideni izid številke je 17. februarja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Vse, ki želite v decembrski številki objaviti praznicno vošcilo, pozivamo k pravocasni oddaji! Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostišcar je uradno Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Ig. Cena izvoda za narocnike je 1,80 EUR. 16. december 2021 glasilo Obcine Ig. Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Suzana Bratkovic Zavodnik, Zdravko Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Grmek, Mirko Merzel, Anton Modic, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.700 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Natalija Skok Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih Obcina Ig (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Drage obcanke, spoštovani obcani! S topili smo v prednovole­tni cas, ki bo tudi letos bolj ko ne okrnjen in tu­roben, kar se tice prednovole­tnih prireditev in sprošcenega praznovanja. Nadloge katere se otepamo že skoraj dve leti ne popušca, ampak ustvarja nove in nove mutacije, sprav­lja zdravstvo na rob zmoglji­vosti in za sabo pušca veliko preveliko število mrtvih in težko obolelih ljudi. Da bi se razmere umirile, pa je odvis-no od nas samih! Oziroma od precepljenosti. Težko mi je razumeti odpor dela prebival­stva do cepljenja, ki je žal edi­ni izhod iz te težke situacije. Spoštujem pravice posame­znika, da sam odloca o sebi in odgovarja o svojih odlocitvah, ne razumem pa, da se v prime-ru virusne epidemije zavraca cepljenje in s tem ogroža vse okoli sebe. Za narašcanje šte­vila okuženih v zadnjem casu je vzrok nizka precepljenost. Kdo bo odgovarjal za to? Kdo bo odgovarjal za veliko število mrtvih? Pa ne samo za tiste, ki so umrli zaradi virusa, ampak tudi za tiste (rakave bolnike, pljucne in druge), ki niso do-bili bolniške postelje in s tem zdravljenja zaradi zasedenosti postelj s covidnimi bolniki. Nobenega posameznika ne obtožujem, obtožujem pa sku-pine, del družbe, ki namerno spodbuja proti cepljenju zara­di drugih interesov, kar je ne sprejemljivo. Moj namen ni polemizirati z drugace misle-cimi, še posebno pa ne s tis-timi, ki razglašajo, da virus ne obstaja! Sami naj globoko v sebi razmislijo in se vprašajo, kaj povzrocajo družbi. Nikakor nimam namena pritiskati na posameznike, želim pa, da skupaj storimo vse, da spet zadihamo s polni-mi pljuci in se rešimo te kuge enaindvajsetega stoletja. Ne pozivam vas, ampak prosim, in ne kot župan, ampak kot clovek, ki razume socloveka, tudi ce je njegova odlocitev drugacna od vecine. Cepimo se, pa ne samo zaradi sebe, ampak za dobro vseh, tudi po­znejših rodov. Kljub covidu-19 obcina iz­vaja vse, kar je v njeni pristoj­nosti. Edino podrocje, ki se ne izvaja, so obcinske prireditve, ki so bile predvidene. Vsi projekti, ki so bili v tem letu predvideni, se izvajajo ali pa so že koncani. Eden iz-med bolj pomembnih, ki je že koncan, je bila rekonstrukcija državne ceste Banija od Cen­tra Ig do odcepa za Kovinsko industrijo Ig. Dela pri tej re-konstrukciji so bila razdelje­na med obcino in državo ter tako tudi financirana. Obcina Ig je obnovila vse vodovodne prikljucke ter na novo zgra­dila plocnik, direkcija za in-frastrukturo pa je obnovila spodnji ustroj ceste, meteorno cestno kanalizacijo, položila novo asfaltno površino in vse potrebne cestne oznake. Dela so potekala nekoliko dlje od predvidenega, kajti ni se vede-lo, na kaj vse bodo izvajalci na­leteli pri delu. Po koncanih de­lih, ki jih je opravila obcina, so se zacela dela na cestišcu, ob zacetku del je bilo ugotovljeno, da ima spodnji ustroj cestišca slabo nosilnost. Nadzornik, ki je bil izbran s strani države, je ugotovil, da je obstojeca struktura nasutja zanic, zato jo je nujno potrebno zamenja-ti do globine 110 centimetrov na celotni tresi. Receno, stor­jeno, a kmalu nove težave! Na globini enega metra na delu trase so bila dela s strani ar­heologov zaustavljena zaradi odkritja arheoloških ostalin rimske ceste. Rešili smo tudi ta problem in rekonstrukcija ceste je bila koncana nekoli­ko pozneje, konec septembra. Prišlo je kar nekaj pritožb gle­de zapore, a brez zapore dela ne bi bilo možno izvesti zaradi ožin na sami trasi. Nekdo mi je napisal, da je to blamaža! Mislim, da obnovljena cesta ni blamaža, blamaža bi bila, ce bi cesta ostala takšna, kot je bila. Ce želimo imeti novo hišo, je treba staro podreti in se za cas gradnje nove zacasno preseliti nekam drugam. V oktobru in novembru bi se morala zaceti dela na rekon­strukciji Ljubljanske ceste od avtobusne postaje do Petrola. Žal je prišlo na tem odseku državne ceste do spremem-be projekta enega od cestnih prehodov v nevarnem devet­desetstopinjskem ovinku, ko se cesta poravna proti Petro­lu. Stroka je v projektu na tem prehodu predvidela dodatno talno osvetlitev za vecjo var-nost pešcev v slabih vremen­skih razmerah (dež, megla, snežne padavine). A glej ga zlomka, gospodicna Jeraj, svetnica in poslanka, se je oci­tno na pobudo svetnika Useni­ka, ki je oporekal temu ukrepu na eni od obcinskih sej, da je ta dodatni ukrep nepotreben, da bo prevec obremenil pro-racun Obcine Ig, pogumno podala do ministra za javno infrastrukturo Vrtovca in ga ocitno prepricala, da je bila ta dodatna varnost umaknjena iz projekta. Da se je odlocila za ta korak, sem bil obvešcen pozneje, in tudi, da bo dodatna varnost iz projekta crtana. Ko sem na eni od sej, na ka­teri je bilo izpostavljeno vpra­šanje omenjenega svetnika, ce sem že prejel v podpis nov sporazum, zagotavljal, da tega dodatnega varnostnega ukre-pa po sporazumu o sofinan­ciranju, ki sem ga podpisal z Direkcijo za infrastrukturo, ne financira obcina, ampak drža­va. In da ni potrebno podpisati novega sporazuma, sem bil od strani svetniške skupine SDS, in svetniške skupine Zlatka Usenika deležen arogance, poniževanja in posmehovanja, ceš da ne vem, kaj podpisu­jem. Vedno kadar podpisujem, presneto dobro vem, kaj pod-pisujem in kaj je dobro za Ob­cino Ig. Vsi nacrtovani projekti do zdaj, ki jih ni malo, so bili uspešno realizirani, ceprav sem blefer. Na zadnji seji me je spoštovani vodja svetniške skupine neodvisne liste Zlatka Usenika v svoji maniri ozna-cil za bleferja. Ce je meni in mojim sodelavcem v obcinski upravi z blefiranjem uspelo realizirati toliko pomembnih projektov v teh letih za dobro vseh v obcini, sem na to etike-to ponosen. Ta isti sporazum, ki je bil podpisan, še vedno velja. Žal pa prehod, ki bo tik za ovin­kom, ne bo imel dodatne talne razsvetljave, dodatne varnosti. Delež financiranja je za obcino ostal enak kot prej, ko je bila dodatna varnost še v projek­tu. Ta dodatna varnost je bila predvidena iz razloga, ker v neposredni bližini, na Barjan-ski ulici v zavodu Želva, pre­bivajo odrasle osebe s poseb­nimi potrebami. Na isti ulici živi invalid, ki za svoje gibanje uporablja invalidski vozicek. V tem delu Iga je veliko mladine in starejših, in tudi zato je bila predvidena dodatna varnost v Interpretacijski center na Igu tem nevarnem ovinku. Iz ministrstva za infrastruk­turo me je poklical gospod (ki ga ne bom imenoval) in me seznanil, kaj se je zgodilo. Ta-kega primera, mi je dejal, da bi nekdo prišel na ministrstvo in zahteval, da se del projekta crta, ne poznam. Cesa takega res še nisem doživel! (Vsi želijo vec!) Sploh pa ne, da bi prišla poslanka ali poslanec, ki živi v okolju, kjer se predvideva no-vogradnja ali rekonstrukcija obstojece infrastrukture, zah­tevat, da se nekaj iz projekta, kar je pozitivno iz varnostnih razlogov, odstrani. Menim, ce bi zahtevala, da se odstra­ni en sam kolicek ob cesti, bi bilo skrajno neodgovorno in sprevrženo, za osebo na takem položaju. Kako to, da je minis­ter pristal na to? Ko je Krpan na dunajskem dvoru posekal najlepšo lipo, da je obglavil Br-davsa, minister Gregor tudi ni rekel nic. Nad pocetjem naše vrle poslanke sem zelo razocaran, nikakor pa ne presenecen. Za biti sposoben narediti kaj takega moraš biti clovek, ki ga družba ne zanima, ampak samo osebna korist od družbe, v taki ali drugacni obliki. Vse bolj sumim, da to ni edini pri­mer in da so bili prsti namo-ceni tudi pri nekaterih drugih projektih. Zdaj mi je povsem jasno, zakaj se je spoštovana gospo­dicna Jeraj skrivala na druž­benem omrežju pod lažnim profilom Kopriva. Znana in spoštovanja vredna Slovenka je v neki pogovorni televizijski oddaji dejala, citiram »Tak clo­vek je tisti, ki ima v sebi nekaj nagnusnega, ljudje, ki nimajo casti, bodo to poceli, žalijo, ne da bi odgovarjali«. Sprašujem se, kakšne vrednote vodijo ljudi, ki se skrivajo za lažnimi imeni in blatijo vsepocez, brez vsake odgovornosti. Glede na vse pozivam poslanko in ob­cinsko svetnico Jerajevo, da odstopi od vseh funkcij in se umakne iz javnega življenja. Spoštovani, eden od po­membnih projektov je gradnja Kulturne dvorane na Igu, ki je tik pred koncem. Predvideno odprtje bo konec januarja ali v zacetku februarja, ce bodo zdravstvene razmere dopuš-cale. S to novo pridobitvijo bo veliko vec možnosti za kako­vostno delo na podrocju kul­turne dejavnosti in predstavi­tve dela vseh društev, ki delajo na podrocju kulture. Dvorana bo namenjena tudi seminar-jem, obcnim zborom, predava­njem razlicnih vsebin itd. Ima vrhunsko opremo z velikim odrom in 190 sedežev. Velik predprostor v pritlicju in nad­stropju, ki bo namenjeno tudi razstavam naših in drugih sli­karjev. Dostop je omogocen tudi za invalide, saj so etaže med sabo povezane z dviga­lom, levi vhod v dvorano pa je pripravljen tako, da je dostop možen z invalidskim vozic­kom. Nekaj posebnega je pro-jekt Na-kolih, in to iz vec ra­zlogov. Zaradi vsebine, po­skusa preprecitve gradnje in neugodnega obdobja, ki se je pojavilo med gradnjo zaradi nenormalne podražitve mate-rialov za drugo fazo, ki zaje- Kulturna dvorana na Igu ma kolišca v naravni velikosti kot muzej na prostem. O tem projektu se veliko govori in tudi veliko je bilo napisanega tako v Mostišcarju kot tudi v drugih medijih. Tudi na Face-booku so bili pisci zelo dejav­ni, komentarji pa seveda proti gradnji, vzrok takega pisanja pa nepoznavanje naše ižanske zgodovine. Veliko se je razpra­vljalo tudi na obcinskem sve­tu, v prejšnjem in zdajšnjem mandatu, in ocitno se bo še razpravljalo, kar je tudi prav. Kar nekaj poskusov je bilo, da se projekt prepreci. Izgovori so bili razlicni in nepremi­šljeni. Da je nepotreben, da je lokacija interpretacijskega centra neprimerna, da je pro-jekt predrag itd. Menim, da je ta projekt zelo pomemben za razvoj turizma v naši obcini, saj je njegova vsebina naša identiteta. Šlo pa ni brez težav, kajti virus je povzrocil, da so cene materialov noro posko-cile in ogrozile gradnjo kolišc. Obcinska uprava je dvakrat z vso potrebno razlago in dej­stvi vložila na pristojne držav­ne institucije vlogo za doda­tna sredstva v višini 600.000 evrov. Bili smo zavrnjeni in de­ležni ocitkov nekaterih clanov obcinskega sveta, da projekt vodimo slabo, kar sem kate­goricno zavrnil in dodal, da je kriva za te težave samo in iz­kljucno podražitev materialov zaradi pandemije. Da bi lahko podpisali pogodbo s ponudni­kom iz cetrtega razpisa, sem predlagal obcinskemu svetu, da da soglasje, da se sredstva zagotovijo v proracunu. Pred-log je bil sprejet pod doloce­nim pogojem. Intenzivno smo v obcinski upravi ves ta cas pripravljali tretji dopis naše-mu posredniškemu organu Ministrstvu za kulturo z željo, da pridobimo ta sredstva, saj smo do njih upraviceni zara­di nastale situacije, za katero ni bilo krivo vodenje, ampak višja sila. Zahvaljujem se Mi-nistrstvu za kulturo še pose-bej mag. g. Tomažu Kukavici, skrbniku tega projekta na Mi-nistrstvu za kulture, ki je za­služen s svojo ekipo, da smo v tretjem poskusu pridobili teh 600.000.00 evrov dodatnih sredstev. V dneh, ko to pišem, so se zacele priprave na grad-njo in upam, da bo projekt v celoti koncan tam nekje maja ali junija prihodnje leto. V ok­tobrskem Mostišcarju me je presenetil clanek vodja svetni­ške skupine Mirka Merzela, ki omenja ta projekt, in nava­ja kako mocno ga svetniška skupina SDS od vsega zacetka podpira, je pa slabo voden, in zato so težave. Nic od tega ni res. To je posipanje s pepelom in zavajanje javnosti z nekim namenom. Drage obcanke, spoštovani obcani, želim vam vesele bo­žicne praznike, izrekam cestit­ke ob prazniku, v letu 2022 pa veliko zdravja, osebne srece in vse dobro. Janez Cimperman, župan Koga moti lipov drevored? K onec oktobra je bil ob Poslovni coni Ig zasa­jen lipov drevored 30 lip v cast 30. obletnici samo­stojnosti Slovenije. Nakup dre­ves so sponzorirala z lokalnim okoljem povezana podjetja in posamezniki. Zgroženi in razocarani smo danes opazili, da sta bili dve lipi trajno poškodovani. Obci­na Ig obsoja to vandalsko deja-nje in je na Policijo oddala pri­javo zoper neznanega storilca. Maja Zupancic, obcinska uprava Katja Ivanuš Zahvala novemu sponzorju lipe, podjetju OGICOM TIM d. o. o. Srecanje županov barjanskih obcin N a povabilo Krajinske­ga parka Ljubljansko barje je v petek, 12. novembra, potekalo delovno srecanje županov in drugih predstavnikov obcin z Lju­bljanskega barja. Gostitelj srecanja je bila Obcina Log Dragomer, udeležil pa se ga je tudi župan Obcine Ig Janez Cimperman. Osrednja tema srecanja je bil razvoj trajno­stnega turizma na Ljubljan­skem barju. Sodelavka parka Maša Bra-tina je uvodoma predstavila pregled strateških dokumen­tov in projektov s podrocja turizma na obmocju Ljubljan­skega barja. Med njimi je tudi projekt Na-kolih, ki je v teku na Igu in bo po nacrtih koncan do konca leta 2022. Med skup­nimi temami, pri katerih bo potrebno povezovanje obcin, je izpostavila mrežo kolesar­skih poti z možnostjo izposoje koles, vstopne tocke v KPLB, plovnost Ljubljanice ter turi­sticno vodenje po parku. V razpravi, ki je sledila, je župan Iga povedal, da ne vidi potrebe po izgradnji dodatnih kolesarskih poti, saj je že do-volj obstojecih poti, cest, ki jih je treba le primerno ozna-citi. Izpostavil je problemati­ko vožnje z gorskimi kolesi, štirikolesniki, motorji po goz­dovih, zlasti na obmocju Kri-ma. Pri nacrtovanju turisticne infrastrukture je po njegovem treba biti previden pri števi­lu obiskovalcev, ki jih prostor prenese. Na koncu je bil sprejet sklep, da bo KPLB v najkraj­šem možnem casu pridobil ponudbo za pripravo študije nosilne zmogljiosti obiskoval­cev KPLB ter jo predstavil ob­cinam. Maja Zupancic, obcinska uprava Pregled del na podrocju vodooskrbe in kanalizacije v letu 2021 O bcina Ig je v letu 2021 na podrocju vodooskr-be in odvajanja komu­nalne odpadne vode izvedla investicije, ki so bile nacrtova­ne v proracunu obcine za leto 2021 s sredstvi omrežnine, ter okoljske dajatve za onesnaže­vanje okolja zaradi odpadnih voda. V Podkraju se je koncal pro-jekt izgradnje kanalizacije in obnove vodovoda. Dela so se zacela v letu 2020 in nadalje­vala ter koncala v letu 2021. Zgrajenega je bilo 1.100 m fekalnega kanalizacijskega omrežja in 1.070 m tlacnega voda ter dve kanalizacijski cr­pališci za precrpavanje komu­nalne odpadne vode. Hkrati z izgradnjo kanalizacije za od­vajanje komunalnih odpadnih voda je bilo obnovljeno tudi javno vodovodno omrežje v dolžini 1.500 m in vodovodni prikljucki objektom od javne­ga vodovoda do vodomernega jaška. Po izgradnji kanaliza­cije in obnovi vodovoda se je izvedla na nekaterih odseki le preplastitev polovice cestišca, na odseku od cerkve do gostil­ne Anzelc pa celostna preplas­titev ceste z grobim asfaltom, ker država z obcino nacrtuje­te celostno ureditev cestišca (plocnik, odvodnjavanje, as-faltiranje). V marcu 2021 se je nadalje­vala izgradnja vodovoda Iška vas–Staje–Ig, odsek v Kotu v dolžini 238,70 m. Obnovljeni so bili tudi vodovodni prikljuc­ki. Ob izgradnji vodovoda se je izvajalo arheološko spremlja­nje. Naselje Kot se oskrbuje z vodo iz vodovodnega sistema Iška vas, kar je bilo omogoce-no z izgradnjo povezovalnega voda od Iške vasi proti Kotu. Projekt se je izvajal vec let in še ni koncan, saj je v njem na-crtovana tudi obnova vodovo­da od Kota proti Stajam. V aprilu 2021 se je nadalje­vala obnova vodovoda Kre­menica v dolžini pribl. 330 m. Izvedba del je bila prestavlje­na z zacetka leta na pomlad zaradi cimprejšnjega asfalti-ranja po izvedbi del. V sklopu obnove javnega vodovoda so bili obnovljeni tudi vodovodni prikljucki. V juliju 2021 je obcina na Baniji na Igu izvedla obnovo vodovodnih prikljuckov in ob-novo plocnika. Obnovljenih je bilo 48 vodovodnih prikljuck­ov, glavni vod se ni obnavljal. Plocnik se je obnovil v dolžini 620 m (odsek Mercator – uvoz KIG). Nad deli se je izvajal ar­heološki nadzor in nadzor DRI na podlagi zahteve Direkcije RS za infrastrukturo. Nadome­stna oskrba z vodo obcanov, ob obnovi vodovodnih prik­ljuckov, se je izvajala preko ga­silskega voda. Naj omenimo, da je v juliju prihajalo do motenj v oskrbi s pitno vodo tudi na Igu, saj so se v popoldanskem casu iz­vajale prevezave vodovodnih prikljuckov na Baniji, hkrati pa so se izvajali prevozi vode z gasilskimi cisternami iz Iga v Zapotok, veckrat tudi 24 ur na dan. Zaradi pomanjkanja vode v vodarni Brezova noga, ki je v upravljanju JP VOKA Snaga, je bilo potrebno naselje Draga in nekaj objektov v na­selju Kremenica prevezovati cez dan na sistem iz vodarne Brest. Nadzor DRI je ob obnovi prikljuckov ugotovil, da je spo­dnji ustroj ceste neustrezen in ga je treba pred asfaltiranjem zamenjati, zato vseh del s stra­ni države oz. njihovega izva­jalca ni bilo mogoce koncati do roka prvotne zapore, 30. 7. 2021. Ta odlocitev je bila spre­jeta šele v zadnjem tednu me-seca julija 2021, ko so pristojni na Direkciji RS za infrastruk­turo in vzdrževalec državne ceste, pripravili nacrt in ter­minski plan za rekonstrukcije ceste. Ob zacetku rekonstruk­ciji ceste se je Direkcija RS za infrastrukturo ter Obcina Ig dogovorila za izvedbo prepla­stitve ceste tudi od Mercatorja do krožišca Studenec. Od avgusta 2021 do oktobra 2021 je potekala obnova vodo­voda in prikljuckov na Col­narski ulici na Igu. Po obnovi vodovoda je bila izvedena ce­lotna preplastitev cestišca na glavni ulici, urejeno pa je bilo tudi mesto za eko otok. Konec novembra so se za-cela dela izgradnje kanaliza­cijskega omrežja in obnova vodovoda od koncne avtobus­ne postaje v Iški vasi proti na­selju Iška–Mala vas (križišce za Gornji Ig). V casu gradnje bo polovicna zapora državne ceste. V casu gradnje se izvaja arheološki nadzor. V casu gradenj zgoraj nave-denega je prihajalo do delnih in popolnih zapor cest. Ob prevezavi vodovodov in ob-novi prikljuckov je prihajalo do obcasnih prekinitev dobav pitne vode. Vsem lastnikom objektov ob trasah gradenj in obcanom se zahvaljujemo za potrpežlji­vost, strpnost in razumevanje, saj lahko le tako uspešno in v dogovorjenem roku izvedemo investicije in projekte. Z Geološkim zavodom Slo­venije je bila v septembru 2021 podpisana pogodba za opredelitev možnosti zajema dodatnih kolicin pitne vode za vodovodni sistem Golo - Zapotok. Do konca leta prica­kujemo dokument, s katerega bodo razvidne potencialne lo-kacije za dodatne vrtine v hri­bovitem delu obcine. Obcinski svet je na svoji seji v zacetku junija 2021 po­trdil Operativni program od­vajanja in cišcenja komunal­ne odpadne vode v Obcini Ig. Dokument je z variantnimi re-šitvami objavljen na spletnih straneh obcine Ig (www.obci-na-ig.s). Operativni program odvajanja in cišcenja komu­nalne odpadne vode v Obcini Ig povzema opremljenost 8 že opremljenih aglomeracij, ki so povezane v centralni kanaliza­cijski sistem s CCN Ig (Cen-tralna cistilna naprava Ig) ter predvideva opremljanje 7 še neopremljenih oz. delno opre­mljenih aglomeracij, ki jih je obcina zakonodajno obvezana opremiti z infrastrukturo za odvajanje in cišcenje komunal­nih odpadnih voda. Dokument se navezuje na podatke iz Štu­dije variant, ki je tudi podlaga za nacrtovanje ukrepov v Ope-rativnem programu. V Študiji so bile po terenskem pregledu celotnega obmocja dolocene izvedljive trase javne kanali­zacije in lokacije MKCN (male komunalne cistilne naprave) ob upoštevanju vodovarstve­nih obmocij ter pripravljene ekonomske ocene projektov. Tako so bili predvideni ukrepi, s katerimi namerava obcina zagotoviti ustrezno opremlje­nost aglomeracij ter hkrati ok­repiti zašcito vodnih virov na vodovarstvenih obmocjih. V eni od številk Mostišcar­ja smo pisali o aktivnostih, ki so potekale v juliju 2021 za­radi zaznanega vonja po naf­tnih derivatih v pitni vodi. Na sistemu Golo - Zapotok je bil od julija 2021 v veljavi ukrep varcevanja z vodo, pred tem ukrepom celo ukrep prepove­di uporabe vode, na podlagi katerega smo zagotavljali pre­bivalcem nadomestno oskrbo z vodo s plastenkami. Prepo­vedano je bilo zalivanje vrtov in pranje avtomobilov. Zaradi suše in dolgega obdobja brez padavin na sistemu Golo - Za­potok ni bilo možno z vrtinami in zajetjem Šumnik zagotavlja-ti ustreznih kolicin nacrpane vode glede na porabo, zato so vodo v vodohran Zapotok dovažali gasilci z gasilskimi cisternami. Vzroka za vonj po naftnih derivatih nismo našli, kar pomeni, da ni bilo mogoce odstraniti onesnaženja, in tako še vedno ostaja strah pred mo-rebitno ponovitvijo onesna­ženja, cesar si noben od nas, tako uporabniki vodovodne­ga sistema kot tudi obcinska uprava, ne želimo. Še enkrat zahvala za pomoc pri števil­nih aktivnostih prostovoljnim gasilskim društvom v naši ob­cini, vodstvu Gasilske zveze Ig, obcinskemu štabu civilne zašcite, Gobarsko mikološke-mu društvu Ig, vzorcevalcem iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter prostovoljcem. Uporabnikom na vodovodnem sistemu Golo Zapotok pa hvala za strpnost in razumevanje. Katja Ivanuš, vodja režijskega obrata Zgrajena kanalizacija in obnovljen vodovod v Podkraju Izveden povezovalni vodovod v Kotu Urnik Zbirnega centra Matena Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Zbirni center Matena je odprt tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.00 do 12.00. Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Obcina Ig Sprejemna pisarna Uradne ure: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne infor­macije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnje­vanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00 E-pošta: info@obcina-ig.si Režijski obrat sporoca Zašcita vodomerov pred zmrzaljo Z aradi nizkih temperatur pod ledišcem v zimskih mesecih so tivni ukrep proti poškodbam vodomera, prikljucka in internega posledice zaznavne tudi na vodovodnih prikljuckih, vodome-hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovi­rih in hišnem vodovodnem omrežju, ce uporabniki ne poskrbijo mo stalni pretok vode. za ustrezno zašcito in obcasen pretok vode. Prosimo, da v casu nizkih temperatur redno pregledujete vo- Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo domerne jaške, vodomere in poskrbite, da ne bo prihajalo do lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno nevšecnosti zaradi zmrzali. zašcito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaš-Vsako okvaro na hišnem vodovodnem prikljucku ali obracun­kov. skem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodne- Vodomer pred zmrzaljo zašcitimo z ga sistema na telefonsko številko dežurne službe 041/408-407. dovolj globokim vodomernim jaškom Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodne-z izoliranim pokrovom in dodatno to-ga sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja la-plotno zašcito nad vodomerom z izola-stnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera cijskimi materiali, s cimer preprecimo lastniki ne smejo izvesti samostojno. dostop mrzlega zraka. Dodaten preven- Režijski obrat Decembra spet možno cepljenje na Igu Še je cas, da se odlocite za cepljenje proti covidu-19. Da bi olajšali dosto­pnost cepljenja našim obcanom, bo to potekalo v petek, 17. 12. 2021, od 17. do 20. ure v stekleni avli OŠ Ig, Troštova ul. 24 (vstop cez glavni vhod Športne dvora­ne Ig). Predhodna prijava ni potrebna! Mož-no bo cepljenje s prvim, drugim ali tre­tjim odmerkom. Tretji odmerek lahko prejmete 6 mese­cev po prejetju 2. odmerka mRNA cepiva (Pfizer, Moderna) oz. 2 meseca po prejetju 2. odmerka vektorskega cepiva (AstraZe­neca) ali 1. odmerka cepiva Janssen. Vsi, ki se boste cepili, boste dobili tudi natisnjeno potrdilo o cepljenju. Cepljenje bo izvajal pooblašcen konce­sionar: ADM – ambulanta družinske me­dicine. Obcina Ig Obcina Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Sprejemna pisarna 01/280-23-00 Župan 01/280-23-02 Direktor obcinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Poostren nadzor hitrosti J avnost obvešcamo, da bo Medobcinsko redarstvo SOU5G v casu zapore ceste skozi Crno vas izvajalo poostrene meritve hitrosti na cestah, ki se uporabljajo za ob-voz, s samodejno merilno na­pravo za nadzor prometa. Meritve se bodo pravilo-ma opravljale znotraj strnje­nih naselij ter na vpadnicah v naselja. Ob meritvi v zad­njem tednu novembra je bila v naselju Podkraj zabeležena najvišja hitrost 110km/h, kar je nesprejemljivo. Ob poslab­šanju vremenskih razmer in krajšanju svetlega dela dneva Obcinska uprava Obcine Ig in Medobcinsko redarstvo SO­U5G voznike opozarjata, naj upoštevajo omejitve hitrosti. Namen meritev hitrosti v ce­stnem prometu je zagotovitev Zbiramo prijave na Podkrimski pustni karneval N a pustno soboto, 26. fe­bruarja 2022, Obcina Ig ponovno pripravlja Podkrimski pustni karneval. Lani je zaradi epidemije žal odpadel, zato upamo, da bodo letos epidemicne razmere omogocale izvedbo že 23. kar­nevala po vrsti. V prizorih poleg aktualnih družbenih in politicnih do-godkov minulega leta svoje mesto najdejo dogodki iz lo-kalne zgodovine, miti in le­gende, tradicionalni pustni liki … Sodelujejo tudi tradicio­nalne maske iz drugih sloven-skih krajev in tujine. Tudi tokrat k sodelovanju vabimo vsa domaca društva, vasi in druge – prijavite se in bodite del Podkrimskega pust­nega karnevala! Ce imate kakršnokoli vpra­šanje, predlog, idejo ali bi žele­li s sponzorskimi sredstvi po­magati pri izvedbi karnevala, prometne varnosti, zašcita najranljivejših udeležencev v prometu (otroci, starejši, inva­lidi) in preprecevanje prome­tnih nesrec, saj je ravno hitrost na slovenskih cestah glavni dejavnik za nastanek prome­tnih nesrec. K vecji varnosti na naših cestah lahko najvec prispevamo sami. SOU 5G MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT Tel.: 01/788-87-57, e-pošta: inspektorat@grosuplje.si Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obracajo na medobcinsko inšpekcijsko nadzorstvo, se vlagajo po pošti, osebno v poslovnem casu ali v elektronski obliki. MEDOBCINSKO REDARSTVO Tel.: 01/788-87-53, e-pošta: redarstvo@grosuplje.si Uradne ure po telefonu za obcane so vsak dan od ponedeljka do petka od od 8.30 do 9.30 PODROCJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Tel.: 01/788-87-59, e-pošta: jasmina.selan@grosuplje.si vabljeni, da poklicite na Ob­cino Ig na tel. št. 01/2802 318 ali pišete na maja.zupancic@ ocina-ig.si. Prijavnico za prizore in po­nudnike storitev najdete na spletni strani Obcine Ig. Pri­jave zbiramo do 10. februarja 2022. Veselimo se vašega so-delovanja in vas vabimo, da se v cim vecjem številu udeležite karnevala s svojimi prizori. Maja Zupancic, obcinska uprava Obcina Ig / številka 2, december 2021 Uradne objave Na podlagi 8. clena Odloka o priznanjih Obcine Ig (Mostišcar, UO št. 5/2010) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBCINE IG ZA LETO 2022 1. Priznanja Obcine Ig se podeljuje posamezni­kom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združe­njem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kakovostnejšemu življenju obcanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Obcine Ig. Pri­znanja se podeljujejo za dosežke na podro-cju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zašcite in reševa­nja, ekologije in drugih podrocjih clovekove ustvarjalnosti. 2. Na podlagi javnega razpisa se podeli: Castni obcan Obcine Ig je najvišje priznanje Obcine Ig, ki se podeli posamezniku za iz­redno pomembne trajne dosežke, ki so bi-stveno vplivali na razvoj in napredek obcine ter za njeno povezovanje z obcinami v RS in širše na kateremkoli podrocju. Naziv castni obcan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Obcine Ig se podeljuje za po­membne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno--ekonomskem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem, športnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omeje-no na dve Zlati plaketi. Izjemoma se lahko podeli vec Zlatih plaket v primeru visokih obletnic društev in drugih organizacij v obcini. Priznanje Obcine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno-ekonom­skem, znanstvenem, tehnicnem, kulturnem, športnem in drugih podrocjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta, ki so bili doseženi ob posebnih priložnostih. Priznanje ima znacaj spodbude za nadaljnje delo. Število preje­mnikov je omejeno na štiri priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, obcani, politicne stranke, gospodar-ski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebivališce ali sedež v Obcini Ig. Predlog za podelitev priznanj Obcine Ig mora biti predložen v pisni obliki na predpisanem obrazcu in mora vsebovati: - podatke o predlagatelju - podatke o kandidatu in vrsto predlagane­ ga priznanja - utemeljitev oz. obrazložitev predloga (ob­razložitev mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu re-zultatov, dosežkov, uspehov ali dela kan­didata, zaradi katerih se podaja predlog) - listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi - pisno soglasje kandidata za kandidaturo Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 4. Pisne predloge oddajte na objavljenem ob-razcu na naslov: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, Javni razpis za podelitev priznanj Obcine Ig za leto 2022, najpozneje do 1. februarja 2022 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elek­tronski pošti na naslov info@obcina-ig.si Obrazec za predloge je od dneva objave jav­nega razpisa v glasilu Mostišcar dosegljiv na spletni strani Obcine Ig www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan v prostorih Obcine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na Ob­cini Ig na tel. 01/280 23 18. 5. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpisnem roku in skladno z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih, slabo ob-razloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo mogoce obravnavati. 6. O podelitvi priznanj odloca Obcinski svet Obcine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter se po­deljujejo na osrednji prireditvi ob obcinskem prazniku. Številka: 439/0013/2021 Datum: 29. 11. 2021 Alenka Jeraj l.r. Predsednica komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala Društvu upokojencev Ig za prejeto priznanje P riznanje, ki ga žal zaradi Ponosna sem na delo, ki sem je to tudi zahvala vsem pevcem Vsem še enkrat iskrena hva­bolezni nisem mogla oseb-ga opravila v Društvu upoko-in zborovodjem, ki so ustvarjali la, in ker se izteka staro leto, no prevzeti, sem sprejela z ve-jencev Ig oz. pri Mešanem pev-bogato zgodovino zbora. vam vsem želim v novem letu liko hvaležnostjo, saj moramo skem zboru DU Ig, vedno sem Tudi v prihodnosti vam že-veliko zdravja, osebne srece in ljudje pac odkrito priznati, da ga opravljala s srcem. Hvale-lim vse dobro, predvsem pa, naj vam vcasih tudi pesem po­nam prija, ce nas kdaj kdo po-žna sem predlagateljem, ki so da bi v zboru še naprej skrbeli lepša dan.hvali, kajti tega manjka v na-mi izkazali to cast in mi dode-za to, da bo zvenela lepa slo­šem življenju. lili Priznanje. Zavedam se, da venska pesem. Sonja Galanti . VOŠCILA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// »V življenju bodi trden kot skala v morju, ki je ne zmotijo in ne premaknejo vedno višji valovi.« H. I. Khan Želimo vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto pa naj prinese zmago nad virusom, nato pa vse, kar se vam zdi, da ste zamudili v letošnjem letu, ter cim vec izpolnjenih želja. OO SDS Ig . POSLANSKI KOTICEK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Potrjena proracuna za leto 2022 in 2023 S proracunoma smo zacrtali aktivnosti v prihodnjih dveh letih, sprejeti za­koni o investicijah v zdravstvo in Slo­vensko vojsko pa zagotavljajo, da se bo tudi v prihodnje investiralo, da ne bodo potem potrebna tako velika sredstva naenkrat, kot se nam dogaja zdaj. Npr. za investicije v vrtce in šole zadnjih deset let ni bilo raz­pisa, kar je povzrocilo primanjkljaj na tem podrocju. Ko je bil letos objavljen razpis, pa je bilo potreb veliko vec od za to namenje­nih 42 mio eur. Tako so se dodatno zago­tovila sredstva v višini skoraj 80 mio eur, da bomo pokrili trenutne potrebe. Podob-no je v zdravstvu. V zadnjih 10 letih je bilo zelo malo vlaganj v novogradnje pa tudi v obnove obstojecih stavb, kar se zdaj kaže v veliki iztrošenosti, zato je naenkrat potreb­na velika kolicina sredstev, da se to sanira. Zakoni, ki narekujejo investicijska vlaganja redno, vsako leto, dolocajo, da mora vsa­kokratna vlada sproti zagotavljati dovolj sredstev za investicije, da se cez nekaj let ponovno ne znajdemo v taki situaciji. Vse pomanjkljivosti v zdravstvu je dodatno po­kazala kriza zaradi koronavirusa. Po dolgih letih imamo eno najnižjih brezposelnosti v Sloveniji, kar pomeni, da se manj sredstev namenja za denarne socialne pomoci in nadomestilo za brezposelnost. Zaposlenih je 906.434 ljudi, kar pomeni bistveno višji priliv v vse blagajne, od zdra­vstvene do pokojninske, zaradi ce-sar lahko bolj optimisticno zremo v prihodnost. Za projekt Na-kolih oz. kolišcar­skem muzeju nam je v dogovoru s Službo vlade za kohezijsko politi­ko in Ministrstvom za kulturo us-pelo zagotoviti dodatna sredstva, da bomo lahko projekt uspešno koncali. Obcina Ig je na prvotno prošnjo za dodatna sredstva dobi-la negativni odgovor, ker ni znala zadovoljivo pojasniti, zakaj so pot-rebna dodatna sredstva. V pogo-vorih z odgovornimi smo razcistili odprte dileme in sprejeta je bila odlocitev, da se zagotovi potrebna sredstva. Projekt bi moral biti kon-can 1. oktobra letos, a so nam odo­brili podaljšanje roka, tako da se bo investicija koncala jeseni 2022. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije »Zacni delati, kar je potrebno, potem tisto, kar je možno, in kmalu boš delal, kar velja za nemogoce.« Sv. Francišek Asiški Ker ste nas leta 2018 volili, lahko danes izpolnjujemo obljube. Delamo vse tisto, kar je cakalo na aktivno vlado in parlament. Odpravljamo krivice, izvajamo projekte in gradimo Slovenijo. Za nami je uspešno leto, manj uspešni smo le pri premagovanju koronavirusa. A verjamem, da bomo skupaj zmogli premagati tudi to. Naj vam praznicni dnevi prinesejo veliko miru, veselja s svojimi najdražjimi, ponosa ob spominjanju pomembnih prelomnic v življenju našega naroda, novo leto pa naj bo zdravo in uspešno. Alenka Jeraj poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Tam stoji pa hlevcek, tam stoji pa hlevcek, lepi hlevcek Betlehem. pricakovanje rojstva Jezusa. Clani TD Krim bomo spet postavili na ogled JASLICE POD KRIMOM, ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene v casu od 22. decembra 2021 pa vse do Svetih treh kraljev – 6. januarja 2022. Pri ogledu upoštevajte ukrepe NIJZ! Ogled jaslic priporocamo v Spet prišel je k nam ta praznicni cas, ko veselje, nasmeh ozarja obraz. vecernih urah – Veliko srece in lepih sanj predvsem zaradi osvetlitve jaslic naj vam prinese božicni dan. in okolice. Naj bo z upanjem zaceto, mirno, zdravo in veselo novo leto! Obcina Ig Vse lepo v letu 2022 vam želi Turisticno društvo Krim Turisticno društvo Krim Konjerejsko društvo Krim v sodelovanju z Obc.ino Ig vabijo na tradicionalno žegnanje konj, ki bo na Štefanovo, 26. decembra 2021, ob 10.30 na Hipodromu Vrbljene. Obvešcamo vas, da bo prireditev izvedena, le ce bodo razmere v zvezi z epidemijo to dopušcale! 11. STOJKOV NOCNI POHOD Želimlje–Zapotok–Želimlje Odhod: Izpred gasilskega doma v Želimljah ob 17.00, za skupino izpred RTC Zapotok ob 15.00. Opis poti: Oznacena s smerokazi, srednje zahtevna – trajanje pribl. 2 uri v eno smer, v skupini vodena, posamezno brez vodenja, na lastno odgovornost. Potrebna oprema: Planinska obutev in vremenu primerna obleka, pohodne palice, baterijska svetilka. Startnina: 7 € (vkljucuje vodo, enoloncnico in caj v RTC Zapotok). Pohod se izvede v vsakršnem vremenu. V primeru zaostrenih protikoronskih ukrepov se pohod odpove! Društvo Zapotok Naj božic dobroti vrata odpre, naj mir vstopi v domove vse. Naj bo zibelka mladega leta z novimi upi in s sreco prežeta. V Društvu Fran Govekar Ig smo bili kljub virusu aktivni. Izvedli smo vse, kar smo si zadali. Vstopamo v novo leto, ko bomo obeležili 30-letnico našega delovanja. Praznovali bomo skupaj z vami! Želimo vam mirne in blagoslovljene božicne praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa iskrivih idej, zdravja, vedoželjnosti in mnogo lepih, nepozabnih trenutkov. Tudi z nami. Srecno! Društvo Fran Govekar Ig • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Oddaj na natecaj v MKL V Mestni knjižnici Lju­bljana razpisujemo literarne natecaje na temo proze, poezije, dramati­ke in stripa pod skupnim ime­nom Oddaj na natecaj v MKL. Gre za projekte spodbujanja ustvarjalnega pisanja in izraža­nja mladih avtorjev med 15. in 25. letom v slovenskem jeziku. Razpisi vseh štirih natecajev so odprti do 15. marca 2022. Okrogla metaFORA Tema tokratnega natecaja za najboljšo kratko zgodbo je okroglo. Namig za pisanje je lahko zgolj beseda, lahko pa se navezuje na temo okroglih obletnic v letu 2022 (realnih ali izmišljenih). Zgodba naj bo v slovenskem jeziku – naj ima najvec 5.400 znakov s pres-ledki, predhodno ne sme biti objavljena. Sodelujete lahko le z eno zgodbo, ki jo pošljite na metafora@mklj.si. Z natecajem za najboljšo kratko zgodbo metaFORA smo vzpostavili mednarodno sodelovanje s Knjižnico Vladi­mirja Nazorja, Knjižnice grada Zagreba, kjer tovrstni natecaj pripravljajo že deseto leto. PreDRAMI se Dramsko delo (enode­janka), skec, scenarij, satira je tokrat na temo J. R. R. Tolki­ena ali njegovega literarnega ustvarjanja, saj v letu 2022 be-ležimo 130-letnico njegovega rojstva. Dramsko delo naj bo v slovenskem jeziku, ima naj najvec 8.000 znakov s presled­ki, predhodno ne sme biti ob-javljeno. Sodelujete lahko le z enim delom, ki ga pošljete na predramise@mklj.si. poHAIKUj Haiku je posebna pesniška oblika, ki jo dopolnjuje ume­tniška fotografija. Haiku naj bo v slovenskem jeziku. Haiku in pripadajoca fotografija tvo­rita celoto – komplet, ki pred­hodno ne sme biti objavljen, sodelujete lahko s tremi kom­pleti, ki jih pošljete na haiku. natecaj@mklj.si. S3P je prekletstvo Letošnja stripovska zgodba je prekletstvo, ki smo jo na­vezali na 100-letnico odkritja grobnice faraona Tutankamo­na v letu 2022. Strip naj bo v slovenskem jeziku, lahko je narisan v po­ljubni tehniki, ima naj najvec 5 strani, predhodno ne sme biti objavljen, sodelujete lahko le z enim delom. Pošljite ga v PDF-formatu na naslov s3p@mklj.si. Vec informacij o posame­znih natecajih je na https:// www.mklj.si/projekti/oddaj--na-natecaj/. Mestna knjižnica Ljubljana Novembrski Govekarjev vecer N a novembrskem Go-vekarjevem veceru smo se spomnili dveh velikih mož, Rudolfa Maistra, ki je bil pomemben predvsem za našo zgodovino, in svetov-no znanega slikarja Pabla Pi-cassa. 23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku kot najmlajši sin financnega uslužbenca Franca Maistra in Franciške, rojene Tomšic. Imel je dva brata. Kot dijak v Ljubljani je bil clan skrivnega dijaškega literarnega društva Zadruga. Tedaj se je seznanil z Dragotinom Kettejem, Josi-pom Murnom, Ivanom Can-karjem, Otonom Župancicem, pozneje je vzdrževal stike s Simonom Gregorcicem, Jan-kom Glazerjem in drugimi. Z Župancicem si je dopisoval in ohranil prijateljske stike še po­zneje. Ko je bil star 13 let, mu je umrl oce, po njegovi smrti pa je zanj skrbel stric Lovrenc, ki ga je navdušil za vojaški poklic. Leta 1894 je Rudolf Maister na Dunaju koncal domobransko kadetnico in bil imenovan za kadeta ter naslovnega vodjo. 30. oktobra 1918 je mariborski nemški obcinski svet razgla­sil Maribor z okolico za del nemške Avstrije. 1. novembra 1918 je major Rudolf Maister v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim povelj­nikom podpolkovnikom An-tonom Holikom in zbranimi castniki odlocno izjavil: »Ne priznavam teh tock. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajer­sko.« Po sestanku je zbranim slovenskim vojakom in castni­kom razložil, da je prevzel vr­hovno poveljstvo v mestu, in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebu­je. Še tisti dan so bile vse vo­jašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo. V casu priprav na plebiscit je bil predsednik Narodnega sveta za Koroško. Leta 1921 je bil predsednik jugoslovanske komisije za razmejitev z Itali­jo. Leta 1923 je bil upokojen s starejšimi castniki, ki so prej služili v avstro-ogrski vojski, ceprav je bil star šele 49 let. Po upokojitvi je general Maister v Mariboru sodeloval pri orga­nizaciji slovenskega kulturne­ga življenja. Njegovo literarno ustvar­janje lahko razdelimo na dve obdobji: na mladostno dobo, ko je pisal bolj ljubezenske pe­smi, ki jih je leta 1904 zbral in izdal v pesniški zbirki Poezije, in na zrelo obdobje, ko je pisal vec domovinskih pesmi in ta­kih o boju za svobodo. Te so izšle leta 1929 v zbirki Kitica mojih. 26. julija 1934 je umrl. Pokopan je v Mariboru. Nje-gov pogreb je bil velicasten. Španski slikar Pablo Pica­sso je povezan s tokratno li­kovno razstavo v knjižnici. Ob ponovnem odprtju knji­žnice Škofljica je Likovno dru­štvo 2002 postavilo na ogled razstavo Picasso na Škofljici. Slike so nastale v letih 2020 in 2021. Izziv za ustvarjalce je bil kako narediti kopijo Pi-cassovih del cim bolj verno, pri cemer so pazili tudi na cim bolj podoben format. Ko­piranje umetniških del je še posebej zahtevno, ker je pri tem potrebno upoštevati ne samo barve in oblike, temvec tudi podrobno prouciti nacin priprave likovne površine, zaporedje barvnih nanosov in poteze copica, skratka po­noviti proces nastajanja slike. Ob bok kopij Picassovih del so ustvarjalci postavili tudi svoja avtorska dela, ki jih je navdih-nil Picasso v razlicnih obdob­jih, kar naredi razstavo še bolj zanimivo. Razstavo si lahko ogledate v Knjižnici Ig od 22. novembra. do 17. decembra 2021. Picasso je ena najpomemb­nejših osebnosti 20. stoletja v smislu umetnosti in umetno­stnih gibanj, ki so se v tem obdobju pojavila. V Španiji rojeni umetnik je postal naj­bolj znano ime v sodobni umetnosti, z najbolj izrazitim slogom in ocesom za umetni­ško ustvarjanje. Rodil se je v Malagi 25. oktobra 1881. Pi-cassov oce je bil slikar in uci­telj risanja na Escuela de San Telmo, umetniški šoli, ki je gojila tradicijo akademskega slikarstva 19. stoletja, bil pa je tudi kustos majhnega muzeja. Pod ocetovim vodstvom se je s sedmimi leti zacel uciti slika­nja. Ustvarjalen je bil do smrti. Umrl je 8. aprila 1973 za srcno kapjo, star 91 let. Pokopan je v vrtu svojega gradu v Vauve­nargues-u. Poleg slikarstva in grafike se je ukvarjal še z gra­ficnim dizajnom, kiparstvom, loncarstvom, ilustracijami in koreografijo. Obcudoval je umetnike, kot so Velázquez, Rembrandt, Goya, Delacroix, Manet in Degas. Razstava Picasso na Škoflji­ci je na ogled do 20. decembra 2021. 30 LET Mateja Jere Grmek Vabimo vas na Govekarjev vecer v ponedeljek, 20. decembra 2021, ob 19.00. Pred dnevom samostojnosti in enotnosti bomo prisluhnili Tini Matoz, avtorici knjige Simon in popotovanje v svet državnih simbolov. Ilustracije je prispevala clanica likovne skupine DFG Zdenka Vinšek. V letu 2021 praznujemo 30 let samostojne Slovenije, tako da bo vecer namenjen temu. Na ogled bo razstava clanov Likovne skupine DFG s slikami, ki so nastale na delavnicah v jesenskem delu, in ilustracije Zdenke Vinšek. Vabljeni! 30 LET Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Ig V petek, 19. 11. 2021, smo na Osnovni šoli Ig z iz­vedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka in spre­mljevalnih aktivnosti obeležili dan slovenske hrane. Projekt podpira in ozavešca o vec vi-dikih prehranjevanja: pomen zajtrka, odnos do zdravega prehranjevanja, kulturno pre­hranjevanje, pomen lokalno pridelane hrane in kratkih do-stavnih poti, problem cezmer­ne potrošnje in zavržene hra­ne. Letošnji zajtrk je potekal pod sloganom Zajtrk s sadjem – super dan!, ker je Generalna skupšcina Združenih narodov leto 2021 razglasilo za medna­rodno leto sadja in zelenjave. Prvo šolsko uro so ucenci zajtrkovali crni kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Ucen­cem smo brezplacno razdelili 60 kilogramov kruha, 12 kilo-gramov masla, 14 kilogramov medu, 110 litrov mleka in 60 kilogramov jabolk. Maslo in mleko sta bila lokalnega iz­vora, pridelana na Igu. Tudi druga živila so bila iz bližnje okolice. Ucenci višjih razredov so po zajtrku nadaljevali pouk, ucenci nižjih razredov pa so imeli vecinoma delavnice, pri katerih so se ob pogovoru o zdravi hrani preizkusili v li­kovnem ustvarjanju. Pestro je bilo tudi na vseh treh podruž­nicnih šolah, kjer so potekale razlicne delavnice. Hvaležni smo, da so šole odprte in smo lahko zajtrk le­tos izvedli v živo. Žal nam tre­nutna epidemiološka situacija ni omogocala, da bi v šolo povabili zunanje obiskovalce in tako popestrili program. Zahvaljujemo se uciteljicam in uciteljem, ki so poskrbeli, da je bil dan slovenske hrane pester in poucen, ter osebju šolske kuhinje za pripravo tra­dicionalnega zajtrka. Tradicionalni Zajtrk slovenski zajtrk Že 11. leto zapored obeležujemo dan slovenskega zajtrka. Za K oncno je prišel tretji petek v novembru, kar pomeni, da je dan za tradi­cionalni slovenski zajtrk. Letošnji zajtrk poteka pod geslom: Zajtrk s sadjem, super dan! Torej kruh, med, ki so nam ga pris­krbele cebele, jabolko in mleko, ki so ga prispevale krave. To ni navaden zaj­trk, temvec zajtrk, pri ka­terem se zavedamo tega, kako lepa je naša Sloveni­ja, kako pomembni so naši kmetje, ki nam pridelajo hrano. Morali bi jih bolj ce­niti in biti na njih ponosni, saj oni prispevajo izdelke trgovinah. Podprimo domace izdelke, ki so op-ravili kratko dobavno pot. Pri pouku biologije smo se pogovarjali o pomenu zaj­trka in lokalno pridelane hrane. Poleg tega da nam je odpadla ena šolska ura, smo se tudi zabavali, saj smo kar malo zapeli o ce-malico smo v šoli dobili kruh z belicah. maslom in medom, jabolko in sve-Pogledali smo, kako je že mleko. bil ta zajtrk pripravljen, Zajtrk je najpomembnejši ob-in z veseljem povem, da rok dneva. Da ti moc, da lahko spada med moje najljubše. delaš, se uciš, razmišljaš, prideš Z enakim veseljem si ga v šolo in sodeluješ pri pouku. Ce bom privošcila tudi pri-zjutraj ne poješ zajtrka, si siten in hodnje leto. brez volje do dela. Torej zaspanci, ki se izgovarjate, da nimate dovolj Sara Škulj, 8. a, casa, morate si ga najti. Urška Brvar Rušnjak, vodja šolske prehrane Pomembno je tudi, kaj jemo. Dobro je, da poješ tak tradicionalni zajtrk, o katerem se pogovarjamo enkrat na leto. Za zajtrk je zdravo tudi sadje v razlicnih oblikah. Sama vsako jutro zajtrkujem, vcasih zdravo, drugic pa tudi manj zdravo. To je vseeno bolje, kot ce zjutraj ne ješ nicesar. Za zajtrk po­jem veliko sadja, saj potem lažje razmišljam pri pouku. Julija Glavan, 8. b Evakuacijska vaja V edno moramo biti po šoli, razrednicarka pa nam nas je zbrala v vrsto in mirno ca, a smo se vseeno uspešno pripravljeni na vse, saj je pokazala, kje so zasilni izho-smo se odpravili proti našemu prebili na zbirno mesto. Po nas lahko v šoli ali na di. Natancno nam je razložila, izhodu. Pred nami je bilo nekaj minutah smo se vrnili v drugem javnem kraju presene-kako zapustimo posamezno zunaj veliko ucencev, zato šolo in nadaljevali pouk. ti alarm, ki pomeni, da mora-ucilnico. Ni namrec nujno, da nismo imeli zapletov. Mirno Ko smo se na razredni pogo-mo izprazniti stavbo. V našem smo vedno v maticni ucilni-smo odšli na našo zbirno toc-varjali o evakuaciji in se prip­razredu smo imeli kar sreco, ci, zato si moramo zapomniti, ko, se prešteli in se po prib-ravljali na to, sem si mislila, da da nam je vaja še kako prišla skozi kateri zasilni izhod za-ližno desetih minutah vrnili v tega že ne bomo potrebovali, prav že naslednji dan. pustimo šolo. Vsak izmed so-ucilnico. pa se je izkazalo, da smo zna- V ponedeljek, 8. 11. 2021, šolcev ima tudi vrstni red iz-Cez nekaj casa, med nje uporabili že naslednji dan. smo imeli razredno uro in hoda, da se ne bi vsi naenkrat tretjo uro, pa je vrata odprla Ceprav se ljudem vcasih zdi, tema je bila evakuacija iz šole. zagozdili med vrati. ravnateljica in nam povedala, da je nekaj nepomembno, ni­Razrednicarka nam je predsta-Že takoj naslednji dan da moramo šolo ponovno koli ne vemo, kdaj nam to celo vila vse, kar moramo vedeti, ce nas je med malico presenetil izprazniti. Še enkrat smo reši življenje.je treba ob znaku za alarm za-alarm. Bili smo v maticni ponovili ves postopek. Tokrat pustiti šolo. Sprehodili smo se ucilnici z razrednicarko, ki je bila na stopnišcu vecja gne- Leja Gacnik, 8. a Predpraznicno vzdušje V cetrtek, 25. 11. 2021, pa sta popestrili še uciteljici Ig. TRR najdete na smo izpeljali naravo-Polona Kukovica z božicnimi spletni strani šole. slovni dan za ucence 7. napevi in Anita Šuc z novo Srcno upamo, da razreda na temo predpraznic-plesno kreaturo. Delavnico v prihodnje uspe no vzdušje. Tako kot pretek-peke peciva oziroma potice našim ucencem lo šolsko leto nam tudi letos pa je zaradi karantene enega pod mentorstvom zdravstvena situacija ni omo-oddelka nadomestila izvedba Društva žena in de-gocila nacrtovane izvedbe v okusnega kosila s pripravo klet na podeželju Ig šoli. Uspelo nam je izpeljati pogrinjkov za praznicno mizo speci tudi praznic­loncarsko delavnico pod vod-doma. Navodila je pripravila no potico. stvom Maruše Mazej, Izdelavo uciteljica Urška Brvar Rušnjak. Hvala vsem za adventnih venckov pod taktir-Naš namen je bil, da bomo lep ustvarjalni šol­ko uciteljice Diane Zupan s so-izdelke namenili novoletnemu ski dan.delovanjem bivše ucenke Kla-bazarju, ki pa je bil odpovedan. re Tavželj, izdelava novoletnih Stroške vseh delavnic je pokril Andreja vošcilnic pod mentorstvom šolski sklad. Zato prosimo vse, Župec, uciteljev Kristine Plavec, Jože-ki ste izdelke prejeli ali pa me-vodja ND fe Antolic in Gorazda Šanteja. nite, da lahko, darujte denarni Njihovo kreativno ustvarjanje prispevek za šolski sklad OŠ Božic Božic najlepši v letu je dan, takrat je vsak zares nasmejan. Ljudje se obdarujemo in skupaj praznujemo. Potem pa opolnoci se cudež zgodi, saj Jezušcek se rodi. Vošcilo Vošcilo obcanom Obcine Ig Zima, zima bela, kaj nam boš prinesla v to leto 2022?! Bomo ljudje vec sodelovali, se otroci spet skupaj igrali in v novo leto zaplesali?! Prijetne, tople in zadovoljne božicno-novoletne praznike ter prijazen naj bo cisto vsak dan, v prihajajocem letu obsijan. To želimo vam iz vsega srca mi vsi! Novinarski krožek v imenu ucencev in uciteljev OŠ Ig Vošcilo izrekamo vsi osnovnošolci in ucitelji. Božica se veselimo in naj korona izgine, si res želimo. Prazniki so pred vrati, ptice so že odletele v jati. Sneg je že pobelil gore, izginile so nocne more. Lucke so zasijale ter nam vso lepoto pokazale. Smreke so lepo okrašene za lepe praznike cisto vse. Vesel božic in srecno v letu 2022! Manca Baler, Julija Glavan, Ema Meglic, 8. b Dan spomina na žrtve prometnih nesrec Transparent v središcu Iga V vrtcu se zelo veliko po­govarjamo o prometni varnosti. Otroke na razlicne nacine vsakodnev-no seznanjamo z varnostjo v cestnem prometu. Nikoli ne mine sprehod, da ne bi bila vsaj kakšna minuta namenje­na tem pogovorom. Z zgledom jih ucimo, kako v prometu os­tati varen. Tudi letos smo se spomni­li na tretjo nedeljo v mesecu novembru. To ni cisto nava­dna nedelja, to je nedelja, ko obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesrec. V tem tednu v sodelovanju z Zavo­dom Varna pot izdelamo tran­sparente, ki jih nato obesimo v okolici vrtca. Z njimi opozarja-mo voznike, da so na cesti tudi majhne glavice, polne življe­nja, lepih misli, veselja in nav­dušenja. Te glavice velikokrat nagovori ravno tisti listek, ki je priletel na cesto, se jim smi­li gosenica, ki bo pristala pod kolesi avtomobila, stecejo za žogo, ki je ušla na cesto, ali pa na drugi strani z iskricami v oceh zagledajo prijatelja. Tak-rat pozabijo na svojo varnost. Pozabijo, da cesta ni igrišce. Zato imajo nas – odrasle, od­govorne voznike, starše, babi- Opozorilo za voznike ce, dedke. Naša naloga je, da na cesti ne pozabimo nanje ter da jim omogocimo varno, brezskrbno pot v šolo, vrtec, k babici, prijatelju, na igrišce. Ucimo jih. Dajmo jim izkušnje. Pomagajmo jim. Vodimo jih. Omogocimo jim, da se zgledu­jejo po nas. Ker je vsaka smr­tna žrtev ceste prevec. Maja Cuden, pomocnica ravnateljice Mini pocitnice v Zapotoku Cebelice O troci z vzgojiteljicami iz skupin Zajcki, Ce­belice, Ježki, Metulji in Medvedki smo zadnji teden v novembru odšli na mini po-citnice v Dom borcev in mla-dine v Zapotok. Preživeli smo dve noci brez mamic in ockov. Plezalne vešcine smo pokazali na plezalni steni v RTC Zapo­tok ob pomoci Eve in Matjaža. Obiskala nas je tudi zelišcarka Jožica, nam skuhala zelišcni caj in pripravila zelišcno mazi-lo. Poceli smo še veliko drugih stvari, spoznali nove prijatelje in se zabavali. Mini pocitnice želimo še kdaj ponoviti. Otroci in strokovne delavke Vrtca Ig Medvedi in Metulji Poziv lastnikom oz. uporabnikom kmetijskih zemljišc ob vodotokih in jarkih O bcinska uprava poziva lastnike, najemnike oz. uporabnike kmetijskih zemljišc, da ob vecjem dežev­ju pregledujete svoja zem­ljišca, in ce opazite plavajoce predmete, ste jih tudi dolžni odstraniti. Ker se med obcani pogosto pojavljalo vprašanje, kdo je odgovoren za urejanje brežin vodotokov, tako stal-no kot ob posebnih situacijah (poplave), smo za mnenje pro-sili Direkcijo RS za vode. Direkcija Republike Slove­nije za vode obvešca vse la-stnike priobalnih zemljišc ob vodotokih 2. reda, (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe), da so dolžni sami zagotavljati odstranjevanje odvecne zara­sti na bregovih, odstranjeva­nje plavja (odpadlega listja in drugih plavajocih predmetov), odpadkov in drugih opušce­nih in odvrženih predmetov ter snovi z vodnih in priobal­nih zemljišc. Pogoji, pod katerimi lahko cišcenje priobalnega (in vo­dnega) zemljišca izvede prio- Od 1. januarja 2022 obvezna vložitev zahtevkov za vracilo trošarine v elektronski obliki Z a osebe, ki opravljajo dejavnost in uveljavljajo vracilo trošarine, je od 1. januarja 2022 obvezna pre­dložitev zahtevkov za vracilo trošarine v elektronski obliki preko informacijskega siste-ma davcnega organa. Sprememba Zakona o tro­šarinah (Uradni list RS, št. 92/21; ZTro-1A) v 20.a clenu v povezavi s prehodno dolocbo tretjega odstavka 22. clena is-tega zakona doloca, da osebe, ki uveljavljajo vracilo trošari­ne na podlagi zakona (Zakon o trošarinah – Uradni list RS, št. 47/16 in 92/21; v nadalje­vanju ZTro-1) in opravljajo dejavnost, od 1. januarja 2022 obvezno predložijo zahtevek za vracilo trošarine v elektron-ski obliki preko informacijske­ga sistema davcnega organa. S tem se opušca uveljavljanje vracila trošarine z vložitvijo zahtevka v papirni obliki. balni lastnik oz. drug uporab­ nik zemljišca, so naslednji: - zagotavljati je potrebno selektivno odstranjevanje poškodovane in odvecne zarasti, in sicer odstranje­vanje suhe, propadajoce in poškodovane zarasti iz pri­obalnega zemljišca; - golosekov ni dovoljeno iz­vajati; morebitnih vecjih zdravih dreves, ce so ob po­toku, se torej ne sme pose-kati; - propadlo in odstranjeno za­rast ter odpadke je treba v celoti odstraniti z obmocja na naravi neškodljiv nacin; material je prepovedano odlagati v strugo, na breži-no, v priobalni pas vodoto­ka, ki je pas 5.00 m od zgor­njega roba brežine potoka, - potrebno je redno odstra­njevanje plavja iz vodnega in priobalnega zemljišca (odpadlega listja in drugih plavajocih predmetov); - potrebno je odstranjevanje odpadkov in morebitnih drugih opušcenih in odvr- Med osebe, ki opravljajo dejavnost, za katere velja od 1. 1. 2022 obveznost predlo­žitve zahtevka v elektronski obliki preko informacijskega sistema davcnega organa, so-dijo tudi osebe, ki so v regi­stru kmetijskih gospodarstev pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo, evidentirane kot nosilci kmetijskega gospodar­stva ter skladno s 94. clenom ZTro-1 vlagajo zahtevke za vracilo trošarine za energen­te, porabljene za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo za fizicne osebe (TRO-A) ali vla­gajo zahtevek za vracilo tro­šarine za energente, porablje­ne za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo za pravne osebe, agrarne skupnosti ali samo­stojne podjetnike posamezni­ke (TRO-B). Zlatko Krasnic, kmetijski svetovalec ženih predmetov iz vodne­ ga in priobalnega zemljišca (ob morebitnem odlaganju tretjih oseb je treba obve­ stiti pristojno inšpekcijsko službo); - priobalni pas in brežine je treba redno kositi, kjer je to mogoce. Pri nacrtovanju vegetativ­nega vzdrževanja, to je pred­vsem odstranjevanju grmi-cevja in drevja, je treba tudi upoštevati, da je skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04) pre­povedano odstranjevanje zara­sti ob vodnih koritih v obdobju med 1. marcem in 1. avgustom. Z namenom zmanjševanja erozijske in poplavne ogrože­nosti prebivalcev, objektov, premoženja in zemljišc vas ob-vešcamo, da je prepovedano odlaganje vejevja, lesne mase oziroma kakršnokoli deponi­ranje lesa na vodnem in prio­balnem zemljišcu. Prav tako je skladno s ci­ljem varstva in urejanja voda in zmanjševanja posledic ško­dljivega delovanja voda pre­povedano, na vodnem in prio­balnem zemljišcu, postavljanje kakršnihkoli ovir, vzdolžnih ali precnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in grad-benih odpadkov, tudi v smislu zacasnih deponij. (Informa­cije povzete s spletne strani DRSV.) Obcinska uprava poziva lastnike/uporabnike/najemni­ke, da se za urejanje zaraslih vodotokov obrnete tudi na ob­cinsko upravo z izrisom zem­ljišca in vodotoka, kjer bomo poskušali skupaj najti rešitev. Predloge za ureditev bomo posredovali pristojnim. Svoje predloge lahko poš­ljete na naslov Obcina Ig, Govekarjeva c. 6, Ig, ali na elektronski naslov: info@obci­na-ig.si. Vec informacij na tel. 01/2802-324. Pobudo za ure­ditev lahko posredujete tudi osebno v casu uradnih ur. Andreja Zdravje,obcinska uprava Degustacija jedi s kolišcarskega menija iznajdbah. Obdobje kolišc zajema kljucne razvojne faze evropske civilizacije, kot jo poznamo danes. Na obmocju Ljubljanskega barja je do danes znanih 43 kolišc. Na UNESCO Seznam svetovne dedišcine sta vpisani starejša južna in mlajša severna skupina kolišc pri Igu. V obeh jedrnih skupinah je devet najdišc in vsa so v 1. varstvenem obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje (v nadaljevanju: KPLB), za katerega velja najstrožji varovalni režim. Poleg tega je na tem mestu ohranitev ostankov kolišc na KPLB odvisna od stalne vlažnosti tal oziroma od zadostne višine podtalne vode in kapilarnega toka. Obmocje je spome­nik državnega pomena in ima varstveni režim, dolocen z Odlokom o razglasitvi kolišc na Igu za kulturni spomenik držav­nega pomena. Od vpisa prazgodovinskih kolišc okoli Alp na UNESCO Seznam svetovne dediš- cine je minilo desetletje. V okviru Med- Predstavitev za medije narodnega koordinacijskega odbora za O b 10. obletnici vpisa prazgo­dovinskih kolišc okoli Alp na UNESCO Seznam svetovne de­dišcine smo v sodelovanju z gostincema Matejo Bajc iz Gostilne in hotela Bistra in Juretom Frasom iz Gostilnice Jezero ter arheologom dr. Antonom Velušckom z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU zasno­vali dva kolišcarska menija. Nekatere jedi z obeh menijev, pripravljene na sodoben nacin, sta gostinca predstavila v sredo, 17. 11. 2021, v Gostilni in hotelu Bistra, pozne­je v letu pa jih bomo širši javnosti predsta­vili tudi v kratkem promocijskem filmu. Degustacije in predstavitve kolišcarskega življenja ter kolišc so se udeležili novinar­ji Društva turisticnih novinarjev Slovenije ter župan Obcine Ig Janez Cimperman, ki je zbranim predstavil tudi nastajajoci In-terpretacijski center o biotski raznovrstni in dedišcini kolišc Ljubljanskega barja ter povezovalno pot s kolišcarsko vasjo na Igu. Prazgodovinska kolišca okoli Alp zaje­majo izbor 111 od okoli 1000 znanih praz­godovinskih vasi na kolih v šestih državah okoli Alp (Švica, Avstrija, Francija, Nemci­ja, Italija in Slovenija). Izbrana so bila pre­težno neokrnjena najdišca ter tista, ki pro-storsko in casovno dopolnjujejo celostno podobo fenomena kolišc. Casovni razpon kolišc okoli Alp je med 5000 in 500 pr. n. št. Najdišca so pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v vlažnih tleh, kar omogo-ca izjemne pogoje za ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in kosti. Na podlagi izjemnega bogastva tovrstnih ostankov kolišc podajajo jas-no in izcrpno predstavo o svetu prvotnih kmetovalcev v Evropi in natancne infor­macije o njihovem vsakodnevnem življe­nju, poljedelstvu, živinoreji in tehnoloških Dimljena gosja prsa Polnozrnati praženec z lešniki ter medom kolišca se je v letošnjem letu v vseh šestih zvoja clovekovega življenja ter s tem tudi obiskovalce popeljala tisocletja nazaj v državah, ki so sodelovale pri nominaciji pridelave in priprave hrane. Ohranjen je preteklost. Gurmanska izkušnja bo še toli-(Slovenija, Avstrija, Francija, Italija, Nem-nabor pripomockov za kuhanje, ne pa tudi ko bolj doživeta, ce bodo gostje omenjeni cija in Švica), izvedla serija dogodkov, recepti jedi. Zato je poskus predstavitve gostilni obiskali na lastni pogon (peš, s aktivnosti, projektov, ki so obeleževali prehrane prednikov iz prazgodovine zelo colnom, s kolesom). Obe gostilni, ki po­obletnico. Namen vseh teh aktivnosti je zahteven. Pisnih virov za tako zgodnja nujata kolišcarska menija, sta na trasi re-bil približati dedišcino kolišc okoli Alp obdobja nimamo, zato so glavni temelj kreativnega kolesarskega maratona Bar-najširšemu krogu ljudi, še zlasti uporabni-prikaza prehrane kolišcarjev, ki so bili z janka, ki v zadnjih letih poteka v sklopu kom družbenih omrežij ter prebivalcem in naravo zelo povezani in od nje tudi moc-maratona Franja BTC City. Namen ome­obiskovalcem obmocja kolišc. no odvisni, arheološki zapisi ter podatki njenega dogodka je tako poleg obeležitve Mednarodno usklajena tema obletnice o takratni flori in favni. Na tej podlagi sta 10. letnice vpisa prazgodovinskih kolišc vpisa sta kulinarika in les v obdobju ko-pripravljena tudi kolišcarska menija v Go-na UNESCO seznam svetovne dedišcine lišc (v Sloveniji med neolitikom in sre-stilni in hotelu Bistra ter Gostilnici Jezero tudi promocija trajnostnega turizma v dnjo bronasto dobo). Kot že zapisano, so v sodelovanju z arheologom dr. Antonom Krajinskem parku Ljubljansko barje. arheološka najdišca v mokrih tleh izjemen Velušckom. Jedi z obeh menijev bosta oba arhiv informacij o rastlinah in živalih. ponudnika svojim gostom ponudila spo- JZ Krajinski park Zaradi izjemnih konservacijskih pogojev mladi v prihodnjem letu. Ljubljansko barjeso se ohranili sledovi vectisocletnega ra-Edinstvena kulinaricna ponudba bo Maja Zupancic Razstava Kolišcarji z Velikega jezera G lavni obiskovalci raz-stave Kolišcarji z Veli­kega jezera so bili tudi to jesen od septembra do no-vembra šolarji, katerih dnevi na Ljubljanskem barju poteka­jo v okviru Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. Direktor se nam je ob tej priložnosti zahvalil in prilagamo zapis iz pisma, ki smo ga prejeli. Ve­seli smo pohval, saj naše delo temelji v glavnem na prosto­voljstvu in zahteva kar nekaj odrekanj in dobre organizaci­je. Ceprav bo na Igu odprt moderen kolišcarski muzej, bo vsaj še nekaj casa na ogled tudi naša razstava, saj so obi-skovalci navdušeni nad ma-keto pa tudi replikami najpo­membnejših najdb, ki se jih lahko dotikajo, kar obicajno ni mogoce. V letošnjem letu smo poskrbeli tudi za dodatno vodnico Marjeto, ki bo tudi v prihodnje sodelovala z našim društvom. Roman Padar Žajbelj je tik pred tiskanjem, zato ponovno vabimo vse, ki si želite svojo domaco knjižnico obogatiti z omenjenim romanom, da nas kontaktirate. Roman je lahko tudi lepo darilo za prihajajoce praznike, ko bo tudi vec casa za branje. Alenka Jeraj 30LET Policisti opozarjamo na drzne tatvine v vaših domovih P olicisti Policijske posta­ja Ljubljana Vic v zad­njem obdobju beležimo povecano število drznih tatvin iz stanovanj in stanovanjskih hiš na obmocju Obcine Ig. S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine lahko že sami precej zmanj­šate priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj in se izognete neljubim dogodkom. Objavljamo nekaj koristnih nasvetov in priporocil, saj lah­ko za varnost svojega premo­ženja najvec naredite sami! Kako delujejo drzni tatovi? - Žrtve so pogosto starejše osebe na osamljenih kra­jih, tatvine pa se najveckrat zgodijo dopoldne. - Tatovi delujejo v skupinah. - Eden izmed tatov vas zamo-ti z razlicnimi pretvezami (sprašuje za pot; poizvedu­je, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega pod-jetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jar-ke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in poskuša zvabiti stran od doma. - Drugi tatovi medtem vstopi­jo v vaš dom ter kradejo de­nar in vrednejše predmete. Kako ukrepati, da ne pos­tanete žrtev tatov? - Bodite pozorni na sumlji­va vozila in osebe v okolici svojega doma ter o tem ob-vestite policijo na telefon­sko številko 113. - Vedno zaklepajte vrata, zapirajte okna in doma ne hranite vecjih vsot denarja. - Neznancev ne spušcajte v svoj dom. - Pogovor z njimi opravite na varni razdalji (skozi okno, z balkona ipd.). - V pogovorih s sumljivimi osebami vzbudite preprica­nje, da niste sami doma. - Na pojav takšnih oseb opo­zorite sosede. - Ko vas ni doma, imejte v hiši oziroma stanovanju prižgano luc in se dogovori­te s sosedi, naj bodo pozor­ni tudi na vaš dom. Kako ukrepati, ce postane­te žrtev tatov? - Obvestite policijo na tele­fonsko številko 113. - Zapomnite in zapišite si cim vec podatkov o tato­vih (opis zunanjega videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda ipd.). - Do prihoda policistov ne hodite tam, kjer so se giba­li tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili ti v stiku. Policijska postaja Ljubljana Vic • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvale O b pogrebu pokojne Tonc­ke Cankar z Iga so svoj dar namenili za potrebe Žup-nijske Karitas Ig tudi Štruk­ljevi iz Staj in cerkveni pevci. Najlepša hvala. Iskrena hvala vsem dobrot­nikom za pomoc in podporo, ki smo jo tudi v tem letu še kako potrebovali pri našem delu. Prepricani smo, da nam boste tudi v prihodnje s svoji-mi darovi pripomogli k lajša­nju stisk ljudem. Iskrena hvala za vso pomoc in sodelovanje Uredništvu gla­sila Mostišcar, še posebej od­govorni urednici. Župnijska Karitas Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). V mesecu decembru 2021 bodo uradne ure izjemoma vtorek, 21. 12. 2021, od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Evropsko ekipno prvenstvo z ižansko udeležbo Tim Janželj Lara Janželj Evropsko ekipno prvenstvo v šahu N a Evropskem ekipnem pr-venstvu za leto 2021 sta v clanskih ekipah Slovenije igrala Lara in Tim Janželj clana Šahovskega kluba Ig. Evropsko ekipno prvenstvo v šahu je potekalo med 11. in 22. no-vembrom 2021 v Catežu ob Savi. Nastopilo je 39 reprezentanc v odprti in 31 v ženski konkuren­ci, med njimi 138 velemojstrov in 23 velemojstric. Slovenijo so zastopale štiri ekipe: dve ekipi v moški konkurenci (Slovenija 1 in Slovenija 2) in dve ekipi v ženski konkurenci (Slovenija 1 in Slove­nija 2). V kategoriji clanic so evrop­ske prvakinje brez poraza postale Rusinje, drugo mesto so osvojile Gruzijke in tretje mesto po doda­tnih kriterijih Azerbajdžanke. Prva slovenska ekipa v pos­tavi Laura Unuk, Zala Urh, Lara Janželj, Monika Rozman in Jana Krivec se je uvrstila na 18. mesto, druga slovenska ekipa je osvoji-la 23. mesto. Lara Janželj je v prvi ekipi igrala odlicno in zbrala 5,5 tock iz devetih partij. Pri clanih je bilo za evropskega prvaka nekoliko vec drame, saj se do konca zadnje partije ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Na koncu so po dodatnih kriterijih malo nepri-cakovano evropski prvaki postali Ukrajinci. Drugo mesto so z 18-le­tnim cudežnim deckom Alirezo Firouzjem, ki je osvojil neverjet­nih 8 tock iz devetih odigranih partij, osvojili Francozi. Slovenski ekipi sta se v moški konkurenci uvrstili na 32. in 34. mesto. Tim Janželj je v ekipi Slovenija 1 igral malo pod pricakovanji in zbral 1,5 tocke iz petih partij. Vecina udeležencev prvenstva, s katerimi sem govoril, je bila z organizacijo in igralnimi pogoji zelo zadovoljna. Kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram je or-ganizatorjem uspelo vzdrževati visoko raven izvedbe tekmova­nja. Adrijan Rožic, predsednik ŠK Ig • IŽANSKA PAŽARNA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// . ZAHVALA ///////////////////////////////////// . OGLASI //////////////////////////////////////// Zložil je krila, se skril vanje in se naslonil na rob neba. Zdaj sanja angelske sanje. Nanj pada zlata tema. (T. Pavcek) ZAHVALA JOŽE ŽAGAR 21. 9. 1935–2. 9. 2021 Ob boleci izgubi dragega moža, oceta, deda se iskreno zahvaljujemo vsem za izreceno sožalje, za vsak stisk roke in izrecene besede socutja in tolažbe. Za darovano cvetje in svece, za darovane maše in darove za cerkev. Gospodu župniku Janezu Avseniku in kaplanu Tadeju Ložarju se toplo zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred. Predsedniku Cebelarskega društva Ig Roku Janezu Šteblaju pa za izbrane besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Vrhovec, pevcem, trobentacu ter gospe Slivi Dolinšek. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Lepe praznike in srcno srecno 2022! Zakaj moramo poslušati svoje srce? Ker je tam, kjer je srce, naš zaklad. (P. Coelho) KRIVLJENJE VSEH KLEPARSKIH ZAKLJUCKOV (do 7 m) USLUGE Z AVTODVIGALOM (dvig do 30 m) IZDELAVA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ NAJEM DVIŽNE KOŠARE (dvig do 15 m) IZDELAVA HLADILNIC in ZORILNIC www.fe-mont.si 041 316 855 info@fe-mont.si 26 Mostišcar 09 | December 2021 • OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// . KRIŽANKA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////