NAŠ ■ ČAS NAŠ ČAS NAŠ ČAS NAŠ ČAS NAŠ ČAS naš ČAS PIZZERUA »CIGLER« Šoštanj Tel.: 063/882-286 velenje, 9. avgusta 1990 številka 30, cena 7 dinarjev RUDNIK LIGNITA VELENJE Želijo si biti bolj odvisni od svojih rezultatov kot od sklepov republiške ali zvezne vlade. STRAN 3-10 ZA OBRTNIŠTVO BOLJŠI ČASI — Obrtniki si želijo, da bi jim nova zakonodaja prinesla več reda pri davčni politiki. STRAN 5 15. AVGUST SE PRIBLIŽUJE - ste naročnik, imate poravnano naročnino? Dobro, potem boste lahko sodelovali v velikem nagradnem žrebanju Našega časa. STRAN 12 Svobodni sindikati napovedujejo : 10. septembra splošna stavka Svobodni sindikati Slovenije s 400 tisoč člani (v Velenju 16 tisoč) so 10. septembra razglasili splošno stavko delavcev v Sloveniji (na isti dan tudi stavka delavcev v kovinski in elektroindustriji, sindikat delavcev zdravstva in socialnega varstva pa napoveduje 12- urno stavko), ki naj bi od 8. do 9. ure potekala na delovnih mestih, če se vlada ne bo takoj lotila reševanja postavljenih zahtev. Razlog za stavko je ocena Sveta Zveze Svobod i h sindikatov Slovenije, da dosedanja prizadevanja za varovanje irr izboljšanje ekonomskega, gmotnega in so- cialnega položaja niso dala rezultatov. Skladno s stavkovnimi pravili bo splošno stavko vodil Svet ZSSS kot stavkovni odbor, ki je oblikoval sedem zahtev: da morata skupščina Republike Slovenije in Izvršni svet zagotoviti uveljavitev kolektivnih pogodb, brez omejitve izplačil osebnih dohodkov in dosledno uveljaviti bruto sistem obračuna OD tako, da se ob vsaki razbremenitvi gospodarstva ustrezno povečajo neto čisti osebni dohodki; Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije mora takoj pristopiti k sklenitvi kolektivnih pogodb za družbene dejavnosti in negospodarstvo in se lotiti izdelave socialnega programa in zanj zagotoviti sredstva; nasprotujejo povečanju individualnih prispevkov za storitve družbenih dejavnosti, dokler se ne sprejmejo in uveljavijo nacionalni programi teh; zahtevajo da se politika bivalnih stroškov usklajuje z rastjo osebnih dohodkov, zahtevajo takojšen moratorij na stečaje katerih razlog je sistemsko pogojena insolventnost podjetij, namera pa množično odpuščanje delavcev ter sprejem predlaganih sprememb Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki bodo preprečile brezpravni položaj delavcev; v sedmi zahtevi pa terjajo cenejšo državo in njen aparat ter pravičnejšo delitev družbenega proizvoda v korist gospodarstva in družbenih dejavnosti. Stavkovni odbor je istočasno pozval Izvršni svet skupščine Republike Slovenije in Skupščino Republik ke Slovenije, naj do 20. avgusta odgovorita na zahteve in pristopita k pogajanjem. V Velenju naj bi v podjetjih do 25. avgusta pretehtali te zahteve in se do njih opredelili. Svobodni sindikati pa so pozvali tudi druge sindikate, da se jim pridružijo pri uveljavljanju zahtev. (mkp) Gornji Grad Blagoslovitev obnovljene katedrale V Gornjem Gradu so letos postorili toliko kot v mnogih prejšnjih letih skupaj. Že doslej so številne uspehe in jubileje primerno proslavili in jih še bodo, med drugim tudi s slavjem ob prazniku občine Mozirje, ki bo letos v Gornjem Gradu prav zaradi vseh dosežkov. O mnogih smo že pisali, zato se danes omejimo ie na nedeljsko slovesnost. V nedeljo, 12. avgusta, bodo namreč ob 16. uri blagoslovili temeljito obnovljeno katedralo, z obnovo kateré šo pričeli leta 1985, blagoslovil pa jo bo mariborski škof dr. Franc Kramberger. v po na si Tako je rad zapel naš triglavski župnik Jakob Aljaž, ki je za en sam goldinar — takratne vrednosti šestdesetih žemelj kupil od dovških oblasti svet na vrhu Triglava in tako postal najvišji posestnik na Slovenskem. Ko se bomo odpravljali v gore, v ta prečudoviti svet tihote, ga vzemimo sabo saj ne potrebuje veliko prostora. Tudi težak ni. Tam gori visoko nad dolino in daleč proč od vsakodnevnega direndaja ga v miru pre-berimo. Ni velik toda v sebi skriva obilo zanimivega in koristnega branja." M. H. Znamenitosti katedrale bomo podrobneje predstavili prihodnjič, tokrat povejmo le, da gre za cerkev z največjim tlorisom na slovenskem, saj je dolga 55 metrov, 26 metrov široka in visoka od 20 do 55 metrov (kupola). Obnavljati so jo torej pričeli pred petimi leti, z izjemnim sodelovanjem, delom in pomočjo krajanov so prvotno vrednost zmanjšali najmanj za desetkrat (med drugim so letno opravili kar po 8000 prostovoljnih delovnih ur). Obnova sicer še ni sklenjena, vseeno pa velja povedati, da so obnovili kupolo, ostrešje, fasado, sanirali zidove pred zama-kanjem, zidarsko popravili notranjost in jo prebelili, opravili preslikave, obnovili orgle, uredili dvorišče in še kaj. Nekaj dela jih sicer še čaka, vseeno pa bodo obnovljeno cerkev v nedeljo blagoslovili, pri tem pa ne smemo pozabiti velikih zaslug gornjegraj-skega župnika Ivana Korena, saj se je obnova pričela prav z njegovim prihodom v ta kraj. (jp) Vegrad z Avstrijci Zahodnoevropski partnerji so močno zainteresirani za vlaganja v naši deželi še zlasti na področju turizma. Vegrad se z avstrijskimi partnerji dogovarja za tovrstno sov-laganje pri izgradnji zdraviliških in obmorskih turističnih zmogljivosti. (mz) Občina Mozirje Jedrskih odpadkov ne bo? Slovenski javnosti so odgovorni pred nedavnim predstavili rezultate prve faze iskanja lokacije za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. V tej fazi so izločili neprimerne kraje v Sloveniji. Po teh rezultatih odlagališča niso primerni narodni parki, zazidalna območja naselij z več kot 1.000 prebivalci, rezervati pitne vode, znani aktivni prelomi in geotermalna področja, poplavna območja, prisotnost rudnin, mineralov, nafte, plina ter geološka in litološka struktura tal. Na podlagi sedmih izločilnih kriterijev so ugotovili, da več kot 90 odstotkov ozemlja Slovenije ne pride v po-štev, možne ustrezne lokacije pa bodo natančno proučili v drugi fazi raziskav. Vse te možne kraje bodo nato še temeljito obdelali s terenskimi raziskavami, po končani tretji fazi, predvidoma bo to poleti 1991, pa bodo izbranim krajem predlagali spremembe družbenih planov. Že 47 zahtev za denacionalizacijo Podobno kot drugje po Sloveniji, tudi na velenjskem sekretariatu za gospodarstvo zbirajo podatke o potencialnih interesentih za denacionalizacijo zemljišč in drugih nepremičnin. To zbiranje podatkov je po besedah Igorja Meha, člana velenjskega izvršnega sveta, zgolj informativnega značaja. Zbrani podatki bodo namreč pomagali republiškemu sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo pri obliko- vanju zakona, ki bo urejal ta vprašanja. Med občani je za to veliko zanimanja, doslej pa je svoje zahtevke vložilo 47 občanov, ki so imeli svoja zemljišča ali stavbe na območju občine Velenje. Informacije pa je iskalo tudi nekaj takšnih, ki živijo tukaj, svoja premoženja pa so imeli pred nacionalizacijo v drugih občinah. Te so napotila tja. Zbiranje podatkov o takratnih lastninskih pravicah je silno zapleteno in dolgotrajno in na velenjski geodetski upravi imajo polne roke dela. Brskajo po starih knjigah in skušajo ustreči občanom, a vsem naenkrat ne morejo. Igor Meh pravi, da naj občani ne bodo nestrpni, saj bodo zahtevke sprejemali tudi po 15. avgustu (do takrat naj bi jih po prvotnem razpisu). Največje premoženje je bilo v občini Velenje po vojni nacionalizirano Vošnjakovim. Ti doslej svoje uradne zahteve po denacionalizaciji premoženja še niso podali, po neuradnih podatkih, pa se za to zanimajo. (mz) nama VELENJE P?' 853-500 Novice .....11,1 mmmmmmSBmmmSr Nemi telefoni, poškodovan kabel (mkp) Velenje — Preko tisoč naročnikov je imelo v Velenju v petek, 3. avgusta nem telefon. Kot smo zvedeli, je bil razlog za to, poškodovan kabel čez reko, Pako. Napako so odgovorni pri Ptt hitro odkrili in jo do sobote popoldne tudi odpravili. Uspešni mladi zadružniki (bz) Velenje. Poletje izkoristijo kmetijci, še zlasti mladi, tudi za tekmovanja. Pred nedavnim so sodelovali na regijskem tekmovanju mladih združnikov in starejših traktoristov. Tekmovanje je bilo v Žalcu in Polzeli. Velenjčani so se odlično predstavili, saj je osvojila Marta Golob v svoji konkurenci prvo mesto, prvi pa je bil tudi Franci Rotnik. Najlepše je opravil svoje delo (najlepše preoral njivo) Anton Špital iz Ga-berk, drugi pa je bil v tej konkurenci prav tako Velenjčan Alojz Rožič. Vsi ti tekmovalci se bodo septembra udeležili republiškega tekmovanja, ki bo v Šempetru. Mladi zadružniki so zadnjo soboto sodelovali še na srečanju mladih zadružnikov Slovenije, ki je bilo na Dobrni. Še posebej uspešni so bili v grabljenju, košnji, pa tudi v kegljanju. Takšna srečanja so za mlade kmetijce zelo pomembna, saj nimajo le tekmovalnega značaja. Na njih se srečujejo mladi kmetje, se spoznavajo, izmenjujejo izkušnje. Prihodnje leto bo tovrstno srečanje v mariborski regiji, organizirala ga bo ekipa Gornje Polskave, ki se je letos najbolje »odrezala«. Ustanavljajo Vegrad Internacional (mz) Velenje — Te dni naj bi bila tudi uradno registrirana Vegradova mednarodna firma — družba z omejeno odgovornostjo v Berlinu, oblikovana po zahodnonemški zakonodaji, skrbela pa bo predvsem za nastopanje Vegrada na tem trgu. Vegrad pa se pripravlja še na registracijo firme Vegrad Internacional. To bo mešano podjetje, ustanovili ga bodo skupaj z zahodno evropskim partnerjem, dela pa naj bi izvajali po celi Evropi. Gre za moderno mednarodno gradbeno podjetje, menagersko oblikovano, ki bo temeljilo predvsem na zahodno evropskem kapitalu. Po potrebi bo to podjetje ustanavljalo nove firme v evropskih deželah, kjer se bo za to pokazal interes. KOLONIJA LIKOVNIH PEDAGOGOV (fk) Pilštajn — Od 1. avgusta do jutri je v Pilštanju na Kozjanskem posebna likovna kolonija, ki se je udeležujejo likovni pedagogi. Tudi letos (prireditev je tokrat'že četrtič, prireja pa jo kulturno društvo Lesično— Pilštanj) so se zbrali likovni pedagogi iz raznih krajev Jugoslavije. Letošnji udeleženci so iz Gevgelije, Reke, Maribora in domače šmarske občine. Ta likovna kolonija je svojstvena po tem, da udeleženci bivajo pri domačinih v okolici Pilštanja in so vsak dan gostje ene tamkajšnjih družin. OBLJUBLJAJO SPET BOLJŠO KAKOVOST (fk) Celje — Podobno kot vsa zadnja leta organizatorji mednarodnega sejma obrti v Celju spet obljubljajo, da bo letošnja prireditev boljša od dosedanjih. Takih napovedi smo že vajeni, žal se prepogosto ob sami sejemski prireditvi srečujemo z drugačnimi spoznanji. Na letošnjem sejmu, ki bo v dvoranah Golovec in ob njih od 7. do 16. septembra, naj bi dali še večji poudarek poslovnosti, saj naj bi to narekovale tudi že spremenjene razmere pri nas. Na višjo raven naj bi postavili tudi prodajni del sejma. POLOVICA NERAZVITIH NA CELJSKEM (fk) Šentjur, Šmarje — Nova slovenska vlada je na novo prevrednotila tudi slovensko nerazvitost. Skozi posebno reše-to so padle le še štiri občine, doslej pa jih je bilo vsaj delno nerazvitih kar 12. To sta dve občini iz našega območja — Šentjur in Šmarje, ter občini Lenart in Ormož. Seveda pa je v Sloveniji v najrazličnejših občinah še precej nerazvitih območij- Ni pa še dorečeno, kakšnih ugodnosti bodo deležne te nerazvite občine oziroma organizacije, ki bodo na teh območjih vlagale. Nekateri bi seveda radi, da bi šlo na ta območja vse, kar smo doslej namenjali za nerazvite po državi. Zakaj v središču Velenja še vedno ne gradimo? Po štirih letih dogovarjanja krajani nič ne vedo V srednjeročnih prostorskih dokumentih za obdobje 1986/90 smo Velenjčani med drugim opredelili, da bomo v mestu pozidali tiste površine, ki so še proste. Za gradnjo večjih stanovanjskih sosesk in lokalov nam je namreč že pred leti začelo zmanjkovati prostora. Eno takšnih področij je tudi prostor med reko Pako, Jenkovo cesto, vse do vrtca in uprave Ere ter banke. Prostorski snovalci so ta teren temeljito obdelali in že leta 1986 razgrnili idejne osnutke v več variantah in jih dopolnjevali skladno s pripombami. Tekli so dolgotrajni postopki sprejemanja, razprav, razgrnitev. Vse je trajalo do februarja lani, ko je bil zazidalni načrt Mlin, tako so ga poimenovali, na zasedanju zborov občinske skupščine, potrjen. S tem je bila dana tudi zefena luč za prizidek k bloku ob Prešernovi cesti 7 s parternim programom (lokali), prizidek k WZ, banki, nadzidavo obstoječih objektov in celotno rekonstrukcijo obstoječe komunalne ureditve. Pa se je zataknilo. Pred nedavnim so prišli na teren geodeti. Stanovalci, še zlasti Kraigerjeve 2 (tu je veliko etažnih lastnikov stanovanj) in Prešernove 7 pa so skočili. Prvič so namreč slišali (tako pravijo), da bi se na njihovem območju kaj gradilo. Urbanisti so presenečeni oziroma kar šokirani, saj je bil ta zazidalni načrt sprejet po najdaljšem možnem po- stopku, ki ga predvideva zakon. Nikoli niso izkoristili možnosti, da bi postopek skrajšali, saj so želeli ta predel, ki je pravzaprav center Velenja, zares kar najbolj racionalno začrtati. Stanovalci pa so po drugi strani prepričani, da bi k takšni zazidavi morali dati svoje mnenje tudi oni. Na velenjskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in var- stvo okolja so poklicali na pomoč republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora, ki naj da svoje mnenje o tem ali je bil postopek priprave in sprejema zazidalnega načrta Mlin pravilen ali ne. Predvsem bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali je skupnost stanovalcev določenega objekta v območju, za katerega se sprejema zazidalni načrt, tak status, da bi morali od nje iskati soglasje, še zlasti ker je celoten kompleks predviden za izgradnjo tako zemljišča kot objekti, družbena lastnina, razen desetih etažnih lastnikov, ki stanujejo v bloku, ki je v družbeni lasti. Težko je napovedovati, kako se bo spor razrešil. V vsakem primeru pa je že več kot jasno, da začrtana gradnja ne bo potekala, tako kot je bilo zamišljeno. Zopet ne bo pravočasno zgrajenih prepotrebnih stanovanj, obrtniki in podjetniki bodo še dolgo čakali na svoje lokale (investitor že zbira prijave). Nov dokaz, da se v tem našem Velenju ne znamo dogovarjati in dogovoriti, da dopuščamo, da nam tudi razvoj tako pomembnega področja kot je središče mesta, zavirajo posamezniki. Sicer pa se bomo najbrž morali že enkrat odločiti ali želimo narediti iz Velenja pravo mesto, s središčem bolj polnim življenja, ali bomo večno ostali na »periferiji«. Mira Zakošek [AU/ŽŽAfl TOE.EJ , POVITE, t>A VAŠ SOSED mnA reEVEč *At>, DA homte ČEZ. MJE60V TRAVNIK.! * Celjsko območje w Hmelj ima grenak okus Pri nas kot da imajo zadnji čas tudi vsi prazniki napako; vse manj so veseli, vse manj spominjamo uspehe in dosežke, vse bolj pa opozarjamo na težave. Tako je bilo tudi ob sedanjem hmeljarskem prazniku. Za prazničnim razpoloženjem, ko so si kmetje in drugi vendarle dali duška pred začetkom končnega opravila na hmeljiščih, se je namreč skrivalo nerazpoloženje zaradi težav, ki hmelju zbijajo blišč zelenega zlata. Hmeljarji namreč že nekaj časa okušajo, da ima hmelj zanje res vse bolj grenak okus. Tudi dejstvo, da naj bi bila letošnja letina hmelja v Sloveniji dokaj obilna, saj naj bi pobrali za okoli 400 ton več kobul kot lani, pridelovalcev ne navdaja z največjim veseljem. Pridelovanje hmelja namreč greni prenizka cena, saj kmetje pravijo, da je proizvodna cena okoli devet mark za kilogram, letos pa bodo za kilogram verjetno dobili oko- li sedem mark. Prav cena je že dolgo časa sporna točka pri sklepanju pogodb s Hme-zadom Export-Importom. Predstavniki te organizacije trdijo, da cene na svetovnem trgu padajo, hmeljarji pa opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti pri njih. Opozorilni prst so zdaj uprli tudi v vlado — tako zvezno kot tudi republiško. Kot močne izvoznike — 85 do 90 odstotkov hmelja gre na tuje trge — jih je močno prizadel nerealen tečaj dinarja ter seveda neurejene izvozne stimulacije. Zaradi tega dvojega izgubljajo veliko denarja, ki so si ga sicer prislužili s trdim delom. Poseben problem je zdaj še višja proizvodna cena zaradi sprejema ameriškega načina zaščite hmelja. Prav tako ni urejen sistem kreditiranja, kar je za hmeljarje še poseben problem, saj se srečujejo z dokaj počasnim (letnim) obračanjem kapitala. Ker je denarja vse manj, mehanizacija pa je potrebna, hmeljarji kupujejo rabljeno mehanizacijo v Nemčiji. Ker pa tam gredo sproti v korak z razvojem, naši hmeljarji izgubljajo korak z njimi, oziroma dosegajo rezultate z mnogo večjimi napori. Ob vseh teh težavah nekateri hmeljarji menijo, da »pristojni« zanje nimajo posluha — tudi zato, ker da menijo, da so savinjski in drugi hmeljarji že toliko »zastrupljeni« s to dejavnostjo, da od pridelave tudi pod težjimi pogoji ne bodo odstopili. Delno je to res, vendar pa je tudi nekaj kmetov, ki so že začeli opuščati hmeljišča. Predvsem tam, kjer so spo- znali, da ne morejo v korak z * ostalimi, da namreč stroškov pridelave ne smejo toliko znižati, da bi še vedno imeli primeren dohodek. Na velikem območju Savinjske doline, ki jo še vedno imenujemo dolino zelenega zlata, se zdaj še kako kaže dobra odločitev za namakanje hmeljišč. Tu je "bila pomoč družbe gotovo najučinkovitejša, saj je doslej suša jemala dober kos hmelja. Zdaj namakajo že okoli polovico hmeljišč, s tem pa so odpravili tako veliko odvisnost od vremena. Ob prazniku hmeljarjev in težavah hmeljarjev pa le še to: da hmelj ni le v Savinjski dolini, kaže tudi to, da je letošnji hmeljarski starešina iz Slovenj Gradca, njegova spremljevalka pa iz Šmartne-ga pri Slovenjem Gradcu. (-fk) Savinjsko-šaleška naveza Ko od praznika ostanejo le še besede Praznik — kako to včasih zveni prazno (glej sestavek zgoraj). Že ko se naše življenje prevesi v drugo polovico, nam niti osebni praznik ne pomeni več veliko; da o ženskah sploh ne govorimo. Pa tudi drugi prazniki izgubljajo svoj pomen. Z nekaterimi takimi primeri smo se že srečali, z drugimi se srečujemo. Le kako naj bi naši knapi veselo in brezskrbno praznovali svoj rudarski praznik, ko pa lete nanje puščice iz vseh strani. Namesto da bi jih hvalili, ker izkopljejo veliko lignita, jih karajo, ker da ne vemo, kam bi z njim. In če poprosijo za denar, jih opozorijo, da so pri nas razmere drugačne kot ponekod po svetu, kjer še vedno zmot- no mislijo, da je premog črno zlato. Medtem ko v Velenju bledi blišč črnega (ali vsaj rjavega) zlata bledi po Savinjski dolini ter seveda tudi ponekod v velenjski in drugih občinah, tudi blišč zelenega zlata. Pa so zato te dni tudi obrazi hmeljarjev ob njihovem prazniku bolj mrki. Včasih so se močno veselili sami, veselilo se je na tisoče obiralcev iz raznih delov države, saj so imeli v času obiranja vsi dober zaslužek. Zdaj so roke mnogih obiralcev zamenjali stroji, rentabilnost pa kot da je vse manjša. Vsaj hmeljarji trdijo tako. Pa ni čudno, če nekateri razmišljajo, če ne bi bilo bolje, kot da se mučijo po poljih, pa si potem v denarni stiski lahko privoščijo le še kakšne rabljene stroje iz Nemčije, če torej ni bolje, da gredo v času glavnih hmeljarskih del lepo na delo v Nemčijo; pravijo, da dohodek ne bi bil veliko manjši. V teh dneh slavimo tudi razne druge vrste kmečkih praznikov, kmetje pa hkrati tarnajo, da naj se oblast še tako zamenjuje in preobra-žuje, njihova škorja kruha je še vedno enako trda. Na to opozarjajo na praznikih žetve ali na praznikih košnje. In ob tem, ko vse bolj spoznavajo, da je oblast oblast in da od nobene ne morejo pričakovati čudežev, se jih vse več raje ude- ležuje raznih procesij in pri-prošenj. Da si vsaj primoli-jo ugodno letino in preženejo naravna zla, če že na druge tuzemske ugodnosti ne morejo računati. Res — naši prazniki, kot da so vse bolj prazni. Minili so namreč tudi tisti lepi časi, ko smo ob praznikih lahko poslušali vsaj mnoge besede obljub o lepših časih. Zdaj so se nam tudi te pričakovane obljube več ali manj razblinile in ostala nam je grenka realnost, da smo tu, kjer smo, in da se bomo iz tega težko izkopali. Se posebno, če bomo izhod kopali vsak na svojo stran! (frk) Kaj ho velenjskemu niilniku pniffbd odlok? r" ) j V ) ki .00 ros a (io KO in Kudnik lignita Velenje je že več kot mesec dni samostojno podjetje. Res je, da še niso registrirani, a vlogo za registracijo so že podali, in ta čas čakajo na odgovor. Delajo pa seveda tako, kot da so že registrirani. Marsikaj v rudniku se ta čas preminja; urejujejo odnose med obrati in v samem podjetju, predvsem pa se obeta veliko sprememb na stroškovnem področju, (uvajamo stroškovna mesta) kjer kot pravijo, bo treba narediti še veliko. Načrte imajo seveda tudi za naprej. Prav o njih, pa seveda o današnjem trenutku in pričakovanjih, kaj jim bo prinesla jesen, kaj odlok o organiziranju slovenskega elektro gospodarstva, je bila tema, ki smo se je lotili skupaj s predsednikom poslovodnega odbora podjetja Rudnik lignita Velenje, Francem Avberškom, dipl. inženirjem rudarstva. • Javno podjetje torej še ni dokončno definirano? FRANC AVBERŠEK: »Mi ta čas res še ne vemo, kakšen bo naš vpliv v tem javnem podjetju, vendar računamo, da bo že čez kakšen mesec slovenska vlada postavila dokončen sklep o tem, da se bodo stvari hitro razvile in bo postala slika jasna. Za nas je še toliko bolj pomembno, ker s tem odlokom o javnem podjetju, računamo. Računamo namreč, da bo odlok osnova, ki bo rešila našo izgubo iz lanskega leta in sanirala tudi izgubo, ki nastaja zaradi prenizke cene letos.« • Smernice, ki jih je postavila slovenska vlada, predpostavljajo ločitev dobrih od slabih. FRANC AVBERŠEK: »Tako, in da bodo slabi odmrli, dobri pa živeli naprej, vendar ni postavljene 0 coii o meje med dobrimi in slabimi. 0 Tudi rudniki bodo na trgu, kaj bo to pomenilo za velenjski premogovnik? FRANC AVBERŠEK: »Cena našega premoga bi bila približno 5,5 DEM za giga Joul. K tej ceni naj bi dodali še 25 odstotkov, kar naj bi Slovenija plačevala dodatno za premog, kot prispevek, zato, da bo imela lasten premog, lastno energijo. To je precej pomembno in to se vidi tudi zdaj, ko se odvijajo na področjih, kjer črpajo nafto, vojaški posegi, ki napovedujejo povišanje ceni nafte. (Z direktorjem velenjskega rudnika smo se pogovarjali dan po tistem, ko je Irak zasedel Kuvajt, in ko je bila prav nafta izgovor za bliskovito zasedbo te majhne, a bogate naftne države). Teh 25 odstotkov, ki sem jih prej omenil, je potrdil tudi zbor združenega dela v slovenskem parlamentu kot pripombo k smernicam vlade. Upam, da bo vlada to upoštevala, in da bomo na tak način še v letošnjem letu dokončno uredili te odnose in bomo po novem letu dejansko delovali kot podjetje, ki bo odvisno bolj od svojih rezultatov kot pa od sklepov republiške ali zvezne vlade.« • Kakšni pa so odnosi med vami in članicami bivšega Rudarsko elektroenergetskega kombinata? FRANC AVBERŠEK: »Nobenih težav ni, nekih posebih pa sploh ne. Sodelovanje z Elektrostrojno opremo, Avtoprevozni-štvom in servisi poteka nemoteno, tako kot je prej. Res pa je, da se njihove storitve v podjetju RLV manj- VJ 0^ , J J ) šajo. Pa ne zato, ker bijih dali komur koli drugemu, ampak preprosto zato, ker jih zaradi znižane proizvodnje in nižanja stroškov zmanjšujemo.« • Se pred časom smo zelo veliko, tudi polemično govorili o načrtih, ki jih imate z Jamo Šoštanj. O njej danes ni prav veliko govora. Kaj je z njo? Ste misel o odpiranju »zamrznili«, ali delate na tem naprej? FRANC AVBERŠEK: »Jama Šoštanj je vprašanje, ki ni povsem razčiščeno. Nam je sicer slika jasna. Kot veste smo jo najprej iz leta '93 odložili na leto '2000. Ker pa investicije zdaj ne potekajo tako kot bi bilo potrebno — pomanjkanje sredstev, znižanje proizvodnje — računamo pa, da bomo na rudniku ostali pri proizvod- Franc Avberšek: »Ni meje med dobrimi in slabimi.« nji nekaj več kot 4 milijone ton letno — to pomeni, da se odpiranje jame Šoštanj odmika. Najverjetneje na leto 2015, to pa je kar za četrt stoletja.« • Kaj pa na površju? Šoštanj? FRANC AVBERŠEK: »S predstavniki občine smo se že pogovarjali. Na tem področju ne mislimo zavirati razvoja, ne mislimo pa podpirati tudi kakršnih koli novogradenj na tem področju. Vemo, da je tam premog, ki ga bodo generacije za nami še lahko izkoriščale, če se bodo tako odločile. Bilo bi nesmiselno graditi drage objekte na površju, če je to možno kje drugje, ne ravno nad slojem.« • DOLGO VAM ŽE NISMO POSTAVILI VPRAŠANJA DEPONIJE. KAJ JE Z NJO? FRANC AVBERŠEK: »Kot veste, smo letos načrtovali izkop 4 milijone 300 tisoč ton premoga. Nova vlada, oziroma minister za energetiko je izdal nalog, da se zaradi višine deponije, načrt zmanjša še za 200 tisoč ton. Tako je letošnji načrt izkopa 4 milijone 100 tisoč ton. V tem trenutku je premoga na deponiji pod milijon ton, kar je približ-čno 50 tisoč ton manj kot nam je naložila nova vlada. Tako smo sklepe v zvezi z deponijo že uresničili.« 0 Pred nekaj več kot tednom dni nas je Delo spomnilo tudi na vaše načrte v Lendavi. Res pa je šlo v članku bolj za »nenadzorovan« odvoz gramoza. Kaj se tam dogaja? FRANC AVBERŠEK: »To je tudi za nas zanimivo vprašanje. V Lendavi smo pred leti intenzivno raziskovali. Takrat je imela Slovenija drugačne plane, ki so se kasneje spremenili. Z raziskavami smo zaključili. Zdaj se urejajo lastninski odnosi, ki še niso dokončno urejeni, ker nekateri ne želijo prodati zemlje. Zato smo uredili dva upadnika, tako da smo zaprli, zavarili vrata. Upadniki so zaliti z vodo. Okolice nismo posebej zavarovali. Razmišljali smo o tem, da bi gramoz, ki je bil na kupu, odstopili gradbenemu podjetju, vendar to ni čutiti kakšne potrebe po tem. Razmišljali smo tudi o ograji, vendar so nam jo domačini sami odsvetovali. Očitno je, da je nejasno lastništvo pri nas nekaj takšnega kot to, da lahko vsak vzame kar hoče, in da je to postalo že kar nekakšna slovenska folklora. Ob tem primeru pa menim, da bi tudi sami Lendavčani morali ravnati samozaščito. Končno gre za to, da bi v primeru, ko nekdo kar tako dovaža gramoz, lahko naredili prijavo in bi bila stvar hitro in enostavno rešena.« • Zaenkrat hvala, potem se dobimo spet v septembru, ko bo na področju organiziranosti elektro gospodarstv že več jasnega. FRANC AVBERŠEK »Računamo, da bo res.« M. KRSTIČ-PLA NI IS C Po znižanju prometnega davka na pijače Namesto gostu, gostincu v žep Z znižanjem prometnega davka na alkoholne in brezalkoholne pijače je Zvezni izvršni svet napravil eno od potez, ki bi naj pripomogla h konkurenčnosti našega turizma. Dajatve, s katerimi je država obremenjevala pijače, so s 50 spustili na 36 odstotkov. Pri gostincih je pivo po novem obdavčeno s 35 odstotki, vino s 7,6, mineralne vode in brezalkoholne pijače pa s 15 odstotki. V prodaji na drobno, v trgovinah, je prometni davek na alkoholne in brezalkoholne pijače od 20 do 163 odstotkov. Do tu vse lepo in prav. Država je svoje storila, kaj pa gostinci. Se bo znižanje res poznalo v potrošniko-vem žepu — ali pa, kot se tega bojimo mi, kar samo v gostinčevi blagajni. Vedeti moramo, da že nekaj časa velja prosto oblikovanje cen in da posledica ukrepa vlade ne bo tudi nujno pocenitev pijač. Možne so tri poti. Gostinec preprosto spusti ceno ali pa ne, ali pa sklene kompromis. Izjava vodje poslovne enote »Vinski hram« tov. Vovka kaže na to. »Upoštevali smo depešo v smislu znižanja Prometnega davka, vendar smo hkrati korigirali pribitke, tako, da i r'"' S i1111 Hi, ji ml fh~i i' "' n"1 ""hz - d i i i 11 ^J 1 1111 1 1 "" — 11 11 1—~ ~fj i i''1, so cene ostale enake, nekaj pa je nižjih.« Takšno ravnanje utemeljujejo z dejstvom, da so do sedaj imeli izredno nizke cene. V Velenju je sploh bilo malo aktivnosti okoli nastalih sprememb. Tri dni po roku smo po pregledu trga odkrili samo dve družbeni podjetji (Vinski hram, Nama; Paka v pripravah), ki sta upoštevali znižanje, medtem ko v privatnem sektorju znižanja nismo mogli odkriti. Slednje tako potrjuje našo hipotezo, da ukrep Zvezne vlade ni takšen, kot ga sama kaže, saj ugodnosti ne uživa tisti, ki mu je bila namenjena, temveč gostinec. Po mnenju inšpektorjev pa je vse skupaj tako ali tako samo farsa ... (ao) I ■ I I ■ ni sindikäti v občini Mozirje - ■ üilt se je ze tri četrtine organizacijsko pa so jo vodili izvoljeni sindikalni zaupniki. Tako se je do konca julija v zvezo Svobodnih sindikatov vključilo 3.450 zaposlenih, kar predstavlja več kol 70 odstotkov vseh zaposlenih v občini Mozirje. Akcija seveda še ni skle-a in vsi. ki se iz kakrš- ■ V. ' * 7' . nihkoli razlogov doslej še niso vključili, lahko pristopno izjavo še vedno oddajo predsedniku sindikata v podjetju, zaupniku ali neposredno na sedežu občinske organizacije. Neodvisni sindikati v mozirski občini še niso organizirani. ÜP) Zgornja Savinjska dolina Kam s starimi šolami? V šolstvu mozirske občine se zapleta po vseh straneh, celo s starimi šolskimi poslopji ne vedo kam bi. Najnovejši (in nekaj let star) problem je nekdanje šolsko poslopje v Šmihelu nad Mozirjem. Ze pred časom je občinska skupščina na predlog izvršnega sveta sklenila, da to poslopje proda nä javni dražbi. Ko je bila namreč zgrajena nova šola v Šmihelu, je bila stara prepuščena neusmiljenemu propadanju. V vseh minulih letih je bilo veliko poizkusov, da bi našli novega lastnika, vendar sadov ni bilo nikakršnih. Objekt so ponujali družbenemu sektorju za trgovino, stanovanjske namene, za potrebe lovske družine, gasilskega društva, za potrebe vaškega odbora (sklep o brezplačnem prenosu je sprejel celo slovenski izvršni svet), v njej naj bi bila majhna sirarna, možna bi bila šola v naravi in še kaj, vse pa se je izjalovilo zaradi pomanjkanja denarja za obnovo. Zaradi vsega tega je občinska skupščina ponovno pozvala vse, ki so se za prevzem stavbe že zanimali, vendar ponovno brez uspeha. Padla je torej odločitev, da skušajo poslopje prodati na javni dražbi, vendar na licitaciji ni bilo niti enega ponudnika. Stavbo naj bi sedaj porušili, zemljišče z okolico pa uredili v šolsko igrišče. Na vso nesrečo to ni edini problem te vrste v mozirski občini. Enako je bilo pred leti v Lepi njivi, kjer so staro šolsko poslopje po vseh neuspešnih naporih podrli in zgradili lepo športno igrišče, veliko je vprašanje kaj bo s šolo v Bočni, Solčavi in še kje, povsem drugačen pa je primer iz Radmirja. Nekdanjo šolo so z veliko poguma, dobre volje in naporov temeljito obnovili domači gasilci s pomočjo vseh krajanov in tako pridobili lep kulturno prosvetni dom, ki ga v zadovoljstvo vseh pridno uporabljajo. ÜP) WSmßm Nekdanja radmirska šola je »izjemen primer« Rudarji bodo prosti v petek, zadnjega avgusta Prav neverjetno je, kolikokrat ljudje ob imenu Rudnika lignita Velenje in zmanjšanju proizvodnje oziroma popravku letnega proizvodnega načrta omenjajo tudi popravke kadrovskega načrta. Čeprav smo o tem kako si zaposlovanje in kadre na rudniku zamišljajo, pisali in govorili že kar nekajkrat, so se ugibanja o presežkih spet pojavila po tistem, ko je delavski svet podjetja sprejel Pravilnik o ugotavljanju presežkov delavcev. Na rudniku, kjer smo ta podatek seveda spet preverjali, pa tako kot so prej, tudi danes prisegajo na svojo filozofijo, v kateri je človek na prvem mestu in kadrovskih težav ne mislijo niti slučajno reševati čez noč in na silo z odpuščanjem delavcev. Prisegajo na rešitve, ki bodo število zaposlenih zmanjšale na bolj lagoden, predvsem pa neboleč način. Zaenkrat so odločeni, da bodo isti rezultat dosegli tako, da bodo delali manj dni. V avgustu bodo zaposleni v podjetju Rudnik lignita Velenje prosti tudi v petek, zadnjega v mesecu (31. avgust), tako bodo imeli do konca leta dodatno prostih 11 dni, kar z drugimi besedami pomeni isto kot bi preko celega leta delali z 280. ljudmi manj. To pa je številka, ki ob rednih odhodih v pokoj omogoča tudi to, da bodo v septembru zaposlili rudarje, ki so 3. julija skočili čez kožo. (mkp) Gorenje Servis pred tujo konkurenco Z izgradnjo sistema telekomunikacij (kabelsko razdelilnega sistema) v številnih krajih države se je velenjsko Gorenje Servis povsem uveljavilo v Jugoslaviji. Zimska olimpiada v Sarajevu in Univerziada v Zagrebu, za katere je izgradilo Gorenje Servis sistem telekomunikacij, pa sta njegovo ime ponesli tudi izven meja. Sredi julija je Gorenje Servis doseglo še eno pomembno mednarodno priznanje na področju izgradnje telekomunikacij. V močni mednarodni konkurenci je bila njegova ponudba za izgradnjo sistema telekomu nikacij za potrebe evropskega prvenstva v atletiki v Splitu ocenjena in sprejeta kot najboljša. Edino Gorenje Servis se je upalo ponuditi in obvezati, da v enem mesecu pod ugodnimi pogoji izgradi celoten kabelsko Žetev je končana Kmečke kašče so polne V Šaleški dolini je letos žetev pšenice odlično potekala. Spremljali so jo lepi, topli dnevi, v TOK Kmetijstvo Šoštanj pa so poskrbeli za dodatno mehanizacijo, za kobanje in delo je bilo hitro opravljeno. V Šaleški dolini se le malo kmetov posebej ukvarja s pri-:' .o- anjem pšenice. Večina jo poseje le na skromnih površinah redvsem za lastno uporabo. Tako so kmetje večino zlato menega zrna, ki je letos bogato obrodilo, spravili v lastne kak Uporabili ga bodo za lastno prehrano, pa tudi za krmo ži< ' odkup so ga ponudili le toliko, kolikor so ga pridelali vec kot so predvidevali in za skladiščenje niso imeli ustreznih prostorov. -.jub temu, da so v TOK Kmetijstvo Šoštanj odkupili od Lmetov bolj malo pšenice, je količina, ki so jo oddali blagovnim rezervam lepa. Kar nekaj več kot 100 ton so jo natehtali, večino pa so jo pridelali na lastnih (družbenih posestvih). Kot pravi vodja Kmetijstva Šoštanj Marjan Jakob, bodo pridelovanje pšenice spodbujali tudi v prihodnje, vendar mu posebnega pomena ne bodo pripisovali. Seveda pa bodo pridelovalcem pomagali in tudi okupili tržne viške. (bz) razdelilni sistem in gradi opremo za prenos računalniških informacij, zemeljskih, internih in satelitskih programov. Telekomunikacijski sistem za evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo od 27. avgusta 1990 v Splitu, strokovnjaki Gorenja Servis že gradijo in ga bodo končali do 14. avgusta 1990. Sistem bo omogočal vsem športnim poročevalcem in funkcionarjev prvenstva sprotno in celovito spremljanje dogajanj na različnih prizoriščih tekmovanja. Tudi tokrat bodo strokovnjaki Gorenja Servis kljub kratkemu roku opravili svoje delo kakovostno in s tem opravičili mednarodno-zaupanje ter svojemu podjetju priborili še večjo veljavo na tržišču izgradnje telekomunikacij. D. Založnik Meso je prepoceni Podobno kot drugje v Sloveniji, tudi v Šaleški dolini kmetje tarnajo zaradi mnogo prenizke odkupne cene mladega pitanega goveda. Pri nas še toliko bolj, saj se pretežno ukvarjajo s to kmetijsko panogo. Pred dnevi so v TOK Kmetijstvo Šoštanj izračunali, da pokrijejo rejcu z odkupno ceno le 57 odstotkov pridelovalnih stroškov. »Stanje je hudo zaskrbljujoče, tako hudo v zadnjih desetih letih še ni bilo,« pravi vodja TOK Kmetijstvo Marjan Jakob in dodaja, da smo na področju živinoreje naredili izredno veliko škodo z nekontroliranim uvozom govejega mesa. Še zlasti ker je bila kvaliteta tega mesa vprašljiva, vsekakor pa se ni mogla primerjati s tisto, ki jo pridelamo doma v Šaleški dolini, pa tudi kjerkoli v Sloveniji. Pametneje bi bilo, zatrjujejo kmetje in kmetijski strokovnjaki, če bi po takšnih dumpinških cenah uvozili kmetijski repromaterial, umetna gnojila in mehanizacijo. (bz) 8. septembra v Gaberkah Živinorejska razstava Četudi je v tem času na področju živinoreje veliko problemov, so se v TOK Kmetijstvo Šoštanj odločili, da po petih letih ponovno organizirajo živinorejsko razstavo, na kateri bodo prikazali rejski napredek in delo kmetov nasploh. Na razstavo se temeljito pripravljajo in upajo, da bo to največji prikaz najboljših krav sivorjave pasme v Sloveniji. To si želijo še toliko bolj, ker bo ta razstava obenem tudi osrednje slovensko praznovanje osemdesetletnice rejskih organizacij v Sloveniji. Razstavo bodo pripravili 8. septembra v Gaberkah pri Šoštanju, nanjo pa bodo skušali pritegniti čimveč rejcev iz vse Slovenije. Seveda pa sedaj namenjajo še posebno pozornost svojim rejcem. Določili so posebno komisijo, ki je v prvem krogu odbrala za razstavo 170 odličnih živali, te pa bodo ponovno pregledali in jih dokončno odbrali od 80 do 100. Na razstavi bodo najboljšim rejcem podelili priznanja in zvonce. Govedi bodo odbirala posebna strokovna komisija, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki no-vogoriškega in ljubljanskega živinorejskega zavoda. (bz) V Mozirju pospešeno gradijo prizidek k zdravstvenemu domu, konec gradnje pa zdravstveni delavci, in pacienti še posebej, komaj čakajo. Zaradi prostorske stiske so razmere v mozirskem zdravstvenem domu že skoraj nemogoče, še letos pa bo veliko bolje. Gradbena dela bodo sklenili v mesecu dni, v celoti pa bo prizidek opremljen v decembru. Z njim bodo pridobili dve ordinaciji za splošnega zdravnika, prostore za dežurno ambulanto, posvetovalnico za nosečnice in dojenčke, prostore za patronažno, reševalno in higiensko službo, preuredili bodo vhod za paciente in za reševalno službo, seveda pa primerno uredili tudi okolico, (foto: jp) Z avto sejma: več za šalo, manj zares Prodajam golf z odličnim ehom Vroča avgustovska nedelja se je napovedovala, takšna, ki te že dopoldne vleče ven, na prosto. Moški to zadevo dobro poznajo, ko se od doma zatečejo na avto sejem. Zato jih je tam tudi toliko! Nekateri sami, drugi z otroki. Žensk pa malo ali skoraj nič. Tu in tam kakšna. Kot da so avto sejmi samo moška zadeva, kot da ženska sama ne bi znala prodati ali izbrati avtomobila. Tudi če se pojavi, ne boste verjeli, je sploh ne jemljejo resno. Pha, kje pa! Sama sem se prepričala, da je res tako, ko sem se namesto kolega Bogdana, ki je užival zaslužen dopust, odpravila malo prepisovat cene, znamke, letnike, kilometre in tisto, pač, kar je pri avtomobilu menda pomembno. Ker pa tega posla nisem opravila najbolje, sploh nisem popisala vsega in vseh, predvsem pa tja nisem prišla dosti zgodaj, ko je bila še ponudba celovita, se boste morali tokrat zadovoljiti pač z avto-sejmom malo drugače: več za šalo in veliko manj zares. Torej, na avtomobile se res ne spoznam toliko, da bi dvignila pokrov in pogledala kako deluje to in ono, če je zaščita v redu, ne vem tudi, kje bo vsak čas rja udarila čez barvo, ampak to pa vem, da se je tisto nedeljo na velenjskem sejmu prodalo bolj malo, in da je tudi bolj malo prodajalcev pripeljalo avtomobile na sejem. Bilo pa je na njem več takih kot sem bila sama. Radovednih. Miha Valenci, ki >drži roko nad sejmom<, mi je ob koncu sicer rekel, da je razdelil osem kupoprodajnih pogodb; kako je prodaja tekla in kako uspešna je bila, če je bila, pa ni vedel. Sama sem se najprej ustavila pri rdeči Renaultovi petici, stari 14 let s ceno 3200 DEM. »Ta bo šla, ni predraga, je komentiral eden od firbcev, ko je videl, da se kupec in prodajalec že pripravljata na poskusno vožnjo. Avto je imel mariborsko registracijo in sploh je bilo zanimivo, koliko jih je avtomobile pripeljalo v Velenje s tistega konca. Računajo na velenjsko kupno moč? Še vedno računajo nanjo? Fant, ki je prodajal deset mesecev starega pejeka, je rekel, da bi ga dal tudi na obroke. Samo ceno je imel za marsikoga kar visoko: 5500 DEm ga je cenil. Sam je imel že >zgovorjenega< golfa. Starejši gospod, ki je vplačal novega Jugota je enajst let starega fičota ponujal za 8400 dinarjev. Čeprav je imel postavljenega v prijetni senci, kaj veliko zanimanja ni bilo. Eden izmed lepših avtomobilov, morda celo najlepši, ob 11. uri dopoldne, je bil kovinsko siv Nissan Sunny 1,6 SLX, ampak meni prodajalec ni bil najbolj simpatičen. Nekdo mu je prišepnil, da sem od časopisa, pa me je namesto, če kupujem, vprašal katera stranka nas financira: Demos ali komunisti? Nisem ga vprašala, če komu od teh dveh ne bi prodal, ker se mu je videlo, da bi ga dal tudi vragu osebno, samo 18 tisoč 500 DEM bi moral imeti pri sebi. Je pa to dokaz več, da brez politike tudi na sejmu ne gre. Zraven tega lepotca je stal kombi, lastnika ni bilo videti. Na njem pa listek: 2300 DEM, letnik 1978, prevoženih 70 tisoč. »Pa dajte no mir, je rekel eden tam zraven, »S temn kombi-jem se je ja nevarno vozit. Še ven padeš!« Tudi sama sem podvomila, da je še kaj vreden. Z-101, stara 4 leta, za 44 tisočakov. »Da je draga?« je skoraj kap prodajalca, ko sem po stari sejemski mani-ri rekla, da jo kar visoko ceni. »Nehajte ga no >srat<, za manj jo pa ne dam. Včeraj mi je v Celju nekdo ponujal na roko 42 tisoč, pa je nisem dal. Hočem toliko pa amen«, je nadaljeval. No, ja veliko sreče, čeprav bi bilo pametneje, ko bi včeraj denar vzel, pa avto dal. Bel golf, letnik 82, 7000 DEM. »Gospa avto ima 11 zvočnikov,« je rekel prodajalec. Malo sem kuhala noter, enajst jih ravno nisem videla, bilo jih je pa precej. »Prodajate avto ali zvočnike?« Avto z zvočniki.« »Zakaj pa so za vožnjo potrebni zvočniki?«, sem ga vprašala, ker mi ni bilo čisto jasno, kakšno zvezo naj bi to dvoje imelo. »Je boljši eho, veste, mi je pojasnil, še vedno pa govoril o radiu, namesto da bi o avtu. »Če vzamete zvočnike ven, koliko?« se nisem dala odgnati. »Ja go- spa, če ne bo zvočnikov, ne boste mogli poslušati radia,« je rekel. »Pa še radio vzemite ven.« »To pa ne, jaz prodajam avto komplet,« se ni dal prepričati. Če bi prodajal avto v malih oglasih bi gotovo zapisal: prodajam golf z odličnim ehom. Ne vem zakaj, ampak ves čas me je vleklo k rdečim. Avtomobilom, da ne bo pomote. Mladenič, zelo zgovoren, je prodajal 10 let star BMW 318, pri nas je bil prvič registriran pred dvema letoma, prej ga je nekdo vozil po Nemčiji. Cena po mnenju mnogih, ki so stali zraven, ni bila pretirana: 9000 DEM, prevoženih 65 tisoč, čisto na novo registriran, pa še zmeniti bi se dalo. »Takole 5000 vzamem takoj, ostalo po dogovoru.« Potem pa tako naprej in tako naprej, pri vsakem malo postanem z vsakim malo poklepetam in v trenutku mi je jasno, kaj moške ob nedeljah dopoldne tako vleče pred Rdečo dvorano. Marsikoga srečaš, marsikaj vidiš, z marsičem se seznaniš, pa še čas hitreje mine. Predvsem je pa prijetneje kupovati kot prodajati. M. Krstič-Planinc (Foto: B. Mugerle) I I I I I I I I I I I I I I I I I i I I I I I I ceno m yoiUìo m pro as L m y;ju ko Po volitvah, od tega pa je že kar nekaj časa, sploh še nismo imeli možnosti, da odpremo vrata velenjskega Demosa. Zato smo tokrat trkali predsedniku Borutu Korunu. Po izstopu Zelenih iz velenjskega Demosa so v njem ostale štiri stranke, če se spomnimo so to: Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati. Kaj delajo in načrtujejo — v našem okolju; s slovenskega stališča smo seznanjeni veliko bolje, zato nas je najprej zanimalo, kako to, da od njih ne dobimo nobenih znakov, da so? BORUT KORUN :»Res se zadnje čase o našem delu bolj malo sliši. Deloma je to posledica časa, poletje je tu, deloma pa tega, da je zdaj obenem priložnost, da si po volitvah malo oddahnemo.« — Za delegati velenjske občinske skupščine so že tri zasedanja. Kako se poslanci Demosa pripravljajo nanje? V poslanskem klubu? BORUT KORUN: »Imamo sestanke predsedstva Demosa, imamo pa tudi Demosov poslanski klub, kjer dogovarjajo stališča do določenih predlogov.« — Na skupščinah nastopate Demos kot celota, ali dopuščate strankam, da odločajo po >svojeAksentijevič<, zdaj se seznanjamo oziroma smo se, z zadevo >Francka Strmole-Hlastec<. Vaše stališče o tem drugem primeru? , BORUT KORUN: »Moje stališče je takšno, kot je stališče vlade in dr. Rajka Pirnata. Če vprašate velenjske sodnike, mnogi izmed njih so v občinski volilni komisiji, točno vedo, da ne smejo biti člani neke stranke. Za predsednico vrhovnega sodišča, I Pogovor s Sonjo Jamnikar, sekretarko obrtnega združenja Velenja Zanimanje za obrt narašča V občini Velenje smo sicer, v resolucijskih dokumentih, že dolga leta pripisovali razvoju obrtništva posebno pozornost, a bistveno dlje od te opredelitve nismo prišli. Zdaj pa se razmere na tem področju močno spreminjajo. Kako? Odgovor smo poiskali pri sekretarki obrtnega združenja Sonji Jamnikar. »Dokaj stihijsko se je v preteklosti razvijalo obrtništvo v občini Velenje. In ker je pri nas vladal še sorazmerno velik socialni mir, tudi ni bilo prevelike potrebe, da bi občani razmišljali, kako z osebnim delom, preživeti sam. Zdaj pa je drugače. Več vzrokov je narekovalo, da smo postali tudi sami bolj inovativni in da iščemo načine, kako ustvariti možnosti za lepše nadaljnje življenje. V letošnjem letu je zanimanje za drobno obrt silno narastlo. Pa ne le zanimanje. Tudi zares je porast-lo število obratovalnic kar 35 novih je bilo odprtih, z delovanjem pa jih je prenehalo 15. Porastlo je tudi zanimanje in registriranje popoldanske obrti, da o zasebnih podjetjih niti ne govorim. Kar okoli 100 jih beležimo v občini.« — Ali te obratovalnice tudi zares obratujejo, ali so ustanovljene le formalno? »Sonja Jamnikar: »Obratovalnice, ki so ustanovljene na osnovi obrtnega dovoljenja ne morejo obstajati le na papirju, saj_ pride, v kolikor v enem letu ne začno obratovati, do odvzema obrtnega dovoljenja. Drugače je z zasebnimi podjetji. Zakon pa ni prepisal potrebnega zaposlovanja v podjetju. Prav tako lahko podjetje »počiva« do ugodnega trenutka in takrat začne poslovati.« Drobno gospodarstvo in podjetništvo lahko spodbujamo z ustrezno davčno politiko. Kako je z njo? SONJA JAMNIKAR: »Davčna politika je po moje sestavni del občinske politike, lahko jo imenujemo kar razvojna politika. Pa to radi pozabljamo. Obrtno združenje v svojih izhodiščih postavlja tezo, da bo potrebno, zaradi splošnega položaja pri nas, osebno delo drugače opredeliti. To pa seveda pomeni tudi ugodnejšo davčno politiko, ki mora postati sestavni del občinske politike, ter mora zagotoviti tudi razrešitev nekaterih aktualnih problemov. Eno takšnih področij je zaposlovanje. Mi pričakujemo olajšave pri plačevanju za novo zaposlene za določeno obdobje. Trenutno smo zadovoljni z olajša- ■ i i*. t* |>*M m i* i-1 k iti. ' «é vami za vlaganje, od novih davčnih prepisov pa pričakujemo njihovo stabilnost. Predpisi naj bodo takšni, da bo obrtnik oziroma zasebnik zasledoval rezultate svojega poslovanja, zato, da bo vedel, kako gospodari, ne pa da se bo trudil, da bo v izkazanih rezultatih kar največ prikril in se izognil davkom. Izdelati jejre-ba obračunski sistem, ki bo obrtniku omogočil spremljanje lastnega poslovanja, prenašanje v naslednje leto, opredelitev potreb razširjene reprodukcije ... Zdaj pa obrtnik le spremlja, kako so mu nastajali stroški v preteklem letu. Plačilo davkov, seveda če jih pravilno prikažemo, sploh ni vprašljivo, le predpisi morajo biti tako jasni, da si bo znal obrtnik sam izračunati, koliko bo znašal njegov davek. Tega zdaj ne more in nemalokrat se znajde v velikih likvidnostnih problemih.« Kako vidite vašo bodočnost na obrtnem združenju? SONJA JAMNIKAR: »Izdelali smo svoj program. »Naše usmeritve« smo ga poimenovali, v njem pa izpostavili vse vitalne probleme za razvoj nadaljnje obrti. Na eni strani smo opredelili, kakšno obrt naj bi razvijali. Tu smo postavili na prva mesta ekološko čiste in energetsko varčne programe, ki zahtevajo veliko znanja in manj materiala. ...... . . .. . Celotno dejavnost smo razdelili na tri področja (proizvodna dejavnost, zasebne in intelektualne storitve) in na osnovi tega tudi opredelili, kakšen prostor potrebujemo za razvoj teh dejavnosti. Pričakujemo, tudi sami smo že dali pobudo, da v občini vendarle razgrnemo prostorske dokumente in v njih opredelimo, kje so še prostorske možnosti za razvoj podjetništva in obrti. Mi jih vidimo v Starem Velenju, pa v Šoštanju, v okviru projektov revitalizacije. Sprašujemo pa tudi, kaj je s skupnimi prostori v stanovanjskih blokih. Kolikor vemo so neizkoriščeni, pa bi jih v obojestransko zadovoljstvo s pridom uporabili. Po vzoru nekateirh obrtniško razvitih občin bo treba izpeljati tudi nekaj marketinških akcij, s katerimi bi privabili v svoje okolje tiste obrtnike, ki jih potrebujemo.« Koliko obrtnikov pa sploh imamo v občini Velenje in kako je s popoldnasko obrtjo? SONJA JAMNIKAR: »Trenutno imamo 475 nosilcev obrti, ki opravljajo celodnenvo dejavnost in 170 popoldancev. Še zlasti za popoldansko obrt je v zadnjem času večji interes in mi to podpiramo. Seveda v obliki, da je to prehodna faza, da se občan preizkusi, utrdi svoj marketinški in finančni položaj in se kasneje odloči za popolno obrt. Večina jih tako tudi dela, le pomagati jim moramo. To pa lahko naredimo predvsem z ustrezno ekonomsko in davčno politiko, nikakor pa z omejevanjem in zakonski-...JPÜaeßP-yedmjji pa se je vedelo, da ni bila samo članica, ampak, da je bila tudi zelo aktivna. Do položaja pa je prišla po politični poti« — Tudi direktorji so pogosto na tapeti Demosa? BORUT KORUN: »V ospredju bi morala biti kakovost, sposobnost, barva tu ne bi smela biti pomembna. Res pa je, da je marsikdo od direktorjev prišel do direktorskega mesta s partijsko knjižico in z moralno-politično neoporečnostjo, zato so njihove sposobnosti vprašljive. Če je nekdo >rdeči direktor< pa mislim, da spet ni prav. Sposobni direktorji se ne bi smeli bati sposobnih sodelavcev, ne pa, da si zdaj ustvarjajo okoli sebe nek klan, ki jih bo ščitil.« — Kakšno mnenje pa imate o sindikatih? Pravijo, da so Neodvisni Demosovi sindikati? BORUT KORUN: »Jasno. Neodvisni so nekako naravnani na linijo Demosa, Svobodni sindikati pa na linijo prejšnje vlade. Vseeno pa mislim, da so neodvisni sindikati vedno bolj neodvisni kot pa svobodni svobodni. Osebno zame so Svobodni sindikati neke vrste manipulacija. Ljudje so se vpisovali vanje, ker so celih 45 let jemali to kot neko avtomatiko. Po shemi tega avtomatizma, pa tej logiki, so se ljudje tudi sedaj vpisovali v Svobodni sindikat z enakimi ljudmi, nekoliko spremenjenim programom, so si pa z drugim imenom uspeli nabrati ogromno članstva.« — Bi radi povedali še kaj? BORUT KORUN: »Ja, rekel bi rad nekaj o čisto splošnem občeslovenskem problemu. Gre za veliko izkušnjo iz predvolilnih časov, volitev in časov po njih. Slovenski narod reagira povsem drugače kot recimo sosednji narodi. Vzemimo za primer Hrvate, Srbe, Čehe, Litvance... in spremembe, ki so doletele njih, in ki so nas. Slovenski narod se je bistveno drugače obnašal. O tem sem pisal tudi v reviji 2000. Postavil sem tezo, da slovenski narod na nek način še ni dozorel, da še ni formiran kot narod, ker pač nikoli ni bil državotvoren. Veliko nalogo novih strank, predvsem pä SDZ-ja vidim v tem, da se bori za suverenost tega naroda, da bo dokončno postal enak drugim. Zagovarjam tudi bodočo slovensko vojsko in nisem za demilitarizacijo Slovenije. Mislim namreč, da bi v procesu formiranja slovenskega naroda bila slovenska vojska pomemben dejavnik oblikovanja neke samozavesti, zavesti ali pa državotvornosti. Enako je pri simbolih. Danes govorimo o črnem panterju, zvezdi, Triglavu ... Poglejte kako malo je bilo potrebno Hrvatom, da so zamenjali zvezdo s šahovnico in to je povzročilo splošno navdušenje. Medtem ko je pri nas to mlačno, brez zanimanja, ker pač delujemo kot neka amorfna masa, kot množica posameznikov, ne pa kot formiran narod. O tem bi se dalo še veliko govoriti, ampak čas je ...« — Za kdaj drugič. Milena Krstič-Planinc 9 NOVOSTI IZ SAVINJE 0 r Obveznice in delnice Trgovsko podjetje Merx Savinja iz Mozirja se je v začetku tega leta preoblikovalo v samostojno podjetje in si temu primerno oblikovalo nove cilje. Z njimi želi čimbolj zadostiti potrebam kupcev, z vlaganji in organizacijskimi spremembami po vzoru uspešnih podjetij doma in na tujem pa utrditi svoj položaj na vse bolj zahtevnem tržišču. Ena od novosti je izdaja obveznic, saj bodo imeli potrošniki z njihovim nakupom veliko prednosti, denarnih ali materialnih. Denarno to pomeni 10-odstotno letno obrestno mero in varčevanje v švicarskih frankih. Obresti bodo izplačevali vsake pol leta, zakupiti pa jih bo moč v trgovinah z dodatnimi ugodnostmi in popusti. Obveznice bodo torej imele konvertibilno podlago, zato jih bo možno po preoblikovanju podjetja v delniško družbo spremeniti v delnice, vse te možnosti pa bodo na voljo v oktobru in novembru. Neosvinčen bencin »Savinja« je prva v mozirski občini pričela s prodajo ne-osvinčenega bencina na svoji črpalki v Nazarjah. Povpraševanje je vse presenetilo, saj so te vrste goriva prodali veliko več kot so predvidevali. Najprej so tu tuji gostje, ki letujejo v Zgornji Savinjski dolini, v sami občini pa je trenutno registriranih preko 20 vozil na neosvinčen bencin. Za sladkorne bolnike Še ena novost v Savinji je marsikoga razveselila. V mozirski blagovnici so namreč poskrbeli za prehrano za sladkorne bolnike, saj so ti doslej posebej pripravljene jedi kupovali onkraj meje ali v večjih sosednjih mestih. Izbira je trenutno sicer skromnejša kot so jo kupci vajeni drugod, začetek pa je vendarle spodbuden, čeprav trgovci tarnajo tudi nad težavami z dobavo prehrambenih izdelkov za sladkorne bolnike. Izmenjava 1990 Počitnice! Kako jih preživeti? Prav gotovo se najdejo nekateri, ki se žele v tem času pošteno na-lenariti. Vendar postane to počasi dolgočasno. Res nam turistične agencije ponujajo pestre počitniške programe, a najpogosteje se, vsaj za mlade, zatakne pri ceni. Vendar pa smo našli nekaj našemu okusu in žepu primernega. Prav gotovo ste že slišali za »KAŽIPOT«, počitniško organizacijo mladih. Naši načrti so veliki, vendar jih želimo uresničiti postopoma. Za prvo leto delovanja smo si zadali nalogo, uspešno izpeljati izmenjavo mladine med partnerskimi mesti. Sodelovanje poteka že vrsto let, vendar smo ga letos nekoliko razširili in popestrili. Že v mesecu juniju je skupina Kažipotovcev obiskala Neath. Pred kratkim pa sta se vrnili tudi skupini iz partnerskega Esslingena in Vienne. In kaj sta doživeli? Danes nekaj o Esslin-genu, v naslednji številki pa o vtisih iz francoske Vienne. Naš gostitelj je bila esslinška mladinska organizacija »STADTJUGENDRING«. Zaradi prostorskih težav s priseljenci iz NDR v Esslingenu so nas letos nastanili v bližini Stuttgar-ta. Prijetno hišico v športnem središču smo si delili s skupino mladih iz Vienne. Program, ki so nam ga pripravili gostitelji, pa letos ni bil namenjen ie zabavi, ampak tudi piljenju nemškega jezika. Dopoldneve smo preživljali s profesorico Sibile, ki mimogrede ni razumela niti ene slovenske besede. Zato smo bili prisiljeni govoriti nemško. Vsak dan smo skupaj prebrali del zanimive zgodbe, tako da smo drugo jutro prav nestrpno pričakovali nadaljevanje. Tudi živalski vrt Wilhel-ma smo obiskali z našo profesorico. In lahko verjamete, da smo se skozi pogovore, kvize in druge igre veliko naučili. Popoldnevi pa so bili namenjeni čisti zabavi. Vreme nam je bilo še preveč naklonjeno, zato smo se morali kar nekajkrat hladiti na kopališču. Vendar pa smo se vročini znali upreti in tako doživeti še mnogo zanimivega. Kot majhni otroci smo se v zabaviščnem parku Tripsdrill vozili z vlakci, kočijami, se vrteli v sodih, z vrtiljaki ... Obiskali smo tudi televizijski stolp v Stuttgartu, od koder se nam je odprl prelep razgled na okolico. V mestni galeriji smo občudovali moderno umetnost, zanimivo pa je bilo tudi v Mercedesovem muzeju. Dan pred odhodom pa smo preživeli na gradu Hohenbellstein, kjer se ukvarjajo z dresuro orlov, soko- Internationale Gäste beim Stadtjugendring. ESSLINGEN (red) - internationale Gärte gaben sich dieser Tage im Bürgersaal des Arten Rarhauses ein Stelldichein: Esslingens Erster Bürgermeister Dr. Dieter Deuschie hatte jugendliche Frerze"—-aus den Partnerstädten Veäeme 1 Vienne, ibcdcrreii im o-1 jendausta»"-' lov, sov. Obiskali pa smo tudi partnerski Esslingen. V stari mestni hiši nas je sprejel župan dr. Deuschle, sprehodili smo se še po mestu in se po 313 stopnicah povzpeli na grad. Seveda se tudi ob večerih nismo dolgočasili. Skupaj s prijatelji iz Esslingena in Vienne smo eingeladen. Die jutiger. Leute - aüesarat trti Arier zwischen 13 und 18 Jahren -genießen bei ihrem Besuch in» Se*-— " sehen übrigens nicht - jugoslawischen v»'-ebr' * prirejali piknike, zabave, se do sitega naplesali in nasmejali, skratka bilo nam je lepo. Tako nam lahko verjamete, da je ob slovesu na železniški postaji v Stuttgartu stekla tudi kakšna solza. Se nam boste drugo leto pridružili? DRAGICA URTE L J in MAŠA KOLŠEK Počitniška zveza »KAŽIPOT« v polnem teku ali šele v zaletu Svetovnost >KAŽIPOTA< Od novembra lani, ko je prišlo do prenovitve organizacije in spremenjenega (avtonomnejše-ga) položaja v okviru Turistične zveze, Kažipot jasno kaže svojo. usmeritev. Ta je — naprej v Svet! Najprej so se pripravljali na 20. obletnico sodelovanja partnerskih mest Esslingen —Velenje, nato pripravili program za skupino iz Esslingena, ki je prišla na obisk. Marca so pod okriljem evropske komisije sodelovali v Vienni na konferenci o Evropi. Vanjo so se aktivno vključili z referatom »O mladinskem turizmu v Evropi«. Gusti Tanšek, vodja Kažipota, se je na tem mestu, pred poslanci Evrope, zavzemal za obuditev mladinskega turizma. Sledile so priprave za izmenjavo z mladimi v Angliji, Nemčiji in Franciji, gotovo zahtevnejši del letnega načrta. Da so bile priprave dobro izvedene nas prepriča navdušenje udeležencev (o tem se lahko prepričate tudi sami v današnji in prihodnji številki Našega časa). Koliko izkušenj so odnesli od svojih vrstnikov, bodo morali ka-žipotovci pokazati v jesenskem času. Takrat bodo na obisk v Velenje prišle skupine iz Francije, Nemčije in Anglije. Izkušnje pa bodo pomembne tudi, ko se bo potrebno izboriti za lasten počitniški dom, takšen, kot ga imajo podobne organizacije drugod po svetu. Dragica Urtelj, vodja skupine, ki je obiskala Esslingen, nam je prinesla zanimivo vest. »Nemška počitniška zveza — >Stadjugen-dring< — je zainteresirana za postavitev počitniškega doma v Velenju. Takšen dom, kjer najdejo prostor mladi najrazličnejših in- teresov (ateljeji, oder, glasbene delavnice . ..), bi brez dvoma pomenil krono naši dejavnosti. Nemci so v ta namen že ustanovili posebno strokovno ekipo, ki bo raziskala stanje na tem področju, Če bodo pogoji ustrezni lahko upamo, drugače .. .« Ali bo dom res kdaj stal, bo morda nemški ali mednarodni, za kar se zavzemajo Velenjčani, je za zdaj še vprašanje. Rokavica je vržena in danes, ko zaključujemo redakcijo, jo mladi iz Kažipota nesejo velenjskemu županu. (ao) Cesta talcev v Velenju Varnost pa taka! V dnevih, ko večina Velenjčanov pridno počiva, si delavci Vekosa vse bolj prizadevajo izboljšati stanje prometne signalizacije in označb na cestišču. Toda to pot v nasprotno smer — negativno. Poznavalci razmer na Cesti talcev (odcep k avtopralnici AMD-ja) lahko le nemočno opazujejo mimoidoče >dirkače<, ki navadno pristanejo v vrtu Ceste talcev 24. V pričakovanju, da bo pristojna služba zavarovala stanovalce in udeležence v prometu, so v ponedeljek, 6. avgusta, delavci Vekosa še povečali nevarnost tega ovinka in prehoda. Namesto polne neprekinjene črte v nevarnem in nepreglednem ovinku, so cestišče označili s prekinjeno črto in to vse do prehoda čez železniške tire in tako nepravilno obvestili udeležence v prometu o stanju cestišča. Na obstoječem delu manjka tudi prehod za pešce in nujna omejitev hitrosti. Menim, da bo v času, ko si prizadevamo za izboljšanje prometne varnosti, komu kdo le odprl oči in poskrbel za nadzor tistih, ki opravljajo to delo, da udeleženci v prometu ne bomo ogroženi, in da cesta ne bo jemala še večjega davka. Marjan Ramšak, Cesta talcev 24 Pripis uredništva: Verjetno to vprašanje ni bilo postavljeno na pravi naslov: Vekosu. Nekdo je dal navodila izvajalcem, kako naj dela na cesti opravijo in kako naj označbe na cestišču izgledajo. Zato bi tudi nas zanimalo, kot tudi mnoge druge, zakaj je ta nevarni odsek označen prav tako in ne kako drugače. _ Iz fotografije Bogdana Mugerleta vidimo, da je označba na cestišču res prekinjena bela črta, ki dovoljuje celo prehitevanje! Zgornjesavinjski (turisti) pri rojakih onkraj meje (III) Saj ne veš — bi se zjokal, ali se veselil immmmmm Kmečki turizem DRUGIČ Pa smo tam, se pravi pri »strogi« strokovnosti, to je stanje njihovega kmečkega turizma, pa še česa drugega. Gostitelji so nam namreč pripravili razgovor na to in sorodne teme. Vsi takorekoč Slovenci, ki nas ločuje državna meja nekaj borih kilometrov oddaljena, pa sem imel vseeno občutek, da smo vsak s svojega konca (okroglega) sveta. In ne brez razloga. Predvsem nas je z enkratno slovenščino, kakršni mi nismo kos, presenetil Štefan Domej iz Pliberka, sicer pospeševalec na kmetijski zbornici z diplomo inženirja agronomije z ljubljanske univerze. Poleg tega razmere na »naši« in njihovi strani meje pozna skoraj bolje kot mi sami in so zato njegove razlage toliko bolj utemeljene, za nas presenetljive in nemalokrat (ne)razumljive. Da ne bo pomote, presenetil nas je s poznavanjem Zgornje Savinjske doline in njenih razvojnih dvomov, bil pa je med drugim tudi udeleženec mednarodnega študentskega planinskega tabora na Raduhi, za kar je bilo najlepše pričevanje (skoraj) takojšnje »poznavanje« našega Tomaža, sicer vodje takratnega tabora. Pa to niti ni pomembno. Kmetijska zbornica pri njih skrbi za pospeševanje kmečkega turizma, pa ne pretirano. Vse skupaj je največ odvisno od kmetije in druži- ne same, od njene pripravljenosti za delo z gosti. Po naše »pravega« kmečkega turizma namreč sploh nimajo. Ukvarjanje s turizmom zanje pomeni dodatni vir dohodka, precej se je uveljavil zlasti na turistično izredno razvitih področjih okrog tamkajšnjih jezer, gre pa predvsem za bun-galove ob kmetijah. To velja za poletno sezono, o zimski ponudbi pa bolje, da sploh ne razpredam. Kakorkoli že, kmetija, ki ponuja do 20 postelj, ni turistični ali gostinski obrat, za to ni treba plačevati davkov in nam tako »priljubljenih« drugih obremenitev. Prvi pogoj in osnovni cilj je, da kmetje predelajo, oplemenitijo in prodajo svoje pridelke, mesne, mlečne in druge. Vedeti je namreč treba, da se na oni strani meje že nekaj let spopadajo s problemi velikih viškov v kmetijski proizvodnji, pa naj bo to žito, meso ali mleko. Cene teh izdelkov določa država, so enotne za vse izdelke (in kmete), ob padcih cen posreduje država, ki recimo subvencionira izvoz govejega mesa tudi do polovice (in s tem posredno »podpira« tudi nižje cene mesa na naši strani meje); v Avstriji skušajo znižati kmetijsko proizvodnjo, zato močno obdavčujejo mineralna gnojila, dajejo premije za opustitev obdelovanja polja, posebej ukrepajo pri mlečni proizvodnji in še bi lahko našteval, pa jih skoraj ne razumem. Vsekakor so na povsem drugačnem razpotju v kmetijski politiki kot pri nas. Kot že rečeno, osnovni cilj je, da kmetje kar največ pridelka predelajo in prodajo doma. Viške mleka denimo na posamezni kmetiji krmijo kakšnim sto pujskom in nekoliko manj glavam (ali repom) goveje živine, pozimi koljejo in predelujejo, poleti pa prodajajo, seveda brez nam tako »dragih« posrednikov. Želijo, da bi bil kmet vse bolj podjetnik in trgovec, ob upoštevanju vseh tržnih izzivov in seveda rizikov. To seveda ne gre brez problemov, saj pomeni spremembo življenja, vedenja in mišljenja. Zato ni čudno, da na kmetijah večinoma nimajo časa, da bi se turistom posvečali ves dan (torej nimajo »čistega« kmečkega turizma), da je dejansko 60 odstotkov kmetov — polkmetov, da kakšne 4 odstotke zaposlenih letno zapušča kmetijstvo in da je za njih čista kmetija ideal. Na trenutno pri nas tako »opevano« družinsko kmetijo so dobesedno pozabili že najmanj pred petimi leti, saj na politične kampanje in gesla niso ravno navajeni. Prav jim je, zakaj so pa onkraj meje. Pa nikar ne mislite, da se bojijo za svojo in bodočnost svojih otrok. Kaj takega jim še na misel ne pride. Zgledno skrbijo za višinske kmetije in se zato toliko bolj čudijo našim »ukrepom« na tem področju (v vseh zadnjih desetletjih). Groza — prednost »pušl šankom« Čisto ta pravim Zgornjesa-vinjčanom je vzelo sapo, ko so gostitelji prav resno pou- IIÄXtff Plf " >: ' _ SfpjMjfl -* pmmz 111 " M ■ s 33 a «tj «è* -ari i t UM^ ti m darili, da je trenutno najbolj priljubljena oblika kmečkega turizma pri njih »pušl šank« in celo država ga podpira. Ko smo ob tem onemeli mi, je zaprlo sapo še njim. Kaj so »pušl šanki« pri nas vemo, gotovo pa povsem nekaj drugega kot pri njih. Gre za določeno vrsto izletniškega turizma, prebivalci velikih mest znova odkrivajo blagodejno-sti narave, prihajajo na kmetije, uživajo na svežem zraku, pridno jedo in pijejo. Vendar! Kmetje lahko prodajajo izključno le svoje izdelke (piva in podobnih »umetnih« dobrot niti slučajno), gostje ne smejo kuhati hrane, ne smejo stopiti v hišo in motiti delovnega in življenjskega utripa na domačiji, »pušl šanki« niso obremenjeni kot gostilne (gostilničarji seveda ne skačejo v zrak od sreče), dovolj je, da vsako leto prijaviš takšno^ obliko ponudbe, kakršnekoli kršitve tega dovoljenja pa ne pridejo v pošte v, tam že vedo zakaj. Pomembno je, da prodajo svoje pridelke in izdelke in vsi so zadovoljni. Bolje nič žično kot dvoje- Le še kratek zaključek. Špetirov glede »moratorijev« nimajo. Krnet (lastnik) je izključni gospodar v svojem gozdu, čeprav gozdarji nadzorujejo njegovo ravnanje. Najbolje plačana kmetova ura je prav v gozdu, vendar za razliko od razmer pri nas, kmetje ne sekajo zato, da bi vlagali v stroje in oodobno, gozd je njihova rezerva, dobro se preživljajo z drugimi dohodki na kmetiji, pri nas pa seveda kmetje iz gozda pokrivajo razliko in cenovna neskladja, ki jih »omogoča« naša vrla kmetijska in cenovna politika, učeno rečeno se naši kmetje zažirajo v svojo lastno substanco. Milo rečeno, v Avstriji so takoj po vojni zavestno podpirali in razvijali kmetijstvo, pri nas pa zavestno zavirali in uničevali, zato smo pa tam kjer smo. Tudi politiki se nismo mogli izogniti, na vsak način pa bi naši rojaki resnično radi mejili na močno Slovenijo in obojestransko pošteno sodelovanje, saj med drugim menijo, da trenutna nakupovalna mrzlica na oni strani meje ni nikakršna rešitev, še najmanj za reševanje problemov slovenske manjšine. Težav na tem področju jim ne manjka, o čemer priča tudi naslednja »malenkost«. Na kar obširnem področju nismo videli napisov z imeni krajev, ne takšnih in ne drugačnih. Da oblasti ni bilo treba postaviti dvojezičnih napisov, pač niso postavili nobenega. Sicer pa so to razmišljanja za kam drugam in kam drugič, ne pa za počitniško kramljanje. Saj res ne vem, bi se jokal, ali veselil. ÜP) Mednarodna poletna šola Igorja Ozima se izteka Violinisti za Velenjčane v soboto in nedeljo Mednarodna poletna violinska šola Igorja Ozima se v Velenju nagiba h koncu. Že jutri bodo mladi violinisti pripravili prvi zaključni koncert v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, v soboto in nedeljo pa se bodo predstavili Velenjskemu občinstvu v prostorih, glasbene šole. Poletna violinska šola, ki je letos v Velenje privabila 23 violinistov iz Zvezne re- publike Nemčije, Švice, Avstralije, Japonske, Velike Britanije in Jugoslavije, je letos v našem mestu že petič zapored. Udeleženci so stari od 12 do 25 let, med najmlajšimi pa je tudi dvanajstletna Celjanka Maja Marvin. V štirinajstih dneh, kolikor traja šola, bodo mladi violinisti imeli osem učnih ur pri profesorju Ozimu in pri njegovi asistentki Chri- Dvanajstletna Celjanka Maja Marvin je nad profesorjem Ozimom in nad šolo izjemno navdušena. Kljub mladosti je že odločena, da bo življenje zapisala glasbi. Foto: E.E. stiane Hudcop, ki to delo opravlja tudi na akademiji v Kölnu, kjer redno poučuje profesor Ozim. Tudi ure, ki jih mladi preživljajo sami, izkoristijo za igranje na violino. Vadijo bodisi v prostorih velenjske glasbene šole, bodisi v penzionu Milene Dimec v Skornem, kjer so udeleženci poletne šole nameščeni, in kjer imajo odlične pogoje tako za vadbo kot za bivanje. V poletni violinski šoli sodelujeta korepetitorki na klavirju, gospa Lender iz Kölna in Vlasta Rus-Dole-žal iz Ljubljane, za dobro počutje udeležencev pa skrbi tudi vodstvo velenjske glasbene šole, na čelu z Ivanom Marinom in Cirilom Vertačnikom. Violinisti, ki so se udeležili mednarodne poletne violinske šole, so morali pred pričetkom le-te opraviti avdicijo pri profesorju Ozimu, zapisati pa velja, da jih je veliko takšnih, ki so za svoje nastopa že prejeli nagrade v državah iz katerih prihajajo. Nekaj udeležencev je tudi takšnih, ki študirajo violino pri profesorju Ozimu v Kölnu oziro- ma Bernu, kjer prav tako poučuje. Mladi pa so si malce razvedrila privoščili v nedeljo, ko so se odpravili na izlet v Logarsko dolino in na Okrešelj, kjer so sicer lanskoletni udeleženci že bili, vendar jih je takrat spremljalo slabo vreme. Nekateri, tisti, ki imajo avtomobile, so si zaželeli obiska Vrbske-ga jezera, toda profesor Ozim, ki se zanje čuti odgovorni, jim je ta izlet odsvetoval. Čeprav mladi vadijo violino več ur dnevno, pa vsak večer zmorejo dovolj energije za igranje nogometa s fanti iz Skornega. Sprva je violinistom šel nogomet od nog slabo, po nekaj dneh pa jim je domačine že uspelo premagati. Udeleženci mednarodne poletne violinske šole so ves čas pripravljali koncertni program, ki ga izbirajo sami, in s katerim se bodo v soboto in nedeljo predstavili še Velenjčanom. Ker pomenijo ti koncerti vsako leto izjemen glasbeni dogodek, bo dvorana velenjske glasbene šole gotovo tudi letos komaj dovolj velika, da bi sprejela vse, ki bi želeli prisluhniti mladim violinistom. N. G. Graška gora Letos jubilejno srečanje ansamblov domače narodne glasbe Ko so v Plešivcu ustanovili kulturno društvo Ivan Cankar, so si dejali, zakaj ne bi organizirali tudi kakšne glasbene prireditve. Razmišljali niso dolgo in rodilo se je srečanje ansamblov domače narodne glasbe. Začetek tedaj pred 15-timi leti je bil skromen, saj so na prvem nastopili le trije ansambli. Z leti je na to prireditev prihajalo vse več ansamblov in na letošnjem jubilejnem — 19. avgusta (pričetek ob 14. uri) jih naj bi nastopilo trinajst. Organizatorja KUD Ivan Cankar in uredništvo Radia Velenja sta si v zadnjih letih zelo prizadevala, da bi na Graško goro prišle čimboljše skupine. Med letošnjimi trinajstimi jih bo kar enajst takšnih, ki so do slej že nastopile na znanem Ptujskem festivalu. Zelo razveseljivo je, da so za letošnje jubilejno srečanje veliko več zanimanja pokazale skupine iz Šaleške doline, saj so se prijavili Šaleški fantje, Podkrajski fantje ter ansambla Vesna in Šumah. Tudi letos bo najboljše ansamble ocenjevala posebna strokovna žirija in žirija občinstva, nagrado občinstva pa bo podelilo uredništvo Radia Velenje. Iz muze/a Velenje Zgodilo se je • • * • LETA 1956 Ker smo v prejšnji številki Našega časa našo rubriko zaključili s člankom o prostovoljnemu delu v Velenju, jo danes s to temo tudi pričnimo. Tokrat je bil članek o prostovoljnem delu objavljen v Večeru in ima naslov »Pričetek prostovoljnih del v Velenju« : »Pred dnevi so pričeli v Velenju s prostovoljnim delom. Napravili bodo — kot smo že poročali — cesto okrog slikovitega Velenjskega jezera, hkrati pa uredili dve igrišči za otroke. Ko bodo končana dela v okolici jezera, bodo pričeli z regulacijo Pake. Prepričani so, da ne bo Velenjčana, ki ne bi sodeloval v akciji za čim hitrejšo izgradnjo novega industrijskega središča.« Kot že rečeno, se je s prostovoljnim delom v Velenju res veliko naredilo in pri tem je sodelovala velika večina takratnih prebivalcev Velenja. Res pa je tudi, da to prostovoljno delo včasih ni bilo čisto prostovoljno. LETA 1960 Naslednja novica je zopet posvečena velenjskim premogarjem. Objavil jo je mariborski Večer pod naslovom »Velenjski rudnik presegel polletni proizvodni načrt« : »V rudniku lignita v Velenju so v prvih šestih mesecih letos planirali 1.071.000 ton lignita. Načrtovano proizvodnjo so presegli za 3%. Z izredno dobro organizacijo dela in zavestno disciplino rudarjev bodo letni načrt dosegli.« Premogarji so zadane naloge v preteklosti vedno izpolnili in zadovoljili vse zahteve družbe. Danes zato upravičeno tudi sami pričakujejo pomoč ter razumevanje te iste družbe. LETA 1966 V večeru je bil objavljen članek z zanimivim naslovom »Velenjska kozmetika«: »Novo Velenje se ne ponaša samo z lepimi zgradbami marveč tudi z urejenimi cvetličnimi nasadi, ki jih pridne roke vrtnarjev stalno vzdržujejo in obnavljajo. Tako vrsto »kozmetike« bi si želeli tudi za nekatera druga naša mesta.« Kljub pridnosti vrtnarjev je take vrste »kozmetike« v Velenju vse manj: Za cvetlične nasade bi morali skrbeti vsi prebivalci Velenja, predvsem tako, da jih ne bi pohodili in potrgali. LETA 1967 Tudi zadnja današnja novica je bila objavljena v mariborskem Večeru: »Trgovsko podjetje Bazen Velenje pripravlja na Ravnah na Koroškem večjo razstavo pohištvene opreme. S tem podjetje želi navezati s potrošniki sosednje občine poslovne stike. Razstava bo odprta od 10. do 18. avgusta v prostorih ravenske gimnazije.« Na osnovi tega članka lahko sklepamo, da se je znala trgovina tudi že pred leti precej bolj tržno obnašati kot danes (vsa čast izjemam). DAMIJAN KLJAJIČ Morala Kdo pravi, da pri nas ni morale? Saj poznam vrsto ljudi, ki imajo dvojno moralo. Žarko Petan Mozirje Brata Dolenc razstavljata V petek so v galeriji mozirskega kulturnega doma odprli razstavo slikarskih in kiparskih del bratov dr. Antona in Janka Dolenca, sicer rojakov z Rečice ob Savinji. Oba umetnika in njuno delo je predstavil akademski slikar Lojze Zavolovšek, s kulturnim programom pa je otvoritev obogatila kitaristka Alenka Klemše. Razstava bo odprta do 31. avgusta, ogledate si jo lahko vsak dan dopoldne, popoldne pa od 16. do 18. ure. Velenje ponoči ali čas kislih kumaric (1) dobno sceno. Morbidno (F. Verbinc; Slovar tujk, str. 466: bolehno)! Ura je pol tri in v noči je omagala tudi mestna razsvetljava. Mesto prepletajo blede sence. Razmišljam o obisku Mali kazalec se že drugič ta dan bliža deseti. Luni, ki pravkar vzhaja, manjka še kakšen dan, dva, pa bo polna. Noč je topla in presenetljivo tiha. Prometa skorajda ni. Skušam najti življenje v tem, na videz mrtvem, mestu Velenju. Je že tako, da je že dolgo vse zredčeno na lokale in okoli operacionalizacije ni nikakršnih ovir. Sprehodim se skozi center. Po dolgem in počez razsvetljeno »promenado«, bi lahko brez moralnega zdržka preimenoval v Bulevar osamelih luči. Nekaj čez deset sem tam — sam! Center je mrtev, edini znak življenja daje mrtva priroda — reka Paka. Pomislim — pisati o nočnem življenju v Velenju je naravnost dvorezen meč. Po eni strani moraš ustreči uredniku, po drugi pa ne smeš zaj..... tistih nekaj gostincev, ki s prekoračitvijo obratovalnega časa skrbijo za tiste, ki jim ob desetih še ni zaspati. Dovolj žalostno za mesto z 20 tisoč prebivalci. Morda boste oporekali, da izbiram napačen čas, čas letnih dopustov. Predlagam (če ste med njimi), da si ogledate položaj jeseni, ko bo »ustvarjalnost« na višku. No, vseeno se odločim, da bom vztrajal pri svoji nameri in noč službeno preživel zunaj. Zapeljem se po praznih ulicah. Občasno pridrvi nasproti »kodvekakšen« zamudnik, večkrat se srečam s policijsko patruljo. Sumljiv sem že ker sem, to mi je jasno, še bolj pa verjetno moja počasna vožnja. Kaj hočeš, »v isti smo godlji«, to noč. Napotim se v eno od velenjskih »lukenj«. Pred vhodom dva uži- vata naslado »jointa«, na stopnicah pa se umaknem skupini, ki se odpravlja na bazen (nočno kopanje je eden večjih užitkov, ki ti ga nudi mesto Velenje ponoči, je pa res, da si ga moraš izboriti). Notri je kar živo. Dim in rdeča poltema dajeta prostoru značilen ambient. Zvočniki vpijejo o še eni cigli v zidu — počasi, na nivoju. Že na vhodu me opazi eminenca _ velenjskega undergrounda Egac, in me opili za pir (Ega-ca zadnje čase spet »trga«. Po tem, ko je ex-županu osmodil avto, je dal nekaj časa mir...). Vzamem si čas za kavo in se spustim v pogovor s sosedom. Nalaga o »kelnerci«, ki da je dobra, in nekaj o Flo-sarskem balu. Slovo mi postane nuja. Preverim še nekaj postaj, kjer naletim m po- enega od tistih, kjer so ata, mama in mlajši brat na morju, sin pa doma »zaliva rože«. Najdem ga s skupino prijateljev (kot sem pričakoval) ob poslušanju glasbe in redkobesednem pogovoru. Utrujen, tako kot oni, se jim pridružim. Nekdo prižge TV in zatopim se vanj. Početje vrstnikov na drugi strani satelita mi vzburi domišljijo — in nevoščljivost. Med tem, ko sem se sam »gonil« celo noč naokoli, da bi »nekomu« kapnilo v glavo to, kar je mnogim že dolgo jasno, ima moj vrstnik na drugi strani verjetno za sabo noč zdrave zabave. Res ni druge, kot da se odpravim domov, pregovor, »Saj bo jutri nov dan«, pa na tem mestu proglasim za najbolj žalostno tolažbo na tem svetu. (alo) Luče ob Savinji »Šele« enaindvajsetič, »štantov« pa kolikor hočeš Naj Lučani ne zamerijo naslovu, saj je vendarle dobronameren. V soboto in nedeljo bodo namreč pripravili že 21. po vrsti »Lučki dan«, lahko mu rečemo tudi »Od štanta do štanta«, ali pa najbolj preprosto »Lučani se pokažemo«. Vse velja in vse je res. Previhari-li so kar nekaj viharjev pri organizaciji te turistične in narodopisne prireditve, zadnja leta pa imajo res kaj pokazati. To soboto bo malo športno, malo zabavno, predvsem pa veselo. V osnovni šoli bodo pripravili razstavo ročnih del žena in deklet iz Luč in okolice, tu bodo pogrinjki, znani alpinist Robi Supin bo predstavil diapozitive s svojega zadnjega »potepanja« po Himalaji, velemojster Bruno Parma bo odigral simul-tanko, zapeli in zaigrali bodo domači godci in pevci, če pa si želite smeha in pravih »športnih« užitkov, si oglejte nogometno tekmo med suhimi in debelimi; tudi zaradi nje se splača priti v Luče, verjamete ali ne. Tisto ta pravo bo seveda na vrsti v nedeljo. Nekajurni sprehod po Lučah od 9.30 dalje ne bo nikogar razočaral. Ne kaže dvomiti, da vam bodo Lučani na vsakem koraku ponujali (skoraj) vse kar prija srcu, duši in želodcu, vsekakor pa boste po vsem kraju lahko videli nazorne prikaze nekdanjih kmečkih in rokodelskih opravil (kovačija, predice, citraši, žaganje na »matro«, kmečka dela, godci, pevci, izdelovanje in prodaja lesenih predmetov in podobno), poskrbeli bodo za ponazoritev šranga-nja na vasi, žejni in lačni pa tudi ne boste. Ob tem bodo v čast farnega patrona pripravili mašo in procesijo, v stenah okrog znamenite Igle pa tekmovanje v prostem plezanju. (jp) Bioklimatska gradnja Vzemimo kar ponuja narava Živeti z naravo — moto današnjega dne. K temu te- prvo v občini Velenje in žimo, a vendar v naravo še vedno v glavnem kruto posega- menda drugo v Sloveniji, mo, borimo se z njo, namesto, da bi izkoristili njene pred- sta morala pripraviti kar ne-nosti, ki nam jih ponuja. Tudi z gradnjo je tako. kaj strokovnih simpozijev, Zamislimo si hišo, naredimo sicer raziskavo terena, da ne rečem prepričevanj, a tega podredimo svojim zamislim. Potem pa se pogosto borimo z razpokami, plazovi. Veliko »energije«, svoje se- Katica in Branko Caglič pa sta h gradnji pristopila veda sta izgubila tudi, da čisto drugače. Odločila sta se, da bosta živela z naravo, se sta dokazala, da ta gradnja ji podredila, a obenem izkoristila vse njene prednosti. ni čist0 nič dražja od klasi- Gradita bioklimatsko hišo, ki bo dihala z naravo. Ta čne- Nasprotno, zdaj ugota-jo bo tudi ogrevala. Klasičnega vira energije za ogrevanje vljata celo, da je kakšnih 30 skorajda (le izjemoma) sploh ne bosta potrebovala. odstotkov cenejša. To pa zato, ker hiša ne bo imela ostrešja, manj pa bo tudi stavbnega pohištva. Hiša Cagličevih hitro »rase« in vse bolj dobiva pravo podobo. Cagličeva Katica in Branko pa se ob tem veselita in vse bolj sta prepričana v svoj uspeh. Prepričana pa sta tudi, da jima bodo mnogi sledili. Energija je namreč vsak dan dražja in zakaj je ne bi Katica in Branko Caglič na gradišču svoje bioklimatske vzeli naravi, ki jo ponuja hiše pred tremi tedni zastonj. Mira Zakošek Katico, ki ima pri svojem delu prav tako rada novosti, rada raziskuje in ustvari kaj čisto posebnega, sta se hitro uskladila in s skupnimi močmi z računalnikom izdelala projekt svoje hiše. „ » .. Hiša sicer še vedno ni podobna klasični, a že dobiva kon- Aw~*mž \r fv tr-e Podobo. Kmalu bo prijeten in topel dom Cagličevih gradbišče bioklimatske hise Čisto nekaj posebnega je in ko ga pogleda laik, kar sem seveda tudi sama, sploh nima občutka, da bo iz tega nastala hiša. In to kljub temu, da mi je Branko vse skupaj na računalniku podrobno pokazal in dodal, da mi bo bolj jasno, ko si ogledam na terenu. Načrt, ki preseneča Katica je arhitektka, Branko energetik. (Skupaj imata podjetje za projektiranje in opremo prostorov v Domu učencev). Branko je tudi član svetovnega združenja za sončno energijo in se z njo tudi teoretično veliko ukvarja. Udeležuje se številnih simpozijev in tudi sam predava. Zato seveda ni čudno, da je tudi pri snovanju lastnega doma veliko razmišljal o energetsko varčni hiši. S Naj zdaj skušam opisati, kakšna bo njuna hiša. Ima obliko ledvice. To pa ne slučajno, ampak zato, ker je tako narekoval teren. Odpira se proti jugu, južna stena hiše bo vidna, drugače pa bo hiša v celoti zasuta. Približno 40 cjn zemlje jo bo pokrivalo, predno jo bodo zasuli, pa jo bodo še izolirali s 15 cm debelo izolacijo. Pred južno steno preko katere bo tudi prihajala svetloba v hišo (vsa okna in vsi bivalni prostori so ob njej) bo takoimenovani zimski vrt, posebej oblikovan, s pomočjo njega pa se bo zbirala in v debelih zidovih ter plasti kamenja pod hišo tudi akumulirala toplota. Nagibi sten so oblikovani tako, da bodo pozimi sončni žarki maksimalno izkoriščeni in bodo zagotavljali 80 odstotkov potrebne energije za ogrevanje 140 kvadratnih metrov velike stanovanjske hiše. Preostalo energijo si bosta Cagličeva zagotavljala s pomočjo toplotne črpalke, ki bo črpala energijo s prisojnega, pobočja pod hišo. Po naravni poti naj bi torej Cagliči preko celega leta ogrevali svoj dom, samo v izjemno hladnih in slabih zimskih dneh bi morda potrebovali (za celo hišo) eno termoakumu-lacijsko peč. Cagličevih. Že bolje razumem, a hiši, takšni kot si jo predstavljam, še vseeno ni podobno. Pa me Katica in Branko, že vajena razlage, hitro prepričata o prednostih te gradnje in mi tudi slikovito opišeta in na gradbišču po-kažeta, kako bo njuna hiša izgledala. Vajena razlage, sem poudarila. Resnično je tako. Predno sta dobila gradbeno dovoljenje za svojo »novotarijo« seveda O bodeči neži »Ne vemo sicer natanko, od koga smo dobili bodečo nežo, od Našega časa ali od >našega< Časa (bivšega delavca, sedaj upokojenca Rudnika lignita Velenje) zaradi neurejenega zemljišča v Florjanu — Pohrastniku,« so na rekli na rudniku, tako mimogrede. Potrdili so, da imajo tam parcele, ki so jih uredili zaradi načrtovanega premeščanja rudniških oškodovancev iz Met-leč. Ker pa je med tem in po tem prišlo do spremenjenih načrtov v zvezi z jamo Šoštanj, do časovnega zamika odkopavanja, s tem pa tudi rušenja na površju, v predelu Meteleč, so te parcele ostale neizkoriščene. »Začeli smo razmišljati, da bi jih sprostili za ostale graditelje, saj je nesmiselno čakati več let, da bi prišli tja tisti, ki so bili za to predvideni,« so povedali. K temu bi dodali še, da gre za komunalno urejene parcele, ki pa sta jih zarasla trava in plevel, tako kot je pisalo v članku Jezita jih TV in smeti< in bile takšne tudi razlog za slabo voljo domačinov, ki so parcele polem sami pokosili. (mkp) hribu navzdol, do pokopališča in naprej mimo podružnične osnovne šole v Pesju na Lilijski grič. Tu je graščina Limbar preurejena v stanovanja. O preteklosti te stavbe se ne ve veliko. Verjetno je bila zgrajena v 16. stoletju. Lastnik je bil Hans Karl Souer, tedanji lastnik Velenja. Pred prvo svetovno vojno je tedanji lastnik Limbarja prodal poslopje državi in takrat je bilo preurejeno v rudarska stanovanja. Kot zanimivost si velja ogledati lepo ohranjen le 0,9 metra globok vodnjak na vitelj ob graščini Limbar. Otroci predlagajo nedeljski izlet (4) ■— Cerkvica sv. Jakoba ,, stara približno 800 let in je ena najstarejših v Šaleški dolini mmmmm m p še eno precej staro poslopje. ______ f njej so prav tako stanovanja, nekoč pisarne rudniških inženirjev mml^mSSKSMBBBB^ÈSKKS^^ Danes se pridružimo učencem osnovne šole Antona Aškerca, ki nas vabijo, da se izognemo prometnim potem in si ogledamo del zgodovinskih znamenitosti v zahodnem delu Velenja. PREKO STAREGA VELENJA DO CERKVE SV. JAKOBA Pot se bo začela v Starem Velenju in nas vodila mimo spomenika padlih borcev skozi gozd. Po približno tridesetih minutah bomo pri cerkvici Sv. Jakoba. Vredno si jo je ogledati, prav tako pa tudi tri kapelice, ki stojijo v njeni neposredni bližini. Cekrev stoji na nadmorski višini 528 metrov. Ko so jo začeli obnavljati, so pravzaprav ugotovili njeno pravo vrednost. Omet je skrival bogato preteklost. Starinsko okno dokazuje, da je cerkev grajena v romanskem slogu, torej je stara okoli 800 let, torej je to ena najstarejših cerkva v dolini. O njeni starosti »pripovedujejo« še vse druge podrobnosti (okna, vrata, koti, poslikave ...) Pa še zanimivost: cerkev je grajena tako, da sonce obsije glavni oltar vsako leto 25. julija. GRAD LIMBAR Gradu Limbar ne boste mogli obiskati, saj od njega ni ostalo prav ničesar. A vseeno se ozrite na hrib Gradišče, nasproti cerkvice Sv. Jakoba, kjer je nekoč stal. O njem vemo bolj malo, v zgodovinskih virih pa je bil omenjen leta 1190, 1209 in 1263. Na njem sta verjetno živela Nikolaj in Peter Limbarski. Leta 1635 so grad oplenili uporni kmetje, porušili pa so ga Turki. Pravni nasledniki gradu so bili lastniki graščine Limbar. GRAŠČINA LIMBAR Zdaj pa se podajmo po Optometer Tretji avtocamp v Zgornji Savinjski dolini »Petrinova žaga« — moderen avtocamp Zasebna iniciativa bo v turistični razvoj Gornje Savinjske doline vnesla pomemben delež in tako nadomestila primanjkljaj v ponudbi te, izjemno pomembne gospodarske veje. Da je tako priča med drugim tudi dogodek, odprtje že tretjega avtokam-pa ob Savinji. Ob že uveljavljenem avtokampu »Meni-na« v Varpoljah, avtokampu v Logarski Dolini, je pred dnevi dobil vsa potrebna dovoljenja še Matija PETRIN iz Spodnjih Pobrežij, ki je ob Savinji odprl avtokamp »Savinja«. Dejavnost se navezuje na osnovno ponudbo turistične kmetije Petrin, ki bi naj vsestransko poskrbela za goste, počitek in razvedrilo. Na desnem bregu Savinje se doslej ni dogajalo prav nič in to je bilo dovolj, da so se Pe-trinovi odločili, da izkoristijo naravne danosti in tradicijo, da se je ob koritu Savinje vedno nekaj dogajalo. Na sedanjem prostoru je pred vojno tekla žaga, ob njej pa so splavarili les proti Savi in naprej. Avto kamp »Savinja« obsega vsaj 5000 m2 zelene površine med topoli in vrbami, Ljudje smo v bistvu zelo čudna bitja. Za udobno plit-vost žrtvujemo toliko lepega in vrednega. Sam bi rad več od tega. Zato sem zopet izkočil iz varnosti mase, da bi pogledal strahovom v oči. Sedaj je Nanga Parbat ves moj standard, varnost in nevarnost in pot nazaj v udobje vodi preko njegovih južnih pobočij. ***** med koritom potokov in reke Savinje. Zgradba kampa z jedilnico, večnamenskim prostorom, moderno opremljenimi sanitarijami in še čim, ustreza kampiranju kakšnih dvesto gostom, na livadi je možno postaviti 40 bivalnih enot (prikolic) ter najmanj 10 šotorov. V vasi Spodnje Pobrežje je pri kmetih vsakovrstna ponudba hrane, seveda pa vse nudi tudi turistična kmetija Petrin, ki se je v zadnjem obdobju pripravila na bodoče potrebe. Da je temu zares tako, pove tudi dejstvo, da se je sin Matija usposabljal v kmetijski šoli v Šentjurju, zdaj pa se intenzivno, dopolnilno uči turizma in jezikov, da bi bil kar najbolj komunikativen in domiseln v tej stroki. Ob našem obisku je povedal, da so optimisti glede obiska, da pa je letošnja sezona šele nekakšno poizkusno obratovanje, od katerega se bo potrebno že kaj naučiti. V kampu so bili že tuji gostje, vabijo pa vse vrste turistov za enodnevne in daljše obiske. Da ne bo dolgčas, bodo do konca poletne sezone prirejali petkove piknike, raznovrstne igre in zabavo. Za domiselne je to tudi priložnost, da si kar sami napravijo »luštno«. Kamp bo nudil tudi prostor za zaključene družbe, če bodo le imele željo, da svoje obiske uskladijo z interesi ostalih gostov. Sprehodi ob Savinji in bližnjih gozdovih, ribolov, najbrž tudi jahalni šport in seveda osvežujoče kopanje v Savinji, so le osnovna ponudba naravnih danosti. Tu je priložnost še za obiske bližnjih hribov, za kajakaški šport in ne nazadnje, za taborniško dejavnost. Družina Petrin se bo prilagajala potrebam in interesom gostov, tako pa tudi sokrajanom ter turistični težnji občinske gospodarske politike. Cene v kampu so zmerne, za odrasle 40 za mladoletne 25 din dnevno, pred in po sezoni pa so za 20 % nižje. Letos bo kamp odprt do 30. 9., na željo večje skupine tudi daljši čas. Petrinovi se za obisk priporočajo, hkrati pa obljubljajo, da gostov ne bodo razočarali. Zavedajo se, da »prodajajo« svoje pridelke, svoje, na kmetiji pridobljeno znanje, prav gotovo pa tudi prelep slovenski prostor, kateremu so dolžni veliko mero spoštovanja in kulturo, ki jo narekuje širši družbeni interes. Nasvidenje torej v novem avtokampu, v še neokrnjenem svetu Pobrežij v Gornji Savinjski dolini. Jože Miklavc Turistična kmetija obeta veliko Nanga Parbat 1990 Taršing, 3. julija 1990 Gneča, pakiranje, zbiranje še zadnje opreme in hrane, iskanje karga, urejanje avtobusa, vse je naenkrat tu, kajti danes prva skupina odpotuje naprej proti našemu cilju. Del naše opreme pa je še vedno nekje med Zagrebom in Islamabadom in dokler ne bo z nami, ne verjamemo več nikomur ničesar. Težava je tudi v tem, da ne moremo no- bene informacije preveriti in tako se nam lahko vsi po vrsti za tolažbo veselo lažejo. Tako ostanejo trije člani odprave v Rawalpindiju, ostali pa popoldan odpotujemo z, za pakistanske razmere udobnim avtobusom, v več kot 700 kilometrov oddaljeni Ciilgit. Glede na obupno cesto in našega voznika, nam med vožnjo ni dolgčas. Mislim pa, da me ta cesta in vožnja še najbolj spominja na Afriko. Upam le, da tukaj od vožnje ne bom dobil še pretresa možganov. Vozimo se celo noč in jutro nas vse prašne in obtolče-ne dohiti že visoko ali bolje globoko v gorah. Zaradi te ceste in vožnje verjetno vsak po svoje, na tiho, malo preklinja to odpravo. Ind je tukaj še divja in ne-ukročena reka, ki si je skozi milijone let utrla pot med temi visokimi gorami. In to svojo divjost, pred katero se človeku ježijo lasje, ji šele globoko v dolini uničijo zelena polja in brezkončna ravnina razžarjenega Pakistana. Dopoldan zapustimo glavno cesto in se pretovorimo na dva džipa in dva traktorja, ki nas bosta odpeljala še skoraj 100 kilometrov bliže našemu Nanga Parbatu. x< vlflÄW' £m£ - % ..z: » ? • 'Hi H, 4 Južna ali Rupalska stena Nanga Parbata je takole odkrita le redko Tak je Nanga Parbat s severa Tudi ta pot, ki nas vodi v glavnem po kanjonu reke Rupali je enkratna in nepozabna, pa saj tudi traja osem ur. V kanjonu se reka in cesta v bistvu ves čas borita za prostor in včasih se le z veliko drznostjo šoferjev prebijamo naprej. Tukaj so odseki ceste, kjer si ne bi upal staviti, da bo džip prišel skozi. Pa pride in tako smo ob 11. uri zvečer z dvema džipoma v Taršingu, na koncu ceste in na koncu sveta. Naprej so samo še gore, ki kipijo v nebo tik nad našimi glavami. In med njimi je tudi naš cilj, 8125 metrov visoki Nanga Parbat. Pod njegovo vznožje vodi ozka stezica, po kateri bomo z okrog 80 nosači še dan ali dva tovorih našo opremo do baznega tabora. In ta stezica, ki bo tudi edina povezava z dolino, nam bo še kako dragocena. Traktorja nas dohitita šele naslednji dopoldan. Fantje, ki so se vozili z njima v bistvu cel dan in noč, kar popadajo s prikolic. Jutri zgodaj zjutraj bomo odšli naprej in potem bo v glavnem vse odvisno še samo od nas, predvsem pa od vremena, ki nam bo ob vsem ostalem še kako krojilo usodo na Nanga Parbatu. V Taršingu je tudi nekak- šna osnovna šola, ki pa jo obiskujejo le dečki. Ženska je v Pakistanu resnično samo drobni inventar, bitje, ki v bistvu ni nikjer prisotna. Ves čas so skrite nekje po skromnih hiškah, če pa jih od daleč kje le opazi oko tujca, se takoj zavijejo in spoštljivo umaknejo. Se slikati jih ne moremo. Tudi vsaka golota je tu, v teh od boga in ljudi pozabljenih krajih, neprimerna in je ni. Tudi od nas tujcev, zahtevajo, da se tako obnašamo. In ko se naši fantje ob vaškem studencu umivajo goli, prihiti skupaj vsa vas in morajo se takoj obleči. Nič ne pomaga, kljub vročini moramo spoštovati njihove navade, pa čeprav jih ne razumemo. Sedaj smo že približno 3000 metrov visoko, pa je še vedno neznosna vročina. Tukaj je tudi sonce bolj nevarno, če nisi pazljiv, si takoj opečen. Popoldan za kratek čas igramo odbojko z vaškimi mladinci. Zopet se zbere cela vas in po ogorčenem boju domačini, ki so resnično boljši, zmagajo. Toda zmagajo zaradi posebne žoge, ki je vse drugo kot okrogla. (se nadaljuje) VOLK DLAKO MENJA... Eni se hvalijo, da so iz ZK izstopili že pred časom. Je pa čudno, da so jim metode (tiste izpred let) ostale iste. Dokaz, da je pregovor volk dlako menja, ne pa nravi, večen? VSE KAR IMAM - NOSIM S SEBOJ Huda kriza na vsakem koraku ima nedvomno veliko pojavnih oblik, med drugim tanke kuverte in plitke žepe. To lahko opaziš kamorkoli se ozreš. Na planinskih poteh, nedeljskih in podobnih družinskih izletih v naravo in ob drugih prilikah smo seveda navajeni, da prigrizke in raznovrstna okrepčila nesemo s seboj, za vsak slučaj in prihranek v družinskem proračunu, pa naj bo takšen ali drugačen, kar je razumljivo. Malo čudno pa je vendarle, če številna družina lepo prikoraka v gostinski lokal, odpre priročno prtljago (ki glede na omenjeno krizo niti ni prav borna), naroči za vsak slučaj kak deci kisle vode, pospravi za sabo ali pa ne, in gre. V takih primerih bi tarnanje gostincev celo razumel, nekaj dobrega pa je kljub vsemu v tem — vse kar jim je ostalo po pojedini na vso srečo ni ostalo nekje zunaj. Recimo, da je to skrb za lepše okolje. »POČIŠČENE« ČISTILNICE Malo za šolo in malo bolj zares. Poklical nas je bralec in potarnal, da ima zapackane hlače. V takšnih (ali brez njih) je nekoliko nerodno pohajati po mestu, pa je vseeno obiskal vse čistilnice v našem lepem Velenju in celo v Pesju. Škoda, da ni šel še do Šoštanja! Škoda zato, ker je bila prejšnji teden samo tam odprta, vse druge so imele »kolektivni dopust.« Je to cehovska solidarnost ali kaj drugega? Tega ne vemo, je pa vsekakor zanimivo, če temu lahko rečemo tako. PODJETNIŠKA VROČICA Na cesti je iz dneva v dan več (do sedaj zaposlenih) delavcev, ki se bodo morali kaj hitro »znajti«, saj v družbi ni nobene zlate jame, iz katere bi črpali socialni dinar. Ob tem pa nič kaj vzpodbudno ne zvenijo toni iz vrst družbenih podjetij in ustanov, ki omalovažujejo prizadevanja podjetnikov in novo nastajajočih obrtnikov, češ, »kaj bodo ti, ki samo nekaj >mučkajo<, prepro-dajajo, ponujajo in kradejo družbi...« Prej ali slej se bo ločilo zrno od plevela, sposobni od luftarjev in če je v državi res kaj tržnih namer, bo marsikomu uspelo. To pa je tudi cilj, tako družbe kot posameznikov, bosih in lačnih. Tudi tistih sposobnih, ki so se dolga leta »dušili« v povprečju velikih OZD, TOZD in družbenih asociacij. Vroče je, a nekateri prenesejo tudi visoko vročino! »SMOLA« ZA »POPOLDANCE« Kot je na slovenski skupščini predlagal Jože Smole, bi naj takoj ukinili popoldansko obrt, ker da je to hudo zlo našega gospodarstva. Joj mene (tebe), že spet se zgrinjajo črni oblaki nad pridne. Če bo Šmoletov predlog obveljal, še bodo morali »popoldanci« odločiti, ali postati redni obrtniki ali pa delati (kot že nekoč) na črno. Ali pa, kar bi bilo še najceneje, »zabušavati« — kar je tako odlika mnogih državljanov. Preden bo spremenjen Obrtni zakon, se bodo o tem odločali tudi gospodinjci in gospodinje, ki jim »popoldanski obrtniki« pokrpajo to in ono, odločali se bodo tudi »davščinarji«, ki dobijo od pavšala kakšen dinar, gotovo pa se bodo odločili Smoletovi ideji v prid obrtniki, ki jim je popoldanska obrt nekakšna konkurenca. Do odločitve pa »popoldanci« . . . znanja in pridnosti vam ne more odvzeti nihče, niti Smole! REČIČANI OSAMLJENI? Kot so bili pred dvema desetletjema osamljeni krajani Rečice ob Savinji in »njene fare«, bodo, kot kaže sklep izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje, ostali sami tudi zdaj, ko želijo dobiti nazaj svojo osemletko. Takrat jim je bila odvzeta proti njihovi volji, zdaj jo lahko dobijo nazaj, vendar le za lasten denar. S skupnimi sredstvi bodo gradili le dodatne šolske prostore v Mozirju in Nazarju (torej tudi s sredstvi Rečičanov). Glavno besedo pri vsem tem pa bo imel seveda — Mozirski Pust! PO PIVO NIKAR V DISKONT V tehle vročih poletnih dneh se pivo resnično prile-že in pogosto ga kupujemo kar cele zaboje. In po stari navadi trdno pripričani, da je najceneje v diskontu, zavijemo tja. Pa se hudo uštejemo. Pivo je dandanašnji najcenejše v bifejih. Najbolj »hecno« je vsekakor v Nami, kjer prodajajo pivo v isti (kletni) etaži kar na treh mestih. Čene pa so hudo konkurenčne. Nasvet: stopite v bife. Pa še en nasvet: tudi sicer si najprej poglejte cene v samopostrežni trgovini, predno greste v diskont. Marsikaj prodajajo po enakih cenah, le da boste morali v diskontu kupiti več. Atletika DZRJ »SIGA« Velenje Miha Pohar z rekordom Kar 411 metrov globoko pod Moličko peč à .. ^ % w*~ V četrtek, 2. avgusta, je bil v Budimpešti dvoboj mladinskih državnih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije. V jugoslovanski reprezentanci sta nastopila tudi Miha Pohar in Jolanda Steblovnik. Pohar je zmagal v teku na 2.000 m z ovirami z rezultatom 5.40,80, kar je nov slovenski mladinski rekord. Jolanda je kot daleč najmlajša reprezentantka v teku na 800 m osvojila četrto mesto, poleg tega pa nastopila še v štafetnem teku 4 x 400 m. Smučarski skoki Druga turneja alpskih dežel Smučarsko skakalni klub Velenje bo v soboto, 25. avgusta, pripravil tekmo za starejše pionirje ter mlajše in starejše mladince v okviru druge turneje podmladka alpskih dežel v smučarskih skokih. Po uradnih treningih v petek popoldne in soboto dopoldne se bo tekmovanje pričelo v soboto, 25. avgusta, ob 14. uri. Brezno pod Moličko pečjo je jama o kateri sanja vsak jamar. To globoko, tehnično in predvsem telesno zahtevno brezno, pa ni le uspeh našega društva, je tudi odgovor vsem tistim, ki so dvomili v nas. Vhod v brezno je bil določen na medklubski akciji Korošica 88. Naslednje leto smo brezno raziskali do globine 30 metrov (dva člana JK Kamnik in avtor). Ob tem smo se dogovorili, da brezno prične raziskovati naše društvo, (tedaj še Šaleški svobodni jamarji). Zaradi raznih težav smo se vanj odpravili šele februarja letos. Čeprav v dolini ni bilo zime, so na višini okrog 1.900 metrov vladale prave zimske razmere. Več kot meter snega in težki nahrbtniki so zahtevali izjemno telesno pripravljenost, kajti tri ure in pol hoda v takšnih razmerah ni ravno prijetna. Ta dan smo dosegli globino 90 metrov in bili v jami 5 ur, zaradi pomanjkanja časa in slabih vremenskih razmer pa smo se morali vrniti v dolino. Na tej akciji smo sodelovali Milan Podpečan, Darko Osterc in Matjaž Kovač, vsi člani DZRJ Siga. Ponovno smo se v brezno vrnili sredi julija. Milan Podpečan, Damjan Podjavoršek in Matjaž Kovač smo se v jamo spustili v soboto, 17. julija, ob 14.30. Zaradi pomanjkanja vrvi smo se mo- rali ustaviti v globini 240 metrov. Ker se je brezno nadaljevalo, smo se odločili, da ga ponovno obiščemo in skušamo priti čim globlje. Ko smo v petek, 27. julija, premagovali težko pot do brezna, se nam še sanjalo ni kaj vse nas čaka v naslednjih dneh. Nad breznom smo postavili šotor in prespali, ugotovili pa smo tudi, da italijanski sistem raziskovanja« (prihod-spust-razisko-vanje-dvig in povratek v dolino) ni priporočljiv za raziskovanje tako oddaljenih in globokih brezen. Takšen način namreč stane naše sosede vsako leto izgube kakšnega vrhunskega jamarja. V brezno smo se spustili naslednje jutro ob 8. uri. Napredovanje po že napeljanih vrveh je potekalo po načrtu in ob 17.^0 smo dosegli globino 411 metrov (Milan Podpečan, Darko Osterc in Matjaž Kovač iz »Sige« ter Vido Kregar iz Kamnika'/. Brezno se tudi od tod brezpogojno nadaljuje, vendar smo se morali vrniti. V jami smo nanreč bili že 10 ur, raziskovanje je bilo zelo naporno, ob 100-odstotni vlagi je bila na najtoplejših mestih temperatura samo 3 stopinje, čakala pa nas je še dolga pot nazaj in meritve. Iz jame smo tako prišli v nedeljo ob 8. uri, po 24 urah torej. Izmučeni in premraženi vendar zadovoljni smo se vrnili v dolino, trdno odločeni, da se v brezno čimprej vrnemo. Trenutna globina je tako 41! metrov, dolžina rovov je 675 metrov, ob tem pa je mnogo rovov in vzporednih brezen še neraziskanih. S to globino smo se zelo približali lestvici desetih najglobljih jam v Jugoslaviji, na slovenski pa smo trenutno na devetem mestu. Trenutno je to druga največja globina štajerskih jamarjev, saj imajo rekord še vedno Preboldčani z »Breznom presenečenj« na Do-brovljah in globino 472 metrov, vsekakor pa je to globinski rekord šaleških jamarjev. Ker se brezno gotovo še nadaljuje, pričakujemo, da se bomo na lestvicah še pomaknili navzgor. Nove globine in raziskovanje v njih pa bo prineslo nove težave, bolj finančne kot tehnične. Potrebno bo ogromno opreme in bo zato izredno drago, med drugim bo treba v jami postaviti bivak. Raziskovali bomo sicer v sodelovanju s Kamničani, vendar bo denarja še vedno premalo. Želimo si torej več sodelovanja in pomoči kakršna sta nam doslej nudili podjetji MESAS in PERSPEKTIVA in tudi dipl. ing. Brane Ivanek z izdelavo računalniškega programa katastra jam. Računamo tudi na nadaljnje razumevanje delovnih organizacij v katerih so zaposleni naši člani. Hvala seveda tudi vsem, ki so verjeli v nas, nas spodbujali in stiskali pesti za srečno vrnitev iz jame. Brez njih bi bil ta uspeh brez pravega pomena. »Jamarski turisti« smo torej našli svoj prostor na kvalitetni lestvici slovenskega jamarstva. Vsi, ki so nam pri ustanavljanju našega društva metali polena pod noge, so s tem dobili naš odgovor, ki ga po vsej verjetnosti niso pričakovali. Matjaž Kovač Paraplegiki v namiznem tenisu Med prireditve ob 30. flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji so sodila tudi številna športna tekmovanja. V petek in soboto so pripravili turnirje v malem nogometu, kegljanju, šahu, tekmovanje v smučarskih skokih, zlasti pa so v soboto popoldne navdušili člani kinološkega društva Mozirje in vodniki službenih psov UNZ Celje. Posebej velja povedati, da so se že v četrtek na vsakoletnem turnirju v telovadnici osnovne šole Ljubno pomerili paraplegiki iz vse Slovenije, (foto: vos) Črna na Koroškem Maraton »kralja Matjaža« Smučarski klub iz Črne na Koroškem bo v okviru 35. koroškega turističnega tedna v soboto, 11. avgusta, pripravil 10. maraton »kralja Matjaža«. Tekmovalci bodo startali ob 17.15 pred hotelom Planinka v Črni, prijavite pa se lahko do 16. ure. Mlajši in starejši pionirji in pionirke bodo tekli na 3, najmanj tričlanske družine pa na 7 km. Članice in člani se bodo v trim teku pomerili na 10 km, mali maraton za članice in člane pa bo dolg 21 km. Prireditev šteje za priznanje RTV Ljubljana »brazde vzdržljivosti« in za »koroško grčo«. Smučarski tabor v Ribnem Smučarski klub Velenje v Ribnem pri Bledu že vrsto let pripravlja »smučarski tabor«. Letos bo tabor od 15. do 21. avgusta. V delovnem programu tega tabora so najrazličnejši športi s strokovnim vodstvom. To so plavanje v jezeru in v Savi, kajakaštvo, balinanje, lokostrelstvo, planinske ture, orientacija, konjeništvo, tenis, suhi slalom, štafetna tekmovanja ter družabna srečanja ob tabornem ognju. Poleg mladih velenjskih smučarjev se bodo v Ribnem letos istočasno na novo sezono pripravili še tekmovalci iz Celja, Trbovelj, Mislinje in Mozirja, kar nudi dodatno možnost medsebojnih srečanj v nogometu, odbojki in podobno. Velenjski smučarski klub vabi vse svoje tekmovalce, posebej otroke, ki so obiskovali zimsko šolo alpskega smučanja in vse ostale otroke od 7 do 10 let, ki jih zanima zimski šport, da se za udeležbo v Ribnem prijavijo najkasneje do ponedeljka, 13. avgusta, na sedežu ZTKO na Foitovi 2. Za sedemdnevno bivanje v Ribnem je treba plačati 700.00 din. Sezona počitnic in dopustov je na vrhuncu. Tudi vreme je zadnje dni precej poletno, saj se živo srebro povzpne preko trideset stopinj. V takšnem vremenu se precej ljudi poda proti morju, ali pa na bregove rek in jezer. Nekateri pa odidejo kam dalje bolj »Bogu za hrbtom« tam, kjer ne srečaš na vsakem koraku človeka. Tukaj si odvisen sam od sebe. Med takšno vrsto življenja spada tudi planinstvo, posebno tisto visokogorsko. Tukaj je lahko človek ure in ure popolnoma sam. Včasih srečaš skupino ali pa ravno tako samotnega planinca, se zapleteš v kratek pogovor kot bi se poznala že od prej, potem pa si zopet sam zatopljen v svoje misli katere ti lahko zmotijo črne kavke z svojim za planinca neprijetnim vreščanjem. Mogoče te zmoti tudi žvižg gamsa vodnika, ali pa ropot kamna, ki je priletel kdove od kod in treščil v prepad. Takšno je planinsko življenje. Lepo a dostikrat trdo in celo kruto. Toda v sebi nosi nekaj nevidnega, lepega, kar planinca privlači, da se zopet in zoper vrača v ta prostrani in svobodni planinski svet. Zadnjo soboto in nedeljo v juliju, smo se šentiljski planinci, skupaj z nekaterimi člani našega matičnega društva iz Velenja, podali na dvodnevni izlet na Prisoj-nik in Razor. Od Poštarske koče na Vršiču, ki je bila naša izhodiščna točka in, kjer smo se pošteno podložili, smo krenili proti našemu prvemu cilju, to je 2547 m visokemu Prisojniku, v treh skupinah. Prva skupina se zaradi zahtevnosti poti ni podala na vrh, ampak ga je obšla po lažji poti. Ostali dve sta se na vrh podali v dveh smereh. Prva po južni, ki Mejovšek uspešen v smereh s težavami desete stopnje — Velenjski plezalec znova dokazuje dobro formo z vzponi v smereh STRTA SRCA X -, SADLER KÖNIG 8a in GRI-FIN MARICE 8a — Primorsko plezališče Osp slovi po težkih smereh in med najtežje (tudi v Jugoslaviji) spada smer STRTA SRCA s težavami X — , katero je uspešno preplezal naš športni plezalec. Smer slovi po devetnajstih težkih gibih na meji možnega in zahteva popolnega plezalca. Matej je za vzpon potreboval dva meseca trdega treninga in smer je zahtevala dvaindvajset padcev oziroma neuspešnih vzponov. V avstrijskem plezališču Arena pri Gradzu pa je Mejovšek opravil vzpona v smereh s težavami 8a po Fran. lestvici, kar spada med težave spodnje desete stopnje. Preplezal je smer SANDER KÖNIG in GR1-FIN MARIČE, tugre za zelo previsni smeri. Tako Mejovšek dokazuje dobro formo, saj je imel ogromne težave s poškodbo pri spomladanskem treningu. Sedaj sledi državno prvenstvo (lani 3. mesto) in kakšna tekma za svetovni pokal v športnem plezanju, to pa ne bo izvedljivo ob finančni pomoči velenjske organizacije za telesno kulturo in šaleškega alpinističnega odseka. Tu se kaže tudi problem plezalnega objekta (umetne stene) v naši dolini, saj je vedno več mladih zainteresiranih za ta mladi šport in če ne bo pogojev za treninge in plezalne šole, potem tudi mladih plezalcev NE BO, kar pa je res ogromna škoda za nas vse — torej resnično razmislimo o tem. pelje mimo prvega okna, in druga po nekoliko težji in zahtevnejši Jeseniški, ki pelje po severnem ostenju skozi Prvo Prisojnikovo okno, ki ga lahko opazujemo na poti proti Vršiču. Pot smo potem nadaljevali po precej zračni a dobro zavarovani poti skozi Zadnje okno, do samega podnožja Mlinarice. Vspon preko tega pobočja je posebno v poletni vročini zelo neprijeten. Že skoraj v mraku smo osvojili razbrazdan vrh Razorja, in se. kmalu nato zbrali v Pogačnikovem domu pri Krških jezerih. Junak tega dne je bil prav gotovo šestletni Marko Jezernik, ki je skupaj s svojim očetom brez posebnih težav premagal vso dolgo in precej zahtevno pot. Tudi tisto skozi Zadnje okno. Kot že rečeno, smo prespali v Pogačnikovem domu. Nekaterim sicer ni bilo posebno všeč prenočišče. Toda za povpre- čnega planinca, vajenega gneče in vsega ostalega, je bilo kar udobno. Naslednji dan, ki je bil ravno tako lep in jasen in še za kakšno stopinjo toplejši nas je čakal še povratek v dolino Vrat. Tudi tukaj smo se razdelili v tri skupine. Prvi dve sta sestopali pod Ste-narjem in preko Gamsovca. Tisti, ki pa so se prejšnjega dne povzpeli na Prisojnik po severni steni, skozi Prvo okno, so se podali še na pet ur oddaljeno Škrla-tico. Če izvzamemo poškodbo enega izmed naših pohodnikov, je izlet potekal in se končal dobro. Pokazalo pa se je tudi kako potrebna je dobra kondicijska pripravljenost za tako dolge in zahtevne ture, in dobro poznavanje poti. M. Hrusti Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje ZTKO občine Velenje bo v nedeljo, 19. avgusta, organizirala 4. kolesarski vzpon v Zavodnje. Start bo pred pošto v Velenju ob 9. uri, dolžina proge je 17 km z višinsko razliko 250 m, kolesarili pa boste do Šoštanja preko Lajš do gostišča pri Vidi v Zavodnjah. Prijavite se lahko pred startom, kolesarili boste ob normalnem prometu, zato morate upoštevati vse cestno prometne predpise, vozite na lastno odgovornost, prireditev pa bo ob vsakem vremenu. Vsak udeleženec in najmlajši bosta dobila prakti- čni darili, najštevilnejša družina pa plaketo. OBČINSKO PRVENSTVO V BALINANJU ZTKO občine Velenje bo od 27. do 30. avgusta pripravila občinsko prvenstvo v balinanju za moške in ženske ekipe na baliniščih pod bazenom v Velenju. Prijavijo se lahko vsi, ki jim balinanje pomeni predvsem druženje in razvedrilo, ne pa zgolj tekmovanje. Prijave sprejemajo na sedežu ZTKO na Foitovi 2 do 21. avgusta. Ekipa šteje 4 člane in 2 rezervi. ob prijavi pa je treba plačati 150,00 dinarjev na žiro račun ZTKO Velenje. Če bo na dan tekmovanja deževalo, bo tekmovanje naslednji nedeževni dan. POHOD NA PLATAK Prav tako ZTKO občine Velenje vabi vse občane na planinski in turistični izlet na Pla-tak in Snježnik v Gorskem Ko-tarju. Izlet je primeren za vse, saj je pot nezahtevna in prijetna. Z avtobusom se bomo odpeljali v soboto, 25. avgusta, ob 5. uri izpred Rdeče dvorane preko Ljubljane. Kočevja in Delnic na Platak, kjer bomo v planinski koči tudi prespali. Napotili se bomo na Risnjak in Snježnik od koder so ob lepem vremenu izredni razgledi. V nedeljo se bomo odpeljali do Ko-strene in preživeli nekaj prijetnih ur na lepo urejeni plaži. V Velenje se bomo vrnili v večernih urah. Prijave na ZTKO sprejemamo do 20. avgusta. Cena izleta s prevozom, organizacijo in prenočiščem je 300,00 din. Število prijav je omejeno. Na Prisojnik in Razor Zapostavljeno varstvo okolja Prvič doslej ima izvršni svet občinske skupščine v Velenju samostojni oddelek za varstvo okolja. Doslej je bilo varstvo okolja nekakšen ne-bodigatreba pri oddelku za gospodarstvo. A med skupščinskimi odbori, sveti in komisijami ga težko najdemo. Tu so navedene le skope načelne opredelitve za varstvo okolja. Dosežki našega razvoja so bili izrazito egoistični. Živeli smo na račun ropanja naravnih bogastev in posojil, ki naj bi jih vračali zanamci. Otroci in narava se ne morejo braniti pred etično zgrešenimi cilji odraslih, pred njihovo močjo, sredstvi in načini. Ljudje smo del narave, zato naš odnos do nje ne sme biti krvo-skrunski. Kljub napredku je varstvo okolja še vedno zapostavljeno glede na druga področja. Za primer navajam področji splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite (SLO in D S Z) ter varstva okolja. S področjem SLO in DSZ se ukvarjajo štirje samostojni občinski organi. To so: — svet za SLO in DSZ — predsedstvo skupščine (za vojne razmere) — oddelek za ljudsko obrambo — štab SLO Niso prišteti ostali načrtovalci obrambnih priprav po podjetjih, ustanovah in krajevnih skupnostih. Za SLO in DSZ je predpisana prispevna stopnja. S področjem varstva okolja naj bi se ukvarjala dva občinska organa. To sta: — uprava za urejanje prostora in varstvo okolja ter — odbor za družbenoekonomske odnose. Za varstvo okolja ni predpisana prispevna stopnja. Občinske inšpekcijske službe s svojimi pristojnostmi ne -pokrivajo najhujših posegov^ naravo. Med mnogimi nalogami odbora za družbeno ekonomske odnose najdemo na koncu petnajste, predzadnje, vrste skrb za varstvo okolja. Naložiti temu odboru skrb za varstvo okolja je preveč. Gospodarsko razsulo, ki grozi podjetjem, ter preneeselje-nost Velenja za obstoječi gospodarski potencial sta dovolj težki nalogi, da bi se ta odbor utegnil še učinkovito ukvarjati z nakopičenimi starimi in novimi ekološkimi problemi. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je pospešeno razvijala energetska industrija. Sodobna oprema, ki je omogočala visoko produktivnost, je bila hitro obvladana in izkoriščena optimalno. Ob tem pa ni bila dojeta ekološka zahtevnost proizvodnje pet milijonov ton premoga in štirih miljard kwh električne energije letno. Nekoč zelena dolina se je začela spreminjati v dolino smrti. Cena za tak pristop je strahotna. Toda, ko gre za zdravje ljudi in zaščito naravnega, socialnega in kulturnega okolja, ni previsoka nobena cena. Zaščito okolja je socialistično gospodarstvo potisnilo v ozadje. Za nobeno ceno ne sme tam ostati, četudi vodi velenjsko skupščino še naprej ZKS v raznih prenovljenih pojavnih oblikah. Glede na to, kako se je organizirala skupščina za delo na primerjanih področjih, lahko sklepamo, koliko pozornosti, časa, energije, znanja pa tudi sredstev je pripravljena vložiti v vsakega od teh dveh področij. Odnos je zaskrbljujoč. Izropana in zastrupljena dolina ni ne materialna, ne civilizacijska, niti kulturna dobrina, ki jo je vredno braniti. Ni motiva. Zato si lahko visoko stopnjo obrambne pripravljenosti v takem okolju in razmerah nekam vtaknemo. Doktrina o SLO in DSZ izhaja iz marksističnega postulata o oboroženem ljudstvu ter iz vsiljenega ideološkega privida o zunanjih in notranjih sovražnikih, ki se utegnejo povezati vsak hip in ogroziti pridobitve revolucije. Kar štiri skupščinski organi se ukvarjajo s to že malo oguljeno in paranoično dile- mo, ki nas nekoliko karikirano spominja na tisto: »Kaj bi bilo, če bi bila teta stric?« Nekdanjega člana predsedstva SFRJ gospoda Staneta Dolanca so nemški novinarji, ko jim je razlagal delovanje našega sistema SLO, vprašali; »Kaj pa, če vas ne bo nihče napadel?« Predsednik republike gospod Milan Kučan si je pomagal s Svetim pismom do razumnega zaključka: »Zdaj je čas miru.« Kaj nas torej ogroža razen sami sebe zaradi izmišljenih jalovih dejavnosti, nedela, slabega odnosa do okolja in naših medsebojnih odnosov v tem okolju. Brez predsodkov bi morali bolj smelo slediti zahtevam časa. Človeško je, da ljudje ube-rejo lažjo pot in zato raje sedijo na svetih za SLO, predsedstvih in štabih ter razglabljajo o predpostavkah, kaj bi bilo, če prihrumijo silne osvajalske armade. Bolj naporno bi bilo potrpežljivo, vztrajno in politično neopazno delati v odboru za varstvo okolja, če bi ga imeli. To bi bilo trdo delo polno resnice in zamer, kjer se ne da prislužiti čina majorja ali še kaj več, ter kakšen lesketajoč navesek. V načelnih opredelitvah za varstvo okolja ne najdemo nalog, ki bi zajemale propadanja pokrajine zaradi rudarskih ugrezkov. Izogibati se reševanja degradacijskih procesov v prostoru, ki jih povzroča rudarjenje in obenem govoriti o urejanju prostora, je polovičarsko. Namesto, da bi pospeševali urejanje ugreznin, se dovoljuje na-daljna degradacija. Potrebujemo bolj civiliziran razvojni model doline, ki bo zaustavil povampirjeni odnos do okolja in ljudi. Občinskim organom, ki so zadolženi za urejanje prostora, je treba naložiti še nadzor nad dogodki v prostoru pred, med in po rudarjenju — sicer niso tisto, za kar se imajo. Ves čas od osvoboditve na občini ni organa, ki bi ščitil interese rudarskih ogrožen-cev. Bili so prepuščeni na milost in predpisom in planskim aktom, ki so RLV omogočali pa tudi nalagali brezobzirno ropanje doline. Kot ekološki problem vedno bolj stopa v ospredje deponija pepela, za katero ni ne prostorskih ne tehnoloških omejitev. Iz leta v leto je vedno huje. Zdaj se že ob vsakem vetru dviguje oblak radioaktivnega prahu, ki onesnažuje zaenkrat predvsem področja Škal, Pesja pa tudi Gaberk in Lokovice. O tem problemu v občinskih načrtih o ekološki sanaciji ni ne duha ne sluha. Delno reševanje ekoloških problemov pomeni navadno le preusmeritev ali pretvorbo le-teh. Toplovodno ogrevanje v Šaleški dolini pomeni, da so dim iz zasebnih kurišč v dolini speljali preko treh velikih dimnikov na področja Zavodenj, Raven, Graške gore, Plešivca, Gaberk in Skal ter Velikega vrha. Delno odžvepljevanje z dovajanjem apnenca pri nespremenjenih elektrofiltrih pomeni manj soi v zraku in več radioaktivnega prahu skozi dimnike. O zmanjšanju SO2 v dimnih plinih se govori na ves glas, o povečanem za-praševanju okolice pa molči. Kot Paka so zastrupljeni in umazani tudi zračni tokovi, ki se mešajo in tečejo dalje preko robov naše doline. Iz intervjuja predstavnika TEŠ za Naš čas smo zvedeli, da bo TEŠ transport pepela reševala nazadnje. Torej ne do leta 1990 kot je zapisano v starem občinskem programu. Po sto letih rudarjenja je bil^ izdelana šele prva zasnova urejanja ugrezninskih področij. Glavne aktivnosti pa naj bi tekle šele po letu 2000. Reševali naj bi jih torej današnji osnovnošolci! Velenjska občinska skupščina bi morala imeti samostojni organ za varstvo okolja poleg uprave za varstvo narave pri izvršnem svetu. Ne rabimo štirih, kot SLO in DSZ, rabimo le dva. V organu skupščine pa bi morali sodelovati predstavniki najbolj prizadetih krajevnih skupnosti. S. Lipnik Skale Nekorektna zobozdravnica Starši v Zgornjesavinjski dolini smo se zelo razveselili, ko smo z novim letom končno dobili otroško zobozdravnico. Tudi jaz sem odpeljala 8-letnega sina k njej in ugotovila je, da je stanje otrokovega zobovja porazno. Prvič je bil v ordinaciji dne 19. I. 1990 (samo pregled), nato 20. 2. 1990, 24. 4. 1990 in naročen 17. 7. 1990 ob 10.30 uri. Ko sva tega dne ob 10.00 uri prišla nič hudega sluteč v ZD, smo skupaj z znanko in njeno hčerjo doživeli tak sprejem, kakršnega v svojem življenju še nisem. Ob cca 10.45 so se odprla vrta ordinacije in zobozdravnica je sprejela starejšega pacienta, najina otroka pa je naročila prepisati na kasnejši datum (konec septembra). Ker si je moja znanka drznila pripomniti, da naj bi bilo potem za njeno deklico spet prepozno in nato ni druge rešitve kot ruvanje zob, je zobozdravnica pritekla v čakalnico in pričela vpiti, naj bo takoj tiho. Očitala ji je, da ji je otroka že pripeljala v ambulanto Luče z bolečino in da jo je sprejela, čeprav tega ni bila dolžna storiti. Bila sem prepričana, da je med njima že kdaj prej prišlo do nespor i-zuma, kljub temu pa sem se čudila ravnanju in besedam zobozdravnice. Takoj nato sem prišla tudi sama na vrsto. Ozmerjala me je kot najhujšega sovražnika, ki da ji vedno nasprotuje, jo izsiljuje (kazala je napis na vratih — »novih pacientov ne sprejemamo«, čeprav je bil moj sin prvič pri njej 19. januarja, ko je komaj pričela delati). Moj sin naj se k njej ne prikaže več, ker mu zob ne bo popravljala, ker ima dovolj drugih otrok (na stolu pa je sedel starejši pacient, ki mu je merila protezo). Očitala mi je nasprotovanje njeni strokovnosti, ker je pri obeh najinih obiskih v ordinaciji zatrjevala. da ima otrok umazane zobe (kot gnoj), jaz pa sem se branila, da si je otrok zobe umival, da pa je bil lahko površen pri tem opravilu. Sele sedaj sem ugotovila, da mi je dr. Gorenjakova to zamerila kot nasprotovanje njeni strokovnosti. Trdila je namreč, da ona s svojo prakso že dobro ve, koliko je stara umazanija na zobeh in da si otrok že mesece ni umil zob (po pogovorih z drugimi starši sem ugotovila, da očitke o umazanih zobeh poslušajo vsi). Ker sem upala, da se bo pomirila, če se opravičim (čeprav nisem ničesar zakrivila), sem se opravičila z besedami: »Gospa zobozdravnica, prosim, oprostite, če sem kdaj ravnala tako, da sem se vam zamerila. Namenoma tega nisem storila in tudi vedela nisem, da je bilo sploh kdaj kaj narobe.« Dr. Gorenjakova pa je zavpila, da ona ni nobena gospa in da ne sprejme nikakršnega opravičila in da mojega otroka v svoji ordinaciji noče več videti. Ker je bila zobozdravnica čedalje bolj podobna razjarjeni branjevki na živilskem trgu, sem hitro odšla, tja do vrat pa me je spremljalo zmerjanje. Domov sem prišla popolnoma iz sebe. Bila sem obupana, nazadnje pa se je moj obup spremenil v jezo. Zavedela sem se, da sem se z opravičilom osramotila, ker se nisem imela za kaj opravičevati. Zobozdravnica je prišla zato, da bo pomagala našim otrokom (navajam njene besede: »Mislite, da sem jaz zaradi vas tukaj?«), očitno pa se ne zaveda, od kod sredstva za njeno plačo. Žal se tudi ne zaveda, da je delo z malimi pacienti tako, da zahteva Človeka, ne pa histerično mlado deklico, ki ji popustijo živci ob prvi obremenitvi, ki vsakemu pacientu ob vsakem obisku nabira negativne točke (česar pa se ta niti ne zaveda), ki ocenjuje po obrazih in po sorodstvenih zvezah, kdo je primeren za njeno ordinacijo in kdo ne. Zagotovo bo svoje delo najlaže opravila, če bo vse »primitivne« paciente ozmerjala in nagnala ter si po nasvetu dr. Cveta Kolenca (ki po svojih besedah v Sloveniji nekaj pomeni, ker ima zveze v vsaki ambulanti in ki bo zanjo urgiral pri dr. Urlepu, poskusil pa ji bo tudi najti službo nekje, kjer so manj primitivni ljudje) čimprej poiskala nekaj vplivnih ljudi iz višjega sloja, ki bodo imeli svoje vplivne znance^ na katere se bo lahko zanesla, kajti do navadnih primitivnih ljudi naj ima distanco in se naj z njimi ne ukvarja, ker ji bodo drugače »srali« (besedo je uporabil dr. Kolenc) po glavi. Kljub temu, da sama spadam po njenem med primitivne ljudi, ne želim, da me nekdo zmerja in sramoti pred lastnim otrokom in naključnimi poslušalci (ker sem bila kasneje tudi sama pri pogovoru dr. Kolenca z dr. Gorenjakovo, zato sem zgoraj navedla nekaj njegovih nasvetov, med katerimi je prav gotovo najzanimivejši o ravnanju s primitivnimi ljudmi v Zgornjesavinjski dolini). Bila sem tako prizadeta, da tega zlepa ne bom pozabila. Poleg tega pa je tako težko pričakovana otroška zobozdravnica sedaj za mojega otroka zares nedosegljiva, ker dr. Gorenjakovi po takem ravnanju ne morem več zaupati, da se ne bi znesla tudi nad nedolžnim otrokom (ki je do sedaj imel visoko postavljene ideale o prijaznosti zobozdravnic, sedaj pa se že vnaprej boji prihodnjega obiska v ordinaciji, kljub zagotovilu, da bo šel drugam). L. Maranšek Pogosto beremo NE PLJUJ PO TLEH!, nikoli NE PLJUJ PO LJUDEH!.......................... • • • Besede na poti skozi ušesa marsikomu poškodujejo možgane. Boris Kuralt Kakšna je plača podpredsednika republiške skupščine SPOŠTOVANI UREDNIK! OBVEŠČEN SEM, DA SE V MOJEM (TRINAJSTEM) VOLILNEM OKROŽJU IN PREDVSEM V MESTU VELENJE ŠIRIJO ZLOHOTNE VESTI O VELIKANSKIH PLAČAH, KI BI NAJ JIH PREJEMALI IZVOLJENI FUNKCIONARJI REPUBLIŠKE SKUPŠČINE, MINISTRI IPD. MED NJIMI NAJ BI BIL TUDI PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE REPUBLI- KE SLOVENIJE, TOREJ JAZ, VANE GOŠNIK. KER SE ČUTIM DOLŽNEGA VOLILCE OBVEŠČATI O VSEH POMEMBNIH VPRAŠANJIH. KI JIH ZANIMAJO, VAS PRAV LEPO PROSIM, DA OBJAVITE KOPIJO PLAČILNEGA LISTA MOJE PRVE (JUNIJSKE) SKUPŠČINSKE PLAČE. JULIJSKA SE NI POVEČALA. Moja osnovna junijska neto plača (skupaj z »minulim delom«) za poln delo- vni čas (182 ur) je torej znašala 13.484 din, s takoimenovanim Bučarjevim dodatkom (izredna uspešnost) pa 16.514,60 din. Po odštetem dolgu Ljubljanski banke Velenje mi je bilo izplačanih čistih 16.330,40 din. To je bil tudi ves denar, ki sem ga prejel v mesecu juniju 1990. Z lepimi pozdravi! Vane GOŠNIK podpredsednik Skupščine republike Slovenije 01113 GOŠNIK VANO OBRAČUN OSEBNEGA DOHODKA ZA MESEC JUNIJ 1990 SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE OBČ. TOZD: LJUBLJANA CENTER VOLJENI IN IMENOVANI FUNKC. OBČ. BIV.: VELENJE DEL. RAZM. 1 VREDNOST TOČKE: 2587 IZPLAČILO: 29. 06. 1990 OSN. ŠT. TOČK 900 TOČKE DEL. DOBE: 41 PROCENT: 4.50 VP VRSTA PODATKA URE BRUTO OD NETO OD 005 AKONTACIJA OD REDNI 182.0 24,343.70 13.484.00 048 IZREDNA USPEŠNOST 5,471.50 3,030.60 050 REDNI OD SKUPAJ 182.0 29,815.20 16,514.60 060 REDNI OD + NADOMESTILA 182.0 29,815.20 16,514.60 101 SKUPAJ OD PO OBRAČ. PRISP 182.0 29,815.20 16.514.60 121 SKUPAJ R DELO + BOLEZNINE 182.0 16,514.60 160 SKUPAJ OSEBNI PREJEMKI 16.514.60 NETO ODBITKI % OSNOVA ZNESEK 161 ČLANARINA SINDIKATA 0.6 0.00 0.00 171 LJUBLJANSKA BANKA-TB VELE OSTANE ŠE 34 OBROKOV - 184.20 199 NETO ODBITKI SKUPAJ - 184.20 HK/TR: 2 0375133831 OSTANE ZA IZPLAČILO 16,330.40 Še enkrat, zadnjič pred 15. avgustom, ki se hitro bliža, bi vas radi, dragi bralci, spomnili na veliko nagradno žrebanje, ki ga za naročnike tednika Naš čas pripravljamo v uredništvu, in ki bo javno, tako da se ga boste lahko tudi sami udeležili, če boste to želeli. Znan je že kraj — prostor pred veleblagovnico Nama, nismo pa še določili natančnega datuma, a tudi zanj boste zvedeli pravočasno, predvsem pa vas bomo pravočasno obvestili o tem, ali ste dobitnik katere od mnogih lepih nagrad. • KDO BO LAHKO SODELOVAL V ŽREBANJU? Vsi naši naročniki, ki ste ali še boste do 15. avgusta poravnali polletno naročnino tednika Naš čas in tako postali naš bralec tudi v drugi polovici leta. • JE ŠE ČAS, DA TO POSTANETE? Seveda! Vsakega novega naročnika smo veseli, ne glede na to, kdaj in iz kakšnih razlogov se za to, da postane naročnik, odloči. Računamo pa seveda, da nas berete, ker smo zanimivi. Mi pa vas z napovedano nagradno igro želimo razveseliti. U vékòL VRTNARSTVO tis* • ČE ŽELITE BITI NAROČNIK IN SODELOVATI V ŽREBANJU, oboje hkrati torej, pa je treba do 15. avgusta, kot že rečeno, poravnati naročnino. Oboje, to da se naročite na to, da sodelujete v žrebanju, je ta čas še možno. Samo pohiteti je treba. Če še niste naročnik, oglasite se na upravi Našega časa, na Foi-tovi 10, pokličite po telefonu 855-450 ali 853-451 ... Možnosti pa je še veliko več. RISALNI BIRO LESJAK VELENJE ■■P»" -..'V'. '■i--' ■X.vWjr*. V"' " * ' ......................... avto moto društvo šaleška dolina • IN ZDAJ K NAGRADAM: več kot 200 smo jih zbrali. Prispevali pa so jih: Gorenje Glin Nazarje, Brivnice in če-salnice, Terme Topolšica, Merx RTC Golte, anonimni pokrovitelj, Ljubljanska banka Splošna banka Velenje D. D., Pletilstvo JOLI, Gostinstvo Paka (Pizzerija 16, Pivnica, KSC, Diskont Stavel, hotel Paka, Kajuhov dom), Vekos — vrtnarstvo, Nama, Dekorativa, Zlatarstvo Pirečnik, Urarstvo Basti, frizerski salon Romane Marolt, trgovina Pri lipi, Video sonček, Gorenje Gospodinjski aparati, Elkroj, Gorenje MGA, Ve-plas, Tovarna usnja Šoštanj, Kino Velenje, REK Družbeni standard, AMD Velenje, Foto Tekauc, Gorenje Video & Av-dio, Šamu tours, Avtist R 5, Kulturni center Ivan Napotnik, Naš čas, Risalni biro, Beno Strozak, Corida. 0 KAJ ŠE REČI? DOBIMO SE NA ŽREBANJU! ŠOLANJA Rad bi odkril lepoto v ljudeh. Rad bi, da bi njihova izpoved bila iskrena in lepa. Pravim, lepa. Zato ni čisto slučajen naslov dela Človek in umetnost. Človek je ujet v naravo, v njeno snovanje, v njene lepote. V to večno naravo, ki premaga človeka. Človek občuduje človeka, njegovo moč, vzdržljivost, njegovo duhovno bogastvo, njegov intelekt, njegovo nesebičnost. Ah, koliko misli! Ob vsem pa se polarizirata misli kako more človek, ki je močan, pameten in duhovno bogat, podleči naravi, njej, ki je ne more premagati. Ker je minljiv, ona pa večna ... Ob kratkih mislih bo toliko bolj zanimivo prebrati zgodbe štirih odraslih ustvarjalk na isto temo Človek in umetnost. Presodili boste sami: gotovo pa je, da je glavna misel in temeljno občutje človeka, ki se izreka za umetnost, narava. Tu so štirje primeri. Če bi jih priložil še dvajset, bi si bili podobni. Razumemo jih. Vsi, ki so vključeni v proizvodnjo, iščejo v prostem času notranji mir. Ne nervoze, ne sovraštva in ne zavisti — samo mir. Prav zato je danes misel še toliko bolj pomembno vezati z naravo, ki jo moramo očistiti, naravi, ki ne sme propadati, kajti z njenim propadom bomo morali umreti tudi mi. - Viš Narava Človek Človek Beseda umetnost združuje v sebi ogromncj lepote. Ne samo fizično lepoto, ki je minljiva, ampak tisto trajno lepoto, ki bogati človeka, naravo, pa tudi odnose do ljudi in narave. Mislim, da je umetnost tisto, kar lahko posameznik naredi iz nečesa zanj najlepšega, če se temu preda s por polno vero in ljubeznijo. Umetnost je biti notranje lep in bogat. Samo takšen človek je tudi sposoben videti v vsaki stvari nekaj lepega. Živimo v sivem vsakdanu. Služba, dom, služba. Večina ljudi teka s pospešeno hitrostjo za boljšim standardom, novim avtom. Pozabljajo pa na drobne vrednote življenja, ki ti življenje obogatijo. Ko sem že dodobra utrujena od vsega, je zame pravo opojno vino, moj vrt. Tu je toliko lepega, da me napolni z energijo, ki jo potrebujem v današnjem prehitevanju časa. Košček zemlje imam, ki ni ne vem kako plodna, ob njej malo mizico in klop. Tišina in mir, ki obdajata malo kraljestvo, me toliko prevzame, da nič-kolikokrat pozabim na čas, cigarete, čeprav sem kar velika kadilka. Tu je toliko malih lepot, ki človeka bogatijo. Na eni strani mi krt dela drobne potke, na drugi mi pridne mravlje rahljajo zemljo. Toda vsi se dobro razumemo, za vse je vsega dovolj. Hočem povedati, da je zame narava prava umetnost. Vsako leto hodim tudi na isto mesto nabirat gobe. Tako s tesnobo v srcu ugotavljam, kako naša narava počasi, sigurno propada. Zelo rada hodim po gozdu, pa če najdem kaj ali pa ne. Ko stopim v gozd, me obda prijetna tišina, čuje se samo čista, od narave podarjena melodija. Ko globoko vdihneš, občutiš, kako postajaš del te lepote. Zelo težko mi je, najti prave besede za moje počutje, kadar sem v gozdu ali na svojem vrtu; vendar vem, da je zame najlepše, kadar lahko pobegnem sivemu betonu in rjovenju avtomobilov, v naravo. Zato trdim, da je narava največja umetnost. Dragoslava Hudobreznik Moje življenje polno lepega. Ne samo prijeten dom, otroci in mož, temveč tudi polno kulturnega dela. Rada hodim v gore, berem, se ukvarjam s športom, vendar mi je najbolj pri srcu delovanje na kulturnem področju. Že celo desetletje je minilo, kar sem v podjetju, kjer delam, aktivno na področju kulture. Pripravljam mesečne razstave v naši galeriji, sodelujem z umetniki — likovniki, organiziram likovno kolonijo, zbiram in urejam prispevke za vsakoletno kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Pripravljam razne proslave in še in še. Idej in zamisli je polno. Redno opravljanje delovnih nalog mi ne dovoljuje izpolnitev vseh. Vesela pa sem, da so prizadevanja padla na plodna tla. V začetku je za organizirane predstave v Cankarjevem domu in Operi bilo le malo zanimanja. Sedaj pa že malo daljši časovni premor takoj postavlja vprašanje, kaj zdaj? Z zaposlenimi ženami izberemo kulturno prireditev, ki jo nadomestimo, saj ob dnevu žena res ne želimo pijančevanja. Polne lepih vtisov se vračamo domov. Letos pa je prišlo nepričakovano povabilo na svečano sejo ob dnevu gradbincev, kjer sem dobila Republiško nagrado Sindikatov Slovenije. Vesela sem je bila, saj nemalokrat naletiš na gluha ušesa pri pripravljanju kakšnega dogodka. Vedno so tu vmes finančna sredstva; drugače ni problemov, kultura ne sme zamreti. Toliko bolj pa mi je dalo navdiha in vzpodbude za nadaljnje delo to, da so moj trud opazili tudi drugi, ne le v domači hiši. Tu se tako ve, kdo kaj dela in je samo po sebi umevno. Naj prosim, da ne zveni ta izpoved kot samohvala, vendar je takšnih priložnosti o izpovedi ljubezni do takšnega dela, ki zame ni delo, temveč zadovoljstvo, malo. Jožica Pantner Po sladki, omamni noči, se znajdem zopet v svetu resnice, v svetu, kjer kakor rezek zvonec udari vate spoznanje, da si le delček nečesa, nečesa, kar ti je tuje, kar te navdaja z grozo, s strahom, obenem pa ti vliva moči, tistih moči, ki jih potrebuješ v življenju, da dokažeš samemu sebi — da to sem jaz! Sivina jutra; čuti se pritisk bližajoče se nevihte in v meni prebuja dvom, nezaupanje. Ne vem, kako dolgo bi še strmela predse in niti tega ne vem ali me je res škropot dežnih kapelj, ki so, kakor boječ otrok, potrkovale na okensko polico, silile do roba in se zopet trudno spuščale navzdol, zlivale druga v drugo, predramil iz sanj, v katere me je pahnil moj obup, moja vest, ki se oglaša in me gloda nekje globoko, kakor gloda črv v srcu jabolko, da preživi in da nov zarodek. Zatajila sem. Kako lahkotno zvenita ti dve besedi, pa vendar je njihova moč tako silna, njuna teža pa tako pritiskajoče moreča, da me spravlja v obup. Kako slikovito si rišem v spomin te modre oči, polne presenečenja, groze in sovraštva, da, sovraštva, ki ga ta trenutek čutim sama do sebe, se obsojam in preklinjam tisti trenutek, ko sem v slepi veri, da ji bom pomagala, rekla — Ne! O, kako zveni, nekje globoko, dušeče. Kratko, kakor je na roki mezinec, pa vendar za dolgo zarezan, kakor zareže strela v kamen, vstaja prepad med nama. Da, to sem jaz, mati, in to je moja umetnost, kajti umetnóst je za mater — biti mati. Blanka Božič Narava V osnovni šoli smo imeli planinski krožek. Član tega krožka sem bila tudi jaz. Bili smo mala skupina. Vodja krožka je bila dobra planin-ka. Prvi mesec smo imeli le daljše sprehode na bližnje hribe. Skoraj vsako soboto smo se zbrali pred šolo, kjer nam je tovarišica povedala smer pohoda. Za začetek so bile postojanke — planinske koče na Pohorju. Izleti ali pohodi so bili zelo lepi; obiskali smo Partizanko, Krem-žarico, Ribniško kočo pa tudi Uršljo Goro. Po letu dni pa smo prosili tovarišico za daljše izlete: na Peco, Smrekovec, Golte, Raduho, v Logarsko ... Ker smo bili pridna planinska skupina z dobro planinsko opremo, nam je tovarišica dovolila. V soboto smo se s polnimi nahrbtniki odpeljali od doma in se s praznimi vrnili v nedeljo zvečer. Prespali smo v planinski koči. To je bilo najlepše doživetje. Preden smo odšli spat, smo posedeli pred kočo, gledali v cisto zvezdnato nebo, z lučkami posejano dolino, in veselo prepevali. Narava je dišala po travi, gozdu, rožah .. . in'nič po mestu. Ko sem končala osnovno šolo, sem se včlanila v planinsko društvo. Tu so bili izleti v gore pravo doživetje. Najbolj sem si želela videti Triglav od blizu. Še isto leto sem se prijavila za izlet na naš najvišji vrh. Imela sem vso potrebno planinsko opremo. Nahrbtnik sem napolnila s suho hrano, z oblačili... za teden dni. Z avtobusom smo se odpeljali v dolino Vrat. Tu smo po Tominškovi poti odšli proti vrhu našega Triglava. Še danes ne znam opisati tega vzpona. Bilo je lepo. Ko vidiš gole visoke vrhove, misliš, da sanjaš.. Koče stojijo sredi skalnatih ravnin in se upirajo močnemu vetru. Ledenik skriva sneg, še v poletni vročini.. . Na poti srečaš planince iz raznih krajev in držav. Vsak pozdrav zdravo je, kot da se poznamo. Na vrhu veselje, ki ga ne pozabiš nikoli — KRST (z vrvjo po zadnji plati). Z vrha smo odšli proti Komni. Ko sem prišla domov, sem bila presrečna. Zato še danes, ko imam družino, preživimo vsako leto teden dni dopusta v gorah. (Na Kamni, Vršiču, Doliču, pri jezerih ...) Pohodi v naravo so najlepši trenutki, ki jih z družino preživimo skupaj. Majda Ernecl ČETRTEK ■ PETEK 9. AVGUST I 10. AVGUST SOBOTA I NEDELJA 11. AVGUST I 12. AVGUST PONEDELJEK 13. AVGUST TOREK 14. AVGUST TV SLOVENIJA 1 jfV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 M TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 B.20 10.05 15.45 15.55 18.00 18.10 18.40 19.10 19.30 20.00 21.15 21.50 22.10 0.15 Video strani Spored za otroke in mlade — Grizli Adams, 17. del ameriške nanizanke Zakon v Los Angelesu, 10. del ameriške nadaljevanke Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Alpski gorski gozd, izobraževalna oddaja Spored za otroke in mlade: Čudežna leta, ameriška nanizanka, 8/18 Risanka Tv dnevnik 2 O. Ostetinski—L. Nehorošev: Mihajlo Lomosonov, sovjetska nadaljevanka, 1/9 S poletnega festivala: Landini consort Tv dnevnik 3 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 2/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 9/17, Ho-operman, ameriška nanizanka, 4/10 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 11/12. 20.25 Napadalnost in razdiralnost: Kultura nasilja, izobraževalna oddaja TV Sarajevo 4/5. 20.55 The Wall, posnetek rock koncerta iz Berlina. 23.15 Satelitski programi — poskusni prenosi. H TV 1 1.45 Pregled programa. 11.05 Poletni program. 11.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Hrvatstvo Istre, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dokumentarna oddaja. 20.50 Varošari-je: Apatin. 22.00 Dnevnik. 22.20 Poročila za tujce. 22.25 Program Plus (Alf, Profesionalci, Sigmund Freud). SATELITSKA TV SAT 1 6. Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Zdravje, Horoskop. 10.05 Teleshop. 10.30 Metulji >o prosti, ameriška komedija. 12.15 «sto sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perita«, Kuhajte, Carson in Carson, Za-ča ljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. fS.0,'kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Duki, akcijska serija (Tom Wopat). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Nebeški dnevi, ameriški film, 1978 (Richard Gere, Brooke Adams). 22.40 Poročila. 22.50 Peklenski krog strahu, serija (Sebastian Cabot, Geraldino Page). 23.40 Zgodovina filma. 23.55 T. J. Hooker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa, jutranji magazin. 10.05 Bogat In lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Explosiv. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat In lep. 13.25 Santa Barbara, 364 nadaljevanje. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Naša hiša. 16.00 Munsferjevi. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva. 18.45 Poročila. 19.10 Moški za šest miljonov dolarjev. 20.00 Delo na črno, serija (Bruce Willis). 21.00 Teenwolf, ameriški film, 1985 (Michael Fox). 22.30 Poročila. 22.40 Gor, ameriški fantazijski film, 1987. 0.10 Prkeleti kokain, ameriški film, 1985. ~ T" IjlU nzn 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 SP v konjeništvu. 13.00 Boks. 14.00 Magazin za deskarje. 14.30 Svetovni šport. 15.30 Vaterpolo, Italija. 17.30 Železni mož (Iron-man), 18.30 Športne novice. 19.00 Eurosport News. 20.00 Vaterpolo. 22.30. 0.00 Mednarodni moto šport. EmaBEma 6.00 Channel E. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Monte Carlo, ameriški film, 1940 (Joan Bennett). 22.15 Thika, serija. 23.15 Sladko in kislo. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Noro poletje, ameriška komedija, 1986. 13.30 Infošov. 14.00 Zločinska srca, ameriški film, 1986 (Diane Keaton). 15.35 Infošov. 16.00 Arthur 2, z ledom, ameriška satira, 1988 (Dudeley Moore), 115. minut. 18.00 vrzi mamo skozi okno, ameriška komedija, 1987 (Danny De Vito, Bette Midier), 90 minut. 20.00 Bigglov efekt, angleška znan-stveno-fantastična komedija, 1986, 95 minut. 21.35 Mamilo Fatai Beauty, ameriška kriminalka, 1987 (Whoopi Goldberg, Sam Elliott), 100 minut. 23.20 Quiet cool, ameriška kriminalka, 1985 (James Remar), 80 minut. PRO 7 7.00 Veverička, Lassie, Medvedje, Kum Kum, Naša hiša, Ljubezen in laži, Kobra, prevzemite, Adderly. 12.35 Bill Cosby. 13.00 Dobrodošli v Viet-lamu, iz serije Kitajska plaža. 14.35 .jubezen, lazi in strast. 15.25 Kum namu, Iz serije Kitajska plaža. 14.35 Ljubezen, lazi in strast. 15.25 Kum Kum. 15.50 Bilo je nekoč. 16.15 Lassie. 16.40 Medvedje. 17.05 Waltonovi. 18.05 Vohjčač. 18.50 Adderly. 19.45 Grk osvoji Chicago, sei" John Paul Jones, ameriški (Robert Stack, Bette Davis). 22.05 Hawai 05. 23.00 Alraune, nemški film, 1952 (Hildegard Knef). 0.40 FBI. 1.30 Joe In Marglierito, film. serija. 20.10 film, 1959 8.50 Video strani 9.00 Kljukčeve dogodivščine: Zdravnik v hiši, lutkovna igrica 9.25 Delfin Flipper, ameriška nanizanka, 4/7 9.50 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 11/12 10.15 Napadalnost in razdiralnost: kultura nasilja, izobraževalna oddaja TV Sarajevo, 4/5 10.45 E. Vaugh: Vnovič v Brideshea-du, angleška nadaljevanka, 12/13 11.20 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč — ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Kot potovanja — mesta mostovi: Most na Soči, izobraževalna oddaja 18.40 Spored za otroke in mlade: Pet prijateljev, angleška nanizanka, 7/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.54 Zrcalo tedna 20.15 V osemdesetih dneh okoli sveta, angleška dokumentarna serija, 1/7 21.10 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 13/42 22.00 Tv dnevnik 22.20 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 2/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 10/17, Hooperman, ameriška nanizanka, 5/10 0.2S Videostran! TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 17.50 35 let z Avseniki, ponovitev. 18.45 Skupščinska kronika. 19.15 Bruselj: Atletski miting, prenos. 21.00 Portorož: Melodije morja in sonca, prenos zabavnoglasbene prireditve. 22.30 Atletski miting, posnetek iz Bruslja. 23.30 Melodije morja in sonca. 23.55 Argentina: SP v košarki (m) — Jugoslavija:Portoriko, prenos. HTV 1 9.45 Pregled programa. 11.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Noro, norejše, norišnica. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 V Cityju, serija. 21.00 Split 90: Koncert Tereze Ke-sovije. 21.50 Dnevnik. 22.10 Kulturni magazin: Dubrovniške poletne igre. 23.10 Poročila za tujce. 23.15 Program Plus (Santa Barbara, Avtosto-par, Strahovizija). 01.25 Poročila. 01.30 Ekstra progam Plus (erotika). SATELITSKA TV 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, Kuhajte. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.20 Kadeče pištole. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters, Potovanja, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams. 18.15 Mini Max. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije an- §elčki za Charlija. 21.00 Temna zvez-a, ameriški znanstveno-fantastični film, 1974 (Brian Narelle). 22.30 Poročila. 22.40 Grimmova pravljica, nemški film, 1969. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Avto. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Klasika. 13.00 Bogat ln lep. 13.22 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Porodila. 16.00 Holmes in Yoyo, serija. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. 19.10 Prva ekipa. 20.00 Ruleta. 20.10 Boj proti mafiji (Wiseguy). 21.45 Poročila. 23.00 Gor, ameriški fantazijski film, 1987. 0.30 Stingary, akcijski film, 1979. L T j imm I SDO 12.00 Vodni športi, vaterpolo, plava- 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Novice. 11.00 Svetovni šport. 12 £ Fe'! pri zarskem. 22.30 WW Wrestling. 0.00 Trax. 2.00 Eurosport News. EErmma nje. 14.30 Tenis, odprto prvenstvo Češkoslovaške. 18.00 Tedenski pregled. 18.00 Eurosport News. 19.30 Atletski grand prix, Bruselj, Belgija, prenos. 22.00 Formula ena na Mad- 8.50 Video strani 9.00 Radovedni Taček: Vlak 9.10 Zlata ptica: Jež in lisica 9.15 Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, 6/13 9.45 Čudežna leta, ameriška nanizanka, 8/18 10.10 Zgodbe iz školjke, 5. oddaja 10.40 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Iz tujih kuhinj: Pakistan, 2. del, ponovitev izobraževalne serije, 8/9 18.20 Senca opoldne, izobraževalna oddaja 18.40 Cvetlične zgodbe, angleška risana serija, 11/13 18.55 Ciciban, dober dan: Tam je vrtec, tam je grad 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.54 'Jtrip 20.15 Žrebanje 3x3 20.30 Oborožen rop, angleiki film 22.15 Tv dnevnik 3 22.40 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 4/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 11/17, Rožnata nanizanka — francoska nanizanka, 5/8 0.45 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.15 Danes skupaj, oddaja HTV. 18.45 SP v košarki (m) Jugoslavija—Portoriko, 2. polčas, posnetek iz Argentine. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.20 Poročila. 21.25 Feljton. 22.10 Okno, zabavna oddaja HTV. 23.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV 1 19.15 Pregled programa. 19.55 Poletni program. 14.35 Ciklus filmov po delih M. Twaina: Z druge strani Atlantika. !6.20 Oddaja narodnih običajev in glasbe 17.20 Poročila. 17.25 Poročila za tujce. 17.30 Ulica strahopetcev. 18.20 Sedmo čudo. 18.30 Živeti z naravo. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Kapitan Grom in vojaki prihodnosti, serija. 20.35 Čas za ljubezen, britanski film. 22.15 Dnevnik. 22.30 Športna sobota. 22.50 Poročila za tujce. 22.55 Program Plus (Dragi John, Okrog sveta v 80 dneh, Santa Barbara). 1.15 Poročila. 1.20 Ekstra program Plus,. . , SATELITSKA TV SAT 1 21.00 Jake in McCabe. 21.55 PoroČ. la. 22.05 Grizli, ameriški film, 1975 (Christopher George). 23.40 V gangsterskih krempljih, angleška kriminalka, 1956 (Julia Amali, Michael Craig). RTL PLUS 8.00 Za otroke. 10.15 Pravljice z vse ga sveta. 11.00 Ženska na Scheldwe gu, madžarski film, 1938. 12.30 Klasika. 13.00 Flinstpnovi otroci. 13.25 C. O. P. S. 13.50 Zelvica, risana serija. 14.25 Talkie Walkie, serija v šestih delih. 15.15 Mož iz Atlantisa. 16.05 High Mountain Rangers. 16.55 Angel se vrača. 17.45 Čudovita leta, novih deset nadaljevanj. 18.45 Poročila. ajva, ljul nemški erotični film, 1969. 0.20 Sexy Clips. r T JiiH 6.00 Channel E, izobraževalne informacije. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mix. 9.00 Poročila. 17.30 Summer on the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Vreme. 20.05 Mix. 21.00 Koncert. 22.00 Poročila. 22.15 Koncert. 23.15 Snub. 23.45 Mix. 0.15 Poročila. 6.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 10.30 Formule ena na Madžarskem. 11.00 Trax. 13.00 Tedenski pregled. 13.30 Športno popoldne: Plavanje, Italija, Tenis, ČSSR. 19.00 Moto Šport. 20.00 Vaterpolo, pokal narodov. 22.30 Formula ena na Madžarskem. 23.00 Boks. 0.00 Kolesarstvo. 1.00 Tenis, ČSSR. SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 16.00 Velika dolina (Barbara Stanwyck, Linda Evans). 17.00 Video moda. 17.30 Coca Cola Euroshart. 18.00 Vreme. 18.05 Ultra šport. 20.00 E. B. C. 21.00 Njgovo dekle Petek, ameriška kome dfja, 1940 (Gary Grant). 22.45 Cona Somraka. 23.15 Noč kreatur, ameriški film, 1960 (Duke Moore) 9.30 9.40 10.30 10.55 11.30 12.00 13.00 15.45 15.55 17.00 17.10 19.05 19.30 20.00 21.05 22.25 22.45 Video strani Živ žav Pet prijateljev, angleška nanizanka, 7/13 Zgodbe iz mest: Zvornik, za-bavnoglasbena oddaja, 8/11 Domači ansambli: ansambel Ottavia Brajka. Kmetijska oddaja TV Beograd Video strani Video strani J. Marek: Praški panoptikum — češkoslovaška nanizanka, 5/10 Tv dnevnik 1 Lepa Brummel, angleški film Risanka Tv dnevnik 2 Kazimir Klarič: Pozitivna ničla, nadaljevanka TV Zagreb, 2/6 Zdravo Tv dnevnik Video strani CEEEninn 10.00 Oddaja za J LA in igrani film. 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Razglednice mest, 3., zadnji del angleške dokumentarne serije. 20.50 Druženje s pesmijo, glasbena oddaja TV Novi Sad. 21.50 Športni pregled. 22.20 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV 1 9.25 Pregled programa. 9.30 Poročila 9.35 Risanka. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Brazde, kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Poslovna ženska, serija. 13.50 Poročila. 13.55 Nedeljsko popoldne. 18.15 Odkritja pod vodo: predzgodovinski človek. 16.55 Vesti za tujce. 17.00 Ciklus šport na filmu: Trener leta, ameriški film. 18.45 Štrumfi, risanka. 19.10 Tv sreča. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Ko nekoč potrkaš na moja vrata, serija. 21.10 Zabavna glasba. 21.40 Dnevnik 2. 22.00 Športni pregled. 22.45 Poročila za tujce. 22.50 Program Plus (Alo, alo, Ruska ruleta, ameriški film). 01.10 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Batman. 9.20 Kuhajte, Video. 10.00 Šport. 10.30 Od tu in tam. 11.00 Jutri in ostale dneve, ameriški film. 12.50 Kremenčkovi, ' 14. 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije an- ?elčki za Charlija. 9.25 Horoskop. 0.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Nebeški dnevi, ameriški film, 1978 (Richard Gere). 12.50 Kremenčkovi, Fuzzy, Čar gora, Kuhajte. 14.45 Jutri in ostale dneve, ameriški film, 1946 (Joan Fontaine). 16.30 Znanost. 16.40 Videoteka. 17.05 Potovalni ma- &azin: Ciper. 17.35 Poročila. 17.45 obitek na Sat 1. 17.50 Fantazijski otok (Ricardo Montalban). 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 f Fantazijski otok, Ljudje in živali. " .30 Fuzzy. 15.20 Major C ileški f IO Ti pa dija, 1977 (Robby Benson). 18.45 Po- uzzy. 15.20 Major Carrington, igleški film, 1954 (David Niven). 17.10 Ti pa si super, ameriška kome- ročlla. 19.05 Hawk, serija. 20.00 Star-fighter Tiger, ameriški film, 1955 (Alan Ladd, June Allyson). 21.50 Poročila. 22.00 Poletni gostje. 23.00 Magic Christian, angleški film, 1969 (Ra-quel Welch, Ringo Star). 0.30 Tenis, ATP turnir, Clnncinati. O 8.00 Za otroke. 9.40 Bremerski muzi-kanti, pravljični film. 11.10 Mrtvec se vrača, ameriški vestem, 1957. 12.30 Klasika. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Flinstonovi otroci. 14.05 Dr. Who. 14.30 Odmev ljubezni, ameriški romantični film, 1987. 15.50 Prva nemško-nemška avtomobilitična dirka. 16.05 Safari v pekel, ameriški pustolovski film, 1963. 17.35 Ruleta. 17.50 Beryl Markham, serija o pilotki. 18.45 Poročila. 19.05 Sledge Ham- dge mer. 19.30 Naloga za All Mundyja, :rak, ni Spieg 22.15 Prime Time. 22.30 "luttt Frutti. dyja 20.15 Vse bom spustil v zrak, nemška kriminalka, 19: spustil I77. 21. .45 Spiegel TV. 23.30 Rožnata serija. 23.55 Httchcock prikazuje, serija. Opomba: Če bo v San Diegu igrala Steffi Graf, bo.prenos ob 22.30. EUROSPORT 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 Nogomet. 11.00 Dan na plaži. 12.00 Boks. 13.00 Športno popoldne: Mo-tociklizem, formula ena na Madžarskem, tenis, ČSSR, vaterpolo, pokal narodov. 22.30 Avstralski nogomet. 23.30 Formula ena. SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 10.00 Mix. 11.00 Eurochart. 12.00 Mix. 13.30 Hello, Austria. 14.00 Mix. 15.00 George Van-derman. 16.00 Turistični magazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 18.00 Mix, §lasba. 19.30 Video moda. 20.00 Dun-ee in Kulhane, serija. 20.55 Vreme. 21.00 Cracker factory, ameriški akcijski film, 1979 (Natalie Wood, Perry King). 22.40 Burkejev zakon. EZEEimgZ 8.50 Video strani 9.00 Nina in Ivo: Kaj je Nina našla, 4/9 9.15 Alice in njena druščina: Gokart dirka, ameriška nanizanka, 9/16 9.30 Utrip, Zrcalo tedna 10.10 Nacionalni folklorni ansambel Danzas Maracaibo, 1. del 10.30 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Zdravo, ponovitev 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Utrip, Zrcalo tedna 18.40 Radovedni Taček: Pust 18.55 Cvetlične zgodbe, 12/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 B. Nusič: Gospa ministrica — Komedija TV Beograd 22.15 Tv dnevnik 3 22.35 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, 5/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 12/17, Hopperman, ameriška nadaljevanka, 6/10 0.40 Video strani TV SLOVENIJA 2 17.(10 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.55 Senj, izobraževalna oddaja HTV. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Klub 10, zabavnoglasbena oddaja. 20.50 Po sledeh napredka. 21.20 Igre brez meja: Francija, zabavna oddaja TV Beograd, 4/9, 22.50 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.50 Pregled programa. 10.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Meštrovič, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Solomonov sin, danska drama. 21.00 Turistično-gostinski informator. 21.05 Horizonti, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Dnevnik 2. 21.55 Poročila za tujce. 22.00 Program Plus (Kavarnica Na zdravje. Človek iz Ritza, Skrivnosti morja). 00.20 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 $ose- dje, Carson in Carson, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Starfighter Ti- ?er, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 3.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Gospodinjstvo, Carson in Carson, Zalju-buen v čarovnico. 16.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija (James Brolin). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Operacija Tajfun, nemško-španski akcijski film, 1967 (Vivi Bach, Klausjürgen Wus-sow). 22.35 Poročila. 22.45 Magazin. 23.30 Mama bo stara sto let, španski film, 1979 (Geraldine Chaplin). 1.05 Traper John. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.35 Tv butik. 11.00 Polna hiša. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Polna hiša. 15.45 Poročila. 16.00 Tammv. 16.30 Potniki, Marco Polo. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Delvecchio. 18.45 Poročila. 19.10 Letalonosilka Georgetown, serija. 20.00 Airwolf. 21.00 Trdno, ameriška melodrama, 1958. 23.00 Poročila. 23.05 Kulturni magazin. 23.30 Playboy Late Night. 0.20 Wrestling. 7.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 10.00 Trax. 11.00 Avstralski nogomet, a, 16. P.r 18.00 Dan na plazi. 19.00 Eurpsport og< 13.00 Formula ena, čolni, Leningrad. 14.00 Vaterpolo. 16.00 Atletika, mladinsko svetovno prvenstvo, Plovdiv. News. 20.00 Snukerji. 21.00 Športni dokumentarec. 22.00 Boks. 23.00 Mo-tociklizem, GP Švedske, 500 ccm. 0.00 GP čolnov, Leningrad, 1.00 Novice. Enmumi » 6.00 Channel E. 6.30 E. B. C. 7.00 Da-break. 8.30 Mix. 17.30 Summer on he Air, 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Mix. 21.00 Hollywood, dokumentarec. 22.00 Poročila in vreme. 22.15 Turistični magazin. 22.45 Svet fotografije. 23.15 Mix. 23.45 Coca cola Eurochart. TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Zgodbe iz školjke, 6. oddaja 9.30 Živ žav 10.20 Alpski večer 90 10.50 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 18.10 Spored za otroke in mlade: M. Buh: Čisto pravi gusar, 3/5, Zlata ptica: Lisica in kožica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 J. C. Grumberg: Music—Hali, francoska nadaljevanka, 1/4 20.50 Jazz festival Montreux 89 — ritmi sveta 21.55 Tv dnevnik 3 22.15 Poletna noč — Pri Huxtablovih (Cosby show), ameriška nadaljevanka, 6/22, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 13/17, Hooperman, ameriška nadaljevanka, 7/10 0.20 Video strani EEEmniism 17.00 Športni program ali satelitski programi, poskusni prenosi. 19.00 I. mednarodni festival pevskih zborov narečnega petja, Ljubljana 90. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Zabavni torek. 21.00 Žrebanje lota. 21.05 Porota, dokumentarni večer TV Beograd. 22.35 Satelitski programi, poskusni prenosi. HTV 1 9.50 Pregled programa. 9.55 Tv koledar. 10.05 Poletni program. 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Vesti za tujce 18.45 Znanost in mi. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Loto. 20.05 Pokrijte ji obraz, serija. 21.05 V velikem planu, kontaktni magazin. 22.05 Dnevnik 2. 22.25 Poročila za tujce. 22.30 Program Plus. (Nadaljujemo s smehom, Človek iz Ritza, Tajne službe). 00.50 Poročila. HTV 2 17.35 Pregled programa. 17.40 Tv koledar. 17.55 Argentina — SP v košarki za moške, A1—D2. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Sarajevo). 20.00 Zabavni torek. 21.00 Poročila. 21.05 španski film. 22.40 Videoboom. 23.10 Ekran brez okvira. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson ln Carson, Test. 10.05 Teleshop. 10.30 Operacija tajfun, nemški akcijski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Denar, Carson in Carson, Zaljubljen v čarov- nico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17,f0 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Matt Houston. 18.45 Poročila. 19.50 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalie. 20.30 Male pravdne ribe. 21.00 Lutk ar, francoska komedija, 1980 (J. P. Belmondo, Michel Galabru). 22.35 Poročila. 22.45 Spiegel TV. 23.15 V-zunajzemeljski serija. 0.05 Tenis, Kitzbühel in Los Angeles. RTL PLUS 6.00 Halo Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.05 Polna hiša. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep, 1982 nadaljevanje. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 14.55 Nori časi, pilotska zgodba k novi seriji v 14. delih. 16.00 znova ti. 16.30 Buck Rogers. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 18.45 Poročila. 19.10 Knight Rider. 20.00 Vesele najstnice v vojski, francoska komedija, 1978. 21.35 Poročila. 21.45 Explosiv, politični magazin. 22.30 Barfly, ameriški film, 1987. 0.15 Motor Psychyo, ameriški akcijski film, 1965. IH 6.00 Poslovni raport in kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics. 11.00 Novice. 11.00 Športni dokumentarec. 12.00 Snukerji, biljard. 13.00 Boks. 14.00 Vaterpolo. 16.00 Atletski grand pri Bruslju. 17.00 Kolesarstvo, Belgija. 18.00 Mednarodni moto šport. 19.00 Novice. 20.00 Atletika, mladinsko prvenstvo v Plovdivu. 22.00 WW Wrestling. 23.00 Formula ena na Madžarskem. 0.00 Nizozemska regata, Sail 90, udeležba nad 400 jaht. 1.00 Eurosport News. Erma 6.00 Channel E. 7.30 E. B. C. 7.00 Davbreak. 8.30 Mix. 17.30 Summer on the Air, oddaja v živo. 19.40 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport, nadaljevanje. 0.15 Poročila. 0.30 Mix. 10.30 Infošov. 11.00 Cas brez kril, ameriški psiho triler, 1988, 95 minut. 13.30 Infošov. 14.00 Diamantna lady, ameriška kriminalistična komedija, 1988 (Brooke Shields), 95 minut. 16.00 Purple Rain, ameriška pop opera, 1984 (Prince), 110 minut. 18.00 Laž, vojna in smrt, ameriška kriminalka, 1988 (Powers Boothe), 110 minut. 20.00 Tai-Pan, ameriški zgodovinski film, 1986 (Bryan Brown), 125 minut. 22.05 Noč generalov, angleško-fran-coska kriminalka, 1966, 140 minut. 0.25 Javna ženska, francoski erotični film 1984, 115 minut. 22.25 Vizije temačnosti, ameriška grozljivka, 1988, 80 minut. 11.00 Six Pack, ameriški družinski film, 1982, Kenny Rogers. 105 minut. 14.00 Nazaj v kaos, ameriška komedija, 1987, 85 minut. 16.00 Dva in dva je umor, ameriški thriller, 1988. Stephanie Powers, 90 minut. 18.00 Satis-faction, ameriška komedija, 1987. Justine Bateman, 90 minut. 20.00 Nič seksa več, ameriška ljubezenska komedija 1988, 90 minut. 21.30 Polnočna dirka, ameriška akcijska komedija, 1988, R. De Niro, 125 minut. 23.40 Blue Velvet, ameriški psihološki thriller, 1985,1. Rossellini, 115 minut. 1.40 Karate tiger 3, am. film 1988. 11.00 Zapeljani mož, ameriška seks komedija, 1982, 95 minut. 14.00 Resnične zgodbe, ameriški film. 1986, David Byrney, 90 minut. 18.00 Spalni-čno okno, ameriški psihotriler, 1986, 110 minut. 18.00 Poprek v Ameriki, ameriška komedija, 1985. Gary Marshall, 90 minut. 20.00 Ukradi nebo, ameriški pustolovski film, 1988. Mari-el Hemingway, 105 minut. 21.50 Polnočno srce, ameriški erotični thriller, 1988. Jennifer Jason Leigh, 100 minut. 23.35 Opolnoči, francosko-ame-riški jazz film, 1986. Dexter Gordon, 130 minut. ; > I 11.00 847-let groze, ameriški film o katastrofi, 1988. Linday Wagner, 100 minut. 14.00 Zadnja izmena, ameriška melodrama, 1984. Peter Strauss, Pamela Reed. 95 minut. 16.00 Biglow efekt, angleška znanstveno-fantasti-Čna komedija, 1986, 95 minut. 18.00 Študentka, francoska komedija, 1988. Sofie Marceau, 95 minut. 20.00 Nenavadno srečanje, ameriški thriller, 1983, 85 minut. 22.00 Kača v mavrici, ameriški horor film, 87 minut. Bili Pulman, 100 minut. 23.40 Tracy Lord's show, ameriški seks kolaz, 1988, 70 minut. 11.00 Body Slam, ameriški film, 1987, 90 minut. 14.00 Moški in ženska — 20 let kasneje. Francoska ljubezenska romanca, 1986. Anouk Aimèe, Jean Louis Trintignant, 110 minut. 16.00 Noro poletje, ameriški iflm, 1986, 90 minut. 18.00 Arthur 2, z ledom, ameriška satira. 1988,115 minut. 20.00 Zločinska srca, ameriški film, 1986. Diana Keaton. 105 minut. 22.00 Kupljlva ljubezen, erotični italijanski film, 80 minut. 23.25 Zadnje povelje, ameriški akcijski film, 1973. ' ...... ; , 100 minut., Jack Nicholson, i l, > i SREDA 15. AVGUST TV SLOVENIJA 1 8.50 Video strani 9.00 Ciciban, dober dan: Soline 9.15 Alice in njena druščina, 10/16, ameriška nanizanka 9.30 Nušič: Gospa ministrica, komedija TV Beograd 11.40 J. C. Grumberg: Musical Hall, francoska nadaljevanka, 1/4 12.30 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.00 Tv dnevnik 1 18.10 Po sledeh napredka 18.40 Moja družina in ostale živali, angleika nadaljevanka, 7/13 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.58 Zürich: GP v atletiki, prenos, vmes Tv dnevnik 3 23.05/23.35 Poletna noč — Pri Hux-tablovih (Cosby show), ameriška nanizanka, Polnočni klici, ameriška nanizanka, 14/17, Hooperman, ameriška nadaljevanka, 8/10 1.30 Video strani 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Prastara ovijalka, izobraževalna oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Film tedna: Sanje po ameriško, ameriški film. 21.45 Svet poroča. 22.45 Satelitski programi — poskusni prenosi. HTV 1 9.50 Pregled programa 9.55 Tv koledar. 10.05 Poletni program 18.00 Poročila. 18.05 Tv koledar. 18.15 Risanka. 18.20 Številke in črke. 18.40 Poročila za tujce. 18.45 Lepa naša, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer: Padec rimskega cesarstva, ameriški film. 23.00 Dnevnik 2 23.20 Poročila za tujce. 23.25 Program Plus (Kavarnica Na zdravje, Človek iz Ritza, Sigmund Freud). 1.45 Poročila. HTV 2 H.27 Nocoj. 19.30 Dnevnik (TV Beograd). 19.55 Zürich: Grand Prix atletski miting. 20.55 Argentina: SP v košarki za moške: A 1 —C 1. Okrog 23 ure Poročila, nato kronika Splitskega poletja. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Carson in Carson, 10.05 Teleshop. 10.30 Lutkar, francoski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Al, risana serija, Zdravje, Carson in Carson, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod, vestem. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Vrt. 17.50 Planet opic, ameriška znanstvenofantastična serija, 1974 (Jame Naughton). 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer. 21.00 Nobody je največji, italijansko-nemško francoski vestem, 1975 (Terence Hill, Miou-Mi-ou). 23.00 Poročila. 23.10 Charly, ameriški film, 1967 (Cliff Robertson). 0.50 Mike Hammer, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Bogat in lep. 10.35 Tv butik. 11.00 Nori časi. 12.00 Cena je vroča. 12.30 Klasika. 13.00 Bogat in lep. 13.25 Santa Barbara. 14.10 Springfieldova zgodba. 1054 nadaljevanje. 14.55 Nori časi. 15.45 Poročila. 16.00 Knight in Daye, serija. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Dva, serija. 18.45 Poročila. 19.10 CHiPs, serija. 20.00 Mož, ki je lovil sam sebe, angleška psihološka kriminalka, 1970 (Roger Moore). 21.35 Poročila. 21.45 Stern TV. 22.15 Učiteljica na domu, italijanska seksi komedija, 1978. 23.35 Policist je zardel, francoska kriminalka, 1970. EUROSPORT 6.00 Poslovni kanal in raport. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurobics, 10.00 Novice. 11.00 Motociklizem, Švedska. 12.00 Atletski grand prix, Brusi. 13.00 Formula ena na Madžarskem. 14.00 Vaterpolo. Italija. 16.00 Tenis, Great American Bank Classic, San Diego, ZDA. 19.00 Eurosport News. 20.00 Atletika, Zürich, Švica. 22.30 Boks. 23.30 Svetovni šport. 0.30 Eurosport News. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Daybreak. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 17.30 Summer on the Air. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp, klasični klipi. 20.00 Mix. 22.15 Reportaže. 23.15 Mix. 0.15 Poročila. lady, ar minalna komedija, 1988. Brooke Shi-elds, Twiggy, 95 minut. 14.00 Laž, vojna in smrt. ameriški thriller, 1988, 110 minut. 16.00 Vrži mamo iz vlaka, ameriška satira, 1987, 90 minut. 18.00 Izmenjava vlog, nizozemska komedija, 1987, 95 minut. 20.00 Zapeljan mož, ameriška seks komedija, 1982, 95 minut. 21.40 Karate tiger 3, ameriški akcijski film, 1988. 90 minut. 23.15 Blue Velver, ameriški triller. 1985. Isabela Rossellini. 115 minut. Tinetu Steblovniku v slovo Resnica o smrti je vedno kruta. Tako nas je prizadelo, ko smo zvedeli, da je nenadoma ugasnilo življenje Tineta Sta-blovnika iz Šmartnega ob Paki. Kljub sedmim križem je še vedno rad zahaja! v gledališki hram Šmartnega, kjer je zrežiral nešteto iger in ske-čev. Njegovo prizadevanje na tem področju je rodilo bogate sadove. Danes je gledališka družina Pod kozolcem med najkvalitetnejšimi Ijubi-telskimi odri na Slovenskem. Sicer pa Tinetovo delo sega še v predvojno Jugoslavijo, ko je mladenič že igral in bil tudi športni delavec. Vojna vihra ga je iztrgata domu. in ga potisnila tudi v taborišče. Prav od tod so se čutile posledice v njegovem življenju. Kljub vsemu je vedno rad izrekel kako šaljivo in imel prijazno besedo za ljudi in sodela vce. Kot knjigovodjo so ga dobro poznali v Kmetijski za- drugi v Šmartnem ob Paki in v podjetju Vino prav tako tam. Bilje vesten in dosleden delavec. Vedno nemiren je bil v svojem delu. Znal ga je povezovati in prelivati prosti čas za zdravo telo in zdrav duh. Velenjska občina je njegovo delo nagradila s Kajuho-vo nagrado. Prehitro je odšel Tine iz Šmartnega. in tudi za njim bo vrzel, kije ne bo mogoče takoj zaceliti. Vsi vemo, da Tinetovo de- lo ni bilo zaman. Toliko vzajemnega in kipečega dela, kot je ravno v lepem zaselku in tretjem najmočnejšem centru kulture v velenjski občini, skoraj ni. Tudi Tinetova zasluga je, da je Šmartno lahko danes ponosno na svoje delo v vseh smereh. Tinetu ob preranem grobu želimo le, da bi bil njegov počitek miren in lahek. Tine, hvala Ti! - Viš MMI TEČAJI IN PREVAJANJE »LINGUA« prof. Lidija Napotnik iik Glasbeni ki Radia Vele I J ■■•i j » IM «v IM Hk VPmm imt^tmifmm imtliiÈÉiÈ: zdravo!!! Med tem, ko boste prebirali današnji kotiček se bo ekipa DEE JAY SERVISA prav veselo namakala v vodi našega prelepega Jadrana. No, mislim, da si tudi mi lahko privoščimo nekaj počitnic. Toliko za začetek, sedaj pa poglejmo kakšen je odgovor na naše zadnje nagradno vprašanje, ki se je glasilo: Koliko LP plošč je izdal I. DONOVAN? Odgovor je dve in sicer Ten Good Rea-sons ter Between The Lines. Pravilno nam je tokrat odgovorila tatjana Stancar Topolšica 9, 63326 TOPOLŠICA, ki za nagrado prejme majico Kluba California. In kaj se je novega zgodilo ta teden na glasbenem področju? ... YO... GEORGE MICHAEL bo svoj novi LP izdal v Septembru in nikakor to ne bo dvojni album, kot zatrjujejo nekateri ... YO ... GO WEST, duet, ki se po treh letih znova vrača v V. Britanijo poznamo po uspešnicah kot so We Close Our Eyes, Call Me . . . itd. Trenutno pa sta fanta spet popularna v ZDA s komadom King Of Wishful Thinking, ki se nahaja na filmski plošči »Pretty Woman«. Sicer pa boste tudi svoj novi album posnela v Los Angelesu . . . YO ... Na letošnji prireditvi PRINCE's TRUST GALA, ki je bila 18. julija v Wem-bley Areni smo lahko videli in slišali sama znana imena iz sveta pop glasbe kot so: ADEVA, LISA STANS-FIELD, PASADENAS, WET WET WET, SYDNEY YOUNGBLOOD, THE CHIMES, TAYLOR DAY-NE in ostali. Iz vsega tega pa je razbrati da je bilo letos še več popa za Princa kot pa prejšnja leta . . . YO . . . Toliko za danes. Bodite še naprej tako pridni in nam pišite. živio!!! USA TOP 15 DANCE CHART 1 Lisa Stansfield You Can't Deny It 2 Stevie V Dirty Cash 3 Janet Jackson Alnght 4 En Vogue Hold On 5 The Crew Get Dumb 6 D-Shake YaaaaaTechno Trance 7 Black Box Everybody 8 Chimes Still Haven't Found What l'm Looking For 9 49ers Oon't You Love Me7 10 A Guy Called Gerald F/X 11 Jovonn Turn & Run Away 12 Candy Flip Strawberry Fields 13 Bell Bi v Davoe Poison 14Doug Lazy Can't Hold Back 15 Madonna Vogue 1 1 THINKING OFYOUMoureenWalsh (Urban) 2 3 U CAN'T TOUCH THIS MC Hammer (Capilol) 3 5 CLOSE TO YOU Maxi Priest (10) 4 i LOVE DON'T LIVE HERE. . . Double Trouble (Desire) 5 2 OOOPS UP Snapl (Arista) 6 6 HEAVEN KNOWS Coal Down Zone (10) 7 7 LOVING YOU MassivofeotTracy (Debut) 8 11 FIRST TIME EVERJoanna Law (Citybeat) 9 - THUNDERBIRDS ARE GOI F.A.B. leatMC Parker (Telstar) 10 - l'M STILL WAITING Diana Ross (Motown) 11 17 POISON Bell BivDevoe (MCA) 12 8 THEONLYRHYME. . . MC Tunes Versus 808 Slate (ZTT) 13 - ALRIGHT Janet Jackson (A&M) 14 9 TREAT ME GOOD Yazz (Big Life) 15 15 OAKLAND STROKE Tony! Toni! Tone! (Wing) 16 10 HEAR THE DRUMMER. .. Chad Jackson (Big Wave) 17 18 DOOWUTCHYALIKE Digital Underground (BCM) 18 - THE BEGINNING Rhythim IsRhythim(Kool Kat) 19 - SHE AIN7 WORTH IT GlennMedeitosfeatBobby Brown (London) 20 - LFO LF0 (W.A.R.R) HOUSE TOP 20 (fl ra u (A ro c »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propadando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planine, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje. Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 7 din, mesečna naročnina 28 din, trimesečna naročnina 77 din, polletna naročnina 154 din, trimesečna naročnina za tujino 112 din. Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odpreme: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. -o Velenje organizira za bodoče dijake in drugo mladino intenzivna 15-urna začetna tečaja nemškega jezika: -od 20. do 24. 8. in - od 27. 8. do 31. 8. Prijave in informacije vsak dan od 12. do 14. ure po telefonu 881-232. Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi lu v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 10. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 12. AVGUSTA: 11.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitka in pozdravi; 17.30 V imenu Sove: 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. PONEDELJEK, 13. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 15. AVGUSTA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne na Radiu Velenje. [ I K [ t 1 N I O 1 \ m REDNI KINO VELENJE Četrtek, 9. 8. ob 18. uri KDO Ml UBIJE ŽENO - ameriški, komedija. V gl. vi.: Bette Midier, Danny De Vito. Petek, 10. 8. ob 18. in 20. uri ŠPIJONI V ZASEDI - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Sidney Poitier. Petek, 10. 8. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 11., 12. 8. ob 18. in 20. uri POLICAJ IZ LOS AN-GELESA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Jim Mitchum. Ponedeljek, 13. 8. ob 10. in 18. uri ter torek, 14. 8. ob 18. in 20. uri BRUCE, KRALJ KUNG FU-ja — hongkonški, kung-fu, karate. V gl. vi.: Bruce Le. Sreda, 15. 8. ob 10., 18. in 20. uri IZZIVALEC — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Giuliano Gemma. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 9. 8. ob 20. uri, petek. 10. 8. ob 22. uri ter nedelja, 12. 8.ob 22. uri SVILA, SATEN, SEX — ameriški, erotski. V gl. vi.: Vanessa de Rio. Sobota, 11. 8. ob 22. uri ter ponedeljek, 13. 8. ob 20. uri DIVJA MAČKA — japonski, trda erotika. KINO DOM KULTURE Četrtek, 9. 8. ob 20. uri ŠPIJONI V ZASEDI - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Sidney Poitier. KINO ŠOŠTANJ Sobota, I 1. 8. ob 20. uri SVILA, SATEN, SEX - ameriški, erotski. Nedelja, 12. 8. ob 19. uri ŠPI-JON1 V ZASEDI - ameriški, kriminalka. Ponedeljek, 13. 8. ob 19. uri POLICAJ IZ LOS ANGELESA — ameriški, akcijski. V gl. vl.Jim Mitchum KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 10. 8. ob 20. uri GORILE V MEGLI — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Sigourney Weaver. KINO VELENJE SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINO »DOM« MOZIRJE 9. 8. - UMRI POKONČNO, ameriška kriminalka. 11. in 12. 8. - COCKTAIL, ameriška ljubezenska drama. 16. 8. - OKUS STRAHU, ameriški akcijski. KINO »JELKA« NAZARJE 11. in 12. 8. - POLICAJ OBSEDENEC, ameriška grozljivka. 15. 8. - NOČNO ŽIVLJENJE, francoski erotični. KINO LJUBNO 11. in 12. 8. - BUD SPENCER - MOČNA FANTA, italijanski pustolovski. Onesnaženost zraka V tednu od 30. 7. 1990 do 5. S. 1990 so bile izmerjene naslednje povprečne 24 urne koncentracije SO: in maximalne I 2 urne koncentracije SO: \ /raku: AM P 30. 7. 31. 7. 1. 8. 2. 8 3. 8. 4. S. 5. 8. Šoštanj 1 0,10 0,02 0.01 0.01 0.01 0.02 0,14 -> 0,88 0,16 0,02 0.05 0.03 0.29 0,94 Topolšica 1 0,06 0,01 0.00 0.02 0.04 0,02 0,02 -i 0.38 0,05 0,01 0.17 0.17 0,08 0,14 Veliki vrh 1 0,06 0,05 0,08 0.08 0.04 0.02 0,01 2 0.42 0,27 0.35 0,39 0.22 0.19 0.07 Zavod nje 1 0.1 1 0.03 0.05 0.08 0.04 0.13 -> 0,36 0,06 — 0.40 0.49 0.18 0.78 Velenje T 0,01 0,01 0,00 0,01 0,01 0,01 0,02 -i 0,05 0,04 0.01 0,01 0.02 0.02 0,14 (.iraška gora i - - - - 1 Povprečna 24 urna koncentracija SO. \ zraku (\ mg m') 2 maximalna 1 2 urna koncentracija SO: v /raku \ dnevu (\ mg m1) Maximaina dovoljena I 2 urna koncentracija 0,75 mg SO. m' zraka je bila presežena: 30. 7.'Šoštanj ob 10.30 0.88 mg m' 5. 8. Šoštanj ob 12.00 0.89 mg. m' 13.30 0.79 mg m' 14.30 0.94 mg m' Minimalna dovoljena 24 urna koncentracija 0.30 mg SO m' zraka ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. snatü O^A&L Tel. št.: 853 451 _855 450. o DIATONIČNO HARMONIKO, Sitarjeve izdelave, duri B. E. S. AS, prodam. © 858-407. UNIKATNO POROČNO OBLEKO št. 36/40, prodam. © 854-617, zvečer. PREKLICUJEM AVTOBUSNO VOZOVNICO na relaciji Topolšica—Gorenje. Vinko Medved, Kidričeva 55, Velenje. ODDAM SOBO ZA PREDPLAČILO. © 855 935. ZASTAVO 750, prevoženih 53.000 km, letnik 1981, registrirano do konca maja 1991, prodam. Jože Novak, Jenkova 15, Velenje. PROSTORE V STANOVANJSKI HIŠI, lahko tudi stanovanje, vzamem v najem. © 063-723-592 dopoldan. BELO OTROŠKO POSTELJICO in lep kombiniran italijanski otroški voziček, ugodno prodam. © 858-824. 650 KG TEŽKO KRAVO, simen-talko za zakol, zamenjam za brejo telico ali drugo kravo. Rep-nek. Gorenje 14, Šmartno ob Paki. SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU zamenjam, proti nagradi, za večje, tudi starejše. © 857-415. IŠČEM INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE za lastne potrebe. Marijan Vertačnik, Topolšica 124 A. PARCELO V ZABUKOVICI pri Žalcu, v izmeri 868 m', z vso gradbeno dokumentacijo, prodam. ©063-776-856, popoldan. MIRNEGA DELOVNEGA KONJA PRODAM. Oblišar, Kavče 20, Velenje. LOKAL NA KARDELJF VEM TRGU, oddam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »ODDAM«. MANJŠO PARCELO NAD JAMO PEKEL, na lepi sončni legi, prodam. © 721-217, po 15. uri. V VELENJU ALI ŠOŠTANJU kupim garsonjero ali enosobno stanovanje, s centralno in po možnosti s telefonom. Plačam ta-Jtoj. Pisne ponudbe na upravo tednika pod šifro »Gotovina«. PREKLICUJEM VELJAVNOST MESEČNE VOZOVNICE na relaciji Gorica Velenje na ime IVAN Cevzar, Lokovica 22, št. osebne 3957. INŠTRUKCIJE IN PRIPRAVA NA POPRAVNE IZPITE iz matematike, fizike, mehanike, str. elementov in angleščine, nemščine, nudiva. © 857-116 ali 856-052. Cisfro £ USTROJENO KRAVJO KOŽO, prodam. Informacije po © 855-872, po 19. uri. SUHA BUKOVA DRVA, ce- pljenke 6 m3, prodam. © 888-219, zvečer. OSEBNI AVTO Zastava 750 SC, letnik 1980, prodam. © 888-215. ČISTOKRVNE PUDLE PRODAM. © 855-765, po 17. uri. GUMIJAST ČOLN MAESTRAL 9SD, prodam z vso opremo in motorjem. © 882-714. UGODNO PRODAM Zastava 101 SC, letnik 1979. Gorišek, © 858-480. ŽELIM SE SREČATI, ali si dopisovati z gospodom (upokojencem) iz Šoštanja in obuditi spomin na ples na Rogli dne 30. 6. 1990. Moj naslov je na upravi lista. OTROŠKI VOZIČEK PEG, kombiniran, star 8 mesecev, prodam za 2.200,00 din. © 852-871. ŠIVALNI STROJ Ruža Step, popolnoma nov, čoln Maestral-18 z motorjem 4,5 km, vikend s sadovnjakom in dvema vrtoma 2134 m2 v Lokovici, prodam. Ogled 12. 8. 1990 od 10. do 12. ure. © 881-032. ANGLEŠKE KOKER ŠPANJE- LE, stare 6 tednov z rodovnikom, prodam. © 857-796. POTREBUJEM AKVIZITERJE za prodajo na terenu. Provizija visoka. © 851-315 RABLJENO SEDEŽNO GARNITURO, pomivalni stroj in dve otroški kolesi, prodam. © 855-328. od 15. ure dalje. LASTNIKI PSOV! Nudimo vam striženje in kopanje vaših ljubljencev po konkurenčnih cenah. Informacije po © 831-655, vsak dan od 20. do 21. ure. Peter Kuster, Mozirje. DENAR — VIŠJI STANDARD! Zasebno podjetje Maxim Maribor, vam nudi z akvizitersko prodajo (Savinjska—Šaleška dolina) v prostem času izjemen dodaten zaslužek. Plačilo takoj! © 063-853-789, četrtek in petek, od 18. do 20. ure! DELAVSKA UNIVERZA DELAVSKA UNIVERZA DE-~ LAVSKA UNIVERZA Vse učence, ki se bodo v tem iolskem letu prvič srečali z ANGLEŠKIM JEZIKOM, vabimo v zanimiv 20-urni tečaj: PRIJETEN UVOD V ANGLEŠKI JEZIK Tečaj bo potekal od 20. do 31. avgusta v dopoldanskem času po dve šolski uri Delo bo popestreno z VIDEOKASETAMI Cena tečaja je 350 din. Informacije in prijave na Delavski univerzi Velenje, telefon 853-539. DELAVSKA UNIVERZA DELAVSKA UNIVERZA DELAVSKA UNIVERZA m i m ■k Éf PERKIN ELMER SERVIS ANALITIČNIH NAPRAV Cesta 9/26, 63320 Velenje Iščem sodelavca za servisiranje naprav visoke tehnologije Pogoji: — Višja ali visoka izobrazba — smer elektronika / informatika — obvladanje angleškega jezika — vozniško dovoljenje Kandidati naj pošljejo ponudbe skupaj z dokazili o izpopolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh na omenjeni naslov. SERVIS ZAMRZOVALNIKOV Če vam skrinja toči, rosi, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062 — 511-743 ali 512-348 NON STOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. KARLOVČEC SERVIS NOVE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Za popravilo rotacijskih kosilnic ter motokultivatorjev z vsemi priključki. Priporoča se KARLOVl^^^^jOLŠICA 115, Oglas v Našem času — zadetek v polno DEŽURSTVA. Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 9. avgusta — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. S. Popov in dr. O. Renko Petek, 10. avgusta — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. D. Popov, nočni dr. Grošelj in dr. Stupar Soboto, II. avgusta — dr. D. Popov in dr. Rus Nedeljo, 12. avgusta — dr. D. Popov in dr. Vidovič Ponedeljek, 13. avgusta — doppoldan dr. Rus, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Kočevar in dr. Menih. Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 12. avgusta je dežurna zobozdravnica dr. Emilija Živkovič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštanju: Od 10. avgusta do 17. avgusta je dežurni dipl. veterinar Franc Blatnik, Stanetova 47, Velenje. Telefon: 857-875. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 12. avgusta je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubi-ja, tel.: 831-219. Od 13. avgusta do 19. avgusta je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, tel.: 840-179. GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Zagoričnik Ladislav, roj. 1947, Velenje, šalek št. 93 in Podkrižnik Dragica, roj. 1956, Velenje, Šalek št. 93. Smrti: Petek Marija, roj. 1910, Velenje, Šalek št. 93, Srebočan Cecilija, roj. 1906, Podgorje št. 27, Kovačevič Marga, roj. 1910, Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča št. 38, Cajzek Janez, roj. 1914, Stojno selo št. 20, Bizjak Stanislav, roj. 1931, Rečica ob Paki št. 29/a, Stropnik Franc, roj. 1929, Bele vode št. 9 Občina Mozirje: POROKA: Marko Zakrajšek, 1956, prodajalec iz Lačje vasi 26 in Milena Stropnik, 1954, kozmetičarka iz Velenja, Tomšičeva 53. SMRTI: Alojzij Kokovnik, upokojenec iz Dol Suhe 36; Jože Hri-bernik, 1947, obrtnik z Rečice ob Savinji 135; Ivan Vodovnik, 1935, invalidski upokojenec z Dobrovelj pri Mozirju 14; Stanislava Nerat. 1949, delavka iz Radmirja 64. Anam a Namin kotiček V TEKSTILNEM DISKONTU: — otroške bombažne trenerke iz uvoza PAPIRNICA: — peresnice z nalivnikom le 153,20 din — komplet od 94,30 din — ATLAS SVETA za osnovne in srednje šole 455,00 din IGRAČE: — avtomobilčki, punčke od 14,70 do 53.50 din ŽELEZNINA: — garnitura izvijačev samo 235,70 din — garnitura ključev viličasti in zvezda samo 163,00 din NA ODDELKU OBUTVE: — šolske torbe že od 152,50 din NA ODDELKU METRAŽE: — zavese širine 0,30 cm do 3 m že od 10,20 din — indijski bombaž v vseh barvah samo 141,00 din dalje dalje dalje NA ODDELKU MOŠKE KONFEKCIJE: — vetrovke iz skaja V SAMOPOSTREŽNI PRODAJALNI: — sok Fructal 0,2 — bomboni Pionir 450 gr. — sladko srce Pionir 1/1 — sirup malina Apis 1/1 mešani sirup Presad 1/1 le 603,10 din kom 3,20 23,30 38,20 24,70 26,80 din din din din din V BIFEJU V KLETNI ETAŽI - VAS VABIJO NA VRČEK LAŠKEGA PIVA po akcijski ceni le 6,95 din!! Nagrajenka za NAMIN IZLET: IDA SVETELŠEK, Luterje 13, Ponikva. DELNICA OBVEZNICA - KAJ JE TO? Ustanavljanje delniške družbe, izdajanje vrednostnih papirjev, nakup v primarni emisiji, poslovanje preko BORZE, profit in rizi-ko, ki ga vrednostni papir prinaša, seminar, ki bo terminsko in lokacijsko prilagojen željam zainteresiranih Podjetja, občani/ Pokličite 063/721-458 od 6. do 7. ali po 20. uri. Borzni posrednik, registriran na Jugoslovanski borzi vrednostnih papirjev delniški družbi Ljubljana. DELNICA OBVEZNICA KAJ JE TO? Kozmetični in frizerski salon vizctria Kardeljev trg 10 NUDIMO VAM: — celotno nego obraza z uvoženimi materiali — odpravljanje celulita s celutronom in cosmomed — vse frizerske usluge NOVO NOVO NOVO COSMOMED MYOLIFT Strokovno preizkušen aparat, ki rešuje skoraj vse ženske tegobe. Uspešno odpravlja gube, strije, akne, celulit itd. Naročila in dodatne informacije sprejemamo osebno ali po tel.: 853-569. Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga žena, mama ter stara mama Mihaela Pirtovšek rojena MLINAR 15. 9. 1932-25. 7. 1990 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom ter znancem za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Franciju Blago-tinšku, pevcem ter kolektivu ESO. Žalujoči: mož Ivan, sin Marjan z družino, sin Stanko ter ostali sorodniki. IO ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Splošna banka Velenje d.d. Titovo Velenje Imetnike tekočih računov obveščamo, da veljajo od 1. avgusta 1990 naslednje spremembe: 1. TEKOČI RAČUNI — minimalni znesek na katerega lahko glasi ček je 100,00 dinarjev — maksimalni znesek za gotovinsko izplačilo je 1.000,00 dinarjev — maksimalni znesek za brezgotovinski ček je 2.000,00 dinarjev — maksimalni znesek za gotovinski dvig varčevalcem LB v R Sloveniji, ki velja v vseh enotah LB v R Sloveniji je 2.500,00 dinarjev — imetniki tekočih računov Splošne banke Velenje d.d. pa lahko dvigajo gotovino na en ček v okviru kritja na tekočem računu pri vseh enotah Splošne banke Velenje d.d. 2. HRANILNE VLOGE — izplačilo iz hranilnih imenskih vpoglednih vlog brez primerjave stanja je 2.000,00 dinarjev. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d TU » • • T • 1 • Flosarji m Ljubenci — gremo naprej Trideset let je gotovo dolga doba, še zlasti če gre za neprekinjeno organizacijo turistične in narodopisne prireditve. Prav 30-letnico so skoraj ves prejšnji teden zlasti pa v nedeljo, slavili na Ljubnem ob Savinji, bolje rečeno — v četrto desetletje je stopil daleč naokrog znani Flosarski bala. Ljubenci so se na svojo prireditev in obletnico dobro pripravili, kot že nekaj let nazaj so se malo »poglobili« v arhive in iz njih izbrskali nekatere običaje in navade, ki jih sedanji rodovi že ne poznajo več, v nekajdnevni program so uvrstili nekaj novih zamisli, ki so še kako dobrodošle. Z njimi morajo nadaljevati in jih še obogatiti, malo pa jih je vendarle treba okarati. Ne zaradi novosti in lepih zamisli, pač pa zaradi izvedbe. Na zanimivem petkovem večeru jim je ponagajalo ozvočenje, v nedeljo se je vendarle preveč zavlekla povorka in s tem odvračala pozornost obiskovalcev, tudi udiranje flosa in igre na njem (in v vodi) bi morale biti bliže radovednežem. Za uvod torej nekaj dobronamerne kritike, sicer pa naj velja pohvala za raznovrstnost in številčnost prireditev. Že v sredo navsezgodaj so nekaj kilometrov više Ljub-nega na poti proti Lučam pričeli z žganjem apna v edini še ohranjeni apnenici daleč naokrog. Žganje apna pri Jožetu Atelšku je bilo tudi tokrat prikazano dovolj nazorno, ob apnenici je bilo kljub zahtevnemu delu vse dni do nedelje živahno in veselo, ap- no pa je seveda naprodaj, če kupci že niso prepozni.V petek proti večeru so najprej v prostorih osnovne šole odprli razstavo starih fotografij tega kraja, vso potrebno flosarsko opremo in značilnih krajevnih jedi, kar za tem pa se je začelo »zares«. Z večerom domačih pevcev, godcev in folklornim nastopom »Oljke« iz Šmartnega ob Paki. Ob tem so prikazali nekdanja kmečka opravila od jutra do večera, na novo pa še starotr-ški običaj razdeljevanja rib po skupnem ulovu, ki ga je trgu Ljubno milostno dovolila gornjegrajska gosposka (ne)davnega leta 1459. Bilo je zanimivo in izvirno, razen še uvodoma omenjene pomanjkljivosti. Pa nič za to, bo prihodnjič bolje. V'soboto je bil ve Stifte do Luč in nazaj do Poljan in Mozirja — pa seveda domačini. Na obrežju Savinje so flos z rahlim zamikom uspešno udrli, kasneje na njem prikazali dva zanimiva in predvsem šaljiva nekdanja flosarska običaja, po vseh predpisih in navadah pa v svoje vrste sprejeli novega flosarja in prav ta »flosarski krst« si letos zasluži posebno pohvalo. Za zaključek uradnega dela so se pogovorili še z najstarejšim živečim flosar-jem in s turistoma, ki sta Ljubnemu najbolj zvesta. Zanimivo — Ljubno obiskujeta že natanko 30 let in prav toliko je »star« flosarski bal, zato so ju domačini in flosarji temu primerno tudi nagradili. Zvestoba pač veliko velja. Da je bilo kasneje in še dolgo v priljubljenem Vrbju veselo in zabavno, ni treba dvomiti. Srečno pot torej flosarskemu balu na Ljubnem ob vstopu v četrto desetletje. (jp) na prostoru ob Savinji večer s savinjskimi flosarji, ki je obenem za marsikoga pomenil tudi nedeljsko jutro. Športa tudi ni manjkalo. Že v četrtek so se v osnovni šoli v namiznem tenisu pomerili paraplegiki kot že vr- sto let nazaj, v petek je v malem nogometu nastopilo 18 ekip, na 45-metrski skakalnici s plastiko je »skočilo« 54 skakalcev od blizu in daleč, pripravili so kegljaški in šahovski turnir, obenem pa še nastop psov in vodnikov kinološkega društva Mozirje in službenih psov UNZ, ki je privabil veliko gledalcev in bil množičnega obiska tudi vreden, »lepotna« napaka pa je bila, da je zaradi (zares) objektivnega razloga v zadnjem trenutku odpadla predstavitev vaje s sodelovanjem helikopterja. Višek prireditve je razumljivo nedelja. Pričelo seje popoldne s povorko, v kateri so sodelovali šoštanjska godba na pihala, maržoretke iz Ljubljane, bolj pomembna pa je bila seveda predstavitev nekdanjih kmečkih in rokodelskih običajev pri kateri so tokrat sodelovali skoraj vsi Zgornjesavinjčani — od No- MILIČNIKI SO ZAPISALI , V Cirkovcah so praznovali PRED LOKALOM SO SE STEPLI Nekaj po eni uri, 3. avgusta letos Omer M. še vedno ni hotel zapustiti gostišča Zoom v Šoštanju. Po dolgotrajnem pregovarjanju ga je Mitja T. porinil ven. Omer pa se ni dal. Udaril je Mitja, temu pa je priskočil na pomoč še oče Miran. Med pretepom, pred lokalom je dobil Omer lažje telesne poškodbe. V AVTOMOBILU NAŠLI 235 KOŽ Velenjski miličniki so 4. avgusta, ob dveh zjutraj, naključno ustavili osebni avtomobil v križišču Foitove in Šaleške ceste v Velenju. V njem so bili Mustafa M., Mehmed E. in Stanko P., pa tudi 256 usnjenih kož. Miličniki so kože zasegli, Mu-stafo, Mehmeda in Stanka pa pridržali. Naslednje dopoldne so ugotovili, da so kože odnesli iz tovarne usnja v Šoštanju, vredne pa so nekaj več kot 67 tisočakov. OSTAL BREZ KOLESA V času med 27. in 30. julijem je izginilo s Kardeljevega trga 3 kolo BMX rdeče barve, last Vinka G. PORISAL AVTOMOBIL Doslej še neznani storilec, je 2. avgusta ponoči, z ostrim kovinskim predmetom porisal osebni avtomobil Regine Š. Avto je bil parkiran pred hotelom Vesna v Topolšici. PRETEP ZARADI PARKIRIŠČA Jože R. in Jože K. sta menda nameravala 4. avgusta, malo pred 14. uro, parkirati na istem parkirnem prostoru pred Šlandrovo 16. Zato sta se sprla in tudi stepla ter dobila oba sled poškodb. Zdaj bosta morala še k sodniku za prekrške. Vse to pa jim ne bo pomagalo. Istega parkirnega prostora kljub vsemu temu ne bosta mogla uporabljati. PREGLASNA GLASBA Gorica M. iz Šaleške je 4. avgusta, še po polenajsti uri zvečer, poslušala glasbo. To pravzaprav ne bi nikogar motilo, če bi bila njena jakost primerna. Gorica pa jeVnenda menila, da bi glasbo radi poslušali tudi sosedje. Tem pa izbor ali pa jakost nista ugajala. Poklicali so miličnike in ti so Gorici ukazali naj ne kali nočnega miru, napisali pa so seveda tudi prijavo sodniku za prekrške. NEVARNA IGRA Otroci imajo še posebej radi nevarne igre. Zadnje čase je zelo priljubljeno obmetavanje z balončki napolnjenimi z vodo. Takšna igra pa lahko postane nevarna, če je balon velik, ali pa če je z vodo napolnjena polivinilasta vrečka in če jo vržemo z velike višine. To je pred dnevi storila G. R. iz Šaleške 19. Balon z vodo je treščil na avto Rudija H. in razbil vetrobransko steklo. Na srečo! Kaj bi bilo, če bi padel komu na glavo? TEPEL GA JE Nekaj po 20. uri, 1. avgusta je pred bifejem Tinka v Titovem Velenju Dušan P. pretepal Vladimira R. Oba sta pred tem že kar globoko pogledala v kozarec. Posredovali so miličniki, ki so zoper Dušana napisali tudi prijavo sodniku za prekrške. Nič več deževnice, vode iz cistern V teh vročih poletnih dneh se kar težko odžejamo. Ob obilici osvežujočih pijač pa mnogim še najbolj tekne navadna čista voda. Krajanom Cirkovc, tistim, ki so se zbrali v nedeljo na Krhovškem vrhu v Šmartinskih Cirkovcah, že dolgo voda ni tako slastno tekla v grlo, kot prav tega dne. Ko so ob krajevnem praznovanju izročili namenu novo zbirališče za pitno vodo, to je, kot so naglasili, za ta del kraja življenjskega pomena. »Cirkovce so sicer mala vasica po številu prebivalcev, po površini pa zelo razvlečena«, je v kratkem pogovoru povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Branko Britovšek. Višinske domačije doslej niso imele zanesljivega vodnega vira. Pomagali so si, kakor so vedeli in znali. Vodo so dobivali iz svojih zajetij, lovili deževnico, v sušnih dneh pa so jim jo dovažali s cisterno, ki jo imajo v krajevni skupnosti za potrebe civilne zaščite. Skratka, z otvoritvijo tega zbirališča težav z oskrbo pitne vode v Šmartinskih Cirkovcah in sploh v Cirkovcah ne bo več, saj bo v rezervoarju vode dovolj tudi za tiste, ki se doslej morda še niso vključili v gradnjo te pridobitve oziroma ki so stali bolj ob strani. To pomembno prireditev so zgradili s sredstvi krajevne skupnosti, krajani so opravili več kot 1000 udarniških ur, kot je povedal predsednik gradbenega odbora Ivan Verboten. Za pomoč pa so se zahvalili tudi občinskemu skla- naj bi telefonske priključke dobilo še 34 krajanov. V zvezi s telefonijo smo zapisali tudi naslednje izrečene besede: »Žal moramo povedati, da PTT Celje nima razumevanja za obrobne krajevne skupnosti in da oddaljenost od občinskega središča predstavlja za nas pri napeljavi glavnega kabla velik finančni zalogaj, ki ga sami novi naročniki ne bodo zmogli.« Želja po napredku je v tej krajevni skupnosti še veliko, vendar o njih v nedeljo niso podrobneje govorili, saj je bilo praznovanje tudi priložnost, da so bili krajani znova skupaj, na srečanju, ki so ga popestrile tudi njihove vaške igre. vos du za financiranje potreb SLO, še posebej za zavzetost Jožetu Prislanu. Pa v Cirkovcah tudi sicer v minulem enoletnem obdobju niso držali križem rok. Vzporedno z oskrbo vode imajo težave in jih bodo verjetno imeli še nekaj časa tudi z vzdrževanjem cest, posipavanjem, žal pa njihovo delo velikokrat izniči že malo večje deževje. Zato bi radi razumljivo, v kraju še kakšen meter asfalta, a za zdaj ni denarja. Podobno kot v sosednih krajevnih skupnostih tudi v Cirkovcah že nekaj časa teče akcija razširitve telefonskega omrežja. Trenutno imajo v kraju 18 številk in javno govorilnico pri šoli, sedaj pa