arhiv J XV mi Iz arhivskih fondov in zbirk 77 muze-Jnik. Ukveq'fr « je z r nrvoslovnimi vedi iu in mraifljiBfito, ! îpolnîl pn barori Žigi Zobu. L:ta 182C je zapuùl dt£ vno shižba Sodlovai je pri Kranjski kmetijski dnubi in ustanTljajiju deželner muzej o 4. Slov liki biogr- '¿Id 1 i ikr i I str. 410, Anton Jeuni-■ter. ''jJctcr medicin.. V Liubuano je prEel ikrog leta 1799 JcN policijski zdravnik j ta "8( pa je t as top ti shiz'c koi okrazru izik. Z časa Napoleonov Ilirije je ' poei d dviini zdravstven" referent in ravnatelj civilne boliiîee, Poučcvr je in. m istiko na jjublf-inski aku- ii in nadi .jtval delo tudi pod jvstijsko upravo m ltt~" .gif itili vse do le i. 1817, Joi je postal uro tom.dik v Trstu 5. Slovenski jiografski Leksikon TI Ljubyani 1960-1971 str 1Î5, ^ntot Rudrž (175*7181.9), mičak in prirodi teb. Rodu se fc ni Kr-iu. Gi qj je obiskoval v Ljubka "i v k,lih 1*769-177?. Bil je Vodnika soiole-I h tj al je iz prve skupihC hibljar Jdh dijdeov ki so s pozornosti in simpaij'o spre;etna)i pre.-odre ideje Kumerdejevegi. učita in Pnhlînwc dejavnosti. Prijnley-stvo z VodnikoT in tema povozsinos* s Zoisoi to usmetjenost utrdila m ji dan večji, pobudi. Zbii-t je jezikovr..1 posebnost in larodn- peso- ohižbovai je od leta 1 89 oa ribruffli o posestvu kc. uradnik Leta 17*3 je vze! posest o i najem, Z ijakupovan" :m zemlje pa je posovii r nelj svoj gt^îfinsla pošjs:v tj. ¡Hover Jd '>iogn"tavra i ponuj< ga zunanskega mesta ni "orejel Poc ube jc loj di tfrakovneg- deleža, ki ga Jc imel pri preosi ovi davka v iaau jiiždh pravi-7. Si» ski biografski leksikr [V- Ljubljana 1.98U-199J, str 509-<18. Vokntin Vod-' (Í75H-18'9\ p^etik časniIcLf in jezikoslov^ Izhajal je iz itev"ne kmečlo družine. Let- 177"i je stopi* \ franflikmski red. Novi dal je opravil \ házar'ih - prejel je redovne obiko in rc lovno ime Marceujan. S'joít ' j na fr i 'isleansk' "oli v Novem me, tu, filozofijo in "bocoelovji-: v Ljubljani. Le>a 1784 jc post J posvet' dvnovrik, odvezi" t ikaterih redovnih d&"5nosti. Služboval je v rJtzličoih krajih. Leta 1796 je bil Imenovan za nov ígí* koopers ton . pri sv, Jjkobu v Ljubí ií in ¿a benific ita pri ccrkvi Floijana. V duhovni? d shižbi je ostfl ao ieia 1798, Jo je zi prosil za prof-suio na «i inazijl !n jo tudi '•obii pos'iil je 5. razredi (ti. »poetiki« i. PoučevJje n-dične predmile. Foo frineosVo okupaci je bil najprej potrie za profioija looičinr, póot po e prevzel .eč pome ibnih dt.ovnih mest Z vmitvi-jq fiirddh pravin Avstriji »ktobra 1813 spivz ni priilo dt sprem'rab, k bi bile z? Vodnik* aeprijetr." ali usodne Dne 19. jutija 1814, je grot F J. Sauíiu prtdlagu esarñ naj Vodnik, odstrani u íole arad: pesmi Ilirija oavljem in zvez s prostfei-iistvon. Dnr 2t deembra jc Fiane L s por :bno od'oflx ukazai, naj st ik ,paj ¿ F F seneggi :ijeic upokoji tudi /od nik, ili p namesti izven ilirskih d ¿ti v .Hj3jí, Id nt bi bila povezan^ z vzjpjo mladine Lete 1815 jt bil upokojer; pokojnina je bila skroir ia, zaio d jc pomi-grl s stranskimi : ishizki in sc posku&' ponovno 7 iposUti, vendar J tibe ni dobil Fototeka Zgodov .iskega arhiva strokovna obdelava Ježe Suhadolnik Fotogrnfiia nam pripoveduje, razlaga in obnavlja naio lastno zgodovino, tudi tisto, ki Sele nastaja. Fotografsko gridivo je vizutlen, dokumentaren, zgodovinski vir, ki ima pom.n za zn-inost, tal ture ' posebej pa ge za zgodovino in ga jvrščamo med kulturno dediščino, ki kih evidenc naj bi se le-ta cam seznanjal s tem, . kake je gradivc urejeno, po knkšnem postopku bc najlažje priSel do stvari, ki ga zanima Arhivist mu pn tem svetuje, ni pa njegova naloga, da uporabniku sam zbira podatke za določeno temo. Gradivo iz fototeke 7AL- je del kult-ime d di^tir: Tega poleg arhivov hranijo še muzeji, knjižnict, raziskovalne in druge inštitucije ter pesamrmiki Veliko zanimanje za tovrstno gradivo se ne ujema vidno z načeli pravega otrokovi .ega odnosa, k zahtevajo sistematično zbiiinje, urejanje "u popisovanje fotografij po enotni mstodolog ji. Nadalje lahko govorimc o razdrobljenosti, nezadovoljiv preglednosti, marš: kdaj neustreznem hranjenju in s tem propadanju teb obč"t)'ivih virov (predvsem fotografskih plošč 93 Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIV.1 XV 1992 in negativov). Mnogo preraoi namreč vidimo samo njihovo uporabo, manj pa skrt za njihove j tiranjbivanje in zagotavljanje ustieznih pogojev za hranjenje Še dolgo m ¡rešeno bo verjetne ostalo vpra Šanje pristojnosti za fotografsko gradivo glede na tc kdo je zadolžen za njegovo strokovne obdelavo, vključno z zo-ranjem. Arhivi ".ti gn prištevam" k arhivski-mu gradivu, muzea'ci k muzealijam, bibliotekaij. k svojemu grulmi. Hkrati so postale fotografije, predvrem raz glednice, tudi tr/mo blago z višokJ c;no, kar izkoriščajo preprodajalci tako, da se marsikatera dragocenost zguhi tudi v tuj' ii Naša pru;a. devanja naj težijo k temu, da l .se originalno fotografsko - gradivo hranilo pri eni ali maništmu Številu institucij, ki bi morale doseči poenotenje strokovne obdelave, zagotovitev ustrezr ih pogojev za hranjenje in njegovo zrvarcvaje pred samo voljo prekupčevalcev. O ¡prav se fotogratije večkrat poj.ivhajo le kot ilustrativna poživitev knjig m revij j( njihov pomen za proučevanje novejše zgodovine id srede 19. stoletia dalje mrogo veni, kot ga um običajno pripisujemo Fotografske odslikavt določenih stanj predstavljajo odraz določene realnosti. čeprav morimo pi uporab do njih zavreti enako kritičen odnos kot do ostalega arhivskega gradiva ali literature. Fotografije so nedvomno pomembno dopolnilo ostalemu slikovnemu in pisnemu arhivskemu gladiva in obratno Vseb'nsko neizčrpne so tudi zaradi tega, ker poleg glavnega motiva, k' mu je fotograf namenil pozornost, vsebujejo ^tevUne drobne detajle, ki so lahko pradmet raziskav najrazličnejših strok Primer fot jgtafija odkritja Vodnikov.ga spomenika n pomembna samo zaracii upodobitve dogedka, temveč tudi zoradi množiu. informacij, ki nair- lih daje. Za umetnostnega zgodovinarji: je zrnimiv prostor pred nekdanj:m licejem, za etnologa množica pestro oblečenih obiskovalcev ter njihova razv.^tit ;v po ugledu na tribunah in v ostalim pror.toru, za zgodovinama možnost številčnega ovrednotenja prisotnih ter primešava z navedbami prisotnih v takratnih ljubljanskih časopisih itd Zelo maln irramo koi.ipleksmh analiz fotografij, čeprav se v zadnjf m času posamezni raziskovalci posvečajo tudi tej problematiki (mpg, Mirko Kambič, dr. Sergij Vnier in drugi) Za raziskovalce so fotogrr fije večkrat trd oreh, ker v glavnem nimajo navedenih :snovnih podatkov, ki so potrebni za njihovo ldentifik^ci jo Le radfce lmaji navedbo fotografi, al atel jeja, dat im nastanka, navedba motiva, kar otežuje razumevanje fotograf , na katerih so upodobljeni po:ameznik' ali| skupine, da ne govorimo o tehničnih podatkh, k" so bili zanimivi za raziskovale- zgodovine fotografij Marsi- kateri kaiaejii zapni na n;ih, ki navadno temeljijo ca spommu, l?hkc zavedejo uporabnike, Pr navajanju osnovrih podatkov, potrebnih ¿a id'jntifikrcijo fotografski ga ^radr/a (v ZAL se začenja s &_som okng 1860), se oprijemljeme tistih, ki so nam na voljo pn prevzemu v arhiv. Nesporen je pr starejših fotografijah drugi polovice 19. stoletja in začetka 20, stoletja avtor fotogratije, k se dokaj pogosto pojavlja v celotnem izpiM ali s kraticami na prvi strani, pogostokrat pa tudi na hrbtni strani fotografije, če vemo, da so v tem času nalepljene na :r5e kaitone razliuiih velikosti in različnih barv. Ker i.namn fotognfre in njihovo dejovnost za to obdobje far dobro raziskane (predvsem mag, Kambič), jih ni težko pestaviti v ustrezen čas. Težje gre pn postnvnvi nesporn; letnice nastanka, razen če je že zapisana ali v časopLju ali v publika-., iah objavljena. Odlične fotugrafe, trdi priseljene, so imela vsa večja slovenska mesta n tud nekatera muijsa (n.pr. Višnja Gora). Če avtor fotografije ni zran, se poslužujemo metode prim ;rpnja načina postavitve motiva, detajlov kvalitete, formatov in tonov ali odtenkov fotografskega zapisa Razpoznavanje motiva oziroma vsebine je sorazmerno lahko, razen Dri identiteti portrt-?;rancev, če nimamo nobenega nesporneg? podatke.. Pomngamc si s primcijanjem in s to-dobnim* zapui m opisi, kar pa ni vedno pogojeno z uspnhom. V času po pr i svetovni vojni se je kolr-na fotografskega gradiva pomnožila in s tem tudi it ;vilo fotografov, Raznovratnejse st vsebine oziroma motivi, Fotografi.a je postala senjski produkt in ne več tako rekoč unhcat. Oprema fotografiji :,i femata sta postala bolj enolična ter cenena, s tem pa bc'j dostopna ljud/m. Lc rrd-k- fotografi so iporai'ljali žig na pap-rju, Se bol; radki so podatki na fotografiji. Zato je potrebno biti pri identitikacij podatkov bolj pazljiv Če ni primarnega vira za daiacijo, to je lastnik ali »birateij grajiva, dorator, prodajalec je mogoča priti do po lat ko v v publikacijah in raziskavah ki so Ojbjavljak tovrstno gradiv^ m raiprave. Nai-težj., je z gotovostjo di sntif« irati os.-be, pri čemer mm pridejo orav pripovedovanja in spomni ter navsezadnje tud; p.imeijanja oseb ir, motivov. Pomoč pr, zbiraiju podatkov so nam velikokrat posamezn- detajli kot so oblačila ali načini oblačenja, stavbe, razlrni predmeti, prometna sredstva, postavitev in zn mi dogodki. NarvcČ informacij nosijo razgrLdu:ce, k. so običajno opremljene z vsemi potrebnimi podatki, Manj zanesljivosti m morda več odprtih vprašai.j nam odpirajo fotografske plošče m stan negativi tud: ¿aradi tega, ker se jim manj posvečamo. Praviloma ohranja arhiv gradiva prvotno ureditev, to je tisto, k1 mu jo je dal ustvarjalec in po koten je bilo gradivo urejenu Že sproti. VRHTVi XV 1992 Iz arbrvskih ionaov in ¿Dirk 19 ob nastajat ju, take da ta uriiditev posnema in razodi va irga liziranoot in naravo dela ustvarjalca. Prvotno ureditev i-stviijalca ohranjajo v naš' foioteki predvjem album, posamezne manj"e serije plošč in negativov, za vse ostale tematike zbirke fotografij t plošč, razglednic pa je bila pc irebua nova sistematska ureditev. To pa pomeni v likanski m zamudne dele, posebno v primerih, kjr.r so pomrnjkljm podatki ali pa jih sploh ni. Prevzemanje nepopisanr.ga fotografskega graorva, brez prevzemi^ seznamov aii s pomanjkljivimi seznami, Kar je bilo v pret-.klosti r,ko raj pravilu, pomeni za arhiviste in raziskovalca ■zguba dragor .nib, morda naibolj pristnih poJat-ktv, la jih je kasneje sicer m"Žno pridobiti z večjo ali manjšo teZavo. Strokovna otdrlav arhivski .g gradiva feto-tekc zaj .ma urejanju, tehnično opr.;mijanjt, popisovanje ter izdelavo pripomočkov za uporabo, kar pomeni za raziskovalca kar najboljšo preglednost, urejenost in uporabnost za znanstv ene in kulturne namene. V arhr/ih se poslužujemo dveh najbolj pogostih načinov urejanja gradiva fototeke: a) kronološkega b) tematskega Kateri način se sprejme, je odvisno od vse bine in količinskega obsega zbirke, Za oba načina je prvenstveno identificiranje fotugrafij, pri čemer se uporabijo poda:ki iz zapisnika o p'ejetrn, objavljeni albumi, listi, znanstvene m popularne puolikacije b it tuai informacije posameznih osebnosti Pri kronološkem načinu urejanja in obdelave se identifi irane fotografije odlagajo in popisujejo, inv^intarizi ajo po prih >du Izdeluje se ai-aliticm inventar, ki je ahko v obliki k-rtoteke au knjige. Vsaka fotografija dobi redno številke inventarja, ki ie istočasne sestavni del signature Pri nas tak ¿gL naema urejanja ne prakticir mo, ve aear v lnventarno knjigo vključuj smo. vie elemente inventarnega opisa kot so. - ndna Številka inventarja - datum prihod? v arhiv - vsebina, motiv dogodek - vrsta (negativ, po~itiv fotokopija) - zunanja znJa. (mat~rfal, format) - avter fotografije • daroval e, prodajalec - oznaki serije oz. skupine glede na motiv - številc posnetkov - opombe. Pr tematskem načinu urejanja m obdela/e se fetografije dele na štiri skupin^; 1. objekti m stvori - fotografijurejene pc objektih, predmetih, stvareh 2. ^ogedk' - fotografije, ur ¡jene kronološke pc augodkib in zne tiaj Jogodkov urejene kronološke 3. osebnosti - fotografije, urejene po abecednem redu priimka v:č fotografij ene osebnesti pa kronološko 4. mesta - fotografije.. urejene po driavah, ob-lastvib mestih itd. in urejene po abecedi. Pri tej vrsti ureditve, ki jo ima ZAL še mnogo bolj razgrajeno, se uporablja kartotečni radn obdelave, ki vsebuje naslednje opisne elemente in reprodukcijo originala (18x13): - invuntiirna *tevilka - številka negativa - zveza z drugimi evidencam. - vsebinr - vrsta, fermat - avtor fotografije - cas snemanja, nastanek fotografije - darovalec, prodajalec - posredo/alec, lastnik fotografije - datum posredovanja - opembe. Za zbirko fciogrifii, ki je urejena na tematski na in, se izd;la analitični inventar, za katerega se uporabljajo podatki iz k-jtoteinih listov. Vsaka ten atska skupma se začne z redro Številko ena Sumatura vsebuje (primer: POZ F'A 1, 36): - vrste fotografije (P07 I, DOZ H. NEG % NEG n, NEG HI) oz. oznako zbirke - oznnko skupine, serije (a, B. C, D, E, F, G, H, A.1, A? A4, A* ...) - redno številko fotografije v okviru »kupLie jigratur i se beleži na hrbtni strani fotografije onginila v gormem l?vem kotu. Albumi fotugra fij, ki vsebujejo tematsko celoto, se vključujejo v odgovaijajcčo skupino (v ZAI je to skupina B), a če so razliene vsebine, se lahko organizira posebna skupina albumov. Vsaka fotografije iz album" se obdeluje poramezno in nosi svojo tekočo itevilko, v„ak album pa ima svojo inven-tarno številke. Novopri>pe! e fotografije se vnašaj v odgovarjajoče skupine zbirke po redu orihoda. tako da tekoča št :vilka raste. Kot pomemben informacijski pripomoček z? orientacije pc gradivu in vsebini fototeinih zbirk služi uporabnikom Vodnik Zgodovin ikega arhiva LjuKjana (Gradivo in razprave, Št. 11, 1992, str 216-21"*). Vpogled v vsebino arhivskih enot dajo bolj ali mani natančr arhivski popisi, ki so uporabnikom temeljna vsejirska informacija, arhivom pa osnovna evidenca nad ^radr/im Z nekaterimi izjemami (pos mezne serije fotografi' razgledni^, filmov in ploič) imajo pomanjkljiv starejši popis skoraj vse fotografske senje, nekatere pa im^jo Že popolnejšega novege. (albumi, negativi). Začeli bomo z tematsko obdelavo fotografij' na Kar tot^Čnih V tih z reprodukcijami, b jih bomc dali uporabnikom za raziskave, original' fotografije pa prinemo zaščitili in arhiviral' v skiar iščnih omnrah- Arhivskega, invent iija kot najvišje oblike Urokovn- obdelave (vsebuje historat ustvaralca in gradiva fonda, sistemat. ino oblikov En p jpis 80 Iz rihivskih fondov m zbirk ARHiVi XV 1902 ¿kadiva m Kazala k popuiu) fototeka ZAL 5e njna. To delo nas Se iaka, pri Čemer se zave-dauo, d? ne bo lahko napisal' historiata ustvai jalrev, ker jih je velikn in so po veČini neraz skani oziroma anonf-nni. Literatura: S, Vlitim, J. Žontar: Arhivi, Od -lisame do ¿amdnice zgodovir Ljiibliana 196? MDrnovf k: Ljubjjanr na starih fotogr ifijah, Raz ava fotografij iz fb.it.Jce ZgodoviirJMg--. arhiv" Ljubljana, L/ublianf 118 J J. Huro :r Neravna in kulturni dediščini t ter nj^no varovanji v Sloveniji, Ljubliuia _989 M.Dmovfcr (in rtruf /togi): Pozdi^ iz Ljubljane, Mesto na starih razgti 'nicah, r.jubtpna 19li5 M,Drnwak (vi avtorj-v): Pozdravi iz slov insldh ki ¡jev, Dežel- ir ljudje ni starh razgl^dnicTh, Lijbljana 1987 J. Sumratf l¥i Skrabe M Slabe Cerkriea, SC Cerknica 1989 J. Šumra,' l in M Skrabe-: Vrhniira pra.udcn kraj, SU Vrh lika 1990 Foto?ntiki (revij'») M K" mbič ( ' vtoijev): 150 let fotografija na Slovenskem, 1839-1919, Ljubljana 1989 S. r,n.i (vči jrvtoriev/ 150 let fotografije na Stovenskm, 1 H9 1945, Ljubljana 19« B. Ktv:<" (vftč a- ir hI 150 let fotogi ifije na Slovens-em, 1945-1990, Lufc l 199' S. Ben dik t ¿c av^ijev): 15U ie, fotografije m>. Sloves :m, l9"9-i94cJ Ljublj i.a 1990 B. Ker. (ve£ avtorvv): 150 let fotografij na SIcp. 'nskem, i945-1990, Ljubijar* ;99" 4