ZA AKTIVE ZMS V TOZD
Programska izhodišča
OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA-ŠIŠKA
DOPOLNILA ustave SFRJ in ustave SRS Slo-venije prinašajo na dmžbenoakonamskem področju (21, 22 m 23 zvezni amandma) po-membne novosti, ki se odražajo med drugim v uvajanju novih institucij v naše ustavne tekste: temeljne organizacije zdiruženega de-la, samoupravne interesne skupnosti, družbe-no dogavarianije, samoupravno sporazumeva-nju i. idr. Za področje gospodarstva so naj-pomembnejše spremembe, ki zadevajo orga-nizacije TOZD.
Proces centralizacije delovnih organizacij y gospodarstvu in njihavo povezovanje in integriranje je bilo posledica modernizacije proizvadnje in težnje po prebroditvi gospo-darskih tažav in vključitvi v mednarodno de-litev dela. V <takih dalavnih organizacijah (ki jih ustava SFRJ iz ieta 1963 proglaša za te-temeljno celico samoupravOijanija) pride do novih centrov odločanja in s tem do odtuje-vanja in odločanja o zadevah in sredstvih dmžbane rapraduikciije, o ddhodlku dn drugih vprašanjiih družbenoekonomsikega položaja delavca do delavca. Poudarjad se je bolj po-men dalavSkih predstavnišikih organov (de-larviski sveti), manj pa pomen neposrednega samaupravljanija.
Ustavna dopolnila pa so se odločno usme-rila na neposredno samaupravljanje delavcev iin ukinilla delovno organizacijo kot temeljno samoopravno celico združenega dela. Na nje-no mesto stopa temeljna organizacija zdru-ženaga dela, kateri delarvci kot v ožji enoti neposradno upravljajo zaideve in sredstva družbene repraduikcije, odiločajo o dohodku in o drugih vprašanjih sivojega družbeno-ekonomsikega položaja (21. dopolnilo k usta-vi SFRJ, 27. dopofaillo k uatavi SR Slovenije). Taiko je bila uiveljavljena nova orgaonizacijsika rešitev samoupravljaiija v delownih organi-zacijah, ki naj bi omogočala odtujevašnje te-maljnih samouprarvnih pravic od delavcev in sprejemaoje vseh bistvenih odločitev v ozkih organih delovne arganizaciije. Seveda pa je od družbenopoliitičnih organizacij (tudi od Zveze mladine, ki se mora aktirvno vključe-vati v raavoj našega samoupraivnega demo-kratičnega scx;ializina) odvisno, v koliiki meri bo delaivcem omogočeno, da se organizirajo na načiai, ki jim bo v kortkretnem dalovanju dopuščall urvaljavitev pravic, zapisanih v 'ustavoaih dopolnilih.
Uspešnost ustavnili dopolnil v gospodar-stvu pa je izrednaga pomena še rz enega raz-loga. Kot je bilo uvaljavljanje delavskega sa-motipravljanja temelj za šitrok proces deeta-tizacije na vseh področjih dinžbanega žMje-nja, je poglabljanje samoupravnih razmerij v delovnih organizacijah, kot tudi v drugih
'temeljnih samoupravnih organizacijah na te-mallju ustavnih dapokiil osnova za dograje-vanje celatnega samoupravmega in politione-ga sistema v drugi fazi ustaivnih sprememb, ki so temeljilla na uveljavljanju dalegatske-ga sistema.
Nalloga Zveze miladitne pri tem je:
•  da se zavzerna za spilošno arientacijo o tem, kakšna je vsebina in postopek argani-ziranja in povezovanja TOZD, iki je v skladu z ustavnimi dopolnili in o kateri ne smejo odločati le ozke vodstvene stmkture podjet-
•  da se upre pojmovanju, ki enači uresni-čevanje ustavnih dapalnil z drobljenjem go-spodarstva ion njegovo dezintegracijo;
•  da zahteva in sodeluje v postopku pri uvaljavljanju ustavnih dopolnill, ki bo zago-taivljal informiranje delavcev o ekonomskih prednostih   organiziranja   TOZD, o nujnosti njihovega  povezovanja zaradi koncantracije gaspodarskih   sil, o svojih pravicah odloča-nja,   organiziranja,   povezovanja in izločitvi TOZD;
•  Zveza mladkie mora sadelovati z drugi-mi političnimi in samoupravnimi struktura-mi v organizaciji združenega dela pri reše-vanju vseh problemov, ki nastajajo pri usta-na-viljanju   TOZD   (premoženjskih,   proizvod-nih, dohodkoviniih, sociatoih i. dr.).
V ospredju družbenoekonomskega in po-Htičinega delovainja :je danes predvsem pro-ces stabiliizacije, ki je teano povezan s ures-ničevanjem dopoilnil. BoJj bomo uresničevali ustavne spremembe, več bo raožnosti za sta-bilizacijo in obratno.
Stabilizacija v visaki organizaciji združe-nega dela pasebej (prestruktuiranje neefikas-nih sredstev, prakva^lifikacija določane delov-ne sile, učinikovitejša organizacija deda, varče-vanje, izvajanje sprejetih načel ekonomske politike, iz^rševanje družbanih dogovarov Ln samouprarmih sporazumav, veaja skrb za no-vatorstvo i. dr.) pomeni stabilizacijo celotne-ga gospodarstva, kar je pogoj za celotno družbeno stabiilizacijo.
Novi ukrapi proti nelikvidnosti v gospo-darsfrvu pamenijo dalež le stabilizaciji eko-nomskega žMjenja. K odpravlljanju goapo-darSkih problemofv in neipravilnosti v posa-maznih organizacijah pa mora svoj delež pri-spevati kot isubjafctivna sila tudi Zveza mla-dine s svojo akcijo.
Problemi ekstenzivne kadrovske politike predsta^viljajo v veliki meri oviro v gospodar-stvu, saj čiovek s svojim znanjem in delom predstavlja majpamarnhnejši čimiteSlj v proiz-vodinam procesu.
Zveza mladine si mora zato prizadevati za optimalno zavestno in odgavonno urejanje kadrovsfee probiemaitiike, za dolgoročne in kratkoroone kadrovske programe, ki bodo te-mdljili na razvojnem programu organizacije združenega dela in za njihovo učinkovito uresničevanje.
Pomemben element kadrovske politike, ki vpliva na izboljševanije strukture zaposlenih in aktivno spremljainje in dodatno izobraže-vanje. Vzporedno se moramo zavzemati za izpolinjevan.je družbenega dogavora o štipen-diranju študenitav in dijakov ter se vključe-vati v razpravo, sprejem in uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki je sedaj v pripravi.
Za resničiio izboljšanje kadrovske politi-
ke pa si moramo prizadevati za vsebinsko povezarvo med izobraževalnim sistemam ki gospodarstivom. To še posebno velija pri iz-obraževalnem procesu učencev v gospodarst-vu in njihovem akonomskem položaju vza-jemno dapolejevati ob inormalnih pogojih za izobraževanje in življanje učencev. Posebno pozornost moramo posvetiti položaju učen-cav v privatnem sektorju.
Pomemban tako v družbenapolitičnem kot družbenoekonomsikam življenju, ]e proces obveščanja. Uresničevanje temeljnih tisitavnih pravic in dolžnosti delavcev, da upravljajo, je nujno pavezano z obveščanjem. Zveza mladi-ne si mora prizadevati za objektivno in pra-vočasno obveščanje v organizacijah združene-ga dela.
Samo vsestransiko informiran proizvaja-leosamoupravljalec iahko v ekonomskih in družbenih dogajanjih pravikio odloča in urasničuje svaje interese. Nadailjnji razvoj samouipravljanja in demakracije je v tesni povezavi z pravilno organiziranim sistemom obveščasnja.
Občinska konferenca Zveze mladine in njana kornisija za družbenoekonomske odno-se sL imorata prkadavati za ustanavljanje no-vih organizacij Zveze mladine v organizacijah združenega dala, pradvsem v TOZD. Sodelo-vati morata z aktivi in posebno skrb posve-titi predvsem vsebinski usmeritvi dela ak-tivov.
Delo aktivov Zveze mladine y TOZD mora temaljiti na ioterasih inladih Ijudi, kajiti iz-kušnje nais uče, da tuidi saliidno organizirane organizacije Zveze mladine, ki niso imele ustrezne vsebine dela, iso slejkaprej prišle v onganizacijsko krizo, zmanjšanie števila ak-tivnih članov in s tem v akcijsko neučinko vito in idejno neenotno organizacijo.
Politično in samoupravno dejavoost pa otežkočajo velikokrat tudi objektivni vzroki (izmensko delo, vozači, pomanjkanje prosto-rov, sredstev i. dr.), katarim se mora Zveza rnladine ustrezno organizacijsko prilagoditi. Posebna pozomost aktivov Zveze mladine mora valjati usposabiljanju članov, za atotiv-no in uiapešno delo v sodobnih pogojih druž-benoakonomskega in političnega žirvljenja.
Skromno štavilo in neučiokovito udejstvo-vanje mladih v isamouipravnih in predstavni-ških organih zahteva od Zveze mladine do-stedno izvrševanje zgoraj navedenih nalog. Tako bomo zagotovili števillčno močno, idej-no enatao in alkcijsko sposobno organizacijo, ki se bo usppšno vključiila v samoupravne in družbenopdlitične skopnosti, v TOZD, kra-jevne skupnosti in skupščine občine i. dr.
Usipešno dejavnost aktifva Zveze mladine pa si ne moremo misliti brez ustreznih po-gojev, ki omogočajo normalno delo. Zato si morajo aktivi ZM ob piomoči občinske orga-nizacije Zveze mladine in njene komisije za družbenoekanomsike odinose, prizadevati za urejanje svojega statusa v TOZD in organiza-ciji združanega dela (ustrezni prostori, stal-na finančna sredstva, izradni dopust i. dr.).