391    ___
Razne reči.
*  Krvaveče rane, ki nastanejo od komatov, jarmov ali udarcev, dado se hitro in brez vse nevarnosti zaceliti 8 prašičjo žolco. Kolikor je žolč starejša, toliko hitreje se zacelijo rane. Mokra cunja se na dan 3 do 6krat zmoči z žolco in položi na rano. Ker ima vsak kmet po 2 ali več prašičev za domačo porabo, naj si spravi njih žolč, Ki se več let prav dobra ohrani.
*  Zimska krma za sinice. Ako hočeš dati sinicam po zimi kaj jesti, da ti ostanejo pri hiši ter ti obirajo gosenice in drug mrčes, tedaj jim pokladaj slanine. Slanina pa ne bodi soljena, žaltava ali celo poštupana (po-poprana,) ker taka usmrti te koristne ptičice. Koščeke slanine obesi na niti, ker sinice je poiščejo tudi tam, vrabci pa se boje teh visečih koščekov, a mačke ne morejo do njih.
*  Slabotni prašički. Neki nemški list priporoča vse slabotne prašičke, katere izkoti ali stori sviijja, umoriti.
Ta list pravi: Slabotni prašički, ki posestniku delajo le sitnosti in skrbi, poginejo, predno postanejo 6 tednov stari ali pa ostanejo v najboljšem slučaji pritlikavci, ki nikdar ne dajo gospodarju kaj dobička. Ako pa te prašičke pomoriš precej, dobodo ostali več mleka in se ti dokaj bolje ravnajo.
*  Zoper spečenino. V našem listu smo uže večkrat omenjali domačih zdravil zoper spečenino. Pred kratkem je pa idrijski lekarnar g. W. naznanil nam neko domače zdravilo, katero si lahko naredi vsak, stoji malo in je tako izvrstno, da se rana kmalu zaceli ter ne zapusti nikakeršnega znamenja. To zdravilo je mazilo, narejeno iz enolikih delov lanenega olja in apnene vode. Apueno vodo napravi tako le: Vzemi ^2—^^ neugašenega apna in ga poškropi z vodo, da razpade v prah. Apneni prah deni v čisto posodo ter ga zalij z desetkratno do dvanajstkratno vodo, premešaj dobro in potem pokrij posodo. To zmes pa večkrat premešaj, in v 24 urah je narejena apnena voda. Počakaj potem, da se usede gošča na dno, in čista voda, ki je nad goščo, rabna je za mazilo. Vzemi sedaj steklenko, na pr. tako, kakeršne 80 za kislo vodo, napolni jo do polovice s čivsto apneno vodo, drugo polovico pa z lanenim oljem. Kadar potrebuješ tega mazila namazi ga na platnene cunjice ter pokladaj jih vsake V4 ^^ 3 ure na rano. Učinek je kar čuden: bolečina poneha, in rana se zaceli brez gnojenja, če ni bila posebno globoka. To mazilo prav dobro služi proti ozeblinam, proti mrčesnemu piku in proti kužnim boleznim, ki nastanejo po leti od velike vročine.
*  Zelena krma za kokoši po zimi. Marsikomu bode znano, kako rada je kuretina listje od akacije. Dobro je zatorej nabirati akacijevega listja, sušiti ga in po zimi ž njim krmiti kuretioo.
*  Bel kruh po ameriškem načinu. Na deželi, kjer mnogokrat ni dobrega belega kruha, da se hitro narediti tak kruh po ameriškim načinu. V ta namen vzemi 3Q gramov hmeljevih ali olovih droži (presgerma), raztopi jih v pol litra mleka ter dodeni eno žlico stolčenega cukra. Naspi potem v primerno veliko skledo poldrugi kilogram pšenične moke, osoii jo, kolikor treba, prilij drožice z mlekom in vmesi vse skupaj s i-oliko toplim mlekom, da dobiš mehko testo. Ako deneš to testo potem na kako gorko mesto, vsadiš je lahko v poldrugi uri v peč. Testo pa peci v ploščevinasti (plehuati) posodi, ki bodi le do polovice napolnjena, da je testo potem lahko vzhajati. Tak kruh je zelo lehak in okusen.
*  Iz stare smetane narediš okusno maslo (puter)^ ako domešavaš počasi po 20 do 30 gramov soli na vsak liter smetane. S soljo postane maslo ne le okusnejše^ temveč tudi čvrstejše. Vsled soli pa se smetana tudi laže pinji.
*  Kokoši neso jajca po zimi le tedaj, če imajo v kurniku dovolj toplote in vsak dan kaj zelenega. Slabše zelnate  ali   endivijne  glave  itd. prispi v hlev pesek ali
klet   ter   polagaj   kokošim   vsak   dan   nekaj   peres,   in kmalu bodeš videl, kako pridno ti bodo nesle.
* Belouška. Ni nam treba popisovati te koristce živalce, katera nas je pred nekolikimi dnemi zapustila in šla spat zimsko spanje, saj jo dobro pozna vsak kmetovalec. Ne pozna pa njene koristi. Da jo tako črtimo in preganjimo, kriva je vraža, koja tudi belouška dolži podedovanega greha. Usta ima zelo velika, spodnje čeljusti 80 na zgornje z raztegljivim trakom zvezane, zato ji je mogoče, požirati tudi take živali, katere so veče od njene glave. V ustih ima 4 vrste zob, ki pa nimajo strupa v sebi, drži pa ž njim samo svoj živež. Jezik je dolg in vilicam podoben; a ž njimi ne pika, kakor mislijo nekateri neumni ljudje. Avgusta meseca zaleže samica v listje, gnojne kupe ali votla drevesa 20 do 30 jajec, ki so z debelo, belo kožo zaodeta ; v 20 dneh se iz njih izvalijo male živalice. Od začetua jedo mlade belouške male mrčese: črve, gliste, gosenice. Kedar nekoliko odrastejo, začenjajo miši, žabe in druge velike mrčese loviti, ne prizanašajo pa tudi malim. Belouška ne žveči nič svoje ujete hrane, ampak požre jo celo; biva pa rada po grmovji blizu vode. Meseca oktobra zleze globoče v gnojne kupe, votla drevesa itd., koder tudi prezimi in od koder se zopet prikaže na spomlad. Da more zimo prebiti, pomaga ji njena mast, katere si je po leti in jeseni nakopičila pod kožo. Levi se belouška 5krat.
Ker je belouška zares prav koristna golazen, zato je napačno, neumno in neusmiljeno, da jo preganjamo, saj nam celo več koristi nego najkoristnejši ptič. Po šolah se o njeni koristi ne sliši nič; nasledek tega je, da ji mladina ne prizanaša, ampak jo povsod zasleduje, preganja, natika na palice itd. Zato bi bilo želeti, da bi ljudski učitelji v tem oziru dobro poučili šolsko mladino in tako neusmiljeno preganjanje za vselej zabra-nili.
------    392    -----