SLUM ULIVE STORTI II ILEI
Janez Konc, dipl. pravnik
Ob
spsr®3mieis&-
bah
staffa
•	25. junija so začele ve-9 ljati spremembe in dopol-
•	nitve statuta podjetJa„ki a imajo tak obseg, da prav-s zaprav lahko govorimo o 0 novera statutu.Zato je bi-0 lo besedilo statuta spre-
o jeto V;prečiščeni obliki, o kar terja od bralca, da o kdaj pa kdaj vzame v roke o doslej veljavni statut,ga o primerja z dopolnjenim in o ugotovi, kaj je spremenje o no ali novo!
Na petnajstih zborih delovnih ljudi v sedmih enotah podjetja smo v javni razpra vi obravnavali predlog spre memb statuta. Ugotoviti velja, da so zbori potekali skoraj brez izjem bolj kot seznanjanje članov delovne skupnosti o spremembah statuta, saj se je le v nekaj primerih razživela razprava, iz katere je bilo mogoče zbrati pripombe ali predloge. Naj ta ocona ne izzveni preveč kritično! Pred nami
je sedaj nov statut in priložnost, spričo katere ne smemo dopustiti, da bi bile spremembe le formalne. Ker so statutarne spremembe pre težno na področju urejanja samoupravnih odnosov v podjetju,bo statut uveljavljen šele tedaj, ko se bodo tudi dejansko spremenili odnosi in funkcije v procesu samoupravljanja. Dovoljujem si ponoviti znano misel, da za kon ni vse,ampak so vse lju dje, ki morajo zakon izvaja ti!
Na zborih delavcev pa so vendar izstopila nekatera pereča vprašanja, ki se jih ne ureja e statutom temveč z drugimi splošnimi akti,to je s pravilniki o delovnih razmerjih,o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o varnosti pri delu in o krediti ranju gradnje zasebnih stanovanj. Gre za primernejšo razdelitev delovnega časa, za nekajdnevne dopuste se sonekih delavcev, za zavaro vanje delavcev pred obolenji in poškodbami in še za druga vprašanja o urejanju medsebojnih razmerij članov delovne skupnosti. Po določilih 22o. člena novega sta tuta morajo biti z njim usklajeni vsi splošni akti po djetja do 31. decembra letos. Zato bo v naslednjih mesecih dolžnost strokovnih služb in komisije delavskega sveta za splošne akte,da pripravijo dopolnitve veljavnih pravilnikov, ki naj upoštevajo načela in določbe statuta ter potrebe in zahteve članov delovne skup nosti.
Druga skupina tečajnikov za uporabo motornih žag na Rovts rici - foto GG Bled
*■
T-
2
Posebej velja opozoriti na razpravo in pripombe o samo upravnem položaju delov pod jetja, o čemer.so govorili na zborih delavcev po gozdnih cbratih (Pokljuka, Boh. Bistrica). Izraženo je bilo mnenja, da bi moral imeti gozdni obrat več pravic na področju samoupravnega odio Čanja, zlasti pa bi moral razpolagati z večjim delom dohodka, ki ga ustvari delovna skupnost obrata. Šele tedaj bi samoupravni organ obrata - svet dobil osnove za odločanje o pomembnejših vprašanjih, kot pa jih je bilo doslej zaslediti na dnevnih redih sej sveta.
O navedenih pripombah bomo morali še razpravljati, saj tudi eno izmed dopolnil naše zvezne ustave ( Amandma XXI ), ki jih je sprejela zvezna skupščina v začetku julija letos, dokaj natančno in drugače opredeljuje položaj delavcev v delu delovne organizacije, v tako imenovani temeljni organize ciji združenega dela.
Delovna skupnost gozdnega gospodarstva Bled upravlja z družbenimi gozdovi in gospodari z gozdovi občanov na gozdnogospodarskem območ ju Bled.V tem je stična toč ka med delovno skupnostjo podjetja in med samoupravno skupnostjo kmetov - lastnikov gozdov, ki v imenu vseh lastnikov po svojih samoupravnih organih urejajo odno se z Gozdnim gospodarstvom Bled. Zato se spremembe sta tuta v znatnem obsegu nanašajo na splet vprašanj, izvirajočih iz tega odnosa. Od nas in od kmetov - last-
nikov gozdov je odvisno, ka ko se bodo v statutu zapisa ne novosti uveljavile v vsa kodnevni praksi. Pri tem pa nismo čisto na zaòìtku, saj nekaj izkušenj - endar že imamo. Želimo si, da bi nam drugačni predpisi ne pretrgali nadaljnjega p >glablja-nja zastavljenega sodelova-^ J 8 •
Ker se med javno r izpravo o predlaganih spremembah in dopolnitvah statuta nekateri niste utegnili seznaniti, storite to čimDrej! Saj je statut vendar temeljni predpis v našem podjetju, s katerim si v njem krojimo delo in življenje!
Volitve
članov
sa.xn.o-
upravnih
organov
ixx
skupnosti kmetov -lastnikov gozdov
•	Po sklepu delavskega sve-
•	ta podjetja od 4. junija
•	je bilo treba izvoliti v
•	delavski svet podjetja 24
•	članov, v štiri svete or-
•	ganizacij združenega dela
•	po 7 članov, v centralni
mmi
Predsednik delavskega sveta Boris Robič
•	svet kmetov - lsstnikov
•	gozdov 25 članov in v sve
•	te kmetov - lastnikov goz
•	dov pri gozdnih obratih
•	po 7 članov,
V samoupravne organe podjet ja smo volili 28. junija, v samoupravne organe skupnosti kmetov - lastnikov gozdov pa so bi]e volitve med 14. in 28. junijem.
Po organizacijah združenega dela so bili izvoljeni v de lavski svet podjetja po šti rje člani iz gozdnih obratov Bohinjska Bistrica, Pokljuka in Jesenice ter po trije iz gozdnega obrata Ra dovljica, gradbenega obrata, transportnega obrata in uprave podjetja.
V delavski svet podjetja so bili izvoljeni za dvoletno mandatno dobo iz posameznih organizacij združenega dela naslednji člani delovne sku pnosti :
•	GO Bohinjska Bistrica: Tonči Deankovič, dipl.ing., Dore Medic, Matija Pfajfar in Lovro Strgar;
•	GO Pokljuka:
Cveto Černigoj, Janko Korošec, Polde Pernuš,dipl.ing. in Štefan Roganj
•	GO Jesenice:
Marjan Markelj, Jože Miklav čič, Franc Rosič in Franc Žerjav, dipl.ing.;
PRESEKI___________________
•	GO Radovljica:
Kristl Ogris,dipl.ing., Boris Robič in Bernard Tonejc;
» gozdno gradbeni obrat: Avgust Časar, Janez Čelik, dipl.ing. in Zdravko Silič}
»transportni obrat:
Polde Lebar, Niko Matjaž in Ciril Strgar;
« uprava podjetja:
Andrej Arih, dipl.ing., Jožica Fabjan in Zdravko Hafnar, dipl.ing.
Vsem nanovo izvoljenim članom delavskega sveta podjetja iskreno čestitamo!
Za člane svetov organizacij združenega dela so bili izvoljeni naslednji člani naše delovne skupnosti:
•	GO Bohinjska Bistrica: Dušan Cvijič, Tonči Deanko vič, dipl.ing., Majda Mencinger .Alfonz Podoreh,Franc Prezelj, Miha Torkar in Jože Šeliga)
e GO Pokljuka:
Luka Bučič,Vinko Kobal,Bran ko Košir, Veselko Pranjič, Jože Razpet, Štefan Rogan in Peter Zorec, dipl.ing.)
•	GO Jesenice:
Anton Klinar, Jože Klinar, Alojz Kozinc, Friderik Lavtižar, Alojz Mertelj, Jožo Ponjavič in Gabrijel Rosič j
•	gozdno gradbeni obrat:
Mira Cuznar, Alber Črnko, Koloman Čuk,Ludvik Prem,Jože Urbanc,Ivan Vidmar in Lu dvik Zupan.
Tudi vsem novim članom svetov organizacij združenega dela ob izvolitvi iskreno čestitamo !
Volitve v centralni svet kmetov - lastnikov gozdov
pri gozdnih obratih so bile javne na zborih kmetov.
V	centralni svet kmetov -lastnikov gozdov so bili iz voljeni s
® s področja GO Bohinjska Bistrica:
Anton Cesar z zbora v Česni ci, Franc Cvetek z zbora v Stari Fužini, .Nande Kobal z zbora v Bohinjski Bistrici, Anton Medja z zbora na Koprivniku, Franc Medja z zbora v Nomnju, Jože Sušnik z zbora v Kamnjah in Martin Zupanc z zbora Bohinjske Srednje vasi.
« s področja GO Pokljuka: Franc Ambrožič z zbora v Za sipu, Valentin Hudovernik z zbora v Zgornjih Gorjah, Pe ter Kunstelj z zbora v Bohinjski Beli, Janez Slivnik z zbora na Bledu ih Franc Papier z zbora na Rečici)
e s področja GO Jesenice: Jakob Kosmač z zbora na Pia nini, Alojz Makovec, z zbora v Ratečah, Jože Pezdirnik z zbora v Dovju - Mojstrana, Franc Smolej z zbora na Koroški Beli, Andrej Tarman z zbora v Kranjski gori in Mirko Zupan z zbora v Žirov niči ;
• s področja GO Radovljica: Ivan Božič z zbora na Brez jah, Janez Kosalj z zbora v Ribnem, Janez Kunčič z zbora v Lancovem, Janez Markovič z zbora v Ljubnem,Alojz Resnam z zbora v Begunjah, Janko Varl z zbora v Podnar tu in Filip Sitar z zbora v Dobravi.
V	obratne svete kmetov - la stnikov gozdov so bili izvo ljeni za posamezne gozdne obrate :
_______________________3
•	GO Bohinjska Bistrica: Anton Cesar, Anton Medja,Jo že Odar, Franc Ogrin, Janez Rozman, Janez Stare in Martin Zupanc;
9 GO Pokljuka:
Franc Ambrožič, Mihs Burja, Andrej Cindrič,Valentin Hudovernik, Franc Gale, Franc Papier in Janez Slivnik;
© GO Jesenice:
Jakob Kosmač,Alojz Makovec, Anton Markelj, Jože Pečar, Jože Pezdirnik, Franc Smolej in Mirko Zupan;
•	GO Radovljica:
Ivan Božič,Janez Koselj,Jane z Kunčič, Janez Markovič, Alojz Rozman, Filip Sitar in Janko Varl.
Tudi vsem članom ter organov ob izvolitvi iskreno če stitamo!
Odbori
in.
komisije
delavskega
sveta
•	Člani delavskega sveta so » na seji 9. julija izvoli-@ li za svojega predsednika ® Borisa Robiča, za njegove © ga namestnika pa Štefana
•	Rogana. Hkrati so izvoli-© li tudi člane odborov ter e komisij delavskega sveta.
Kandidacijska komisija, ki je bila hkrati tudi volilna komisija, sestavljali pa so
4
jo Zdravko Hafnar,dipl.ing. Niko Matjaž in Marjan Markelj, je pripravila vse potrebno za volitve. Komisije in odbore, za katere niso potrebne tajne volitve, ao izvolili z javnim glasovanjem.
V posamezne odbore in komisije delavskega sveta so bi li izvoljeni:
•	odbor za poslovno politiko in gospodarstvo:
-	Pavel Tolar - predsednik,
-	Cveto Čuk, dipl.ing.,
-	Jurij Hočevar, dipl.ing.,
-	Polda Pernuš, dipl.ing.,
-	Niko Matjaž,
-	Janez Zupanc, in
-	Prane Žerjav, dipl,ing.
•	odbor za medsebojna razmer ja :
-	Janez Košir, dipl. ing. -predsednik,
-	Prane Lakota,
-	Jože Miklavčič,
-	Jože Podlogar,
-	Prane Remec, dipl.ing.,
-	Bernard Tonejo, in
-	Uroš Vidmar, dipl.ing.
e nadzorni odbor:
-	Ludvik Bunderla - predsed nik,
-	Cveto Čuk, dipl.ing.,
-	Jože Dežman,
-	Janez Konc, dipl .pravnik,
-	Ludvik Rekelj. •
•	uredniški odbor glasila "Preseki":
-	Prane Lakota - odgovorni urednik,
-	Peter Lakota, dipl.ing. -tehnični urednik,
-	Zdravko Hafnar, dipl.ing.
-	Andrej Klinar, dipl.ing.,
-	Peter Zorec, dipl.ing.
•	upravni odbor počitniškega doma :
-	Janez Čelik, dipl. ing. -predsednik,
-	Jože Legat,
-	Metka Legat,
-	Silvo Mlakar, in
-	Emil Rasinger.
•	komisija za splošne akte:
-	Darko Korošec - predsednik,
-	Dušan Novak, dipl.ing.,
-	Jože Podlogar,
-	Miha Torkar, in
-	Ivan Veber, dipl.ing.
•	komisija za stanovanjska vprašanja :
-	Andrej Arih, dipl. ing.
- predsednik,
-	Vinko Kobal,
-	Alojz Ribarič,
-	Ivan Veber, dipl.ing., in
-	Janez Zupan.
•	komisija za prošnje in pritožbe :
_______PRESEKI
-	Marjan Markelj - predsednik,
-	Jožica Fabjan, in
-	Silvo Mlakar.
• štab za narodno obrambo:
-	Pavle Tolar - vodja štaba,
-	Jurij Hočevar,dipl.ing. -namestnik vodje štaba,
-	Tonči Deankovič,dipl.ing. in njegov namestnik Stane Jere,
-	Prane Lakota in njegov na mestnik Janez Konc, dipl. pravnik,
-	Ludvik Rekelj in njegov namestnik Jože Legat,
-	Peter Zorec, dipl.ing. in njegov namestnik Vinko Ko bal.
Predsedniku delavskega sveta in njegovemu namestniku ter članom vseh odborov in komisij ze izkszano zaupa nje iskreno čestitamo. Želi mo jim pri opravljanju odgo vornih in zahtevnih nalog v organih upravljanja čim več uspeha !
"In če pomisliš, da smo pred petindvajsetimi leti začeli s čisto navadnimi debatnimi krožki..!"
Branko Korbar, dipl.ing.
upmvna
staapost
-
lastnilsov

•	V zadnjem obdobju ao ae v 9 Gozdnem gospodarstvu Bled o ponovno oživila razprav-0 ljanja o zaaebnem sektor-e ju gozdarstva, deloma za-e radi nanovo oživljene slu « žbe za zasebne gozdove,še
#	bolj pa zaradi tega, ker 9 se je polagoma, a vtrajno 9 bližal datum, do katerega
o bi moralo podjetje prila-® goditi svoje poslovanje o in statut spremembam re-o publiškega zakona o gozdo o vih, ki so bile sprejete o v lanskem letu*
Razprava ob izdelavi spreme njenega statuta, zlasti pa razpravljanje o njem na zbo rih kmetov, je ugotavljalo, da podjetje že vrsto let uspešno sodeluje s kmeti -lastniki gozdov na samoupravni podlagi» Vendar teh odnosov ne moremo označiti za najboljše, saj so temeljili na administrativni po diagi in so bili odraz takratne politike do kmetov.
Z obširno javno razpravo o gospodarjenju v zasebnih go zdovih, ki je potekala leta 1966 po vsej Sloveniji in ki je dobila svoj zaključek v spremenjenem zakonu o gozdovih, je tudi na našem ob močju dozorelo spoznanje,da je treba gospodarjenje z za sebnimi gozdovi postaviti na spremenjene osnove, zlas
ti na samostojno upravljanje v okviru samoupravnih skupnosti kmetov - gozdnih posestnikov, in da je treba to skupnost čimprej tudi us posobiti za samostojno delo vanje in odločanje.
Novo samoupravno skupnost kmetov je treba razumeti v podjetju kot odraz potreb Gozdnega gospodarstva Bled ter teženj in želja po čim tesnejšem in bolj smotrnem sodelovanju. Pri tem postajajo medsebojna zaupanja in čisti računi najbolj trdna vez in pogoj za nadaljnje uspešno sodelovanje.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da lahko popolnoma lo čeno obravnavanje različnih vprašanj pripelje do ponovnega nezaupanja. Zaradi tega bi katalo tudi v bodoče reševati tiste stvari,ki bi sodile v pristojnost delavskega sveta podjetja in cen tralnega sveta kmetov - lastnikov gozdov, na skupnih sejah, saj je potrebno pri tako velikem številu samoupravljavcev tudi zaupanje. To pa predpisi in statutu, ki bi predpisovali ves zapleten sistem odnosov med upravijavci,sami po sebi ne morejo rešiti vsega in so lahko prej ovira kot pa pri spevek k napredku.
Samoupravna skupnost kmetov - lastnikov gozdov kot nano vo ustanovljeno samoupravno •telo bo predvsem na začetku še iskala vsebino svojega dela, čeprav so ji že javna razprava o statutu,predvsem pa težave, ki tarejo naše podeželje, izoblikovali os nove delovanja.
K pospeševanju kmečkih gospodarstev v Intenzivnejšo proiz vodnjo spada tudi siliranje in dosuševanje sena. Gradnjo tega silosa je omogočilo s kreditom naše podjntje - foto GG Bled.
6
mm:
Predpostavljamo lahko,da bo to delo usmerjeno na tri os novna področja in sicer na-
-	ožje gospodarsko področje
-	zelo kompleksno in težavno področje preobrazbe za sebnih kmetij, in na
-	možnosti za splošen gospo darski in kulturni razvoj našega podeželja nasploh.
Splošne težave našega podeželja, iz katerih ni niti najmanj izvzeta Gorenjska, so plod povojnega razvoja in skrajno neustaljenega ukrepa pri razvoju zasebnega kmetijstva. Hitra industrializacija je še pospeši la razšeljevanje vasi in mo čan odliv ljudi v nekmetijske poklice.
To in ostali pojavi so in bodo imeli tudi v pogojih kmečke samouprave vpliv na odločanje pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Upravi čeno pričakujemo močan pritisk na zviševanje odkupnih cen gozdnih sortimentov, na cene lesa vplivati pa je po statutu osnovna pravica kme čke samoupravne skupnosti. To je pokazala jasno tudi javna razprava o spremembah statuta. V zvezi z doseganjem kar najvišjih odkupnih cen lahko pričakujemo tudi pritisk na zvižanje stroš kov poslovanja (režija), na omejitev obsega biološke amortizacije in spremembe v odnosu le-te v korist tehničnih investicij ( gozdne ceste ), s katerimi se zvišujejo proizvodni stroški.
Samoupravna skupnost kmetov
-	lastnikov gozdov bo kot popolnoma samostojen kmečki samoupravni organizem mora-
la brez dvoma usmeriti svoje delo v to, da bo s svojim vplivom, predvsem pa s svojimi organizacijskimi in materialnimi možnostmi prisotna pri bodoči preobrazbi zasebnih kmetij v sodobno zasnovane tržne obrate, ki bodo v prihodnje sposobni zaradi dopolnilnega dohodka vključevati postopoma tudi kmečki turizem.
Takšna usmeritev se kaže že iz prvih ukrepov nanovo izvoljenega centralnega sveta kmetov - lastnikov gozdov, ki je kljub posamično izraženim pomislekom smel sprejeti sklep, da se kreditno službo za preusmerjanje kme tij v tržne obrate postavi na sodobne osnove.
S sklepom o izplačevanju le sa na hranilne knjižice Gorenjske kreditne banke je ta organ uvidel možnost, da se v sklad za preusmeritev in pospeševanje kmečkih gospodarstev v intenzivnejšo kmetijsko in gozdno proizvodnjo ter dopolnilno dejav nost.kot je kmečki turizem, natečejo dovolj velika sred stva, ki bodo omogočila podjetju, da pospeši kreditiranje kmetov s tem pa tudi preobrazbo zasebnih kmetij, ki so stagnirale več ali manj celo povojno obdobje.
Pričakujemo lahko,da bo samoupravna skupnost kmetov -lastnikov gozdov težila tudi k urejanju vprašanj, na osnovi katerih bi bilo možno enotno zastaviti delo pri preusmerjanju in pospeševanju kmečkih gospodarstev s kmetijskimi organize cijami .Zlasti skupščini občin Radovljica in Jesenice,
Gozdno gospodarstvo Bled in omenjeni imamo nedeljivo dolžnost, da pospešeno ustvarjamo pogoje za vsestranski gospodarski napredek va si in obnovitev gospodarske ga ravnotežja med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami,ki je žal še po rušeno in ki grozi, da prepad med njima nepremostljivo zazija.
Ožje gospodarske in kmetijske naloge bi kazalo v bodo če povezovati tudi s splošnimi gospodarskimi in kmetijskimi problemi razvoja našega podeželja.
Gozdarska strokovna služba se bo morala ob nenehnem kritičnem presojanju kmečkih samoupravljavcev vedno znova in sproti prilagajati ter podrejati ciljem pospešenega preusmerjanja podeže lja in ustvarjanja njegove gospodarske stabilnosti.
Gozdarji bomo morali aktivno sodelovati pri programiranju ukrepov za te naloge in če bo kazala potreba,dajati tudi pobude za izdelovanje teh programov. V primerih,kjer bo zazijala praz nina, bomo morali nastopati tudi kot organizatorji in uresničevalci progrsmov pre usmerjanja podeželja.Ob tem se ponuja sama ob sebi misel,da bi se čimprej aktivno vključili kot organizato rji turizma v kmečkem okolju, upoštevajoč pri tem stanje in razmere v posarnez nih krajih, istočasno pa še elitni položaj, ki ga imajo posamezni deli območja,v ka terem delujemo.
7
Pillisi_______________
V postopno uresničevanje ta kih zamisli,ki nekoliko odstopajo od ”klasičnih" nalog gozdnogospodarske organizacije, naj bi se neposredno vključili tudi nekate ri gozdarji iz operative, tako da bo širši team gozdarjev sooblikovalec gospodarskega preusmerjanja pode želja, pri tem pa nosilec svežih idej ter uresničevalec vsaj nekaterih zamisli iz teh programov.
Vsekakor so to širše možnos ti, ki bi jih bilo treba iz koristiti v skladu z začetnim programom razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma v kmečkem okolju, Tu bi moralo sodelovanje slone ti na prizadevanju vseh dejavnikov, tako kmetijskih, gozdarskih in turističnih, Gozdno gospodarstvo Bled pa bi lahko z vrsto strokovnja kov še precej tudi pripomog lo pri izobraževanju kmetov.
Ob sprejemanju zakona, ki ureja združevanje kmetov v zadruge in zlasti v razpravi o gozdarski zakonodaji, ki se bo pričela kot posledica sprememb ustave ter sprejetja ustavnih amandma jev,se bodo oči javnosti in zlasti kmetov obrnile k delu in delovnim načrtom gozd negospodarskih organizacij. Takrat bodo javnost in zlasti kmetje ocenili naše dosedanje delo, predvsem pa bodo gospodarskim organizacijam izkazali zaupanje za skupno delo vnaprej, če bodo čutili, da bo sodelovanje zasnovano v njihovem in teresu in da ne bo slonelo izključno načrkah gozdarske ga zakona, temveč na stvarnih potrebah naše vasi.
Peter Lakota, dipl. ing.
Posojilo
UP
Bled
® Delavski svet podjetja je a sklenil 9.julija,da sklad © no s pogodbo o poslovno-© tehničnem sodelovanju odo © brimo lesnoindustrijskemu o podjetju Bled posojilo za © dograditev novih lesnopre s delovalnih obratov na Re-o čici v višini 5,ooo.ooo © dinarjev. Da bi zvedeli © kaj več o tem posojilu, © smo prosili direktorja na © šega podjetja Pavla Tolar © ja, naj odgovori na nekaj © vprašanj.
Posojilo našemu blejskemu sosedu in poslovnemu partnerju gre iz prostih sredstev poslovnega sklada in to pod naslednjimi pogoji: od 1.julija do konca letošnjega leta bomo nakazovali LIP-u konec vsakega meseca po l.ooo.ooo dinarjev posojila, ki ga dajemo za vra-čilno dobo dveh let;pri tem zapade prva anuiteta v plačilo 1. aprila 1973, nadalj ne anuitete pa zapadejo v plačilo vsakih naslednjih 6 mesecev do poslednje, ki za pade v plačilo 1. .aprila le ta 1975. Za čas od izplačila prvega obroka posojila do dneva zapadlosti v plači lo prve anuitete nam pripadajo lo odstotne interkalar ne obresti, za delež kate-
rih se tudi poveča naša kre ditna glavnica. Tako poveča na kreditna glavnica je tudi osnova za izračun anui tet. Posojilo se obrestuje z lo odstotno mero.
Delavski svet je pooblastil odbor za poslovno politiko in gospodarstvo, naj pogodbo pred sklenitvijo pregleda in da lahko vnese vanjo morebitne manjše nujne spre membe o kreditnih pogojih.
Na vprašanja uredništva našega glasila pa je direktor Pavle Tolar povedal tole:
"PRESEKI”: Tovariš direktor! Kako je prišlo do sklepa o posojilu?
Pavel TOLAR: Naše gozdnogospodarsko območje pokriva področje dveh občin. Od celotne površine je polovica poraščena z gozdovi,zato je gozdarstvo pomembna gospodarska panoga. To pa velja tudi za lesno predelovalno industrijo na tem področju. Zato je skupščina občine Ra dovljica v lanskem letu posvetila eno izmed svojih sej razvoju gozdarstva in lesnopredelovalne industrije na svojem področju. Naše podjetje, LIP Bled in Elan iz Begunj so predložili svo je razvojne programe. V raz pravi se je izoblikovalo do ločeno mnenje ter sklep, da k razvojnima programoma našega podjetja in Elana skup ščina nima pripomb, za razvoj lesnopredelovalne industrije pa se priporoča skupaj z gozdarstvom narediti program boljšega oplemenite nja lesne surovine.
Na podlagi teh priporočil so strokovne službe v Lesno
8
industrijskem podjetju Bled in v našem podjetju začele študirati^ razvojni program lesnopredelovalne industrije in tako poteka delo na tej študiji že od lanskega decembra. V našem podjetju smo prišli na osnovi že spo znanih ugotovitev do sklepa, da je treba na našem območju investirati v razvoj lesnopredelovalne industrije, če hoče biti konkurenčna lesni industriji v Sloveniji, če hoče torej biti v ko raku z njenim razvojem v na ši republiki.
Po prvi varianti te študije naj bi zgradili na Rečici nov lesnopredelovalni obrat, ki bi proizvajal stavbno po hištvo - okna in vrata. Te izdelke LIP Bled že proizva ja, vendar le v manjših količinah, in ima zanje tudi tržišče. Ker pa sta se LIP Bled in Jelovica iz Škofje Loke sporazumela o delitvi dela, naj bi v novem obratu na Rečici proizvajali le ok na. Novi obrat bi zgradila skupaj LIP Bled in naše pod jetje, po desetih letih obratovanja pa bi naše podjet je lahko zahtevalo povrnitev vloženih sredstev.
Po širši razpravi med strokovnjaki našega podjetja,ki je pokazala potrebo po vlaganju v izboljšanje prometa in v družbeni standard zapo slanih, se je izoblikovala druga varianta pomoči pri razvijanju lesnopredelovalne industrije, Naše podjetje naj bi s primernimi poso jili pomagalo pri graditvi novega LIP-ovega obrata.
O obeh možnih variantah je razpravljal letos 9. julija
delavski svet našega podjet ja in se odločil za drugo varianto. Odboru za poslovno politiko in gospodarstvo je poveril nalogo, naj pripravi pogodbo in jo predloži v razpravo.
"PRESEKI”: Ali je bilo torej samo; priporočilo skupščine občine Radovljica povod za pomoč lesnopredelovalni industriji?
PAVEL TOLAR: Sploh ne! Pri poročilo je bilo le povod, vzroki pa so globlji...! Že več let namreč gozdarji ugo tavljamo, da bomo lahko naše Sortimente bolje prodaja li, če bo domača lesnoprede lovalna industrija boljše razvita.
Gozdno gospodarstvo Bled je zato zelo zainteresirano,da se LIP Bled razvije v močno industrijo,ki bo znala ople menititi našo kvalitetno su rovino. Prepričani smo, da sedanja konjunktura v proda
______FBESESL
ji lesa ne bo večna in da se nam v bodoče ne bo izpla čalo prevažati naše surovine več sto kilometrov daleč. Je pa tudi naš interes, da je na našem področju zaposlenih čim več prebivalcev in da s predelavo lesa ustvarjen dohodek ostane dome .
"PRESEKI”: Ali bo posojilo Lesnoindustrijskemu podjetju Bled morebiti kaj oviralo n8Š lastni razvoj?
PAVEL TOLAR: Naš razvoj zaradi tega ne bo oviran» Finančna sredstva za naš bodo či razvoj so v celoti zagotovljena. Sredstva za kredit lesnopredelovalni industriji so prihranek lanskega poslovnega leta in jih bomo dobili - kakor ‘določa osnutek pogodbe - vrnjena z obrestmi!
"PRESEKI": Kako se bo naše podjetje razvida^0 v bodoče?
PRESEKI_____________
PAVEL TOLAR: Predvsem imamo namen vlagati v nove naprave, ki nam bodo pocenile proizvodnjo - torej v prometne objekte in prometna sredstva ter v moderno delovno opremo. Seveda pa bomo vlagali tudi v družbeni standard, to je v nova stanovanja, v boljše prevažanje delavcev na delo in z dela itn.
"PRESEKI":Tovariš direktor, za odgovore najlepša hvala!
Prane Pretnar
Zakaj
izplačila
osebnih
dohodkov
na
hranilne •
•	Verjetno je že vsakdo med
•	nami kdaj slišal, da neka
•	tera sosednja podjetja iz
•	plačujejo del osebnih do-
•	hodkov ali vse osebne do-
•	hodke zaposlenih na njiho
•	ve hranilne knjižice. Če
•	ste se pogovarjali s tis-
•	timi našimi delavci,ki de
•	lajo na tujem, so vam po-
•	vedali, da se za izplači-
•	lo osebnih dohodkov pre-
•	cej poslužujejo brezgoto-
•	vinskih izplačilnih nači-
•	nov, na hranilne knjižice
•	ali na žiro račune obča-
•	nov. Mogoče bo kdo pomi-
•	slil: "Še tega nam je tre
e ba! Jaz hočem denar na ro • ko ! "
Če nekoliko bolj premislimo takšen odgovor, se pokaže, da je odveč. Saj je denar s hranilne knjižice možno dvi gniti na vseh poštah in poslovnih enotah banke takoj in v celoti. To je torej de nar na roko. Dobro vemo, da zaposleni nismo tako bogati, da bi nam od osebnih dohodkov ostajalo ne vem koliko denarja. Res pa je tudi, da vse plače naenkrat ne zapra vimo, temveč postopno, skozi ves mesec} dobremu gospo darju pa kakšen dinar še os tane.Denar na hranilni knji žici je varno naložen.Če ga pustimo le nekaj dni v mese cu v banki, nam že prinaša obresti, recimo 5o, loo ali celo več dinarjev na leto, kar je pač odvisno od višine glavnice in od dobe varčevanja.
Izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice je samo sodobnejša in recional nejšs oblika izplačevanja osebnih dohodkov.Menimo, da v ničemer ne posega na področje svobodnega razpolaganja za zasluženim denarjem.
0 prehodu na izplačilo oseb nih dohodkov na hranilne knjižice je sklepal tudi de lavski svet podjetja.S krat ko informacijo o tem smo ob vestili tudi vsakega člana delovne skupnosti ob izplačilu osebnih dohodkov za me see junij.Povedano je bilo, da je hranilna knjižica za stonj, torej brezplačna, in da bo dobil vsak član delov ne skupnosti novo hranilno knjižico neglede na to, če jo že ima.
Na vseh hrsnilnih knjižicah naložen denar se enako obre stuje, zato ni prav nobenega smisla prenašati"denar z ene knjižice na drugo.
Verjetno bi bilo nesmiselno izplačevati celotni mesečni zaslužek na hranilno knjiži co. Najracionalnejša bi bilo vsem zaposlenim izplačevati enako zaokrožen znesek v gotovini, na primer 5oo ali 800 dinarjev. Predlog o višini tega zneska nej bi se izoblikoval na seji delavskega sveta. Izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice bi izvedli postopoma. Najprej bi to obliko uporabili za tako imenovane uslužbence. Med temi pa niso mišljeni le tisti, ki delajo v pisarnah, pač pa tudi vsi gozdarji na terenu, pomočniki gozdarjev9 merilci, avtomehaniki, 'šoferji .
Delavcem v neposredni proiz vodnji, to je stalnim in ss zoncem pa bi izplačali njihove osebne dohodke na hranilne knjižice kasneje, mor da drugo leto, potem ko bi se ostali na to izplačilo v glavnem že navadili. Glede izplačil osebnih dohodkov na hranilne knjižice sezonskim delavcem je precej raz ličnih mnenj, vsi pa vsaj približno vemo, kako gleda na zaslužek sezonski delavec in kako z njim gospodari.
Sezonski delavec želi v poletni sezoni zaslužiti čim več. To je razumljivo, kajti čez zimo ni zaposlen..!
Ne vemo, ali sezonski delavec hrani denar tukaj ali
IO
Spravilo mnogokratnikov štirimetrskega lesa a traktorjem Timberjackom na Pokljuki - foto GG Bled
pa ga pošilja v kraj svojega stalnega bivališča. Toda v obeh primerih bi mu lahko hranilna knjižica precej ko ristila. Če denar hrani tukaj, bo denar naložen na hra nilno knjižico zagotovo naj bolj varno naložen in še ne kaj obresti se bo nabralo. Če ves zaslužek ali pa del zaslužka pošilja svoji družini, bo lahko dal banki na log oziroma pooblastilo,naj vsak mesec celoten znesek ali del zneska s hranilne knjižice pošlje na določen naslov,na primer njegovi že ni. Denar s hranilne knjiži ce Gorenjske kreditne banke je možno dvigati na vseh po štah v Sloveniji in seveda na poslovalnicah vseh pos-slovnih bank v Jugoslaviji. Zamislimo, da bomo z iz plašilom osebnih dohodkov na hranilne knjižice večini zaposlenim ustregli} olajša li bomo pa tudi podjetju de lo v zvezi z izplačevanjem osebnih dohodkov ter koris
tili gospodarstvu s krepitvijo kreditnega potenciala.
Žel imo,da bi se oglasili ti sti člani naše delovne skup nosti, ki imate proti opisa nemu načinu izplačevanja na ših osebnih dohodkov kakršne koli pomisleke ali pripombe, Sporočite jih finančnemu sektorju podjetja ali vodstvu obrata!
Zdravko Hafnar, dipl.ing.
Še
o
centrih !
® V vsaki letošnji številki
•	"Presekov" najdemo prispe
•	vek o tem, kako bi uredi-o li boljše pogoje za delo
» avtor navaja dosti teht-e nih predlogov za razmi-© sijanje, na primer o grad © nji novih centrov v doli-© ni itn.Vsem je skupna tež
•	nja po boljši disciplini © dela, po skupnih prevozih © pa tudi po sodobnejših bi
•	valnih prostorih po revir
•	jih in po obratih družbe-» ne prehrane itn. Odločit-
•	ve niso lahke; še manj pa
•	ne poceni..! Zato se vsak © avtor previdno sklicuje
•	na širšo razpravo, v kate © ro naj sodi njegov prispe
•	vek in hkrati s pozivom
•	na sodelovanje še ostalih
•	članov naše delovne skup-
•	nosti.
Zaradi teh pozivov k razpre vi in zaradi dolžnosti, ki mi jih narekuje moje delovno mesto - če hočete, dajem nekaj pripomb na temo "Center v dolini - da ali ne ?"
Brez dvoma je za vsakim sestavkom še več somišljenikov in specifičnih pogojev, ki narekujejo vsebino prispevka. Tudi mene so mnenja in pomisleki nekaterih delavcev opogumila k pisanju, le škoda, da se v razpravo ne vključujete najbolj ne posredno prizadeti, to ste proizvajalci, katerim so te spremembe namenjene 1
Vse, kar je bilo narejenega dosedaj za boljše delovne pogoje in boljše bivanje naših delavcev,lahko rečemo, da je bilo bolj ali manj v skladu s časom ter v skladu z razvojno stopnjo našega podjetja. Za vsa povojna leta je bila značilna hitra dinamika razvoja. Od kar ni še tako dav no, do lesenih bajt, potem
© in bivanje naših delavcev	lubaric
® po gozdnih obratih. Vsak
PRESEKI_________________
do zidanih centrov po večjih revirjih* je šel nekako razvoj bivališč do danes.
Thdi delovni stroji ter naprave so šli svojo pot. Pri tiskali so na večjo usposob Ijenost in na manjše števi lo kadrov. Šli pa smo dlje in tako rekonstruiramo ter razširjamo delavske centre po perspektivnih revirjih kot centre obratov ( ne še v dolinah ), to je Rovtari-ca, Mrzli studenec„Kranjska gora, Mojstrana itn. V proizvodnji pa se že poslavlja mo od sortimentne metode v vseh fazah del. To bo tudi dalo novo strukturo kadrov.
Razvoj naše proizvodnje je že precej jasno začrtan. 0 kadrih in organizacijah dela pa nismo še dovolj govorili. Ne smemo pozabiti, da nam stalno in sezonsko delovno silo po svoje tudi že selekcionirajo močni tokovi migracije in fluktuacije. Na to smo postali najprej pozorni. Delavci se menjava jo, a manjkajoče znanje krpamo s čim krajšimi seminar ji in tečaji. Eno je jasno: da bodo potrebni stalnejši kadri z večjim strokovnim znanjem. Tako je stanje ter taki so izgledi za bodoče. Naš pristop k rešitvam pa bo moral biti kompleksnejši in temeljitejši.
Pa pustimo tokrat ob strani storjeno, saj je bilo vse v globoki veri za najboljšimi rešitvami...
Prizadevanja za čim boljše kadre in za njihovo stalnost je že prav gotovo eden od glavnih motivov za grad
njo centrov v dolinah,0 teh želim nanizati poleg vseh znanih dobrih stvari še nekaj pomislekov. Z bivališči v dolino, v kulturno sredino in z moderno opremo ipd. to je smela,radikalna in še draga odločitev. Ne poznam rezultatov analiz, ki usmer jajo načrtovalce v tako odločitev. Vem samo to, da so projekti v delu, delavci pa so le mimogrede seznanjeni o načrtih. Predvsem sezonski delavci - in z njimi bo mo še delali - niso preveč navdušeni nad selitvijo doli v dolino, ali pa so premalo poučeni o njenih prednostih. Zadovoljni so z bivališči po platojih,manj pa seveda z njihovim vzdrževanjem ( sanitarije, kopalni-nice, sušilnice ipd.).
Na to smo tudi že mislili in zadnja leta vložili težke milijone za ureditev cen trov ( Rovtarica, Mrzli stu denec, Radovna, Kranjska go ra itn.). Sprašujem se, ali so bile te investicije resnično preuranjene. Samo zaradi delovne discipline ter s tem zaradi večje produktivnosti graditi zopet nove objekte se mi zdi premalo prepričljivo. To lahko dose žemo in verjetno še bolj za nesljivo z obstoječimi, Kul tivirajmo izbrane centre in omogočimo od tod prevoze na delovišča - in seveda tudi prevoze hrane - pa bomo zagotovili delovno disciplino ter produktivnost in ostalo. S prevozi v dolino nam vse to še ne uide. V dolino želijo zaenkrat delavci samo občasno. To jim lahko tu di zagotovimo. Zanimiva bi bila anketa o tem, kdo želi
11
"PRESEKE" izdaja delavski svet Gozdnega gospo darstva Bled, ureja pa jih uredniški odbor -odgovorni urednik Franc Lakota, tehnični urednik Peter Lakota, dipl. ing., ter člani Zdravko Hafnar, dipl.ing., Andrej Klinar, dipl. ing. in Peter Zorec, dipl. ing. - tiska delavska univerza "Tomo Brejc" v Kranju.
bivati v dolini zato, da bo imel omejen čas dela, utrud ljiv prevoz (Martinček, Rud no polje ipd.), ki bo čes-to nezanesljiv zaradi vremenskih razmer, in da bo v bližini gostišč, kjer bi bi lo mogoče hitro zapraviti težko prisluženi denar, in ne nazadnje,kar bi bilo tudi škodljivo zdravemu življenju. Sezonski delavci po bežnih razgovorih sodeč teh želja večinoma nimajo. Za stalne delavce pa to ne pri de v poštev,ker imajo v gla vnem že urejena bivališča v zasebni ali družbeni lasti.
Ne mislim, da centri v dolili ne bodo kdaj potrebni -kdo ve? Do takrat pa se zadovoljimo z vmesno stopnjo razvoja bivalnih pogojev: z vzdrževanimi centri po večjih revirjih, z zanesljivimi prevozi na delovišča ter z občasnimi prevozi v dolino, z redno preskrbo delovnih sredstev in osebne opre me za nemoteno in varno delo, z zdravo prehrano ( časovno in vsebinsko ), z zanesljivimi telefonskimi zve zami in sanitarno urejenimi bivališči.
Pustimo amortizirati vsaj včeraj vložena sredstva.Kdo
12
ve, kakšne bodo potrebe jutri? Morda bodo povsem drugačne, kot jih pričakujemo?
Toliko zaenkrat o pomisleke in več v razpravi, na katero še računamo..!
Peter Lakota, dipl.ing.
•	Med pisanjem tega poroči-
•	la še ni bilo podrobno iz
•	delanega obračuna našega t uspeha za poslovno obdob-
•	je od 1. januarja do 31.
•	junija letos. Vendar pa é imamo že toliko podatkov,
•	da lahko v grobem obvesti
•	mo delovni kolektiv o re-
•	zultatih skupnih prizade-
•	vanj za uspeh podjetja.
Namesto planiranih 143.57o m prodanega lesa smo uspeli prodati v letošnjem prvem polletju 67.235 lesa in s tem izpolniti 47 % naše obveznosti, medtem ko smo iz družbenih gozdov pro dali 42 % planiranih količin lesa.
Le pogledamo nasproti koli činskim podatkom finančno vrednost prodaje,vidimo, da je ta dosegla 5o % planirane, od tega v družbenih gozdovih 44% in v zasebnih gozdovih 64 %. Višji odstot
ki v finančni vrednosti pro daje od količinske prodaje kažejo na boljšo strukturo proizvedenih sortimentov od planiranih. Takšne proizvod ne težnje so spodbudne.Upaj mo le, da bo do konca leta ta razlika med odstotki še večja!
Če primerjamo letošnji koli činski obseg prodaje z lanskoletnim količinskim obsegom v prvem polletju, ugoto vimo povečanje za 12 %\ pri merjava letošnje finančne vrednosti prodanega lesa z vrednostjo prodanega lesa v lanskem prvem polletju pa kaže povečanje kar za 27 %. Iz razlike med tema dvema odstotkoma lahko ponovimo že izrečen sklep,da smo letos uspeli proizvesti bolj še in vrednejše Sortimente v primerjavi z istim obdob-jam lani in v primerjavi z letnim planom.
Poleg prodanih količin lesa je pomembno ugotoviti tudi odstotke izpolnjenih proizvodnih nalog glede na letni plan (predvsem posek). Plan poseka smo v družbenih gozdovih izpolnili z 51 %; naj nižje so ga izpolnili na GO
_msni_
Jesenice in sicer samo z 38 odstotki, najvišje pa na GO Pokljuka, in sicer s 5-6 odstotki.
Natančnejše podatke o celot nem dohodku, dohodku, dobič ku ter o poprečnih osebnih dohodkih pa bomo objavili v naslednji številki našega glasila!
Peter Lakota, dipl.ing.
e Da bi višji strokovni ka-® der seznanili z modernim e načinom spravila lesa, je e vodstvo podjetja s sodelo e vanjem gozdarskega oddel-e ka Biotehniške fakultete
•	v Ljubljani organiziralo o od 15. do 17. junija tri-e dnevni seminar na Poklju-
•	ki.
Verjetno si bo bralec pod besedo "seminar" predstavljal zadimljeno predavalnico, polno zdolgočasenih se-stankovskih obrazov, ki nestrpno pogledujejo na svoje ure, kdaj bodo lahko vstali in odšli popit obvezno kavi co! dr. Amer Krivec, dipl. ing., predstojnik gozdarske ga oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani, si je to pot stvar zamislil popol noma drugače in je ob pomo-
13
Inštruktor Jere in eden izmed tečajnikov pri prežagovanju debla na Jelovici - foto GG Bled.
či Dušana Novaka, dipl.ing. ter drugih sodelavcev izvedel pravi delovni seminar, ki ga je oviralo samo mrzlo vreme.
Namen seminarja je bil poka zati pripravo za nov način spravila lesa, tehnično posneti delovni proces in izračunati stroške razbih načinov spravila ter preizkusiti znanje udeležencev pri praktični pripravi dela za spravilo lesa z zgibnimi traktorji.
Seminar je uspel in organizatorji ter voditelji so ob sklepni debati poželi zaslu žen aplavz.
Janez Čelik, dipl.ing.
e V letošnji sezoni je naš
•	gradbeni obrat spet zav-
•	zet z rekonstrukcijskimi o deli na cesti Krnica-Zatr 9 nik. Zaradi pomanjkanja « denarja je predviden v le ® tošnjem letu le izkop ze-a meljskih mas z ureditvijo o brežin, odvodnjavanja in 9 usposobitev ceste za pri-® meren prevoz. Zgornji us-© troj in asfalt pa bosta ® počakala na boljše čase © za nove investicije.
Računali smo s tem, da čim prej opravimo zemeljska dela in po'gradbišču spustimo promet, in tako cesta ne bi
bila predolgo zaprta.Mi smo začeli z deli 6.aprila,pripadniki JLA pa so začeli z gradnjo 1.junija.Zaradi nejasnosti v zvezi s finančni mi sredstvi in zaradi slabe ga vremena smo morali delov ni tempo proti koncu junija zmanjšati. Tako zemeljska dela še niso bila, ko poročamo o tem, povsem dokončana in ceste ni bilo mogoče odpreti, čeprav si to močno želimo. Zaradi zapore ceste nastaja namreč gospodarska škoda,ki bi morala biti kar se da majhna.
Letos smo opravili razmeroma velika zemeljska dela. Vsega izkopa je bilo precej
3
nad 20.000 nr in prav toliko je bilo prevozov. Opravi
3
ti moramo še blizu 2.5oo nr
3
izkopa in 7.000 m prevoza. Kolikor bodo zagotovljena finančna sredstva, bo le tos do Zatrnika cesta razširjena in prevozna. Značilnosti letošnjega dela so zlasti v uporabi solidne
gradbene mehanizacije.Za iz kope emo imeli tudi angledo zer FIAT AD-14, ki je delal zelo učinkovito.Glavne prevoze smo opravili s prekucniki Tatra, ki so vozili do lo m zemeljskega materiala naenkrat.Nakladalnik Carte-pilar je naenkrat nakladal
3
kar po 1,2 nr materiala.
14
PRESEKI
Uporaba gradbene mehanizaci je večjih zmogljivosti je za taka dela najprimernejša rešitev; to tudi v finančni oceni. Izredno dobro se je finančno obnesel naš vibracijski valjar AMMANN,ki ima možnost komprimacije v veli kih vzponih. To nam je tudi omogočilo gradnjo nasipov celo tam, kjer so bili v na Črtih predvideni podporni zidovi. Nasip je bistveno cenejši od podpornega zidu, zato se je valjar na cesti izplačal. Zelo dobro se je izkazal tudi traktorski kom presor, ki smo ga kupili la ni.
Do jeseni bo cesta prevozna in bo lahko služila svojemu namenu tudi za potrebe zimskošportnega centra na Zatr
Diagram spodaj na tej in na naslednji strani kaže nekatere podatke o snežnih pada vinah v času od leta 1954 -197o. Stolpci kažejo višino nanovo'zapadlega snega v po sameznih mesecih (cm), krivulje pa kažejo poprečno vi šino snežne odeje (cm). Puščice kažejo, kdaj je sneg zapadel in obležal, in kdaj je bila Doslednjič snežna odeja (cm).Številke nad črtami kažejo za vsak mesec število dni s snežnimi pada vinami,pod črtami pa so seštevki dni s padavinami.
niku, ki prav sedaj dobiva svoje osnovne oblike. Kolikor bomo zgradili še cesto skozi Zatrnik, se bodo dela podaljšala do konca sezone. Skupna dolžina obnovljene in izboljšane ceste bo 4,6 kilometra.
Pripadniki JLA letos prispe vajo h gradnji večinoma le v fizični moči. Moram reči, da delajo zelo dobro in dosti boljše kot lani.Prijetno nas je presenetil njihov delovni polet in zanos, tako da bomo z njihovo pomočjo opravili več del,kot smo prvotno predvideli. Dela po tekajo sedaj tako, da delamo mi z mehanizacijo in skr bimo za strokovna dela, fizična dela pa opravljajo mladeniči v vojaških unifor mah.
Jože Podlogar
Pokljuki
9 Čeprav je poletje, ne bo 9 odveč povedati nekaj ugo-
L
V
Traktorski kompresor poganja dve vrtalni kladivi -foto Čelik.
9 tovitev o zimi,kakršna j« 9 navadno vsako leto na na-9 ši Pokljuki, Spregovoriti 9 zato, ker so pri nas res-9 nične zime precej daljše e od koledarskih in ker je e to čas, ko organizatorje e proizvodnje večkrat boli 9 glava ob razmišljanju,ka-e kako bi bilo takrat mogo-9 če koristno zaposliti de-e lavce oziroma kako jih 9 sploh zaposliti!
Nekaj meteoroloških zanimi-voeti sem objavil že leta 1965 v prvi številki "Prese kov".V tem prispevku pa sem
Ì U8
tj
,LY
S l 6 *> I j
M
—________________»2fe.tr.
1 2 6 6 6 40
H
________» » v.
J-l S-2 4 3
41
4t.n«____»s«.
5 9 1 e i 44.0.4_______________
4
S
♦6.1.
2	407-1^
fin. 4_______>5».
.PRESEKI
zbral podatke, ki se nanaša jo samo na zime in to v obdobju od leta 1954 do 197o na področju Pokljuke,ali če se bolj točno izrazim,na po dročju meteorološke opazovalnice Mrzli studenec. Žal pa so izpuščeni podatki za leti I960-6I in I96I-62,ker za tisti čas niso zanesljivi.
Vprašali boste, kdaj zapade na Pokljuki sneg? Odgovor je: od oktobra do decembra. V opazovalnem obdobju je za padel sneg in tudi obležal enkrat v oktobru, osemkrat v novembru in petkrat v decembru. Sneg sicer večkrat zapade že jeseni, toda pona vadi kmalu skupni.
Najmanj snežnih padavin, to je 29 cm, je padlo pozimi v letih 1959-60, ko je bila na^jvišja snežna odeja komaj 22 cm visoka. Prisojne lege so bile tisto zimo že febru arja kopne. Največ snega pa je zapadlo pozimi 1964-65 in to kar 7o2 cm! Razlika med najbolj s snegom pičlo in med najbolj s snegom bogato zimo je 1:6,8.
Kdaj je največ dni s snežni mi padavinami? Če v opazo valnem obdobju seštejemo po
posameznih mesecih dneve s snežnimi padavinami, dobimo naslednjo grafično ponazori tev;
I
I
Očito je največ snežnih padavin od decembra do marca. Ker povzročajo v tem času vsake snežne padavine naraščanje višine snežne odeje, je snežna odeja najvišja v februarju in marcu.
Prav spoznanje,kdaj je snež na odeja na Pokljuki najviš ja, pa je obenem tudi odgovor na vprašanje, kdaj so razmere za delo na Pokljuki najtežje. V decembru in januarju je sicer hladno,ven-
dar tedaj - ko lesa ne drža mo - zmeren mraz ni ovira za delo.
Ko smo pred leti razpravlja li o delovnem času, smo več krat slišali predlog,naj bi raje poleti delali več ur, pozimi pa bi bili na račun tega doma. Če pa upoštevamo naštete ugotovitve,bomo rekli prav nasprotno. Kar bi pozimi zaradi slabega vreme na zamudili, bi morali pole ti nadoknaditi. Ugotovitev je torej na dlaniiTisti čas, ko zaradi snežnih razmer na Pokljuki ni mogoče delati, je v glavnem na začetku in na koncu koledarskega leta.
In za konec še odgovor na vprašanje, kdaj sneg skopni? Podatki kažejo,da je to nekje med sredino aprila in sredino maja. Čim višja Je snežna odeja, tem dlje sneg obleži.
Da bo glasilo "Preseki" čim bolj zanimivo, se je uredni
16
škl odbor odločil odpreti rubriko "Vi vprašujete-stro kovnjaki odgovarjajo".
Če vas karkoli zanima, nam pišite! Naši strokovnjaki vam bodo radi odgovorili na postavljena vprašanja.
Pisma ali dopisnice z vprašanji pošiljajte po pošti ali pa jih oddajajte v svoji enoti!
Naslov vašega glasila je:
"PRESEKI" - uredništvo Gozdno gospodarstvo Bled Ljubljanska cesta 19 64260 BLED
Posek
lesa,
v
prvem
polletju
Na posebni proizvodni konferenci smo preverjali izpolnjene planske obveznosti za letošnje prvo polletje in med drugim ugotovili, da je bila sečnja kljub dokaj deževnemu vremenu v juniju dobra. Vsi obrati so izpolnili celoletni plan po seka v sektorju splošnega ljudskega premoženja z 51 % posamezni obrati pa takole:
Bohinjska Bistrica 46 % Pokljuka 46 % Jesenice 38 % Radovljica 69 %
Za finančni uspeh podjetja je zanimivejša izpolnitev celotnega prodajnega načrta, ki smo ga v letošnjem prvem polletju izpolnili s 47 od-
stotki. Posamezni obrati pa so letni načrt prodaje iz-
polnili takole:
Bohinjska Bistrica	44	%
Pokljuka	47	%
Jesenice	42	%
Radovljica	58	%
V letošnjem prvem polletju smo izpolnili 57 odstotkov naše celoletne obveznosti v odkupu lesa zasebnih lastni kov gozdov.
Tudi druga dela, kot so gojenje gozdov, gradbena dela itn. potekajo po predvidenem načrtu.
Upajmo, da nam vremenske ra zmere na bodo preveč nagaja le pri izpolnjevanju predvi denih načrtov v preostalih mesecih tega leta!
VODORAVNO
1.	prtijaga,bisaga, 1. starogrški bog polja in gozdov, 9. kesanje, 12. upad,znižanje gladine morja, 17. kraj v srednji Italiji, 18. stara utežna mera, 19. ljudo-vlada, 2o. debela palica, 21. žensko ime, 24. Črnogorec, 25. avtomobilska oznaka za Kranj, 26. muza gleda liske umetnosti, 28. vozišče, 3o. starorim. pozdrav, 32. Saponijih izdelek, 33. dan praznovanja, 35. Elda Viler, 36. Egipt, 37. samoglasnik, 38.medmet, 39. tovarna kablov v Zagrebu, 41. hotel v Kranjski gori, 44. redko žensko ime, 47.živalska noga, 49. termin, delo-čen čas, 51. kraj pri Ljubljani, 52.navojnik, 53. sum
__PRESEKI_
ljenje, 54. avtom.oznaka za Karlovec, 56. reka v SSSR,
57. luka v Črnem morju, 58. gospod (angl.okrajšava),59• največji polotok, 60. kemič ni znak za bizmut, 61. list nato drevo, 63. vino podjet ja Slovenija-vino, 66.tona,
67.	pridelovalec hmelja,69. lahek vetrič, piš, 7o. naše glasilo, 71.morski sesalec,
73. znamka nemških avtomobi lov, 77.Hercegovec, 78.ljub kovalni,pomilovalni, 80. en del gledališča, 81. kemična prvina, 84.star Slovan, 86. oglarski kup za kuhanje oglja, 87.ženska oseba iz Tav čarjevega romana " Visoška kronika ", 88. lesnoindustrijsko podjetje na Bledu,
89.bogastvo gozdov, 9o.pol-svilena, svetla tkanina.
NAVPIČNO
1. vzhodno indijski hrast, za izdelavo ladij, 2.ovoji, paketi, 3. vprežna živina (dvojina), 4. pijača starih Slovanov, 5. vrsta risanke, brisanka, 6. izguba, 7. smu carski čoln za reševanje v gorah, 8.žensko ime, 9. nerodovitna pokrajina na Slovenskem, lo. enaka samoglas nika, ll.flosar, 12.otroško lice, 13.besednjak, 14.elek tronska industrija, 15.enake črke, 16. reka v Švici,
22. otok bajeslovne čarovnice Kirke, 23. slovenski film, 27. kratica za long play, 29. atletska discipli naj apetit, 31. pripadniki umetnostne smeri (E. Zolš),
37. zmrznjena megla na drev ju in grmičevju, 4o. ribiška vrvica, 42. vrsta avtomo bila (IMV), 43. ime francos kega igralca Delona, 45.cestni zavoji,ovinki, 46. me-
sto v Romuniji, 48. kemični znak za americij, 5o. grški milijonar,mož Jacqueline Ke nnedy, 53.gozdno drevo, 55. oče, 56* stol, sedež v parku, 59. Odisejeva domovina, 6l. industrijska rastlina, 65. avtor slovenskega filma "Kekec", 66.vrsta žabe, 67. Hinko Smrekar, 68. tekmec, 7o. prostor pred vrati, 72* moško ime, 75.slovenska pev ka popevk (Majda), 76. atom eka rudnina, 77.glavni štev nik, 79.nenavadna smrt, 80. stara utežna mera, 82. konec polotoka, 83. oslovsko oglašanje, 86.Tone Svetina, 91. predlog.
Za lažjo rešitev križanke si pomagajte s rešitvijo na slednjih dveh kvadratov!
VEČJI KVADRAT
1. glej v križanki 32. vodo ravno, 2. atletska discipli na, 3. glej v križanki 67. vodoravno, 4.lepota, 5. nuj nost česa, 6. glej v križan ki 21. vodoravno, 7. glej v križanki 78. vodoravno.
S pravilno rešitvijo boste dobili v označeni diagonali
odgovor na vprašanje v križanki pod 7o. vodoravno!
1. glej v križanki pod 61. navpično, 2. glej v križanki pod 41.vodoravno, 3.navlaka, šara, 4. začrtana smer proge, 5. mera za dragocene kovine.
S pravilno rešitvijo dobite v označeni diagonali odgovor na vprašanje v križanki pod 61. vodoravno!
MANJŠI KVADRAT
«ir
Republiški inšpektor dela z revirnim gozdarjem Vinkom Kobalom ogleduje nov stroj ze spravilo lesa - foto GG Bled.
Kaj
pa
predpisi
o
varstvu pri delu ?
V drugi polovici junija se je mudil na našem gozdnogospodarskem območju republiški inšpektor za delo Ivan Rozman,dipl.ing. Med svojim ogledom je opazil precej ne pravilnosti, ki jih je tudi zapisal v svojem poročilu ter njihovo odpravo odredil s posebno odločbo.
cev za ušesa, zaščitnih čelad, zaščitnih rokavic itn., da nakladalci ne nosijo zaščitnih čelad in derez, da so delavska prebivališča po manjkljivo opremljena itn. Dolžnost vseh delavcev, ki
so zadolženi za proizvodnjo
-	od revirnih gozdarjev do šefov obratov in sektorjev
-	je takoj zagotoviti dosledno izpolnjevanje zakonskih predpisov o varstvu pri delu!
Kljub temu,da emo poskrbeli za dodatno izobraževanje na ših vodilnih sodelavcev iz predpisov c varstvu pri delu, in kljub temu, da smo kupili vsa potrebna varstve na sredstva, je inšpektor Rozmanj ugotovil, da delavci - sekači ne uporabljajo antifonov ali slušnih dušil
Obisk
Med svojim bivanjem v Slove niji je obiskala naše podjetje študijska britansko-
jugoslovanska parlamentarna skupina, ki jo je vodil dol goletni predsednik John Par ker. Zaradi skopo odmerjene ga časa se gostje niso mogli zadržati dalj časa v na ši sredi.Nadaljevali so svo jo pot po Sloveniji skozi Bohinj, pred tem pa so si ogledali obrate LIP na Bledu in Elan v Begunjah.
Angleški parlamentarci so si ogledali naše gozdove na Pokljuki. O fazah razvoja gospodarjenje z gozdovi na tem območju sta jih seznani la direktor Pavel Tolar ter Cveto Čuk, dipl.ing. Razgovor je pokazal, da so bili naši gozdovi in njihova ohranjenost zanje zelo zanimi vi.
Angleška parlamentarna de legacija.Tret ji od leve na desno je gospod John Parker.
RE S E K L_____
Motorne
žage
Proizvodni sektor namerava v kratkem izvesti med neposrednimi proizvajalci - sekači anketo o njihovi pripravljenosti, da bi kupili
Prišli in odšli
V času od 1, januarja do 3o. junija smo nanovo zaposlili 254 neposrednih proizvajalcev,od teh 25o sezoncev in 4 stalne,ter lo ostalih delavcev. Posamezne delovne enote so jih zaposlile naslednje število;
motorne žage in za delo v podjetju prejemali primerno odškodnino.
Predlog s celotno dokumenta cijo bodo prejeli v obravna
vo tudi samoupravni organi. Podrobneje pa bomo poročali o tem predlogu v eni izmed naslednjih številk "Presekov" .
ŠtipesMiije
Naše podjetje razpisuje eno štipendijo za študij na sre dnji šoli v Postojni. Kandl date vabimo, naj pošljejo svojo priglasitev za to šti pendijo skupaj s kratko obrazložitvijo o tem, zakaj so se tako odločili, na GG Bled. Rok za priglasitev kandidature je 3o .september.
V istem obdobju letošnjega leta,to je od 1.1. do 3o.6. pa je prekinilo delovno raz merje z našim podjetjem 33 neposrednih proizvajalcev -od teh 22 sezoncev in stalnih 11 ter 3 ostali delavci. Iz posameznih delovnih enot je odšlo naslednje število delavcev:
Delovna enota	Neposredni Sezonci	proizvajalci Stalni	Ostali
Uprava podjetja			3
GO Bohinjska Bistrica	6	2	
GO Pokljuka	5	2	
GO Jesenice			
GO Radovljica	2	3	
Transportni obrat		3	
Gradbeni obrat	9	1	
Skupaj GG Bled	22	11	3
Delovna enota	Neposredni Sezonci	proizvajalci Stalni	Ostali
Uprava podjetja			9
GO Bohinjska Bistrica	94	1	
GO Pokljuka	5o		
GO Jesenice	19		1
GO Radovljica	13		
Transportni obrat		1	
Gradbeni obrat	74	2	
Skupaj GG Bled	25o	4	lo
20
PRESEKL
Vibracijski valjar AMMANN uspešno komprimira nasip -foto Čelik.
Gobe, pomemben gozdni sadež - Marijan Savelj, dipl.ing. GO Ajdovščina.
Pomen gozda v kmečkem gospo darstvu na Slovenskem - Iztok Vinkler, dipl.ing., Biotehniška fakulteta v Ljubljani, gozdarski oddelek.
NOVEMBER
Vlaganje v kmečke gozdove na slovenjegraškem gozdnogospodarskem območju v letu I970/7I- Janez Koselj,dipl. ing., Slovenj Gradec.
Spravilo lesa s konji — M. Lipoglavšek, dipl.ing., Biotehniška fakulteta Ljubija na, gozdarski oddelek.
Biološko zatiranje gozdnih škodljivcev - Stana Hočevar, dipl.biolog,Inštitut za goz dno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana.
Škode po žlebu v idrijskih gozdovih - Ignacij Pišlar, dipl.ing., gozdni obrat I, Idrija.
Iz zgodovine gozdov na Kočevskem Rogu - Anton Preles nik, dipl.ing., GG Kočevje.
Komisija
bo
ugotovila....
Poslušajte
radio!
•	Če vas zanimajo predava-
•	nja s področja gozdarst-
•	va, ki jih v okviru odda-
•	je '* Kmetijski nasveti "
•	lahko poslušate na radij-
•	skih valovih ljubljanske-® ga studia, preberite na-
•	slednji program za mesece
•	oktober, november in de-
•	cember.
OKTOBER
Pospešujmo oddajo gozdnih sadik kmečkim gozdnim poses tnikom! - Jože Petrič,dipl. ing., GG Novo mesto.
Izkoristimo letošnji dober obrod gozdnega semena - dr. Miran Brinar, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana.
Eksotične drevesne vrste v gozdovih na mariborskem gozdnogospodarskem območju -Rozka Lesjak, dipl.ing., GG Kranj.
Usklajevanje interesov gozdarstva in lovstva v gozdovih Gorenjske - Janez Pogač nik, dipl.ing., GG Kranj.
DECEMBER
Pospeševanje kmečkih gospodarstev prek hranilno kreditne službe na območju GG Kranj - Metod Vizjak, dipl. ing., GG Kranj.
V revirju Mežaklja je bil 19. julija sestanek z delav ci zaradi ugovorov nekaterih sekačev na račun dela in odnosov revirnega gozdar ja do njih. Imenovali so po sebno komisijo, ki bo v naj krajšem času raziskala primer in pripravila poročilo o svojih ugotovitvah. Zaradi fizičnega obračuna z delavcem pa je direktor podjetja odločil revirnega gozdarja Franca Čufarja začas no premestiti na drugo de lovno mesto.
Številne - mnogo narejenega delà -foto Čelik.