MLADO JUTRO ■■■■■МИММИИИИИИИМИИИМИМИИИИИИ št. 48. V Ljtsblpiti, Cite 1. decembra I940 Let«» XI. Z notnim leta ш Stopil je tesno k Micku, se ga oklenil okrog vratu in mu s tihim prosečim glasom zaklieal v uho: »Mojster Mick, mojster Mick nikar ne umrite, pomagajte, treščili bomo v morje.« Narahlo mu je potresel glavo, toda pilot ni dal znaka življenja. Ko milovanje ni učinkovalo. je John s solzami plašnega obupa v očeh prijel Micka pod pazduho in ga poskusil dvigniti s sedeža, da bi mogel sam priti do krmila in vzvodov Telo nezavestnega krmarja je bilo težko ko svinec. Kljub skrajnemu naponu vseh njegovih mladih sil se Johnu ni posrečilo, dvigniti ga: polagoma pa ga je le toliko zrinil na kraj stola,, da ga je nato, kolikor mu je pač bilo mogoče previdno, posadil na tla. Ko je John dosegel ročaj višinskega krmila in se usedel na pilotov stol, je bil poslednji trenutek, ko je še bilo mogoče preprečiti strašno nesrečo. Iz letala so se že razločno videli beli robovi razburkanega morja. Stroj je v svoji vrhunski naglici zdrknil v kratkih sekundah do nekaj metrov nad morsko gladino. Ko je Johnova roka posegla po višinskem krmilu, se je nos letala obrnil spet navzgor, to pa s tako naglico, da se ie Johnu zvrtelo v glavi. Bila je trda preizkušnja za šibkega in neizkušenega dečka, toda zavest skrajne nevarnosti mu je krepila voljo, da se je zbral in obvladal. Podzavestno si je z rokavom obrisal srage strahu s čela, kakor da hoče z njimi pregnati tudi napad slabosti. Prijel je trdno za krmilo, odločen, da se bo boril za svoje in za življenje prijatelja do konca. Njegovo zanimanje za letala in vse, kar je z njimi v zvezi, se mu je zdaj izkazalo kot koristno naložena glavnica. Tam. kjer bi se bil vsak drug notnik brezumno lovil za pravimi prijemi, je bilo Johnu, zlasti še po zaslugi Mickove razlage na poletu iz Londona v Pariz, marsikaj znanega in njegova roka je bila zavoljo tega vse bolj trdna in pogumna. Motil bi se pa, kdor bi mislil, da je bila naloga za Johna kar preprosta. Treba je le vpoštevati, da je John kljub vsemu svojemu znanju prvič sedel za krmilom Rekli smo sicer, da ni bil popoln novinec, da je vedel marsikaj o letalstvu in o njegovih pogojih, toda nje- govo znanje je le imelo nujno praznine, predvsem mu je pa manjkala izkušnja in vaja. Tako se ie pač zgodilo, da so bili njegovi prijemi potegi, pritiski vse preodločni. Letalo se ie njegovemu pogumu brž postavilo po robu Otepalo se je, upiralo in skakalo kakor konj pod neizkušenim jezdecem John je hitro razumel da mora Hiti ooreznejši in bolj premišljen v svoiih oriiemih Ruža Lucija Petelinova: Naš narodni zaklad Osebe: Vila Jugana, tri njene sestrice in trije junaki: Slovenec. Srb, Hrvat, v narodnih nošah ali sokolskih krojih. Scena: Skalnata samota V ozadju gozd Med skalami sredi odra z verigami prevezana jeklena skrinja — za kladnica Za skrinio s pajčolanom pre-grnjena kraljeva slika. Ko se zastor dvigne, sedi vila Jugana na skali, kraj zakladnice Glavo naslanja v dlan Otožna je. Od daleč se čuje lahna muzika. Tri vile (prihite iz gozda, opazijo žalujočo Jugano in jo skušajo s svojim plesom razvedriti Nato se ji približajo ljubeče Vila Jugana. vzdrami se! Z nami veselo za rajaj! Jugana (počasi dvigne glavo.): Ah, sestrice drage, brezskrbne, vesele, v srcu pretežka mi je bolečina Ne morem z vami zarajati. Vile: Zakaj vedno žaluješ? Jugana: Da, vem. premlade ste še, da bi razumele veliko skrivnost zakla dnice, ki jo čuvam Vile: Pa kaj je tako dragega v zakladnici? Jugana: V tej zakladnici je sveta de diščina, namenjena narodu: Od Triglava do Ohrida Sovražnik jo je ukle nil v verige in skril v to skalno samoto, a jaz že dolgo let čakam junaka, ki bi pretrgal jeklene okove in ponese! narodu, kar je njegovega Vile: Sai pride! Sai nride gotovo junak in narod bo srečen! Jugana: Naj vas usliši večna pravica! Vile (s kretnjo vabijo iz daljine): Pridi, pridi, silni junak, narodu reši sveti zaklad! Slovenec (prihiti iz gozda.): Slišal sem skrivnosten glas! Jugana. Kdo si!? Slovenec Slovenske matere sin — izpod triglavskih višin! Vile• Pozdravljen! Jugana: Glej dolga stoletja že čaka zaklad, pradedov svobodnih dediščina — v sovražnih verigah uklenjena. Pretrgaj jih! Vile: Pretrgaj jih! Slovenec. Da! Dal... (Plane k zakladnici, a verig ne more pretrgati.) Ah. ne morem! Kje si, brat, da mi pomagaš!? Vile: Kje si. brat. da mu pomagašl? Hrvat (prihiti iz gozda ): Slišal sem skrivnosten glas Jugana: Kdo si!? Hrvat: Hrvaškega Zagorja sin! Vile: Pozdravljen! Jugana: Glej. dolga stoletja že čaka zaklad pradedov svobodnih dediščina v sovražnih verigah uklenjena. Pretrgaj jih! Hrvat (Slovencu ): Pretrgajva! (Oba skušata pretrgati verige, a še ne moreta.) Slovenec: Ah, še ne gre! Hrvat: Še tretji naj pride! Vile: Naj pride' Srb (prihiti iz gozda.): Slišal sem skrivnosten glas! Juoana: Kdo si!? Srb: Srbske Šumadije sin! Vile: Pozdravljen! Jugana: Glej, dolga stoletja že čaka zaklad, pradedov svobodnih dediščina v sovražnih verigah uklenjena. Pretrgaj jih! Srb: Pretrgajmo! (Vsi trije trgajo verigo in zmagajo.) Lepa vila, zmagali smol Hrvat: Odpri zdaj zakladnico svetol Srb: Pokaži darove, da jih narodu damo! Jugana (dvigne težki jekleni pokrov in vzame iz skrinje jugoslovansko zastavo — Poda jo Srbu): Vzemi junak! To je narodov ponos, njegova čast! Zvesto čuvaj ju povsod in vedno! Srb (sprejme zastavo in poklekne na eno koleno.): Prisegam ti! (Vstane.) Jugana (vzame iz skrinje hleb kruha in ga da Hrvatu.): Vzemi junak! To je življenje narodovo, njegova moč Ljubeče deli ga povsod in vedno! Hrvat (s hlebom poklekne pred Ju-gano.): Prisegam ti' (Vstane.) Jugana (vzame iz skrinje knjigo in jo da Slovencu.)^ Vzemi junak! To je prosveta narodova njegova modrost. Zvesto širi jo povsod in vedno! Slovenec (poklekne s knjigo.): Prisegam ti! (Vstane.) Jugana: Narod, glej, vstaja ti soln-ce svobode! Junaki: Z njim volja mladosti — zdrave in srečne! Vile: Na pot zdaj junaki, klicarji, čuvarji! — Na delo za srečo bodoče usode! Srb (dvigne zastavo in stopi na čelo vrsti, v katero so stopile tudi tri vile.): Naprej! Naprej za klicem slavel Junaki in vile (korakajo okrog ska-line in pojo po napevu »Mladi vojaki«): Raduj se zemlja troedina, premagali smo tvojo noč! Zdaj proži svobodna mladina ti v nove zarje svojo moč. Naj sreča sije ti vsa zlata, usoda daj ti jasnih dni in brat naj zvesto ljubi brata, ves narod v slogi naj živi! (Ustavijo se tako, da ostanejo trije na desni in trije na levi.) Jugana (je bila medtem odgrnila paj-čolan s kraljeve slike.) Rratje in sestre, pozdravlja vas kralj! Junaki in vile (dvignejo k njemu roke z darovi in cvetjem.): Živel, živel, naš veliki brat!!... Franc Košir, dijak: Dva in dvajset let zedirema Na dan 1. decembra preteče dva in d-ajset let, odkar smo se zedinili Srbi, Hrvati in Slovenci v skupno državo. V oktobru 1 1918. je razpadla takratna avstroogrska monarhija in raztrgale so se suženske vrvi takratnih podjarm-Ijenih narodov. 2e več let pred svetovno vojno je tlela med Jugoslovani želja, da se osvobodijo izpod avstrijskega jarma Tudi v mladini je tlela ista želja. V šolah so zatirali posebno dijake, kateri so imeli v sebi duh slovanstva. V šoli je bil učni jezik nemščina, ker so hoteli s tem ponemčiti našo mladino Toda naša mladina je ostala slovanska in v njej je še naprej tlela želja po svobodi in zedinienju treh rodnih bratov Slovencev. Srbov in Hrvatov. Kmalu se ie uresničila njih želja Na Vidov dan leta 1014 je p2de! usodni stre! v Sarajevu Avstrija ie takrat priredila velike vojaške vežbe v Bosni, katere ie posetil takratni av- nrpctnlormslp^rnl- Pprdîirl Ko se je peljal Ferdinand z avtomobilom po Sarajevu je Gavrilo Princip odda! poleg mosta Miljačke strel, ki je ubil nadvojvodo. Danes se nahaja na tem kraju, na katerem je zasijal prvi žarek svobode spominska plošča. To je bil glavni povod, da je Avstroogrska napovedala tedanji kraljevini Srbiji vojno. S tem se je pričela dolgotrajna vojna, katera je trajala štiri leta V tem času so streljali in zapirali slovansko misleče ljudi v ječe Veliko jih je bilo zaprtih na ljubljanskem gradu, med njimi tudi pisatelj Ivan Cankar Po dolgem trpljenju je prišlo leto 1918 V tem času so Jugoslovanski oddelki predrli solunsko fronto Naredili so namreč nanad na Kajmakčalan. katerega so zavzeli in s tem prebili solunsko fronto Komaj ie bi'a solunska fronta nrebita. se ie že pričela umikati avstrijska voisVa. katera ni ime'q več moči. da zadrži zmagovito srbsko vojsko. Kmalu nato je raznadati avstronor^ka monar- hija. Pričele so se ustanavljati nove evropske države. Tedanji ameriški prezident je namreč izrekel pomembne besede: »Samoodločbo narodov«. V oktobru 1. 1918. smo prevzeli oblast nad slovenskim ozemljem V Ljublja ni se je ustanovila narodna vlada 1. decembra 1 1918 so se podali zastopniki Slovencev in Hrvatov v Beo- grad. kjer je tedanji regent Aleksander okiical narodno zedinjenje Srbov Hrvatov in Slovencev v skupno državo. Tako se je ustanovila naša Jugoslavija. V vseh srcih Jugoslovanov, pa morajo biti zapisane besede bi pokojnega kralja Aleksandra: »Čuvajmo Jugoslavijo«! Rekel dedeku takô je naš mali Mirko: »Za Miklavža jaz bi rad eno le radirko.« Dedek se začudil je, pipico odložil: »Dečko, skromno si željć meni zdajle sprožil »Brazde take na obraz le življenje piše in nihče na svetu vsem nikdar jih ne zbriše « Dedek se zamislil je v sončni čas mladosti, lep spomin olajša mu tezo dni starosti Mara J. Tavčarjeva: Žela Kaj bi ti z radirko le pač najraje zbrisal, morda misliš že vnaprej, da boš zmote pisal.« »»Zbrisal jaz bi tebi rad gube vse iz lica, da bi bil vesel in mlad, ko na veji ptica.« Postvnjski: Suîira le moins la oâ џеГлв (V skupnosti je moč.) Štirje zvesti tovariši, sinovi revnih staršev so se odpravili iskat dela. Vsi: Matija, Jože, Tone in Andrej so šli pogumno v svet in se niso strašili neznanih ljudi in dežel Saj so bili štirje in ne samo eden! Slovesno so si obljubili, da bodo pomagali drug drugemu. In tega so se tudi držali Tuje velemesto jih je zelo neprijazno sprejelo. Prišli so, ko je bila že noč, in morali so si poiskati prenočišče. Dolgo so ga iskali in ga nazadnje tudi dobili. »Koliko zahtevate?« so vprašali ženo, gospodinjo stare hiše. »Za eno noč bi vam rekla dvajset grošev,« je odgovorila, fantje so hitro pretaknili žepe ter kmalu zložili potrebno vsoto. Čeprav lačni, so vendar zadovoljni legli spat. tdU i P/*Hđr Najstarejši, Matija, pa je rekel: »Vidite, tovariši, kako prav je, da smo štirje. Kaj bi mogel eden sam?! Tako pa smo zložili vsak nekaj in smo pod streho, medtem ko zunaj lije dež«! Zjutraj je bilo treba misliti na zajtrk. Ne Tone ne Matija ne Jože niso imeli niti beliča več. Le Andrej je še imel nekaj grošev. Ko so ostagi še spali, je vstal ter šel nakupit kruha, masla in mleka. Seveda so bili tovariši prijetno presenečeni in so zadovoljno použili vsak svoje. Nato so se razkropili po mestu iskat dela. Toda ne vsak za sebel O, ne. Izbrali so Jožeta, ki je bil najmar-ljivejši in vsi iskali delo le zanj. V teku dopoldneva so obredli veliko število tovaren, delavnic, skladišč in trgovin. Opoldne so se zopet zbrali; Jože je bil obupan, ker je bilo njegovo iskanje zaman Ali mahoma se mu je spremenilo lice. ko so mu prijatelji naznanili, da so mu dobili «lužbo. Drugi dan je Tone ostal doma, da je pospravil izbo in priskrbel drv, Jože je šel na delo. Matija in Andrej pa sta še nadalje iskala službo Vsak je opravljal svoj posel in tako dela! v korist skupnosti. Če je bil kdo bolan, so drugi storili niegovo delo. ko pa ie ta ozdravel, je delal s podvojeno močjo. da bi tovarišem olajšal skrb ir trud Na tak način so bili vsi zadovoljni in srečni ter so tako izprevideli, da je res v skupnosti ■moč. I PIŠEJO... Dragi stric Matic ! Tudi iaz sem se odločila, da Ti pišem o razbiti steklenici, ki se glasi tako: Delavec je šel na delo. Vzel je steklenico mleka, ki jo je dal v nahrbtnik. Nahrbtnik je preslabo zavezal, zato se mu je odvezal in steklenica je padla na tla. Mimo pride poredni Mihec, se smeje in reče: Glejte, kako je neroden, prav mu bodi Kmalu zatem je prišla tudi Metka. Ustavila se je in rekla: Joj, ubogi mož. sedaj bo moral biti brez malice. — Te pozdravlja Vlasta čibej nč. osn. ftole v Dol. Logatcu IKagi stric Matic! Na vsem svetu imam najrajši: mamico, očka, bratca in našega kralja. Prosim, če bi lahko poskrbel pri radiju, da bi se bolje slišala Ljubljana. Ob sobotah imam več časa in bi poslušala otroško uro, pa se nič ne sliši. Ali hoš? Prosim, če bi priobčil moje pismo v »Mladem Jutru«. — Lepo Te pozdravlja Andrejka žvan uč. Ш. razr. liud. ftole v Dol. Lendavi Dragi stric Matic! Danes se ti prvič oglašam. Na ta novi tečaj vprašaš, katera stvar na svetu mi je najljubša? Naj- Hfi*>*3