855'+ AA
OSRčHNJA KNJIŽNICA
60100200
Primorski c
e®
P
nevmk
Poštnina plačana v gotovim ~
Abb. postale I gruppo i^eiia J50 IlF
Leto XXXV. Št. 75 (10.294)
TRST, nedelja, 1. aprila 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Manjšina in jezik
Vprašanje jezika zavzema v vseh obstoječih zakonskih osnutkih za globalno zaščito pravic Slovencev v Italiji, pomembno mesto. Jezik je bistveni element identitete vsakega naroda in torej tudi naše narodnostne skupnosti. Če član naše narodnostne skupnosti nima možnosti, da bi svojo identiteto izražal in uveljavljal v vsakdanjem življenju skozi svobodno u-porabljanje svojega jezika na vseh ravneh, se nujno nahaja v stanju neenakopravnosti v odnosu do člana večinskega naroda. Gre zatorej za enega od bistvenih členov pravice, ki jo mora uživati narodnostna skupnost v odnosu do večine, da se lahko ima za dejansko enakopravni del širše človeške skupnosti.
Razumljivo je zato, da odmerja tudi dokument SKGZ o pravicah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo v razpravi na občnem zboru naše osrednje manjšinske organizacije v nedeljo, 8. t.m., vprašanju jezika ustrezen poudarek.
Filibert Benedetič, član izvršnega odbora SKGZ, pesnik in svetovalec v tržaškem občinskem svetu, nam je v razgovoru o tem vprašanju takole opredelil pomen jezika kot temeljne značilnosti narodne pripadnosti:
— Ko govorimo v primeru slovenske narodnostne manjšine v Italiji o jeziku, nimamo v mislih samo vprašanja enakopravnosti o-ziroma neenakopravnosti dveh so-živečih narodov ampak predvsem bistveno vprašanje uveljavljanja človekove osebnosti in v končni konsekvenci vprašanje bistva življenja samega. S tem, da mm ni omogočeno uveljavljati glavnega elementa svoje narodne pripadnosti, ne moremo sami sebe realizirali. Gre torej za to, da je jezik tisto sredstvo, brez katerega človek enostavno ne more uresničevati samega sebe in skupnosti, kateri pripada. Naj to misel ponazorim: mnogi svetovni književniki so se sicer lahko izražali tudi v tujih jeziki)t, kot na primer Turgenjev v francoščini, mš Prešeren v nemščini, toda edino polno sta lahko izrazila sama sebe in svojo umetnost le v materinščini. Zadnji nobelovec, ki živi v ZDA in deluje v naravnem območju angleškega jezika, piše svoja dela v hebrejščini. Če velja to za velike umetniške ustvarjalce, velja toliko bolj za navadnega človeka, ki mu je jezik naravno, prvobitno sredstvo za občevanje v vsakdanjem življenju. In velja seveda tudi za najmanjše narodnostne skupnosti, za katere ostaja vsaj jezik, če jim je bilo že vse drugo odvzeto, znak njihove identitete.
Ta znak je treba upoštevati, ker ga človek črpa iz svojega humusa, matere, svoje krvi, kajti še tako razvita civilizacija je obsojena na propad, če ne upošteva človeške danosti in njenega bistva. Človek se lahko vsemu priuči na osnovi nekih mehaničnih zakonitosti, vendar priučenega ne more nikoli poistovetiti s samim seboj, t svojo prvinskostjo.
— če sc človeku ne priznava tega osnovnega znaka, ki je jezik, se mu odreka nekaj, kar je naravna danost, s tem pa se ga postavlja izven naravne zakonitosti v položaj, ki je nasprotje tega...
— V tem je bistvo vprašanja, ki od zmeraj, tu pri nas, prihaja do izraza v odnosu večine do slovenskega jezika. Ne gre za ogrožanje večinskega jezika oziroma izražanja kulturne identitete večinskega naroda, gre za priznavanje dveh jezikovnih in kulturnih stvarnosti kot najzanesljivejšega izraza splošne kulture kot take. Iz tega vidika je trel>a gledati na položaj naše slovenske narodnostne skupnosti, ki je bila zmeraj v podrejenem položaju, če že rti bil zanikan celo njen obstoj, kar je seveda povsem nenaravno in iz česar tudi izhaja naša narodnostna neenakopravnost. Ni dovolj govoriti o tem, da ima naša narodnostna skupnost pravico, da se izraža v svojem jeziku, treba ji je tudi dati možnost, da se v celotnem narodnostno mešanem okolju uresničuje kot subjekt, ne pa, kot bi
t
nekateri hoteli, kol nek folklorni element, postavljen v nekakšen rezervat izven družbenopolitične realnosti.
— Iz povedanega izhaja, da ima družba, ki se izraža preko vzvodov oblasti, zelo jasne obveznosti kar zadeva zagotavljanje možnosti uresničevanja naše narodnostne skupnosti kot subjekta...
— Prav tako; odgovorni dejavniki družbene ureditve, ki se izraža v oblasti, imajo vso možnost in seveda dolžnost, da ustvarijo take inštrumente, ki omogočajo enakopravno življenje vsem državljanom kot posameznikom in pripadnikom narodnostnih skupnosti. Ti inštrumenti so v sami družbeni ureditvi, ki ima pri nas svoj temelj v ustavi in ki se odraža od ustavnih norm, veljavnih za najvišje državne strukture do najmanjših krajevnih kolesc družbenega ustroja v vseh oblikah njegovega funkcioniranja.
— Seveda gre pri tem v prvi vrsti za vprašanje dvojezičnega poslovanja oziroma za vprašanje dvojezičnosti.
— Gre za dva osnovna aspekta vprašanja. Prvi se nanaša na pravico kot tako z ozirom na izražanje narodnostne identitete, drugi na priznavanje te pravice in za uveljavljanje vseh možnosti medsebojnega komuniciranja v duhu enakopravnosti obeh jezikov, seveda tudi v smislu načel v dokumentih, ki so nastali kot svetovni pojav spoznanja in priznanja te nujnosti za mir in prijateljstvo med narodi sveta. Če se to vprašanje ne uredi, potem so vse besede o prijateljstvu prazne demagoške fraze.
— Toda nasprotniki globalne zaščite naših pravic so prav iz te naše zahteve, ki ni samo zahteva, ampak nujnost realnosti sožitja, skovali krilatico o «bilingviz-mui kot o nečem, kar naj bi ogrozilo nič manj kot obstoj večinskega naroda, v najboljšem primeru pa vsaj prineslo »prevlado* manjšine nad večino...
— Prav neverjetno se sliši, da naj bi pomenilo svobodno in enakopravno izražanje Slovenca na vseh ravneh v njegovem jeziku «prevlado» nad Italijanom. Tako kot postavljajo vprašanje tbilin-gvizma» demagoški branilci itali-janstva, nima nobenega opravka s kulturnim bistvom zadeve v vsej njeni širini. Pravilna in poštena razlaga pojma dvojezičnosti pri nas ne dovoljuje nobenih izkrivljanj: gre za naraven interes in potrebo ljudi dveh različnih jezikovnih izvorov, ki živijo isto življenje, ki se v tem življenju nujno in medsebojno oplajajo in se iz teh razlogov morajo medsebojno globoko poznati in spoštovati. Dvojezičnost zato ni breme, je nuja in obenem kulturna prednost in bogastvo ljudi, ki zavračajo ne le prakso, marveč celo samo misel o nekakšni večvrednosti.
Iz lastnih izkušenj vem, kako nazorno se prikazuje ta problem v izvoljenih organih, v katerih je slovenski predstavnik v očitnem podrejenem položaju, saj ob vsakem poskusu, da bi spregovoril v svojem jeziku, trči ob zid trdovratnega nasprotovanja, ki odraža v bistvu prezir in kulturno mize-rijo. Pri tem sploh ne gre za vprašanje nerazumevanja jezika s strani večine; to se danes preprosto reši s tehničnimi sredstvi, gre za pravo dejansko in arogantno prevlado večine nad manjšino, za preprečevanje manjšini, da živi kot enakopraven subjekt.
Ko zahtevamo pravico do enakopravnosti slovenskega jezika z italijanskim na vseh ravneh in ko govorimo o dvojezičnosti kot načelnem in praktičnem uveljavljanju te enakopravnosti, imamo v svojih predstavah pred seboj družbo brez prevlade, torej brez nasilja, kateremu smo danes podvrženi in ki bi ga njegovi nosilci hoteli ohraniti še naprej.
Dvojezičnost ne pomeni torej v nobenem primeru nasilja ali celo prevlade nad človekom, pač pa njegovo obogatitev. Sicer nihče ne more vsiljevati plemenitosti duha tistim, ki to odklanjajo.
Razgovor zapisal j. k.
SENAT IZREKEL NEZAUPNICO TRIBARVNI VLADI KD -PSDI-PRI
Po odstopu Andreottijeve vlade so volitve edini izhod iz krize?
Pertini je za jutri pozval na Kvirinal predsednika senata Fanfanija in poslanske zbornice Ingraa - Pri glasovanju odločilna odsotnost dveh demokristjanskih senatorjev - Posl. Mazzola novi podtajnik za nadzorstvo nad varnostnimi službami
RIM — Andreotti je odstopil in predsednik Pertini bo verjetno že jutri razpustil parlament. Predčasne politične volitve so torej, kot kaže, neizbežne.
V nasprotju s pričakovanji torej Andreottijeva vlada ni prejela zaupnice. Še uro pred glasovanjem so vsi napovedovali, da bodo senatorji desničarske Democrazie nazionale glasovali za zaupnico in s tem omogočili Andreottiju, da premosti glasovanje v senatu. Predsednik vlade je sicer jasno povedal, da zavrača glasove desnice in vsi so pričakovali, kako bo Andreotti ukrepal potem, ko se bo izkazalo, da so ti glasovi odločilni za zaupnico v senatu.
Zaupnice pa dejansko ni bilo.
Senatorji Democrazie nazionale so sicer vse lepo zrežirali, kajti jasno je bilo, da nočejo odstopa Andreottija: štirje njigovi predstavniki so glasovali za zaupnico, e-den proti, ostali pa so zapustili dvorano. Prav tako so zapustili dvorano senatorji liberalne stranke, Sudtiroier voikspartei in U-nion Valdotaine ter vsi dosmrtni senatorji, vključno z bivšima predsednikoma republike Saraga-tom in Leonejem. Po teh odsotnostih bi morala vlada prejeti 151 glasov, proti pa naj bi glasovalo 150 senatorjev. Dejansko pa sta pri glasovanju manjkala še dva senatorja in sicer demokristjana Dalla Porta in Todini. Predsedstvo senatne skupine KD ju je takoj po glasovanju sicer prijavilo strankinemu razsodišču, vendar pa so vsi že nekaj dni napovedovali, da se Andreotti noče znajti v senatu s številčno večino. vendar brez vsakršne politične osnove.
Takoj po tem izidu glasovanja se je Andreotti podal na Kvirinal, kjer je sporočil Pertiniju, da ni prejel zaupnice in je torej odstopil. Pertini ga je, kot se pač vedno ob takih primerih dogaja, prosil, naj vlada opravlja redne posle vse do sestave nove vlade, malo po Andreottijevem odhodu s Kvirinala pa so uradno sporočili, da je Pertini pozval k sebi predsednika senata Fanfanija in poslanske zbornice Ingraa. V poročilu sicer ni nobenega pojasnila o vsebini razgovorov s predsednikoma zbornic, vendar so sedaj predčasne volitve skoraj neizbežne. Na to daje misliti tudi dejstvo, da je predsednik republike povabil k sebi
le predsednika obeh zbornic, ne da bi napovedal nov krog posvetovanj.
O glasovalnih izjavah v senatu in o Andreottijevem govoru ni
kaj dosti povedati, saj je izid glasovanja popolnoma izničil pomen vsebinske razprave o programu vlade. Zanimiva so le ugibanja o bodočnosti: vsi se dejansko pripravljajo na predčasne volitve in mimo lahko rečeno, da se danes začenja volilna kampanja. Edini, ki še poskušajo preprečiti razpust zbornic so socialisti, ki vztrajajo pri zahtevi, da morajo evropske volitve potekati v mirnem vzdušju in ne smejo izgubiti na pomenu, kar pa bi se neizogibno zgodilo v primeru sočasnosti s političnimi volitvami.
Ob koncu je treba še omeniti, da se je včeraj, pred glasova njem v senatu, sestala vlada, ki je imenovala posl. Mazzolo (KD) za podtajnika pri predsedstvu vlade in mu poverila naloge koordinatorja varnostnih služb ter je proučila »poročilo o gospodarskem stanju v letu 1978», ki naj bi ga predstavila parlamentu, vendar do tega očitno ne bo prišlo zaradi izida glasovanja, (bbr)
VATIKAN — Papež Janez Pavel II. bo mogoče že prihodnjega septembra odpotoval na Dunaj,
RESOLUCIJA ITALIJANSKEGA ESPERANTSKEGA GIBANJA
Esperantisti za globalno zaščito slovenske manjšine
Ostra obsodba šovinističnih sil v deželi F-Jk - Gibanje zavrača jezikovni imperializem nad manjšino
RIM — Italijanska sekcija mednarodnega esperantskega gibanja s sedežem v Rimu je pred dnevi zavzela odločno stališče v podporo zahtevam slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po globalni zaščiti. Zato je esperantsko gibanje poslalo vsem svojim članom v Italiji v zvezi s tem nekaj dokumentov, v katerih je med drugim tudi rečeno, da so se «po predstavitvi zakonskega osnutka parlamentu s strani nekaterih senatorjev KPI v deželi Furlaniji - Julijski krajini dvignile vse desničarske in centristične politične sile, da bi preprečile uzakonitev globalne zaščite Slovencev*.
«V teku je neverjetno širjenje laži, uporaba nacionalističnih gesel (vrednih drugačnih, preživelih časov), s katerimi skušajo reakcionarne sile »opozoriti* na komu-
POSEG SENATORJA COSSUTTE NA VSEDRŽAVNEM KONGRESU KPI V RIMU
«Za prehod KPI iz opozicije v vlado potrebna mobilizacija ljudskih množic»
Pecchioli o neučinkovitosti vlade v boju proti terorizmu - Pozdravna brzojavka predsednika Pertinija - Sekretar ZKJ Dolanc bo danes govoril v Neaplju - Med današnjo razpravo tudi poseg posl. Cuffara o stvarnih problemih Furlanije-Julijske krajine
(Od'flašvga poročevalca)
RIM — Drugi dan kongresa KPI. Med pomembnejšimi posegi v diskusijo velja vsekakor omeniti sen. Armanda Cossuto, »notranjega ministra* KPI Pecchiolija, ekonomista Luciana Barco, vodja odseka za kmetijstvo La Torreja in druge.
Prehod KPI v opozicijo, so poudarili govorniki, nikakor ne ogroža politike demokratične enotnosti. Nasprotno, opozicija je v tej dramatični fazi le etapa v boju za prestop na drugi breg reke, torej vstop v vlado.
»Zapustili smo večino,* je poudaril s trdim tonom Cossutta,
«ker je delala slabo in ker je KD napak razumela odgovorno zadržanje komunistov in mislila, da se predajamo. V resnici pa se mora KD zavedati, tudi v bodoče, da se lahko spremenijo vladne formule in večine, ne pa politika komunistov. Zato bomo tudi iz opo-
iiiiiiiiiiiiiiiiii 1111111111111111 iiiiiimimiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmiiiiiiiifiiiiiiiiiii
SKLEPI BAGDADSKEGA MINISTRSKEGA VRHA
Egipt osamljen v arabskem svetu
Ostri ukrepi proti Kairu: prekinjeni vsi diplomatski in politični stiki, dobava nafte in gospodarska pomoč
BAGDAD — Skorajda presenetljiv zaključek konference zunanjih ministrov in ministrov za gospodarstvo arabskih držav, ki so se zbrali v iraškem glavnem mestu, da bi sprejeli ukrepe proti Egiptu, potem ko je Sadat podpisal mirovni sporazum z Izraelom: v zaključnem poročilu konference, ki ga je objavila iraška informativna agencija, .je rečeno, da bodo arabske države nemudoma umaknile svoje veleposlanike iz Kaira, ministri pa so tudi priporočili, naj posamezne države prekinejo vse politične in diplomatske stike s Sadatovim režimom v teku enega meseca. V zaključnem poročilu je med drugim tudi rečeno, da bodo sedež arabske zveze prenesli iz Kaira v Tunis v teku dveh mesecev: Egipt je s tem izobčen iz arabske zveze same: arabske države ne bodo več dobavljale Egiptu niti nafte, niti njenih derivatov; ukinili bodo vsa posojila, bančne vloge in olajšave, tehnično in finančno pomoč Egiptu od datuma podpisa mirovnega sporazuma dalje; arabske banke in druge u-stanove ne bodo nudile Egiptu več nobene gospodarske pomoči; prepovedane so trgovske izmenjave s tistimi egiptovskimi javnimi ali zasebnimi ustanovami, ki ima-
jo stike s »sionističnim sovražnikom*.
Nadalje so na vrhu arabskih držav v Bagdadu pozvali OZN, naj prenese svoje organizacije iz Kaira drugam, gibanje neuvrščenih pa, naj izključi Egipt iz svojih vrst, po zgledu arabske zveze.
Kot je razvidno iz povedanega, so ukrepi na politični in diplomatski ravni izredno ostri, prav tako pa tudi kar se tiče gospodarskega področja. Kljub temu pa je neka klavzola, na katero se lahko arabske države oprejo. V zaključnem poročilu se namreč »priporoča* (in ne zaukaže) prekiniti vse diplomatske stike z Egiptom, kar pomeni, da bodo lahko imele posamezne arabske države vendarle svoja konzularna predstavništva v Kairu. Pa tudi proti ZDA niso bili izrečeni nobeni ukrepi, čeprav so ministri obsodili njihovo ravnanje. Skratka, opazovalci menijo, da so sankcije proti Egiptu presenetljivo ostre, ministrska konferenca v Bagdadu pa da ni zadovoljila niti radikalnih arabskih držav, niti zmernih, ki lih vodi Saudska Arabija. Zaradi tega bo po vsej verjetnosti že prihodnji teden vrh državnih poglavarjev držav »fronte odločnosti*.
(mč)
žici je konstruktivno prispevali k reševanju perečih problemov. Vedeti je treba, da ni KPI, ki noče vladati, pač pa so drugi, ki ne dopustijo, da bi sprejeli nase tudi to odgovornost.*
Tema prehoda k vladi je torej osnovna na tem kongresu. Komunisti niso čutih posebnega olajšanja, ko se je razbila vladna večina, saj ohranjajo oblast v deželah, pokrajinah in občinah, kjer nadaljujejo odgovorno z reševanjem družbenih in gospodarskih vprašanj. Res pa je, da niso dopustili, da bi sodelovanje v tej večini kdo zlorabljal in v očeh javnosti zameglil podobo KPI, ki ostaja stranka delavskega razreda in njegovih specifičnih interesov.
Zgrešeno pa bi bilo, je poudaril Cossutta, če bi ljudje, ki so prej zaupali komunistom, to zaupanje umaknili v prepričanju, da je tako mogoče napredovati. Dejansko bi ošibitev levice pomenila povratek nazaj za vso italijansko družbo.
Potreben je bil torej »zasuk* v italijanski politiki, ki naj pokaže «pravo lice demokristjanov*, njihove razredne interese. Cossutta je s tem v zvezi poudaril, da so socialisti tudi sami spoznali, kako težko je sodelovanje z demokristjani in so to opustili. »Mi smo to spoznali in se umaknili, ko ni bilo prepozno. Sedaj je naš cilj preiti iz opozicije naravnost v vlado. Ne bo lahko obnoviti dogovor, vendar je zato potrebna dolgotrajna mobilizacija ljudskih množic*.
Kongresu je nato spregovoril Ugo Pecchioli, ki je napadel KD, saj je spričo intenzivne mobilizacije ljudstva v obrambo demokracije in proti terorizmu odgovorila šibko in nedosledno, kar dokazuje prav dejavnost za to pristojnih državnih organov. Pecchioli se je v zvezi s terorizmom vprašal. Ali se za tem pojavom skrivajo tuje sile, čeprav mora biti vsem jasno, da zasleduje terorizem reakcionarne cilje. Teroristi pa sp sinovi krize kapitalističnega sistema, razkroja vrednot, posledica krivic, ki se porajajo v družbi in nasilja, ki jo le-ta nosi v sebi*. Ne gre torej posploševati, pač pa je potrebno globje razumeti, kako nastaja nasilje v družbi in kaj morajo napredne sile storiti, da ga izkoreninijo z »družbeno terapijo*.
Kongresne v popoldanskem dy lu z močnimi aplavzi sprejel na tribuno generala javne varnosti Felzianija, ki je poudaril obvezo demokratičnih policistov v boju za ohranjevanje demokratičnega sistema, proti nasilju in za reformo države.
Prav tako so komunisti z močnimi aplavzi sprejeli brzojavko predsednika republike Pertinija, ki je zaželel kongresu veliko uspeha in se spomnil velikega doprinosa KPI pri oblikovanju demokratične republike.
Zvečer so zasedale komisije, ki se ukvarjajo z dokončnim oblikovanjem političnih dokumentov kongresa in reformo statuta. S tem v zvezi se obetajo pomemb-
ne novosti, predvsem kar zadeva »obličje* partije in njene »laične* podobe.
Na tem kongresu niso predvideni pozdravi gostov. Zato pa je KPI priredila več zborovanj, kjer bodo člani tujih delegacij spregovorili javnosti. Tako je sekretar ZKJ Stane Dolanc odpotoval v Neapelj, kjer bo govoril v mestni kinodvorani.
Danes se kongres nadaljuje ves dan. Predviden je tudi poseg tajnika KPI za Furlanijo-Julijsko krajino Antonina Cuffara, ki bo govoril o problemih Furlanije po potresu, ter o vprašanju Slovencev in obmejnega sodelovanja z Jugoslavijo.
STOJAN SPETIČ
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiinmiiiiiiiiiitii
SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV SLOVENIJE, KOROŠKE IN F-JK
Nove skupne pobude na področju turizma
V kooperaciji treh dežel perspektive za vsestranski razvoj turističnih dejavnosti
CELOVEC — V Celovcu so se sestali predsedniki gospodarskih zbornic treh sosednjih dežel Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške na posvetovanju o sodelovanju in kooperaciji v turizmu teh treh dežel. Na srečanju so ugotovili eno od najpomembnejših turističnih območij za prebivalce velikih organiziranih in industrializiranih evropv-skih mest.
Hkrati je to pomembno križišče ne le turističnih in prometnih, ampak sploh gospodarskih tokov, predvsem severa proti jugu in kot je poudarila delegacija iz Trsta s severa proti jugovzhodu in tudi zahoda proti vzhodu. Marsikatere skupne probleme tega prostora bi bilo mogoče dosti bolj uspešno rešiti s tesnim sodelovanjem in v korist vseh. Velik del industrije kot tudi kmetijstva v tem prostoru živi od turizma, torej ta pomeni posredno pomemben vir dohodka za prebivalstvo treh dežel.
Premostiti pa bo treba dosedanje konkurenčno obnašanje turističnih delavcev in ustanov na tem prostoru in svoja prizadevanja preusmeriti v skupno pridobivanje gostov. Tako bi lahko u-činkovito sodelovali na področju turistične propagande, v turistič-
no informativni dejavnosti, na področju varstva okolja in kulturno - zgodovinskih spomenikov, pri reševanju problemov cestnega, železniškega in letalskega prometa, zelo dobre uspehe pa je pričakovati tudi pri sodelovanju na področju navtičnega turizma. S skupno in zelo pestro ponudbo na primer od letovanja na morju, plovbe, obiska kraških posebnosti in klimatskih zdravilišč, smučanja, ogleda kulturnih in zgodovinskih spomenikov — bi lahko kot močni ponudniki povečali izkoriščenost turističnih zmogljivosti, dotok turistov, turistični promet med sosednjimi deželami, hkrati pa bolje ohranili kulturno krajino in o-kolje. Sodelovanje in koordinacijo moramo začeti na tistih področjih, je poudaril predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, kjer so že možnosti. Tako so se dogovorili o ustanovitvi posebnih delovnih skupin v katerih bodo predstavniki vseh zbornic; k sodelovanju naj bi sčasoma pritegnili tudi nekatere druge avstrijske dežele, gospodarske zbornice drugih severnoitalijanskih dežel in Bavarsko, saj bi takšen najširši alpsko - jadranski prostor lahko postal še bolj pomemben, predvsem pa enoten turistični prostor, (jp)
nistično nevarnost. Slovence označujejo za nevarne jugoslovanske agente, ki stremijo po polastitvi italijanskih (italianissime) mest Trsta, Gorice in Vidma, katera bodo potem izročili mednarodnemu komunizmu*.
»Tudi zadnja pobuda se nam zdi brezsmiselna in sicer ta, da bi z referendumom ugotovili ali ima večina voljo dodeliti pravice manjšini.*
Italijansko esperantsko gibanje nato poziva vse posameznike in predvsem esperantiste, naj se še bolj kot kdajkoli prej borijo proti jezikovnemu imperializmu na vseh ravneh in naj podprejo u-pravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V ta namen so na redni seji gibanja, ki je bila 16. marca v Rimu, r e-jeli tudi naslednjo resolucije
»Italijanski esperantisti so z velikim zanimanjem sledili in še sledijo vsem stališčem, ki so jih zavzele oblasti, razna združenja in tisk v zvezi z globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki jo predvideva zakonski osnutek št. 1244 z dne 6.6.1978.
Kot aktivisti takega gibanja, ki se že po svoji lastni naravi bori po vsem svetu proti jezikovnemu imperializmu velesil in proti kakršnikoli obliki diskriminacije, osnovane na jeziku, izražajo italijanski esperantisti svojo solidarnost slovenski narodnostni skupnosti in podporo vsem tistim pobudam, ki bi zagotovile enakopravnost Slovencev in vseh tistih italijanskih državljanov, ki govorijo drugačen jezik kot večina.
Esperantisti pa še posebej nagibajo. da v vseh tistih državah, kjer je skušala večina s silo nastopati proti manjšini, jo asimilirati in podrediti, so vsi ti cilji dosegli popolnoma drugačen namen, kakršnega si je večina zastavila. (Seveda, tako nasilno početje demokratični ljudje odločno zavračajo, zavračajo pa ga tudi mednarodni organizmi in sama italijanska ustava).
Italijanski esperantisti ponovno potrjujejo pravico posameznika do rabe lastnega jezika v vseh družbenih odnosih (šolah, sodiščih, u-pravnih ustanovah, tisku, itd.), in rabo nevtralnega jezika v odnosih z ljudmi drugačne narodnosti ter obsojajo vse tiste, ki hočejo s stališčem številčnosti vsiliti drugim jezikovnim skupnostim italijanski jezik in s tem nasprotujejo tudi poskusu esperantistov, ki si prizadevajo za take rešitve, ki slonijo na enakopravnosti*.
TRIDENT — Tridentinci bodo danes odločali z referendumom o pokrajinskem zakonu, ki začrtuj« na tem območju norme o razlastitvi zemlje za javna dela. Za referendum je dala pobudo desničarska stranka Democrazia nazionale, medtem ko so vse demokratične stranke zavzele nasprotno stališče in so se torej izrekle pozitivno o omenjenem zakonu. Na volišča bo šlo 323.000 Tridentincev.
Trije znani videmski zlatarji za rešetkami
VIDEM — Po odkritju ukradenega blaga v vrednosti 400 milijonov lir, ki ga je 58-letni Remo Lampugnani skrival v svojih antikvariatih, so preiskovalni organi aretirali tudi tri znane videmske zlatarje, ki so, ukradeno zlatnino pretopili. Med drugim so našli tudi več briljantov, od katerih je eden vreden nič manj kot 14 milijonov lir.
Nova mejna črta na Goriškem
GORICA — Na goriškem področju stopi z jutrišnjim dnem v veljavo nova meja med Italijo in Jugoslavijo, kot jo predvidevajo osimski sporazumi. Nova meja, ki se le rahlo razlikuje od prejšnje, bo potekala' na črti od hriba Kolovrata, preko goriških Brd in Števerjana do hriba Sabotina. Mejno črto so v prejšnjih dneh začrtali izvedenci geografskih vojaških inštitutov Italije in Jugoslavije.
SLOVENSKI NARODNOSTNI SKUPNOSTI IN NJENIM PRIPADNIKOM ZAGOTOVITI POLNE PRAVICE NA CELOTNEM NARODNOSTNO MEŠANEM OZEMLJU!
JUTRI «LJUBLJANSKI DNEVI V TRSTU»
NE S SILO - Z MOČJO RAZUMA IN DELA!
Protislovenska gonja, kateri smo priče v zadnjih mesecih, ima mnogo vzrokov: eden od poglavitnih je vsekakor skoro popolno nepoznavanje slovenske stvarnosti, ki ga je mogoče zaslediti ne samo v široki tržaški javnosti, temveč tudi med tržaško italijansko inteligenco. Izhajajoč iz dokaj provincialne zagledanosti v lastno kulturno izročilo, se italijanski intelektualci, razen nekaj redkih izjem, ki bi jih lahko prešteli na prste ene roke, dolgo niso pobrigali, da bi se seznanili z razvojem kulturnega življenja na Slovenskem. Vse preveč so bili prepričani, da se med njihovimi slovenskimi someščani in nasploh med Slovenci tako in tako ne more ničesar zgoditi, kar bi bilo vredno njihove pozornosti. Tako so ostali zaprti v svoj slonokoščeni stolp in se niso zavedeli, da življenje kipi okoli njih in prinaša na površje nove sile, nove intelektualne vrednote, za katere so oni gluhi in slepi. Medtem ko se je italijanski narod pogrezal v močvirju fašizma in po njegovem propadu s težavo iskal iz njega svojo pot, je slovenski narod v času svojega najhujšega boja za obstanek, dvignil proti okupatorjem ne samo svoje orožje, ampak tudi vse svoje intelektualne in umetniške sile. Kljub izredno težkim razmeram, smo Slovenci v času narodnoosvobodilnega boja, bili angažirani proti sovražniku tudi kot pisatelji, pesniki, glasbeniki, slikarji, znanstveniki, v prepričanju, da je naša revolucija tudi kulturna revolucija v najbolj žlahtnem pomenu besede.
Jutri pride na obisk v Trst ljubljanska filozofska fakulteta, da predstavi v okviru tržaške filozofske fakultete nekakšen prerez svojega znanstvenega in raziskovalnega dela. Pobuda raste iz zahteve, ki se je začela končno le pojavljati med italijanskimi intelektualci v Trstu, po intimnejšem spoznavanju slovenskih kulturnih vrednot. Organizatorji so pravilno ravnali, da so na svojo vizitko napisali ((Kultura v NOB* in tej tematiki odmerili osrednje mesto v bogatem programu predavanj in okroglih miz. Z uvodnim predavanjem prof. Zwittra in z diskusijo, ki mu bo sledila, stopajo namreč slovenski intelektualni delavci pred italijansko publiko kot predstavniki naroda, ki si je vedno prizadeval, da doseže svoj razvoj in svojo uveljavitev ne s silo temveč z močmi razuma in dela. Iz te zavesti raste tudi naš ponos in pogum: v prepričanju v svoj prav bomo še vedno, kot v času narodnega preporoda, kot v času NOB, pisali na svoja bandera: «Prosveta bo naša osveta*.
NA PETKOVEM JAVNEM SREČANJU V TREBČAH
Odločen odgovor vsem manevrom proti uzakonitvi naših pravic
Predstavnik SKGZ Edi Bukavec o zavajanju javnega mnenja v Trstu in Benečiji z nesramnimi lažmi melonarjev in fašistov
Šovinistična kampanja melonar-skega glasila in drugih sredstev javnega obveščanja, ki si z lažmi in potvorbami prizadeva ustvarjati v javnem mnenju nasprotovanje uzakonitvi pravic Slovencev v Italiji, je vzbudila upravičeno zgražanje in odločno voljo, da se ji upre, v vsej naši narodnostni skupnosti v zamejstvu. Na pobudo domačih prosvetnih in športnih organizacij so se v zadnjih tednih vrstile javne razprave, na katerih so ljudje najostreje obsodili rovarjenje fašistov in tistih, ki jim pri tem nečednem poslu pomagajo ter izražali predloge o pobudah, ki naj primerno seznanijo z našo problematiko nepoučeno demokratično prebivalstvo italijanskega jezika.
Zelo uspel javni sestanek je bil v petek v Trebčah na pobudo prosvetnega in športnega društva «Pri-morec». Zelo številni domačini so prizadeto in pozorno sledili uvodnim izvajanjem člana glavnega odbora SKGZ Edija Bukavca, ki je prikazal reakcijo šovinistov, ki se ponavlja in stopnjuje vsakič, ko se kaže možnost uveljavljanja naših pravic. Začetek parlamentarnega postopka za uzakonitev globalne zaščite, ki Slovencem pripada po u-stavi, kot je poudaril sam predsed-
nik republike, je sprožil kampanjo v melonarskem glasilu ter v zasebnih radijskih in televizijskih postajali, čemur je v zadnjih dneh sledilo zbiranje podpisov proti pravicam Slovencev na pobudo fašističnega ženskega združenja. Tudi v Beneški Sloveniji se je obnovila ustrahovalna kampanja z zbiranjem podpisov, ki jo vodi prosluli Ciceri.
Bukavec je orisal tudi vztrajna prizadevanja SKGZ za priznanje manjšinskih pravic, nastope enotnih delegacij Slovencev pri naivi-šjih državnih in političnih predstavništvih in zadnje stike SKGZ z deželnimi vodstvi demokratičnih strank. Prikazal je neodločnost PRI in PSDI ter nevarnost stališč KD o nesprejemljivem preštevanju manjšine, čemur nasprotujejo (po 113 letih raznarodovalnega pritiska) celo slovenski izvoljeni predstavniki KD iz Benečije. Za protislovensko gonjo se skrivajo nameni, ki ne moremo izključevati, da jih podpirajo tudi določeni oblastveni krogi, da bi Slovencem priznali dosti manj, kot že imata nemška in francoska manjšina in mnogo manj, kot predvidevajo že vloženi zakonski osnutki. Takim poskusom se moramo odločno upreti, je zaključil Bukavec, in se moramo potruditi, da o naših
MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SINOČI V NABITO POLNEM KULTURNEM DOMU
Vsa Primorska je zapela pesem dostojanstva in vesoljne ljubezni
Ob desetem jubileju revije Primorsku poje stu slavnostno spregovorila Miroslav Košuta in Jože Humer Nastopilo je osem izbranih pevskih zborov z obeh strani meje - Priznanja zborovodjem in pevcem
V slavnostnem vzdušju, ki je vladalo v nabito polnem Kulturnem domu, se je sinoči iztekel poslednji nastop letošnje revije pevskih zborov Primorske, ki pod preprostim, a vseobsegajočim naslovom ('Primorska poje*, v organizaciji SPZ in ZKO Slovenije, slavi letos svoj deseti jubilej. Za to priložnost so s svojo prisotnostjo počastili vsega priznanja vredni napor pevcev, dirigentov in organizatorjev revije z obeh strani meje, med drugimi predstavnik izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj, konzula SFRJ v Trstu Be-nolič in Kante, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik SPZ Klavdij Palčič, eden prvih > tvorcev te uspele manifestacije pred desetimi leti Edvin Švab, številni ugledni primorski glasbeniki med katerimi dr. Danilo Švara in Ubald Vrabec, pokroviteljstvo nad koncertom pa je prevzela vlada dežele Furlanije - Julijske krajine.
Na koncertu se je predstavilo 8 zborov s Tržaškega, iz Goriške, Benečije in Kanalske doline na naši ter s Koprskega, iz Goriške, Vipavske doline in Idrije v matični domovini. Bila je tako simbolično zastopana vsa naša primorska dežela z obeh strani meje v duhu enotnega narodnega in kulturnega prostora, pa seveda enake ljubezni do slovenske pesmi.
Potem ko je iz grl mladih pevcev mešanega zbora «Bojan» iz Dornberka izzvenela že kar obvezna Prešernova Zdravica v Vrabčevi uglasbitvi, sta slavnostno spregovorila predsednik odbora za kulturo pri Slovenski kulturno-gospodarski zvezi Miroslav Košuta in predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer.
«Ta praznični večer zaključuje desetletno obdobje, ki bo v kulturni zgodovine Primorske deležno posebne pozornosti — je dejal v uvodu M. Košuta in dodal, da gotovo ni slučaj, da je do takšne pobude prišlo prav ob zahodni meji našega narodnega telesa. Kajti če je res, da ves slovenski narod ljubi petje, je tudi res, da pesem pomeni le malokomu toliko, kot je pomenila primorskemu človeku v temačnih letih zatiranja. Ko je bila opljuvana in zasramovana, od povsod izgnana in prepovedana, je postala dediščina, ki jo je bilo treba ohraniti zanamcem, utelešenje lepote našega jezika in naš ponos, neprecenljivo bogastvo in marsikdaj edina živa vez, netilka upora in tolažnica v stiski, poslednja popotnica naših mučenikov in bojna tovarišica zmagovalcev teme.»
Miroslav Košuta se je potem bežno dotaknil sedanjega težkega trenutka slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, izpostavljene sovražni gonji ter ob navdušenem odobravanju občinstva dejal:
tln kadar sikajo, da nas tod ni, odgovarjamo s svojo narodno pesmijo, da so ti kraji od zmeraj v naši krvi in v našem duhu.
In kadar bljuvajo na nas sovraštvo, odgovarjamo s svojo visoko umetno pesmijo, ki priča o ljubezni in bratstvu.
In kadar tulijo, da nas bodo iztrebili, odgovarjamo s svojo partizansko pesmijo, da smo boja vajeni. Ker smo in hočemo biti! Vsa naša zgodovina je večen boj, boj za življenje, boj za človekovo dostojanstvo, boj za sožitje in nove odnose med ljudmi.»
Tudi predsednik ZKO Slovenije Jote Humer je v svojem nagovoru ugotovil, kako je ta jubilant — Primorska poje — iz leta v leto mlajši Mj kaže povsod znake pomlajeva-
nja; med pevskimi zbori prinove, med pevskimi vrstami pomladitve, med zborovodji nova imena, v pevskih sporedih sveže sapice, v pevskih hotenjih mlado moč. ..
Odkod taka moč?' se je vprašal in si odgovoril: «V primorskih dušah, vse kaže, ptica pesem rada gnezdi. Pod njihovimi napušči ji je toplo in prikladno. Pod njihovim nebom se rada zgrinja v jate. In ko se takole spreleta od Snežnika do Matajurja, od Nabrežine do Idrije, je ne v Rožni dolini in ne pri Rer-netičih ne vprašajo za potni list.»
Ali ni torej prav naša pesem tudi prišepetavala, če že ne podpisovala osimske sporazume in njihovega duha?
Ob napovedovanju Alenke Sakside in v uvodu tudi Petra Suhadolca, se je potem odvijal spored, ki so ga poleg že omenjenega zbora (Bojan* iz Dornberka (dir. Jožko Ha-rej), izvajali še zbori: «Planinka»' iz Ukev v Kanalski dolini (dir. Marjo Garjup), «Pod lipo» iz Barnasa v Beneški Sloveniji (dir. Nino Spe-honja), «Lojze Bratuš* iz Gorice (dir. Stanko Jericijo) in nato v drugem delu zbori: «Igo Gruden* iz Na-
iniiiiiiniiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiii
brežine (dir. Sergij Radovič), «Zor-ko Prelovec* iz Idrije (dir. Aldo Kumar), «Obala» iz Kopra (dir. Mirko Slosar) in na koncu «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine (dir. Klavdij Ko-loini).
Vsak zbor si je zaslužil svoj navdušen aplavz pa naj je že pesem bila dodelana v svojih tehničnih zahtevnostih-ali preprosta v svojem ljudskem ;»ra*u, nežno ljubeča ah borbeno zagnana, slovenska v svojih narečnih inačicah, hrvaška, ma-kedonska Ah: celo latinska, francoska in črnska. A posebno prisrčnega aplavza sta bila deležna za to priložnost naša prva gosta, najmlajša člana te velike primorske pevske družine: mešani zbor ^Planinka* Iz Ukev v svojih živo pisanih kostumih in mešani zbor «Pod lipo* iz beneškega Barnasa, torej zbora iz tistih krajev naše zamejske slovenske zemlje, ki so najbolj zatirani v svojem narodnostnem bistvu.
Med koncertom sta predstavnika Slovenske prosvetne zveze in Združenja pevskih zborov Primorske Klavdij Palčič in Ivo Jelerčič podelila na odru priznanja trinjajstim zborovodjem, ki nastopajo s svoji-
Pismo uredništvu
Kako je s poimenovanjem
osnovne šole na Proseku ?
Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika 1
S pismom didaktičnega ravnateljstva na Opčinah št. 424/79 B-26, naslovljenim na predsednika med-razrednega sveta osnovne šole na Proseku, smo bili seznanjeni, da je šolski skrbnik v Trstu z dopisom 3638/1 B-22 z dne 19. marca 1979 poslal vso dokumentacijo o poimenovanju šole na Proseku po Ivanu Regentu v Rim na ministrstvo za javno vzgojo.
Vest kot taka bi morala vzbuditi med starši zadovoljstvo, vendar se nam po podrobnejšem pregledu zdi, da gre tudi tokrat za taktično potezno zavlačevanje.
Združenje staršev utemeljuje te trditve širši javnosti s sledečimi podatki:
o poimenovanju osnovne šole na Proseku, ki se zavlačuje že nad pet let, je bilo že precej pisanega. Prav ob koncu lanskega šolskega leta je Združenje staršev hotelo narediti temu konec. Izvoljene predstavnice v medrazredne svete so začele bojkotirati seje, Združenje staršev je pozvalo vse vaške organizacije na odločen in enoten nastop. Devetega junija 1978 se je 11-članska delegacija vseh vaških organizacij, kot je obširno poročal Primorski dnevnik 10.6.1978, sestala z didaktičnim ravnateljem Strnadom. Trinajstega junija 1978 pa je Združenje staršev i-melo sestanek z zastopniki vaških odborov SSk, PSI in KPI. Vsi so se zavzeli za odločen in enoten nastop, da bi se proseška šola čimprej poimenovala po Ivanu Regentu. Kazalo je, da je enoten nastop vseh dvignil precej prahu v pristojnih uradih, saj je didaktično ravnateljstvo na Opčinah z dopisom št. 966/78 B-26 seznanilo starše, da je vso dokumentacijo o poimenovanju šole poslalo na šolsko skrbništvo 28.6.1978 s protokolnim pismom 960/78 B-26.
Sledil je molk do 11. oktobra 1978 ko se je Združenje staršev spet o-glasilo in zahtevalo pojasnila od ravnateljstva, kako je s poimenovanjem šole. Ravnateljstvo je 10. novembra 1978 s pismom št. 1616/78 B-26 odgovorilo, da je naše zahteve naslo-
vilo na šolsko skrbništvo in da čaka na odgovor.
In končno je odgovor prišel. Istočasno ■ pa odšel v Rim. Kaj sedaj lahko starši pričakujemo, če pomislimo, da je prošnja, ki je bila odposlana z Opčin 28.6.1978, čakala skoraj devet mesecev na šolskem skrbništvu, preden so jo odposlali v Rim. Hoteli bi seveda vedeti, kje je tičala in kaj so sploh z njo delali devet mesecev v Trstu.
Zato se Združenje staršev obrača na vse vaške organizacije, naj priskočijo na pomoč. Potreben je enoten in odločen nastop, ker smo tega zavlačevanja že siti. Izgovori nas ne zanimajo, hočemo dejanja in zaključke.
V pričakovanju da bo kdo odgovoril r.a naše pismo, Vas hočemo še seznaniti, da se bo odbor Združenja staršev sestal na izredni seji v petek, 6.4.1979, da bi sklepal o nadaljnjih ukrepih in akcijah.
Združenje staršev osnovne šole na Proseku
mi zbori že vseh deset let obstoja «Primorska poje*. Tudi njim je bil namenjen dolg in hvaležen aplavz občinstva.
Prireditelja sta za to jubilejno priložnost izdala zajetno publikacijo s pregledom celotnega delovanja revije v desetih letih, s slikami zborov in s prispevki mnogih kulturnih in javnih delavcev. O njej bomo še poročali, kakor tud^ o tiskovni konferenci, ki je bila v popoldanskih urah. (j.k.)
Baiti, Tombesi in bivša cona B
Italijanski zunanji minister je sprejel predsednika revanšističnega vsedržavnega združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo (ANVGD) senatorja Paola Barbija in tržaškega poslanca Giorgia Tombesija, ki pripadata skrajnemu desnemu krilu krščanskodemokratske stranke. Parlamentarca, ki ju je spremljal duhovnik Flaminio Rocchi, sta zahtevala od Forlanija, da rimska vlada sproži nova pogajanja z beograjsko glede vprašanj v zvezi z uresničitvijo proste industrijske cone na Krasu; trojica je utemeljila svojo zahtevo s «širokim političnim nasprotovanjem* tej pobudi, o-ziroma z okoliščino, da bo prosta cona na tržaškem obmejnem območju v luči tekočih pogajanj r I Jugoslavijo in EGI zaigrala docela drugačno vlogo od tiste, ki ji je bila odmerjena prvotno.
Barbi, Tombesi in Rocchi so zatem prepričevali ministra, da mora Jugoslavija odšteti še dodatno odškodnino za izgubljeno premoženje istrskih beguncev ter izseljencev z Reke in iz Zadra, kakor tudi z drugih ozemelj, ki pripadajo sosedni republiki.
Odobren proračun časnikarske zbornice
Na petkovi redni skupščini časnikarske zbornice so soglasno odobrili obračun za leto 1978 in proračun 1979. Uvodnemu poročilu predsednika Soncinija in finančnemu poročilu blagajnika Štoke je sledila
upravičenih zahtevah bolje seznanimo tudi italijansko javnost. Ta naša volja bo zadobila poseben izraz tudi na občnem zboru SKGZ prihodnjo nedeljo.
Med zelo številnimi domačini se je razvila živahna razprava, med katero so obsojali tudi napade na osimske sporazume, ki pomenijo e-dini možen izhod iz krize za vse tržaško gospodarstvo. Trebenci so soglašali, da si je treba prizadevati za boljše seznanjanje italijanskega prebivalstva, z obrazložitvijo obstoječih zakonskih osnutkov in predlo-
A. Guštin potrjen za predsednika KZ
Na sinočnji seji je glavni svet Kmečke zveze, izvoljen na letošnjem občnem zboru, imenoval iz svoje srede izvršne organe strokovne organizacije. S ploskanjem je potrdil za predsednika Alfonza Guština (čigar srečanje z Abrahamom so odborniki po seji domače proslavili), za podpredsednika pa Dušana Kodriča in Alojza De-belisa. Tudi ostale člane izvršnega odbora so v glavnem potrdili, upoštevajoč koristnost njihovega dosedanjega zaslužnega dela in izkušenj, z nekaterimi dopolnitvami. Sestavljajo ga odborniki Srečko Orel, Ivan Antonič, Drago Starc, Mirko Križmančič, Marij Švab, Oskar Grgič, Jože Radetič, Re-migio Tul, Adrijan Kalc, Boris Škrk, Ljubo Petaros, Danilo Lupine, Robert Smotlak, Jože Terčič, Lucijan Volk in Miroslav Žigon.
Glavni svet je tudi obnovil strokovne komisije Kmečke zveze in imenoval njih načelnike: Josip Sancin (vinogradništvo), Dušan Kodrič (vrtnarstvo, zadružništvo), Drago Starc (cvetličarstvo), Mirko Križmančič (živinoreja), Slavo-ljub Štoka (jusarska vprašanja), Alojz Križmančič (vprašanja dvolastnikov) in Lucijan Volk (tisk).
Odborniki so nato razpravljali o vprašapju kmetijskih dejavnosti na narodnostnem o-zemlju, o katerem bodo odposlanci KZ spregovorili na občnem zboru SKGZ v nedeljo, 8. t.m. Glavni svet ,je s tem v zvezi pozval članstvo, da s svojo številno prisotnostjo podpre napore osrednje organizacije za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti.
gov za globalno zaščito tudi z objavo publikacij in preko radijskih oddaj pristopa.
• Zdravstveni funkcionar tržaške občine obvešča, da so ugotovili od 19. do 25. marca naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 16, ošpice 1, norice 34 (6 izven občine), garje 15 (2 izven občine), nalezljivo vnetje jeter,
URADNO POROČILO KOORDINACUSKIOA ODBORA
CENTER ZA RAZISKAVE PRI BANIH BO ZRASTEL NA 150 HA POVRŠINE
Urejen bo po vzoru ameriških «kampusov» - V upravnem svetu tudi predstavnik kraške gorske skupnosti
Koordinacijski odbor, ki je zadolžen, da pripravi statut in določi dokončno lokacijo za Center za znanstvene in tehnološke raziskave, je sinoči objavil uradno poročilo, v katerem potrjuje, kar smo že zapisali v včerajšnji številki, da je bil namreč na zadnji seji, ki je bila na tržaški univerzi pod vodstvom predstavnika pravnega oddelka ministrstva za znanstvena raziskovanja dr. Rocce, dokončno sprejet statut bodočega središča in da je bilo za njegovo uresničitev določeno območje med Bani in Pa-dričami v tržaški občini.
Statut sestoji iz 18 členov in določa med drugim rekvizite članov in porabnikov središča, postopek za pristop h konzorciju, pristojnosti upravnega sveta ter tehnično-znan-stvenega odbora. V upravnem svetu bosta med drugimi predstavnik malih in srednjih industrij iz tržaške pokrajine ter predstavnik kraške gorske skupnosti, «da bi zajamčili zaščito interesov krajevnega prebivalstva*. V statutu so nadalje določene strukture bodočega centra ter nafoge, ki jih bo moral reševati. Določene so tudi strukture konzorcija, ki bo predvidoma potreboval 50 enot visoko kvalificiranega osebja.
Območje med Padričami in Bani. kjer bo vzrastlo novo središče, zavzema okrog 150 ha primerne površine. Na njej bo nastal znanstveni in tehnološki center, ki bo po svojih strukturah podoben «kam-pusam* anglosaksonskega tipa. Celotno območje nameravajo urediti tako, da se na njem ne bo nadaljevala sedanja ambientalna degradacija. Na zahtevo delegatov krajevnih uprav so v statut vnesli vrsto norm, po katerih bodo mimo splošne vinkulacije predvidenega območja postopoma prevzemali površine, potrebne za posamezne strukture. Norme tudi določajo, da na tem območju ne bo novih stanovanjskih naselij razen stanovanjskih struktur, ki bodo nujno potrebne za znanstvenike, tuje goste oziroma raziskovalce ter osebje, ki mu bosta poverjena nadzorstvo in varnost naprav.
V zvezi s središčem za znanstvene raziskave naj na koncu o-menimo, da se bo jutri ob 9.30 začel na tržaški univerzi tretji posvet o tej strukturi. Glavna poročila bodo podali docenti G. Bugliarello, C. Calzolari. A. Cocco, G. Costa in B. Olds (ZDA).
Danes okrogla miza WWF na Opčinah
Danes bo v prostorih PD «Tabor» na Opčinah ob 9.30 uri okrogla miza na temo infrastrukture na Krasu*, ki jo prireja Svetovni sklad za zaščito narave (WWF) pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Odprli bodo tudi fotografsko razstavo o trasi bencinovoda pred in po izvršitvi del.
Na sedežu delavske zbornice UIL na Trgu papeža Janeza XXIII. št. 6 bo jutri, 2. apr., ob 17. uri skupščina strežnega osebja državnih o-
•iiimi im umnimi i mi u i m m iiimmm nun umu mminnimiii n mi m um n mi minuli im mi im iiii •uiniiii
USPEŠNA OPERACIJA TRŽAŠKIH POLICISTOV
mi ■" " •
RAZPEČEVALCI MAMIL SO SE UJELI V PAST
V preiskavi o tihotapljenju prepovedenega blaga skozi Trst sodelovali med drugim tudi Jugoslovani
Odsek za boj proti razpečevanju mamil letečega oddelka tržaške kvesture pod vodstvom prvega komisarja javne varnosti Cristofora La Corteja je po dobro leto trajajoči preiskavi, ki jo je usklajal preiskovalni sodnik tukajšnjega sodišča dr. Serbo in s sodelovanjem ustreznih policijskih služb, oziroma kriminalističnih oddelkov kvestur v Milanu. Bariju, Rimu, Neaplju, Bologni, Comu in Benetkah ter še pristojnih javnovarnostnih dejavnikov v Jugoslaviji in drugih zahodnoevropskih državah, stopil na pr-
krajša razprava in nato glasovanje.
. g 1 ■ 11 ■ 1111 ■ 11 ■ I ■ >1 > ■ ■ i ■ 111 ■       iiiiiiiimiMiiniiiiiMiiiiriiiiiiiiiii 1111  
Dolga vožnja za sobotne nakupe
V	zadnjem času jugoslovanski kupci ob sobotah preplavljajo Trst. Koliko jih pride, ni lahko ugotoviti; marda 50, 80, 100, morda še več tisoč. Tudi včeraj jih je bilo veliko. Kar drli so se na trgu pred železniško postajo, po trgovinah, na Pon-terošu in, ko sem se sprehajal po ulicah Terezijanske četrti, so mi prišli takoj na misel uvodni in zaključni posnetki Bergmanovega «Kačjega jajca* — toliko ljudi je mrgolelo po ulicah.
V	vsem tem malem morju kupcev sem skušal popoldne zvedeti od nekaterih posameznikov, kaj jih tako posebno mika v Trstu. Začel sem kar na trgu pred železniško postajo, kjer so se ljudje gnetli okoli stojnic, kupovali, spraševali za cene, si merili obleke. Srečal sem Metra, 22-letnega študenta iz Banjaluke.
tPrišel sem nakupovat farmerke*, je povedal, «a brez švercanja. Deset ur sem se vozil z avtobusom, preden sem prispel. V Trstu se da kupiti lepe reči, a kaj, ko te hočejo trgovci na vsak način prevarati, le da bi
čimveč prodali*.
Obrnil sem se do ženske, ki je sedela na zidku obkoljena s torbami, najlonskimi vrečkami in podobnim. Kadila je cigareto.
«Ne mogu, mali*, mi je odvrnila in dodala, da je preveč .umoma’, da bi mi lahko odgovarjala na vprašanja. Verjetno sta jo vožnja in hoja po mestu res preveč utrudili.
Ružico in Mladena, študenta iz Subotice sem zmotil med obiranjem mandarine.
«Prišla sva nakupovat predvsem tehnične predmete. Dvanajst ur sva potovala in splačalo se je, ker sva nekaj dobrega že pokupila. A vse tu v Trstu je 'vrlo skupo’.*
Po tej tožbi proti draginji Trsta sem jo odmahnil proti drugemu nakupovalnemu središču, proti Ponte-rošu.
Ponterošo je bil tak kot po navadi. Povsod gneča ljudi in hrup, ki je bil še glasnejši tam, kjer so mestni redarji pregledovali dovoljenja prodajalcev za stojnicami. Na ulicah, ki vodijo proti Ponterošu, so skupine
nakupovalcev čakale pred trgovinami, da jih bodo odprli.
Približal sem se skupinici dveh žensk in treh moških, ki so stali pred trgovino z ribiškimi rekviziti na vogalu Ul. Roma. Ko sem pristopil k njim, so se odmaknili od vhoda: mislili so, da sem lastnik trgovine. Ko sem jim nato povedal, kaj želim zvedeti, so me najprej pogledali nekoliko nezaupljivo, nakar mi je Sava, ženska srednjih let, rekla, da so iz Niša. «Prvič smo v Trstu*, je nadaljevala, «vozili smo se 15 ur, štiri ure smo čakali na meji, nikoli’ več takega potovanja.*
«Kaj pa ste kupili?*
«Nekaj zase, nekaj še za druge, sedaj čakamo na nakup ribiškega pribora*.
Ura je odbila pol štirih. Prišel je trgovec, odprl trgovino, skupina mu je pohlevno sledila.
Ko sem odhajal na dnevnik, sem se spomnil na besede, ki jih je malo prej izrekel Mladen: «Jugosloveni smo taki, da kupimo što valja i što ne valja.* (šč)
ste članom široko razpredene mednarodne organizacije za tihotaplje nje in prekupčevanje mamil.
Zanimivo ie da so preiskovalci zločinsko druščino razkrinkali zgolj po naključju. Avgusta 1975 so v Jugoslaviji našli truplo turškega državljana Samija Duruoza, med oblačili pa pet gramov heroina Glede na okoliščino, da se proti zakonita trgovina z mamili med Azijo in Evropo po kopnem obve zno odvija preko Balkana, so jugoslovanski organi pregona zasumili, da ima uboj verjetno globlje ozadje. Od tod poziv tržaški kvesturi, naj sproži na italijanskih tleh širšo preiskavo, po možnosti v sodelovanju z agenti drugih evropskih dežel.
Tako je bilo mogoče izslediti morilca — dva sudanska državljana — ter postopoma istovetiti dobrih sto članov organizacije. Med osebnimi in hišnimi preiskavami je prišlo na dan kar 300 kilogramov raz nih mamil. Preiskovalci so zvedeli, da je blagovni obseg prepoveda nega trgovanja znašal nič manj kot 800 kilogramov in da je mamilo romalo v vrste predvsem italijanskih in švicarskih, pa tudi jugoslovanskih uživalcev drog.
Mamilo so pretihotapljali izključno skozi naše mesto, in sicer s potniškim vlakom «direct-orient», ki vozi iz Istanbula v Pariz. Blago so tihotapci (pretežno Cigani) skrivali na sebi. Preiskovalci so podpisali zaporni nalog za 47 osum ljenih, od tega jih je 21 ravno te dni milansko sodišče obsodilo na zaporne kazni od dveh let in pol do pet let. Med njimi je tudi Ita lijan Gaetano Mallo (5 let in 5 mi lijonov lir denarne kazni), sicer gre za Libanonce, Egipčane, Turke in Suče. (dg)
troskih vrtcev. Razpravljali bodo o vprašanju staležev po nedavnem srečanju sindikalnih predstavnikov z ministrstvom ter o delovanju vrtcev, zlasti glede šolske refekcije.
Zaradi popravil na vodovodnem omrežju bo do nadaljnjega zaprt odsek Ul. del Pucino pri hišni številki 59.
Delovno mesto za slovenskega prevajalca
Tržaška občina obvešča, da je razpisala natečaj za eno mesto prevajalca slovenščine. Interesenti morajo biti polnoletni in ne smejo presegati 35. leto starosti. Pogoj je tudi višješolska izobrazba. Prošnje je treba vložiti do 14. ure dne 27. aprila na občini. Podrobnejše informacije posreduje Oddelek II -osebje na županstvu, 2. nadstropje, soda št. 92.
Zaradi popravljalnih del v predoru pri Montebellu bo predor zaprt ob delavnikih (razen v sobotah), in sicer od jutri do 14. aprila v nočnih urah.
Nenadoma nas je zapustil naš oče
ŠTEFAN GRGIČ
(MARKOTOV)
Pogreb bo v ponedeljek, 2. aprila, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v padriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hči Milka, sinova Anton in Ludvik z družinami, brat in nečaki
Padriče, 1. aprila 1979
Občinsko pogrebno podjetje
Zapustila nas je naša draga mama in nona
MARIJA MERCANDEL vd. TULL
Pogreb bo jutri, 2. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Milje.
SVOJCI
Oreh, 1. aprila 1979
Sporočamo žalostno vest, da nas je 31. marca zapustila naša draga
FRANČIŠKA SFILIG0I por. ZULIAN
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 2. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice 'v Ricmanje.
žalujoči:	mož, snaha, vnuk
drugo sorodstvo
Trst, 1. aprila 1979
•Za vedno nas je zapustila naša draga
GR0ZDANA FLEG0 vd. GOJA
Pogreb bo jutri, 2. aprila, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
Posebna zahvala za požrtvovalno pomoč svakinji Nadi.
Žalostno vest sporočajo sestra Danica, svak Egon, nečak Egon z družino ter drugo sorodstvo
Trst, 1. aprila 1979
ZAHVALA
Družina in sorodniki
pok. EDVARDA ST0CCA
S KONTOVELA
se iz srca zahvaljujejo domačim pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Kontovel, 1. aprila 1979
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage tete
MARIJE FURLAN vd. K0BAU
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ki so ji pomagali v času bolezni in tistim, ki so jo spremili na zadnji poti.
Družina MILIČ
Salež, 1. aprila 1979
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in' spremili na zadnji poti našega dragega
MARCA SAVERIJA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre družinam Leban, Glavina in Čok.
Trst, 1. aprila 1979
Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3
1. aprila 1979
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
IVAN CANKAR
KRALJ NA BETAJNOVI
drama v treh dejanjih
Scena in kostumi Glasba
Jezikovni vodja
Režiser in dramaturg
META HOČEVAR DARIJAN BOŽIČ MARKO SLODNJAK DUŠAN JOVANOVIČ
v petek, 6. aprila, ob 16. uri ob 20.30
v soboto, 7. aprila, ob 20.30
V četrtek, 5. aprila, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski
v sredo in RED E - mladinski v četrtek;
ABONMA RED H in RED I ABONMA RED A - premierski ABONMA RED B - prva sobota po premieri in RED F - druga sobota po premieri.
Za ABONMA RED C - prva nedelja po premieri in ABONMA RED G - druga nedelja po premieri bo predstava
v nedeljo, 22. aprila, ob 16. uri
Obračamo se na cenjene abonente (redov B in F) s prošnjo, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu v sredo in četrtek od 10.30 do 12.30 ali eno uro pred pričetkom predstav.
Prosimo za razumevanje.
Danes, 1. aprila, bo ob 17.00
v Finžgarjevem domu na Opčinah imel ansambel «GALEBI»
koncert domače glasbe
Na koncertu bo prvič nastopil otroški pevski zbor, ki ga vodi Franc Pohajač. Zbor bosta spremljala pri nekaterih pesmih ansambla «Rdeči nagelj« in «Galebi».
Vabljeni!
PD VESNA
prireja danes, 1. aprila, ob 18. uri v kriškem Ljudskem domu
4. srečanje s slovenskimi ustvarjalci
Sodelujejo Ace Mermolja, Avgust Černigoj in ženska skupina «Stu ledi«.
Vljudno vabljeni!
PD SLAVEC RICMANJE - LOG
priredi danes, 1. aprila, ob 18.30 v Prosvetnem domu v Ricmanjih
VESELO POPOLDNE
z zborom in dramsko skupino PD Slovenec iz Boršta.



SLOVENSKI KLUB v Trstu
Ul. sv. Frančiška 20/11 V torek, 3. aprila, ob 20.30
USTVARJALNA
POMLAD
Predstavili se bodo mladi, še neuveljavljeni iskalci in ustvarjalci;
s poezijo in prozo Marija Kostnapfel, Majda Košuta, Suzi Pertot in Milan BuTon z risbami Ivo Petkovšek kot oblikovalka Bruna Mahne kot kitarist Igor Starc Srečanje se bo izteklo v sproščen razgovor.
Kulturno združenje Most in Društvo
slovenskih izobražencev vabita na predavanje:
O poeziji Franceta Balantiča pa tudi o nekaterih nesporazumih okoli njegovega lika
Predaval bo Taras Kermauner, jutri, 2. aprila, ob 20.15 v Peterlinovi dvorani, Ulica Do-nizetti 3.
SKGZ vabi prebivalce Gročane in Peska na razgovor
O GLOBALNI ZAŠČITI SLOVENCEV V ITALIJI
ki bo v torek, 3. aprila, ob 20.30 v srenjski hiši v Gro-čani. Prisoten bo tajnik SKGZ DUŠAN UDOVIČ
SPDT prireja v četrtek, 5. a-prila, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/2) predavanje kuratorja muzeja v Ljubljani Nade Praprotnik, na temo:
SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU »JULIJANA*
Začetek ob 18. uri. Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni vsi!
VZPI - ANPI
sekcija Repentabor sklicuje izredno sejo, dne 5. aprila 1979, ob 20. uri v občinski kopalnici. Sledi dnevni red.
Vabi tajnik!
K?;
P!
1
KASTA
organizira . sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem predavanje na temo:
NOVOSTI DAVKA IVA IN BLAGOVNA SPREMNA LISTINA
v mali dvorani Kulturnega doma v ponedeljek, 9. aprila, ob 20.30.
Vabljeni člani in prijatelji!
PD RDEČA ZVEZDA in ŠK KRAS
prirejata v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 v kleti pri M. Doljaku v Samatorci
FILMSKI VEČER
Svoje filme bo predvajal znani zamejski filmski amater ALJOŠA ŽERJAL
Ob tej priliki bo ponovno predstavljen kratkometražni film o namiznoteniških igralkah ŠK Kras.	Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo ROVTE - KOLONKAVEC
vabi vse člane in prijatelje na
OBČNI ZBOR
ki bo v soboto, 7. aprila, ob 20.30 v novih društvenih prostorih v U. Monte Sernio (ex Campanelle).
Dnevni red obsega poročila, razpravo in izvolitev novega odbora.
SPDT prireja ob priliki smučarskega tekmovanja za
«PRVI POKAL SKDANC*
ki bo v nedeljo, 8. aprila, avtobusni izlet v Sauris.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje) do srede, 4. aprila, od 11. do 12. ure. Kdor želi tekmovati za SPDT, naj se vpiše na sedežu društva jutri, 2. a-prila, od 20. do 21. ure.
Kino
La Cappella Underground. Danes zaprto. Jutri, 2. aprila, ob 18. in 20. uri v sodelovanju z Goethe inštitutom, Schillingerjev film «La cacciata dal paradiso*.
Ariston 15.30—22.00 «La sera della prima». Režija J. Cassavetes.
Ritz 16.30 «Letti selvaggi*. M. Vitti, L. Antonelli, U. Andress. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 16.30—22.15 «Tutti a scuola*. Pippo Franco, Laura Troschel, I-sabella Biagini. Barvni film.
Grattacielo 15.00—22.00 «Squadra antigangsters*. Tomas Milian. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Taverna paradiso*. Sylvester Stallone. Barvni film.
Fenice 16.00 «Filo da torcere*. Clint Eastvvood. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Due pezzi di pa-ne». V. Gassman, Philip Noiret. Barvni film.
Mignon 15.00 »Cantando sotto la pioggia*. Gene Kelly. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Tutto suo padre*. E. Montesano, Marilu Prati. Barvni film.
Moderno 15.00—21.00 «La carica dei 101». Barvna Disneyeva risanka.
Aurora 15.30 «Piccole donne». J. Al-lison, E. Taylor. Barvni film.
Capitol 15.00 «n paradiso puo atten-dere». VVaren Beatty. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 «Quel maledet-to treno blindato*. Barvni film.
Volta Milje 15.00 «Mister Miliardo». Barvni film
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Trstu, gostuje v Ljubljani (Drama) s predstavo Daria Foja «Sedma zapoved: kradi malo manj«, od 2. do 5. aprila, vsak dan ob 19.30.
V	torek, 3., in v sredo, 4. aprila, ob 10. uri v Ljubljani (Mladinsko gledališče) s predstavo Erika Vosa «Plešoči osliček*.
VERDI
V	torek bo premiera opere »Ma-žepa» Čajkovskega v režiji Giulia Chasalettesa. V glavni vlogi bo nastopila Radmila Bakočevič. Opero bo predstavil jutri ob 18.45 v CCA Rubens Tedeschi.
ROSSETT1
Danes, 1. aprila, ob 16. uri Tea-tro Stabile iz Genove bo predstavil enodejanko Čehova iz spleta »Fremendo tra le lacrime sul punta di moi odst. uopiJMa.JM^v'
AVDITORIJ
Danes ob 11. uri »nedeljski koncert*. Na sporedu Feldmannove, Guaccerove, Bussottijeve in Viozzi-jeve skladbe.
Danes, 1. aprila ob 16. uri bo Co-operativa Nuova Scena predstavila Moličrov »Tartuffe*. Druga predstava cikla Auditorium. Abonmaji pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja ponovitev.
• * •
Predstave «Staromodne komedije* bodo ponovno na sporedu od 4. aprila dalje.
loj^e*,.Abonenti imajo 20
GALERIJA
»TEATRO ROMANO*
UL Donota 20 'rrst
ima na razpolago dela:
DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE &
ATILU A KRALJA RENZA POSSINELL1JA DEZIDERIJA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUIJANA EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA
URNIK:
ob delavnikih od 18. do 21. ob praznikih od 10. do 13.
OPOZORILO SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Z današnjim dnem stopijo v veljavo važne spremembe v zakonodaji IVA
Ustrezni zakon je bil temeljito predelan - Bistvene novosti za nekatere poslovne kategorije
Italijanska davčna zakonodaja se je morala že s 1. januarjem prilagoditi davčnim direktivam EGS. Zaradi znanih političnih zapletlja-jev pa je prišle do kronične zamude, tako, da se je Italija orila-godila normam EGS z zakonom št. 24, ki je stopil v veljavo 31. januarja, večina določil stopi v veljavo danes nekatera določila so retroaktivna na 1.1.1973, nekatera pa stopijo v veljavo s 1.1.1980.
Obvestilo izletnikom
Naše izletnike na Poljsko obveščamo, da je treba poravnati zadnji obrok jutri, 2., in v torek, 3. aprila in sicer na upravi našega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure.
Izletnike prosimo, da pridejo na upravo osebno, ker morajo podpisati formular za poljski vizum. S sabo prinesite tudi dve fotografiji formata 3,5 x 4,5 cm (če so večje jih obrežite!) in potni list.
Obroke naj poravnajo, prosimo, tudi vpisani za ostale iz-‘ lete.
Do 15. aprila je čas, da sodelujete na natečaju, ki ga je razpisalo SPD Tabor ob poimenovanju openske šole po F. Bevku.
Vse risbe in slike bodo razstavljene v Prosvetnem domu na Opčinah, tri izmed najlepših bo objavila mladinska revija Galeb, mnoge bo društvo Tabor nagradilo s knjižnim darilom. Svoje izdelke lahko pošljete na naslov: SPD Tabor -Opčine ali v Tržaško knjigarno.
Vse, ki se morajo v svojih podjetjih ukvarjati z IVA opozarjamo, da so spremembe dokajšnje zlasti za uvoznike, izvoznike in tiste, ki opravljajo storitve v tujini (podjetja, ki gradijo ali delajo v tujini, špedicije, prevozniki na mednarodnih relacijah). Vse te bi opozorili, da s 1. aprilom ne velja več pravilo o običajnih izvoznikih, se pravi, da lahko po novem kupujejo brez IVA le tisto blago, ki je na menjeno izvozu, ali tiste storitve, ki morebitno služijo za predelavo blaga, namenjenega izvozu. In še to v višini izvoza iz prejšnjega leta ali tudi v višini že opravljenega izvoza v tekočem letu. Ta norma bo krepko bremenila uvoznike in izvoznike, ker bodo morali sedaj za vse svoje režijske stroške in druge usluge anticipirati IVA. Zakon pa jim daje po novem možnost, da tešče vprašajo za povrnitev IVA, v
Nekaj bistvenih novosti je tudi pri navodilih za knjiženje po zakonu IVA. Rok za knjiženje nakupnih faktur zapade konec naslednjega meseca po mesecu izdaje in ne več samo 15 dni. Vsi tisti, ki se za vodenje svojega knjigovodstva poslužujejo tretjih in pri njih držijo knjige IVA, bodo morali od 1.7.1979 imeti v podjetju kolkovan register dnevnih inkasov — prima noto. Da bi olajšali knjiženje manjših faktur, je zakonodajalec predvidel, da se lahko prodajne fakture izpod 50 tisoč lir beležijo na skupen dokument in knjižijo nato enkratno s skupno vsoto; ista velja za nakupne fakture, vendar le za tiste nakupe, ki ne spadajo v podjetniško dejavnost posamezne tvrdke.
Vsem obvezancem IVA svetujemo, da se obrnejo za podrobnejša pojasnila na urade Slovenskega deželnega gospoaarskega združenja v
prvi fazi po šestih mesecih, nato Trstu, Ul. Cicerone 8/B, in Gori-
pa lahko vsako trimesečje.
Druga bistvena novost, ki bo tudi prizadela široke sloje uporabnikov po zakonu IVA je določba, da si je mogoče odbiti davek IVA pri nakupih avtomobilov in drugih prevoznih sredstev do 35 stotov nosilnosti samo za polovico. Polovico IVA si bo doslej mogoče odbiti tudi za nakup bencina za poprej navedena prevozna sredstva. To določilo pa ne velja za trgovske pot nike in komisijske prodajalce. Prav tako si ne bo mogoče več odbijati IVA za gostinske in hotelske storitve.
Oproščeni plačevanja IVA so vsi zdravniki, vendarle morajo vseeno voditi knjigovodstvo in izdajati fakture.
Precejšnje novosti zadevajo knjiženje in prijavljanje prodaj časopisov, zlata, kolkov, tuje valute, delnic itd.
Razstave
V	tržaški občinski galeriji je odprl razstavo svojih akvarelov goriš-ki rojak Andrej Košič, ki bo do 6. aprila razstavljal skupaj s tržaško slikarko Ondino Brunetti.
V	galeriji Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 razstavlja Jože Ciuha 31 grafičnih listov.
V	občinski umetnostni galeriji »Lo Squero» v Miljah je odprta razstava del šestih slovenskih grafikov, ki bodo razstavljali do 6. aprila. V gosteh so znani, slovenski mojstri srednje in mlajše generacije Bogdan Borčič, ‘ 'Andrej Ciuha, Andrej Jemec, Boris Jesih, Gorazd Šefran In Jože Spacal.
Razna obvestila
V torek, 3. aprila, ob 16.30 bo seja glavnega odbora Sindikata slovenske šole. Glavne točke dnevnega reda so naslednje: 1. 150 ur; 2. poklicno izobraževanje; 3. IRRAS. Priporočamo gotovo udeležbo.
Odbor Sindikata slovenske šole je uredil za svoje člane vstop v grosistično trgovino Ingros v Trstu, v Ul. Macelli 3. Kogar zanima, naj se zglasi v tajništvu Sindikata vsak torek, od 16. do 18. ure, kjer bo dobil ustrezna navodila.
Svet krajevne skupnosti za Devin se bo sestal v sredo, 4. aprila, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Devinu.
Kot objavljeno v Uradnem deželnem vestniku št. 29 z dne 14. 3. 1979 je tržaška avtonomna letovi-ščarska ustanova razpisala javni izpitni natečaj (s tehnično preizkušnjo) za 1 delovno mesto (s predhodno poskusno dobo) specializiranega elektrikarja v posesti vozniškega dovoljenja «B» kategorije Prošnje mora ustanova prejeti najkasneje do 15. aprila 1979.
Besedilo razpisanega natečaja je na ogled pri uradih ustanove na Trgu della Cattedrale 3 in na Trgu Unita dTtalia 4.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldorn 8, Ul. Belpoggio 4.
Danes, NEDELJA, 1. aprila
HUGON
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 18.32 — Dolžina dneva 12.46 •— Luna vzide ob 8.38 in zatone ob 23.29
Jutri, PONEDELJEK, 2. aprila
FRANC
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,5 stopinje, najnižja 7,3, ob 13. uri 14,2 stopinje, zračni tlak 1006 mb rahlo narašča, vlaga 50-odstotna, nebo 5 desetink pooblače-no, veter 22 km na uro jugozahodnik, morje razgibano, temperatura taorja 10,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 31. marca se ni v Trstu rodil noben otrok, umrlo pa je 12 oseb.
UMRLI SO; 75-letni Alverio Cai-nellj, 73-letna Erselda Malich vd. Bucovini, 54-lc-tna Anna elementi Por. Braida, 77-letni Guido Adami, 72 letni Francesco Tessitore, 77-letni Giorgio Paulini. 69-letni Aldo Zarattini, 42-letni Giovanni Bevi-lacqua, 65-letni Ruggero Ballarin, 80-letnj Giovanni Cappellari, 82-letna Anna Jebacin, 89-letna Adda Gorresio vd. Levi Mirvzi.
OKLICI: karabinjer Santino Di Prima in šivilja Ketty Vanini. biolog Gianfranco Cortelli in uradnica Dora Dobravec - Bajt, mornariški častnik Alessandro Biagini in gospodinja Anna Guarnieri, mehaplk Valter Bigatto in uradnica Slavica Hrastic, trgovec Gioacchino Spinaz zola in otroška negovalka Xenia
Včeraj - danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
Ukmar, delavec Silvano Savarin in natakarica Nedda Krizmancic. de lavec Umberto Perselli in delavka Gianna Bacci, trgovec Antonino Nangano in uradnica Rossana Tor-re, uradnik Maurizio De Marco in uradnica Antonella Bertora, risar Alfio Scarpa in risarka Fabia Fa-vento, delavec Silvano Colombi in
trg. pomočnica Elisabetta Altin, častnik Giovanni Šansone in študentka Anna Baselice, tehnični u-radnik Claudio Bertocchi in tehnik Sonia Gasperi, uradnik Antonino Pascottini in bolničarka Patrizia Podgornik, uradnik Giulio Lenardon in uradnica Ondina Szalay, uradnik Gianni Baldas in uradnica Maria Toffolutti. aranžer Steno Zappador in uradnica Mirella Coronica, mehanik Egon Pahor in trg. pomočnica Ornella Bresovec, šofer Angelo Prodan in otroška negovalka Marialuisa Rosso, univ. študent Dario Bastiani in tehnik Maria Pegan - Žvokelj, uradnik Giovanni Piazza in učiteljica Patrizia Stric-ca. delavec Luigi Provvisionato in uradnica Ellida Pellizer, trgovec Fulvio Sponza in trg. pomočnica Tatiana Gerboni, uradnik Giorgio Uxa in študentka Cecilia Montscco, uradnik Alvaro Solari in uradnica Cinzia Roghich, uradnik Claudio Pachor in uradnica Regina Zanin, delavec Gino Zugan in uradnica O-riana Bemardis, bolničar Elvio Pol-li in bolničarka Marisa Giurisse vich.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura II.
ZDRAVSTVENA DEZURNa SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance LNAM m EN PAS od 22. do 7. ure: telet, štev 732-627
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva p0 prazni ku. To velja za zavarovance INAM INADEL, EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 6U-44I. nočni pa na številki 732-627.
LEKARUE V OKOLICI Botjunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 Božje polje; Zgo nik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel.
200-121; Se.sljan: tel. 209-197: Zavije:
»L 213137:	Milje:	tel.	271-124.		
LOTERIJA					
BARI	53	26	67	43	56
CAGLIARI	87	26	22	34	55
FIRENCE	33	15	62	72	35
GENOVA	66	7	68	85	65
MILAN	39	2	22	79	58
NEAPELJ	36	43	31	66	48
PALERMO	53	81	52	57	26
RIM	62	40	58	51	53
TURIN	21	32	67	25	85
BENETKE	78	1	75	27	8
ENALOTTO					
X 2 X 2 X X		X 2 1		2 X X	
KVOTE: 12 točk: 487.000;
točk: 10.459.000; 11 10 točk: 46.700 Ur.
Ob rojstvu prvorojenca DAMJANA
želita obilo sreče sinčku mamici družini Gregori Turko.
in
in
ci. Travnik 11 /H. v uradnih urah, tel. 040-62953. 0481-32844. Za vse tiste. ki se pri združenju že poslužujejo uslug IVA, bodo uradi združenja poskrbeli za sprotna pojasnila vsem prizadetim, za tiste, ki so jih nova določila še posebno prizadela, pa bodo organizirani v prihodnjih dneh pojasnjevalni sestanki.
V. K.
JUTRI V LJUBLJANI
Odprtje mednarodnega sejma «Alpc-Adria»
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo jutri dopoldne slovesno odprli mednarodni sejem «A1 pe Adria*, na katerem nastopa o-krog 600 razstavljalcev iz številnih držav. Na sejmu je uradno prisotna tudi dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je tudi to pot opremila poseben paviljon. Med rastavljalci nastopa tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje.
PRIHODNJO NIDCLJO NA OPČINAH
S. Rodič (edini preživeli) na komemoraciji 71 talcev
Spominska svečanost bo ob 15. uri - Razstava partizanske grafike v Prosvetnem domu
Letošnje spominske svečanosti se bo udeležil tudi edini preživeli talec, tov. Stevo Rodič, ki je pred 35 leti na openski gmajni ostal živ, čeprav ranjen, pod trupli svojih tovarišev.
Nastop pevskih zborov »S. Ukmar* z Repentabra, «V. Mirk* s Proseka - Kontcvela in «Primorec» iz Trebč ob 15. uri na kraju ustrelitve 71 talcev in ob 16. uri na odprtju razstave partizanske grafike v Prosvetnem domu bo poudaril pomembnost letošnje slovesnosti.
Na openskem strelišču bodo govorili Stevo Rodič, Miloš Budin in Augusto Seghene, v Prosvetnem domu pa kustos Muzeja ljudske revolucije Slovenije, tov. Iztok Du-rjava.
Prihodnjo soboto v Boljuncu
Redni občni zbor Kmetijske zadruge
V	gledališču «France Prešeren* v Boljuncu, bo v soboto, dne 7. aprila, ob 17. uri, občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu.
Na seji upravnega odbora, ki je bila v četrtek, 29. marca 1979, je predsednik Dušan Kodrič predstavil in pojasnil obračun delovanja v letu 1978. Kljub nekaterim težavam v zvezi s poslovanjem, predvsem zaradi veliko ur odsotnosti osebja zaradi bolezni, je obračun pozitiven. Tudi premoženje Kmetijske zadruge se je povečalo in danes uživa zadruga zaupanje in ugled med svojimi člani, odjemalci, bančnimi ustanovami in dobavitelji.
V	preteklem letu je zadruga pridobila nad 50 novih članov, posebno v dolinski občini. Ni dvoma, da «torklja», ki jo je zadruga obnovila, je pripomogla, da kmetje gledajo z večjim zaupanjem v svojo u-stanovo, ki je bila ustanovljena prav v njihovo korist. Od svoje ustanovitve do danes, z raznimi pobudami, od izletov, tečajev, prispevkov študentom pa do «kmečkih taborov* na Opčinah, delavnice za popravilo
•llllimillHillllllllllMllllllimillllllliiiiliilliiiiitliiiimiiuiliiiiiiiiiiiHiiiiltliillllllllllllliillllllllllMIIIIIIIIIM
V KRIŽU
Ivan Košuta osemdesetletnik
Svojima članoma Ani in ROr ■dojku ob rojstvu	, >
ANDREJKE
čestita odbor TPK Sirena ter želi mali Andrejki Vso srečo v življenju.
Te dni je na beneški fakulteti za arhitekturo diplomiral
BORIS GOMBAČ
na tržaški fakulteti za inženirstvo pa
LIVIO PERTOT
Ob odlično opravljenih diplomskih izpitih čestitajo svojima sodelavcema
arh. Marino Kokorovec in drugi kolegi iz študija CLAK
V petek je v Križu v družinskem krogu praznoval 80. rojstni dan I-van Košuta, po domače Nini Mado-
netov. Slavljenec se je rodil v zelo številni kriški delavski družini in se je moral, kot vsi njegovi sovrstniki, zelo mlad zaposliti in tako pomagati družini. Izučil se je za čevljarja, a ta poklic je malo časa opravljal, ker se je nato zaposlil kot kamnosek v velikem nabrežin-skem kamnolomu.
Leta 1934 se je poročil z domačinko Viktorijo Košuto (Božnevo), ki mu je povila dva otroka. Nini je že kot mladenič zelo rad pel in nato bil dolga leta pevec in odbornik vaškega PD Vesna; med NOB je bil na čelu vaškega odbora OF, njegova hiša pa je bila zbirališče kriških antifašistov. Kljub visoki starosti Nini redno obiskuje kulturne prireditve v domači vasi in vse predstave našega gledališča, ko je lepo vreme pa se celo napoti v vinograd, kjer še danes opravlja razna dela.
Nini, želimo ti še mnogo zdravih in srečnih let! Čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega slavljenec redno prebira, (st)
kmetijskih strojev, je zadruga ostala zvesta svojim ustanovnim načelom.
Ugotoviti moramo z veseljem, da so v zadnjih letih med slovenskim življem oživele pobude za nove zadruge, zato je letošnji občni zbor toliko bolj važen, ker z zadružnimi mečmi lahko še ogromno pripomoremo v korist naši slovenski manjšini, ki je ogrožena od vseh strani.
Upravni odbor vabi ne samo člane, temveč vse tiste ljudi, ki se poleg svojega dela v tovarnah, šolah in drugih delovnih mestih, bavijo s svojimi vrtovi, vinogradi, njivami, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. Vrata bodo odprta na ste-žaj za vse dobro misleče ljudi.
Po poročilu predsednika Kodriča boste imeli možnost diskusije za boljše delovanje te kmečke ustanove. Kot je običajno, bo uradni razpravi sledila prijateljska razprava ob kozarcu domačega vina in pršuta.
Vse prijatelje čakamo in jim kličemo: nasvidenje v Boljuncu!
A. Mar.
V DNEH 5. IN 6. APRILA V TRSTU
Mednarodni posvet o raziskovanju vesolja
Na pobudo zavarovalnice Assicu-razioni Generali bo v dneh 5. in 6. aprila v našem mestu pomemben mednarodni posvet na temo »Tehnološki napredek in vesoljne dejavnosti v 80. letih — Gospodarski in za-varovalski aspekti*. Na posvetu, ki ga bo vodil podpredsednik in delegirani upravitelj zavarovalnice E. Randone, bodo obravnavali programe organizacij NASA, ESA (Evropska vesoljna agencija) ter specializiranih centrov v Italiji. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili knjigo z naslovom «Italija, Evropa in vesolje*, ki jo je izdala zavarovalnica in ki prinaša prispevke izpod peresa strokovnjakov same »Assicura-zioni Generali* ter Telespazio, Aer-italia in Snia Viscosa.
PD «KoIonkove(» si urejuje prostore
Delovanje v novem laičnem društvu »Kolonkovec* na Kolonkovcu kar dobro napreduje.
Vrstila so se razna srečanja. Izvolili smo petčlanski odbor s tremi revizorji. Predsednik:	Josip
Stancich; odborniki: Angel Starc, Marija Prucar, Aleksander Cergol, Ladislav Ciacchi, Germano Grahoma, Pavel Sgubin in Laura Bertocchi. dri
Prvi vpisani člani (skupno 15), so odobrili statut, kj bo uradno priznan z notarslum aktom.
Začeli smo s popravili novih prostorov, ki so v Ul. Šalita di Zugna-no 46, a imajo tudi vhod v Ul. Co-stalunga. Upamo, da bomo s pomočjo domačinov lahko uspešno nadaljevali. Četudi je delo še v teku, se že sedaj sestajamo v novih prostorih.
Društvo ima namen kulturno vzgajati mladino z raznimi prireditvami, koncerti in nastopi.
Redno se bo zbiral v novih prostorih naš kolonkovski pevski zbor, ki za enkrat ni zelo številen, toda upamo, da se mu bodo pridružili še drugi ljubitelji petja.
Računamo, da bo uradna otvoritev sedeža meseca maja. (j. s.)
.................................................................................................................................................iiiiiimimmi.iiimiiiiiimiiiiiiiiiii.iiiHiit
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje Viktorija Košuta z družino 5.000 lir.
V	spomin na drago teto Marijo Furlan vd. Kobau daruje družina Milič (Salež 91) 20.000 Ur.
V	spomin na pok. Ivana Obada daruje Lojze Obad z družino (Gabrovec) 10.000 Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA PROSEKU
Ada Verša daruje 10.000 Ur.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	REPNIČU
V	spomin na drago teto Marijo Furlan vd. Kobau daruje družina Milič (Salež 91) 20.000 Ur .
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
V	spomin na drago teto Marijo Furlan vd. Kobau daruje družina Milič (Salež 91) 20.000 Ur.
V	spomin na teto Marijo Furlan vd. Kobau daruje družina Furlan (Salež 50) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE ŠOLE
V	BARKOVUAH
Družina Kriščak in Bole 20.000 Ur; družina Ivan Lokar 100.000, Štefan in Marija Veljak 10.000 ter Patrizia Cernecca 5.000 Ur.
Ob osmi obletnici smrti dragega brata Ivota Dolesa daruje sestra 10.000 Ur.
ZA POIMENOVANJE ŠOLE
V	GABROVCU
PO JOŽETU SREBRNIČU
V	spomin na svoje drage darujeta Marija in Nini 10.000 Ur.
ZA SKUPNOST
DRUŽINA OPČINE
V	spomin na Marca Saverija daruje Guštin Čok iz Lonjerja 10 ti-soč lir.
ZA KULTURNI DOM
PROSEK - KONTOVEL
Ob povrnitvi posojila daruje družina Pauletič 100.000 ter N.N. 100 tisoč Ur.
Ob 5. obletnici smrti Meri Furlan daruje mož Pepi v spomin 50.000 lir.
Alojz Husu daruje 10.000 ter Karla Spanger 10.000 Ur.
V	počastitev spomina Edvarda Stocca darujeta družini Ciani in
Bandelj 30.000 Ur.
* * *
V	počastitev spomina Edija
Darovi in prispevki
Briščka darujejo družine Unusič, Plesničar in Antonaz 20.000 Ur za Center za rakasta obolenja.
Ob 2. obletnici smrti Pepija Škabarja darujeta Lojza in družina Kraus 50.000 lir za ŠD Polet, 25.000 Ur za Dijaško matico in 25.000 luža SPD Tabor.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau darujeta Anica in Marino Kralj 5.000 Ur za PD Rdeča zvezda — Salež.
V	spomin na Marijo Furlan vd. Kobau daruje Josip Guštin z družino 5.000 za PD Rdeča zvezda in 5.000 Ur za ŠK Kras.
V	spomin na Romana Klabjana darujeta Majda in Pavel Colja 25.000 Ur za ŠD Breg.
V	spomin na Romana Klabjana darujeta Ankica in Drago Sedmak 20 tisoč za ŠD Breg in 10.000 Ur za PD Valentin Vodnik.
V	počastitev spomina prijatelja Fedorja Polaka darujejo družina Darka Švaba in svojci 25.000 za Dijaško matico in 25.000 Ur za TPPZ.
Podporna člana Vinko in Cvetka Benčič darujeta 10.000 Ur za TPPZ.
Ob priliki izleta «Primorska poje* v Čedadu daruje Andrej Kranjc 11 tisoč Ur za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Stanka Vidonija darujeta družini čač in Gustinčič 15.000 lir za Skdanc.
V	spomin na pok. Romana Klabjana darujeta Enči in Ivo Magajna 5.000 Ur za ŠD Breg.
V	spomin na pok. Romana Klabjana daruje družina Ivan Žgur 10.000 lir za ŠD Breg.
Miro Štrekelj — Agencija zavarovalnica Lloyd Adriatico — Opčine
daruje 20.000 Ur za ŠZ Sloga.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan darujeta Marija in Nini 10 tisoč lir za PD Rdeča zvezda iz Saleža.
V	spomin na Romana Klabjana daruje gostilna Pavletič 10.000 Ur za ŠD Breg.
Ob uspelem prazniku 8. marca darujejo žene iz Boljunca 20.000 Ur za PD Prešeren in 40.000 Ur za domačo godbo.
Za podporno pogrebno društvo v Bazovici darujejo člani dr. Karlo Mezgec (Bazovica 248) 1.300 Ur, Anton Kalc (Bazovica 158) 5.000, Ivan Žagar (Bazovica 11) 5.000 in Silvester Grgič (Bazovica 13) 5 tisoč Ur.
Ob priliki rojstnega dne nepozabnega Avguština Širce daruje družina Širca - Terčon 30.000 Ur za pevski zbor «Fantje izpod Grmade*.
Namesto cvetja na grob Marije Kobal iz Saleža daruje Renato Bla-san z družino 10.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Kobal iz Saleža daruje Sonja Štain z družino 10.000 Ur za ŠK Kras.
N.N. daruje 4.000 Ur za revijo Dan.
V	spomin na drago teto Marijo Furlan vd. Kobau daruje družina Mihč (Salež 91) 20.000 za PD Rdeča zvezda in 20.000 Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje Peter Milič z družino 10.000 Ur za PD Rdeča zvezda.
V	spomin na teto Marijo Furlan vd. Kobau daruje družina Furlan (Solež 50) 10.000 Ur za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje Lojza Rebula 2.500 Ur za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje Dora hidri 5.000 Ur za PD Vesna.
Za nove obleke mešanega pevskega zbora — PD Slavec darujeta Liliana Bandi 10.000 in Milan Grdina 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob mame Fabje Žerjal iz Fernej pri Miljah, darujeta Narina in Ezio Fontanot 10 tisoč Ur za pevski abor Valentin Vodnik.
V	spomin na Edvarda Stocca darujejo družina Menucci 5.000. Milena in Mirko 5.000 ter Lojzka Guštin 2.00. Ur za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Marca Saverija darujeta družini Glavina in Leban 10.000 Ur za PD Lonjer - Ka-tinara.
V	spomin na očeta Silvana Klabjana daruje Ljerka Micheluzzi z diužino 30.000 Ur za ŠD Breg. V isti namen daruje Romy ArbuUa 20.000 Ur za ŠD Breg.
V	spomin na Marijo Furlan vd. Kobau darujeta Bruna in Pepi Milič
10.000	Ur za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Marije Furlan vd. Kobau daruje Justa Stu-belj 3.000 Ur za ŠK Kras
V	spomin na Romana Klabjana darujeta Bruno in Zoja Jankovič 10.00v Ur za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Edvarda Štoke darujeta Zvonka in Darko Rupel 5.000 Ur za amaterski oder Prosek - Kontovel .
Žene iz Ricmanj in Loga darujejo od prispevkov nabranih 8. marca na prazniku žena 10.000 za opremo Babne hiše, 10.000 za godbo na pihala, '0.000 za pevski zbor Slavec ter
30.000	Ur za ansambel «Pomlad».
Z K O SE2ANA
SPZ TRST
TFS STU LEDI
STU LEDI NEJ PRIDE NUTER
Večer ljudskih plesov in pesmi
V NOVI TELOVADNICI V SEŽANI, V NEDELJO, 8. APRILA, OB 18. URI
S PRORAČUNSKE RAZPRA VE NA GORIŠKI OBČINI
Kritična gledanja na vodenje uprave s strani politične sredinske večine
Nanut (PSI) in Mermolja (KPI) sta nakazala nove možnosti gospodarskega razvoja po osimskih sporazumih - Seja tudi jutri in v sredo
Precej dolga in včasih dolgovezna je razprava o letošnjem preračunu goriške občine. Pričela se je v ponedeljek, nadaljevala v petek, spet bo seja jutri zvečer in najbrž pride do glasovanja v sredo. V petek sla se k besedi oglasila dva slovenska svetovalca, socialist Vladimir Nanut in komunist Ace Mermolja, poleg njiju pa sta govorila še socialdemokrat Bianconi in komunistka Pi-rella.
Dr. Vladimir Nanut se je zaustavil predvsem pri gospodarskih vprašanjih. Poudaril je sicer uvodoma pozitivnost letošnjega poročila ožjega odbora, v katerem je nanizana vrsta aspektov goriškega življenja. Poročilo se precej naslanja na osimski sporazum in ugotavlja, sicer z zapoznelostjo, da je ves razvoj Gorice odvisen od dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo in s tem v zvezi od gospodarskega sodelovanja, ki se ne sme omejiti samo na malo trgovino, marveč mora dobiti nove razsežnosti industrijskega sodelovanja. S tem v zvezi je pozitivna tudi ocena o nujnosti globalne zaščite za slovensko manjšino, živečo v Italiji. Na gospodarskem področju pa manjka sedanjemu sredinskemu političnemu vodstvu menažerstvo, ki bi pripomoglo, da bi se Goriška izvlekla iz hude krize, v kateri se nahaja.
Kar je treba ožigosati, je dejal Nanut, pa je neupoštevanje stališč rajonskih konzult, ki jih kličejo samo na poslušanje poročil. Prav tako je treba kritizirati pomanjkanje programiranja s strani občine na področju javnih gradenj s šolami, športnimi napravami, javnimi deli, itd. Občinskemu svetu je treba dati več pristojnosti tudi v vodenju politike sodelovanja z Novo Gorico, ta ne sme ostati domena odbora ali bolje rečeno župana; občinski svet ne sme izvedeti za te stike iz časopisnih poročil, mora o njih razpravljati in sklepati. 0 kmetijstvu je toliko govora, občina pripravlja kmetijsko konferenco, vendarle gredo priprave tako počasi, da bo najbrž konferenca sklepala, ko ne bo več v naši občini kmetijstva.
Ace Mermolja, ki je pričel svoj poseg v slovenščini, se je zaustavil ob problemih Osima, slovenske manjšine in kulturne politike. Osimski sporazum je odstranil prejšnje zapreke, ki so preprečevale dobre odnose med sosednima državama. Eko-
nomski del sporazumov odpira nove gospodarske možnosti, ki niso o-snovane samo na mali trgovini; Gorica in Trst ne smeta biti mesti z uredništvom in terciarnimi dejavnostmi, mora priti do novih oblik gospodarskega sodelovanja. V Trstu prihaja do napadov na osimski sporazum in s tem v zvezi se oporekajo tudi pravice Slovencem. Slovenci smo upali, da bodo s tem sporazumom rešena naša vprašanja, sedaj pa prihajajo na dan napadi in težave tudi v Benečiji. Napada se tudi Grbčev zakon. Krivdo za to nosi tudi krščanska demokracija, ki se zaustavlja pri lepih izjavah, stvari pa ne izpelje; komisija pri predsedstvu vlade je tipični dokaz za to kar misli in dela krščanska demokracija.
Kar se tiče kulturnih prijemov se tudi v Gorici kažejo premiki, mora pa tudi na tem področju priti do konkretnih dejanj. Občina ne kaže pravega odnosa do slovenske konzul-te, ima do nje birokratska stališča. Na področju kulture bi bilo treba da pride do sodelovanja med društvi, občinska konferenca o kulturi bo morala pomeniti soočenje o vseh teh vprašanjih.
Socialdemokrat Bianconi je s svoje strani dejal, da se izteka pozitiv no štiriletno upravno obdobje in da je občina veliko napravila v tem času tudi ker je imela trdno in e-notno večino ter kritiziral široke večine na deželi in pokrajini, ki pa so paralizirane. Komunistka Pirella pa je obrazložila resolucijo, ki zahteva ustanovitev nekaterih svetovalskih odborov.
Posebna številka «Avantija» o naši deželi
V glasilu socialistične stranke Italije «Avanti» je bila včeraj objavljena 12 strani obsegajoča priloga o naši deželi pri sestavi katere so sodelovali politični predstavniki PSI, novinarji in univerzitetni profesorji. Objavljeni so bili članki o raznih vprašanjih, predvsem gospodarskega značaja. Poleg pogovora z deželnim tajnikom PSI Giannijem Bravom najdemo tu tudi članke, v katerih je govor o slovenski in furlanski narodnostni skupnosti. Kar se Goriške tiče omenimo članke u-
V DVORANI AVDITORIJA
V Gorici je bil sinoči kongres Slovenske skupnosti
Po uvodnem poročilu predsednika Gradnika so sledili pozdravi strank in organizacij • Politično poročilo je imel tajnik Terpm
V goriškem Avditoriju je bil si- četrtek, 5. aprila, ob 20.30, imel noči drugi pokrajinski kongres Slovenske skupnosti, na katerem so bili poleg delegatov in članov te stranke prisotni tudi zastopniki političnih strank ustavnega loka in manjšinskih organizacij.
Kongres je otvoril predsednik pokrajinskega sveta SSk Gradimir Gradnik, ki je ugotovil, da je bila zadnja mandatna doba pozitivna za stranko.
Za njim je deželni predsednik SSk prof. Andrej Bratuž pozdravil zborovalce, omenil prizadevanja stranke na deželni ravni, sodelovanja s koroškimi Slovenci in s strankami manjšinskih skupin alpskega loka, kar je prišlo do izraza tudi na dnevnem kongresu Union Valdotai-ne v Aosti, kjer so manjšinske stranke in skupine sklepale o enotnem nastopu na evropskih volitvah.
Sledili so pozdravi. Goriški župan De Simone je poslal pozdravno pismo. Kongres so zatem pozdravili števerjanski župan Klanjšček, so-vodenjski župan češčut in doberdob-ski župan Jarc.
Zatem so kongresiste pozdravili še zastopniki SSk iz Trsta Harej, SZ DLS iz Nove Gorice škarabot, pokrajinski zastopniki KD Longo, KPI Zorzenon, PSI Waltritsch, PSDI Lo-datti, PRI Megliorini in za PLI Brandi.
Spregovorili so še Jarc za mladinsko sekcijo SSk, doktor Pavlin za SSO, dr. Primožič za SKGZ, Košuta za Slovensko občinsko konzulto,
Nanut za Slovensko deželno gospodarsko združenje in prof. Humar za Zvezo katoliške prosvete.
Po pozdravih je imel pokrajinski tajnik Marjan Terpin politično poročilo. Kongresu je predsedoval tudi deželni svetovalec SSk dr. Drago Štoka.
V ČETRTEK V ŠTANDREŽU
Obrni zbor združenja za zaščito zemlje
Viljem Zavadlav, predsednik zdnn ženja za zaščito zemlje ter etnične in socialno-gospodarske strukture Štandreža, vabi člane na občni zbor, ki bo v prostorih prosvetnega doma «Anton Gregorčič* v Štan-drežu v četrtek. 5. aprila, ob 20. uri. Poleg poročil je na programu občnega zbora tudi razprava o bodočem delu.
PREDAVAL BO DR. HAB*:
Od Pacifika do Amazonije
Od Pacifika do Amazonije. Tako Jt naslov predavanju, ki ga bo v
niv. prof. Vladimira Nanuta o industrijski politiki v deželi, Marka Waltritscha o goriški problematiki in še posebej o koristi, ki jo ima goriška trgovina od sodelovanja z Jugoslavijo, arhitekta Gianpaola Ro-bustellija o urbanističnem načrtovanju v Tržiču in pokrajinskega tajnika PSI Gianfranca Trombette o gospodarski krizi v Posočju.
Občni zbor goriške sekcije krvodajalcev
Prejšnjo nedeljo so se na občnem zboru zbrali člani goriške sekcije krvodajalcev. Poleg poročila o dejavnosti v preteklem letu so člani odobrili tudi spremembe pokrajinskega statuta združenja, ki zajema kar 14 sekcij.
Na občnem zboru so izvolili nov upravni odbor, ki se bo sestal v sredo, 4. aprila.
Od jutri pouk v novi osnovni šoli v Ulici Čampi!
Dolgoletna želja naših učencev, učiteljev in staršev se je uresničila. Jutri zjutraj ob 8.30 se bo pouk za učence severnega dela mesta Gorice pričel v novem šolskem poslopju v Ulici Čampi. Ravnateljstvo opozarja učence, naj se zberejo ob običajni uri v novem šolskem poslopju. S tem so naši otroci za vedno zapustili šolsko poslopje v Ulici Croce-Favetti, ki so ga naši predniki zgradili s prispevki ob obratu stoletja. V Ulici Croce ostane za sedaj pisarna didaktičnega ravnateljstva, ki pa se bo preselila v novo poslopje čimprej. Uradna otvoritev šole bo sredi aprila s primerno slovesnostjo, na katero se učenci, starši in učitelji že sedaj pripravljajo. Z vselitvijo v nove prostore je kronano tudi prizadevanje staršev, ki so zelo odločno nastopili na pristojnih mestih zaradi nerazumljivih zakasnitev pri dokončanju šole. Včeraj zjutraj so na županstvu podpisali dokumente o možni vselitvi v šolsko poslopja, predstavnik gradbenega podjetja bo jutri zjutraj izročil hišniku - šolskemu slugi ključe novega poslopja.
SODELOVANJE S ŠKOFJO LOKO
V soboto v Sovo dnjah nastop dramske družine iz Železnikov
Naslednji teden obisk učencev iz Železnikov v Sovodnjah, 25. aprila pa izlet sovodenjskih dijakov v Škofjo Loko
Sodelovanje med Sovodnjami in Škofjo Loko se je že pred uradnim pobratenjem med občinama lani odvijal na zelo zadovoljiv način, v enaki meri se to sodelovanje razvija tudi v tem letu. Na občinski reviji zborov, ki jo prireja Zveza kulturnih organizacij v Škofji Loki v začetku letošnjega maja, bo nastopil tudi en goriški pevski zbor, ki ga določi Slovenska prosvetna zveza.
V soboto, 7. aprila, bo v Kulturnem domu v Sovodnjah nastop dramske družine iz Železnikov z veseloigro «Naši trije angeli*. So-vodenjska dramska družina je nastopila v tem kraju s «Hlapcem Jernejem*, sedaj Gorenjci vračajo obisk. Predstava se bo pričela ob 19. uri. Prireditev organizira prosvetno društvo «Sovodnje».
Naslednjo soboto, 14. aprila, pa pridejo v Sovodnje na obisk osnovnošolski otroci iz Železnikov v škofjeloški občini. V sovodenjskem kulturnem domu bodo priredili otroško igro «Tonček*.
Sovodenjska občinska uprava pa
II..milil...................mm.............................
NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST NA GORIŠKEM
«Voce isontina pogosto piše o vprašanjih goriških Slovencev
Poleg splošno informativnih člankov izpod peresa italijanskih piscev najdemo na žalost poizkus vnašanja razdora med slovenskim prebivalstvom
Pisali smo že prejšnjo nedeljo o zanimanju, ki ga kaže del italijanskega tiska za vprašanja slovenskega prebivalstva v naši deželi. To zanimanje pa je različno, nekateri kritično in celo napadalno gledajo na naša vprašanja, drugi skušajo razumeti našo realnost, čeprav jim to ne uspe v celoti. Gre za stališča časopisov, organizacij, posameznikov.
Med najbolj negativne naj o-menimo kar v začetku tega članka, stališče 27 bojevniških organizacij in združeni v Gorici, ki so napadle prizadevanja za globalno zaščito. Stvar je šla mimo skoro neopazno, kajti te organizacije nimajo več nobenega pomena v javnem življenju. Poleg krajevnega italijanskega časopisa pa je vest o stališču teh organizacij pod velikim naslovom objavil tudi milanski «11 giornale nuovo*. in sicer na podlagi razvlečenega poročila njegovega goriškega dopisnika, ki je zaposlen pri tržaškem italijanskem dnevniku.
Važnejša so stališča, ki jih zavzema nadškofijsko glasilo «Voce isontina*. To objavlja, skoro številko za številko, članke, ki se tudi nas tičejo. Opaža se, da sodelujejo pri tem listu tudi slovenski ljudje, saj se čuje iz člankov, da so jih pisali Slovenci. So pa prav ti članki izpod slovenskega peresa včasih najbolj kritični do nekaterih vprašanj slovenske prisotnosti. Ne gre tu za nerazumevanje splošnih slovenskih vprašanj, marveč za včasih preveč napadalno gledanje na slovenski levičarski tabor.
«Voce isontina* je brez dvoma najbolj razširjen list v naši pokrajini, saj ga prodajajo ob nedeljah zjutraj pred cerkvami in ima torej na razpolago zelo široko prodajno mrežo (razširjen je tudi v nabrežinski in zgoniški občini, ki v cerkvenem oziru spadata pod go-riško nadškofijo in v celem červi-njanskem okolišu). V začetku mar-%ca .je bil v tem listu objavljen
znani poznavalec Krasa in jamarski strokovnjak dr. France Habč.
Lani je na pot v Južno Ameriko odšla slovenska jamarska ekspedicija, v kateri je bil tudi dr. Habč.
Obiskala je vrsto geoloških zanimivosti v Andih ter tudi sodelovala, skupaj z argentinskimi jamarja, pri raziskovanju nekaterih jam. Iz dolge in zanimive poti so slovenski jamarji odnesli nepozabne vtise, marsikaj pa so posneli na film ter pripravili vrsto čudovitih posnetkov. Del tega slikovnega materiala nam bo v četrtek prikazal naš postojnski rojak dr. Habe, ki bo poskrbel tudi za šegavo in izčrpno spremno besedo.
ZAKLJUČEN CIKLUS PREDAVANJ O SOČI
PRIKAZ NASTANKA FURLANSKE RAVNINE
Arhitekt Foramitti prikazal tudi delovanje velikan.
skega vodnega sistema med Alpami in morjem - Prof.
Nodari govoril o prometnih povezavah v Posočju
V pokrajinski sejni dvorani se je s predavanjem profesorja Pia Nodari ja in arhitekta Roberta Fora-mittija, dveh priznanih strokovnjakov tržaške univerze, zaključil ciklus predavanj o Soči, ki ga je uspešno pripravilo združenje ita lijanskih profesorjev zemljepisa (AIIG), ob sodelovanju pokrajinske uprave.
Da gre za zanimivo pobudo, morda prvo te vrste, so v četrtek vnovič potrdili številni poslušalci, ki so napolnili pokrajinsko sejno dvorano in ki so s posebnim zanimanjem sledili predvsem izvajanju arhitekta Foramittija. ki je prikazal, kako je do nastanka spodnje Fur lanske ravnine prišlo, medtem ko se je profesor Nodari zaustavil pri o bravnavi prometnih povezav v Posočju, s posebnim ozirom na načrtovano gradnjo tovornega postajališča pri štandrežu.
Arhitekt Foramitti je poudaril, kako ata za nastanek Furlanske ravnine v glavnem «kriva» Tilment-ski in Soški ledenik, oziroma vodni tokovi, ki so se in se še zmeraj napajajo na tem področju, prene-šajo in odlagajo, čeprav v manjši in spremenjeni obliki, naplavine in tako neprestano oblikujejo novo kopno. Na prvi pogled se zdi, da reka umre ob ustju, ko se izlije v morje. V resnici pa je drugače, je poudaril arhitekt Foramitti, saj
sega vpliv tokov še daleč v morsko dno. Tako so soške naplavine zasledili celo v višini istrske obale.
Predavatelj je nato nazorno prikazal, kako deluje velikanski vodni sistem Furlanske ravnine, kjer so tla v zgornjem delu močno propustna in odteka podtalnica proti morju in pride nato, v kakih 30 do 40 kilometrov širokem pasu ponovno na površje. Predavatelj se je posebej zaustavil pri prikazu hidrološkega stanja v spodnjem toku Soče ter obrazložil delovanje mreže kanalov, ki so jo zgradili za izsu šitev velikih kmetijskih površin.
Menda bo v prihodnjih dneh na sporedu še zaključna okrogla miza o Soči.
dolg intervju z župnikom v Sovodnjah Marjanom Komjancem o načrtih in predlogih za slovensko pastoralno in duhovniško področje.
O vprašanjih slovenskega šolstva in še posebej slovenskega šolskega okraja je dolg članek objavil tudi deželni svetovalec KD Mario Bran-cati, ki je tudi predsednik deželne šolske komisije. Demokristjanski prvak se zavzema za ustanovitev samostojnih okrajev, čeprav sam ugotavlja, da so med Slovenci ločena mnenja o tem ali naj pride do ustanovitve enega ali dveh o-krajev. Kar je za nas predvsem važno, .je to, da pozitivno ocenjuje našo zahtevo po šolski samostojnosti in je tudi kot predsednik že o-menjene komisije pripravljen stvar izpeljati do konca. Po njegovem mnepju bi bilo treba, zaradi speci-fičrtošti dveh pokrajin, goriške in tržaške, ustanoviti dva okraja
V isti številki pa je predstavitev politične stranke Slovenska skupnost. Pisec se skriva za kraticami «S.L.*. Če je na eni strani objava tega članka pozitivna, saj obvešča italijansko katoliško javnost o eni izmed slovenskih političnih realnosti, se nam ne zdijo na nravem mestu s strani slovenskega pisca napadi v italijanskem listu na Primorski dnevnik in na druge slovenske napredne ustanove.
Isto moramo na žalost ugotavljati v nekaterih drugih člankih, ki so bili v zadnjem času objavljeni v tem listu, v katerih najdemo škodoželjne napade na Slovensko prosvetno zvezo in njen način podeljevanja priznanj zaslužnim prosvetnim in kulturnim delavcem ob priliki Prešernovih proslav, na pisanje Primorskega dnevnika in tudi poskus uvajanja razdora med slovenskimi socialisti in komunisti, kar bi seveda prav prišlo kaki drugi politični stranki. Očividno postaja, da so za temi članki ali jih celo pišejo slovenski ljudje, saj ka žejo v člankih včasih zelo poglobljeno poznavanje slovenskih problemov.
Če ima torej «Voce isontina* pomembno nalogo obveščati svoje italijanske bralce o slovenskem vprašanju, naj slovenski pisci v tem listu pišejo o naših splošnih problemih. Ni treba, da se spuščajo v žolčne polemike, ki so bile tipične za časa izpred prve svetovne vojne. Čeprav ne soglašamo z nekaterimi stališči, se nam zdi, da so za našo narodnostno skupnost bolj koristni članki, ki jih pišejo italijanski pisci v tem listu.
Včeraj-danes
Iz goritkega matičnega urada
ROJSTVA: Sabrina Betogna, Cri-stina Gallas, Cristina Ferro, Vivia-na Gentile, Francesca Bettini, Davide Minotti, Nataša Ferletič in Simone Ballatore.
SMRTI; 77-letna upokojenka Ales-sandra Leonardi, 90-letna gospodinja Olimpia Spessot vd. Caffo, 81-letni upokojenec Francesco Vintu-rin, 85-letna upokojenka Pasqua Marcatti, 80-letna gospodinja Giu-seppina Zian, 93-letna upokojenka Tranquilla Custrini, 73-letna upokojenka Vittoria Fentler vd. Birsa, 80-letna gospodinja Daniela Tho-mann, 80-letni upokojenec Federico
d.
GORICA. Korzo Italija 76 tel 81-032
rJ
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Fabro, 58-letna gospodinja Albina Dooliani por. Marchioro, 47-letna Li-liana Nadaia, 64-letni Ferruccio Ve-ronese, 53-letni upokojenec Mario Paron, 87-letna Irma Donnersberg vd. La Ferla, 66-letni upokojenec Comelio Marega, 75-letnj upokojenec Antonio Coccolo, 78-letni upokojenec Augusto Padovan.
POROKE: bolničar Ezio Rodolfo Deros in uslužbenka Mariapia Cos-mani, šofer Denis Pallavisini in uslužbenka Lucia Toffoletti, pek Ne-vio Donati in prodajalka Ivijana Paškulin.
OKLICI: trgovec Aldo Totis in prodajalka Ana Komic, delavec A-lessandro Simionato in obrtnica Li-cia Dal Forno, podčastnik Nazareno Negri in uslužbenka Rita Pisegna, uslužbenec Angel Kovic in uslužbenka Adriana Taurian, avtoprevoznik Massimiliano Višini in uslužbenka Marina Brumat.
bo priredila 25. aprila avtobusni izlet v Škofjo Loko, ki je namenjen predvsem srednejšolcem. Predstavniki občine bodo v prihodnjih dneh obiskali družine srednješolcev, da bi uredili vse potrebno za nameravani obisk. Stroške za izlet prevzame občinska uprava.
Boljše letalske zveze z Rimom
Od danes dalje bodo z deželnega letališča v Ronkah uvedli še en polet proti Rimu. Zaenkrat naj bi ta dodatna povezava ostala v veljavi samo v poletnih mesecih, kolikor pa se bo izkazalo za potrebno, jo bodo najbrž podaljšali skozi vse leto.
Potniki namenjeni v glavno mesto, oziroma v obratni smeri imajo zdaj na voljo vsak dan po tri letala.
Dom Franzoni govori o splavu v Gorici
Na pobudo krščanske skupine od Sv. Ane pride v torek, 3. aprila, v Gorico znani bivši opat iz Rima dom Franzoni, ki bo ob 20.30 v Avditoriju govoril o izvajanju zakona o splavu. Sledila bo diskusija.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na prvi družinski izlet, ki bo 22. aprila. Obiskali bodo zadružno klet v Vipavi, izvir Vipave ter druge zanimivosti. Zvečer družabno srečanje v hotelu Planika v Ajdovščini. Prijave sprejemajo do oddaje vseh razpoložljivih mest.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na družinski pohod, 8. aprila letos. Marš ruta: gostilna v «bužb, pon do lovske koče na Planini pri Vrhovljah. Zbirališče ob 9. uri pri gostilni v «bu-ži», oziroma četrt ure prej m Travniku v Gorici Pohod je primeren za stare in mlade. Priporoča se, da udeleženci prinesejo s sabo prepustnico.
Kam, kdaj in kako do jeseni s planinskim društvom
Pester načrt izletov in tur za vešče in tudi manj utrjene pl anince
Razstave
V galeriji «Jolly bar* v Oberdan-kovi ulici v Gorici,,,bodo, danes ob 11, uri odprli razstavo goriške slikarke Nucci elemente, pod naslovom «Moj Kras*,- Odprta bo do vključno 20. aprila.
Kdaj, kam in kako s Slovenskim planinskim društvom. S temi vprašanji so se prejšnja leta ukvarjali mnogi od šeststotih članov te naše ustanove, ki je svojo dejavnost razširila že skoraj v vse kraje na Goriškem. Prejšnja leta je bilo kar precej težav z vremenom, pa tudi z načrtovanjem osnovne dejavnosti, to je prirejanja izletov ter manj zahtevnih družinskih pohodov.
Pravijo, da je načrtovanje nujno potrebno ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v drugih dejavnostih na področju kulture, športa in rekreacije. Oborožen s tem spoznanjem, je upravni odbor na zadnji seji izdelal načrt visokogorskih izletov za prihodnje poletje in jesen ter načrt družinskih pohodov do konca maja, ki ga danes predstavlja članom in prijateljem, ki še vedno radi zahajajo v gore in naravo. Ni prezahteven, pa tudi ne preskromen in ga bo prav gotovo zmogel poprečni planinec, vajen nekajurne hoje. Program je sestavljen tako, da dopušča posameznikom dovolj možnosti (in prostih nedelj), da si poleg obiska «uradno» določenih ciljev, privoščijo še svoj programček.
Pa poglejmo lepo po vrsti: 24. junija bo vzpon na Bogatin, 1. julija bomo obiskali Kanin iz Rezije, 14. in 15. julija lepotico Julijskih Alp, Škrlatico, 4. in 5. avgusta nas bo pot vodila v Dolomite, kjer se bomo povzpeli na Pelmo, dalje 26. avgusta na Begunščico, 1. in 2. septembra ogled Triglavskih jezer in vzpon na Kanjavec, konec septembra (29. in 30.) obisk čudovitega Pohorja in v kolikor nam bo vreme naklonjeno (lani je bilo) 7. oktobra še vzpon na Špik v Martuljkovi skupini.
Poleg izletov za bolj čile in odporne planince pa je društvo pripravilo dovolj zanimiv in pester spored družinskih pohodov, ki so se pravzaprav že začeli prejšnjo nedeljo, z obiskom Doberdobskega jezera, nadaljevali pa se bodo 8. aprila, z obiskom «Buže» ter vzponom na Planino pri Vrhovljah, 13. maja z vzponom na Trstelj, kjer bo tradicionalno srečanje s člani novogoriškega planinskega društva, 20. maja s pohodom v smeri Debela griža - Vrh ter v kolikor bo vreme naklonjeno z obiskom Golice nad Jesenicami ob vsakoletnem prazniku narcis. V okvir te dejavnosti pa sodi tudi avtobusni izlet na Koroško, z vzponom na Dobrač, 10. junija, ob srečanju zamejskih planinskih društev.
Natašo in Aceta Mermoljo je osrečil prvorojenček ANDRAŽ
Goriški prijatelji čestitajo srečnima staršema, Andražu pa želijo-vse najboljše v življenju.
S TEČAJA PRVE POMOČI
Zadnje predavanje na temo «Cesta in čIovek»
Tečaj prve pomoči, ki sta ga uspešno pripravila sovodenjsko društvo krvodajalcev in ženski odbor prosvetnega društva «Sovodnje», se bliža koncu. Jutri zvečer ob 20. uri bo na sporedu še zadnje predavanje, ki bo posvečeno nam vsem, to je u-deležencem v prometu. Dr. Rafko Dolhar bo govoril na temo «Cesta in človek* in prikazal vrsto vprašanj, ki so povezana z nezadržnim večanjem prometa. Na razpolago bo tudi brošura, ki jo je pod istim naslovom izdal avtor.
Kino
Gorica
CORSO 15.15—22.00 «La piu granda avventura di Ufo Robot - Goldra-ke all’attacco».
VERDI 15.30—22.00 «L'ingorgo — una situazione impossibile*. A. Sordi, U. Tognazzi in M. Mastro-ianni.
VITTORIA 14.30—22.00 «Superman».
Tržič
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Visite a domicilio*.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Scontri stel-lari oltre la terza dimensione*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00 - 18.00 - 20.00 «Najbolj nori rally na svetu*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00-18.00 - 20.00 «Če skače slon čez plot*. Francoski film.
DESKLE 17.00—19.30 «Kraljestvo mravelj*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go
rici dežurna lekarna Alesani, Car-
duccijeva ulica 38, tel. 2268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale-, Trg republike, tel. 72-341.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA INAM
Danes je v Gorici, Sovodnjah in števerjanu dežuren dr. Carlo Ve-nuti, Ul. Manzoni 10, tel. 21-74.
V Ronkah in Doberdobu je dežuren dr. Verbano (Junior) — Ron-ke, Ul. Manzoni 8, tel. 77-449
IJJUTiTT—
Ob drugi obletnici smrti Josipine Karlin vd. Gravnar daruje Fanica Gruden 5.000 lir za Dijaško matico.
Ta hip v Gorici, ulica Verdi 127 supermarket srnnon
JE LEPŠI
večji, prijetnejši!
Popolnoma obnovljen vam nudi kvaliteto in svežino ~ preko 3.000 prehranbenih artiklov za vse zahteve vaše družine.
Toda kakšne so cene?
V Gorici, kakor tudi v vsej Italiji,
je supermarket nizkih cen. Vedno!
VAZNA KULTURNA USTANOVA V NOVI GORICI
Goriška knjižnica Franceta Bevka in njeno delo v preteklem letu
Sodelovali so tudi z zamejskimi kulturnimi ustanovami - Obogatili so knjižnice v nekaterih krajih novogoriške občine ■ Nujno potrebujejo nove osrednje prostore
prečna cena nabavljene knjige v letu 1978 je 149,78 din.
Knjižnica je z nizom kulturnih akcij skrbela tudi za popularizacijo knjižničnega gradiva in ga je tako skušala približati našim občanom. Izdali smo VODNIK PO KNJIŽNICI, ki vsebuje osnovne informacije o ustanovi in posreduje bralcem najpotrebnejše napotke. Poleg tega smo izvedli še posebno anketo o uporabi naših časnikov in časopisov. Temu smo pridružili še niz drugih akcij: članki in obvestila v sredstvih javnega obveščanja (okrog 100 enot), tri obsežne razstave, literarni večer, diskusijski večer, 43 ur pravljic (od tega 23 v izposojevališčih bibliobusa), ki jih je obiskalo 495 otrok.
Upoštevati velja, da je knjižnica sodelovala tudi z zamejci: posredovali smo knjige za Slovensko prosvetno zvezo v Gorici, ter za Prosvetno društvo Ivan Trinko v Čedadu. Posebej smo obogatili tudi dvojezično knjižnico v Ronkah in tamkajšnji polivalentni inštitut. Najpomembnejše pa je, da nas vsako leto obišče in si izposodi knjige vse večje število naših rojakov z onstran meje.
Vsa ta množica dela, ki se je zgrnila nad 14 strokovnih delavcev, postavlja pred ustanovo nerešljive kadrovske probleme in verjetno, se teh nalog v bodoče ne bo več dalo reševati z udarniškim oziroma dopolnilnim delom. Dejstvo je, da bi pri sedanjem številu strokovnih delavcev odpadlo komaj 50 minut za obdelavo ene knjižnične enote, če člani kolektiva ne bi izkoristili niti ene ure za bolovanje in če bi vsa ostala spremljajoča dela opravili izven rednega delovnega časa. To je seveda odločno prevelika o-bremenitev, ki nas sili, da nam ostaja del gradiva neobdelanega, da delu z bralci ne posvečamo potrebne skrbi, da podružnicam ne nudimo dovolj strokovne pomoči, da cela področja našega dela ostajajo povsem nedotaknjena. Posledice kadrovske nepopolnosti se kažejo, predvsem če opazujemo trend obiskovalcev in izposojenih del, ki kaže tendenco stagnacije. Poleg tega postaja skorajda nemogoče zadostiti letošnjim zahtevam naših občanov, ki od nas pričakujejo, da bomo razširili mrežo podružničnih knjižnic in nudili večjo strokovno podporo že obstoječim knjižnicam. Kadrovska nezadostnost postavlja pred kolektiv nerešljive probleme, ki bojo Verjetftb “privfedtf 'do krčenja dejavnosti.
Drug žgoč problem, ki ovira še uspešnejše delo Goriške knjižnice predstavljajo prostorske razmere, v katerih deluje Goriška knjižnica. Ob javni razpravi ter izdelavi programskih osnov za drugo fazo kulturnega centra v Novi Gorici je bila ta problematika vsestransko prikazana. Na tem mestu naj ponovimo le to, da se programira, načrtuje itd. novo poslopje knjižnice že od 1949. leta, kajti kronika treh desetletij razvoja knjižnice je obeležena z neprestanimi selitvami in iskanjem začasnih ter zasilnih izhodov iz prostorske krize. Poudarimo naj še, da prostori ne zagotavljajo minimalnih tehničnovarstvenih ter požarnovarstvenih zahtev ter nam grozi, da bo medobčinski inšpektorat Goriško knjižnico preprosto zaprl in vodstvo prijavil ustreznim organom pregona.
ZOLTAN JAN
Ob ugodnejši finančni situaciji, ki jo je Goriška knjižnica dosegla 1978 so se pričele pred knjižnico postavljati številne nove in zahtevne naloge.
Predvsem se je pojavila potreba, da novogoriška ustanova posveti več pozornosti razvoju knjižničarstva na terenu, kar pa po vzroča težave, ker za te naloge nismo niti kadrovsko niti finančno dovolj usposobljeni.
Kljub temu nam je uspelo obo gatiti podružnice v Kanalu in Braniku s 191 knjigami ter jima dodeliti tudi simbolično finančno podporo. Najpomembnejše pa je prav gotovo, da smo pripravili in stro kovno obdelali tudi 788 knjig za ustanavljajočo se knjižnico v Prva-čini. Skupno smo torej posredovali tem trem podružnicam nekaj manj kot 1.000 knjižnih enot, kar je največji uspeh v zadnjem obdobju, še posebej, če upoštevamo tudi uspešno delo bibliobusa. Ta je 1978. leta oskrboval samo v novogoriški občini 52 izposojevališč na podeželju in jih skupno obiskal 486-krat, posodil pa je kar 24.418 enot. Vendar se tudi na tem področju pojavljajo nepremostljivi problemi zaradi neprestanih okvar in dotrajanosti bibliobusa, ki bi ga bilo potrebno zamenjati z novim.
Tudi delo ostalih oddelkov je bilo ob požrtvovalnosti kolektiva dovolj uspešno in je doseglo pričakovane rezultate. Knjižnica je bila za javnost odprta 160 ur tedensko.
Obiskovalo jo je 50.369 bralcev, ki so si izposodili 109.925 enot gradiva. V povprečju obišče študijski in ljudskopionirski oddelek 163 bralcev dnevno in si izposodi 274 enot gradiva na dan.
Žal moramo pripomniti, da kar 4.382 želja naših bralcev nismo mogli izpolniti, ker so bile iskane knjige že izposojene ali pa jih knjižnica ni imela. Lansko leto smo lahko kupili 4.012 enot knjig ter 1.028 enot drugega bibliotečnega materiala (časniki in časopisi, mikrofilmi, muzikali je). Skrbeli smo, da smo bralcem posredovali kvalitetno literaturo in smo se izogibali nakupovanju zgolj leposlovja. Tako je nabavna politika dosegla, da smo kupili 43,4% strokovne in poljudnoznanstvene literature, 27,7% leposlovja za odrasle ter 18,8% literature za mlade bralce. Knjižnica je prejela tudi 889 naslovov časnikov Ul časopisov ter obogatila glasbeno zbirko s 119 enotami muzikali j (predvsem notnih publikacij). Pov-
OB OBLETNICI USMRTITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV L. 1933
V hišo fašističnega federala Avenantija je Boris Simandl podtaknil peklenski stroj
Boris Simandl je bil češki državljan, mojster fine mehanike v Gorici, aktivno je sodeloval v tigrovskem gibanju - Fašistična policija gaje kasneje mučila in izgnala iz države
V ZALOŽBI POKRAJINSKE UPRAVE
Dragocena zbirkai pregovorov «Bizjakarije»
600 pregovorov so zbrali S. Domini, A. Fulizio in A. Miniussi. V pripravi tudi slovar bizjaškega narečja
«Pomlad na dvorišču goriškega grada* Je naslov tej sliki, ki jo je napravil fotoamater Zdenko Vogrič
(Skupina 75)
600 pregovorov v bizjaškem narečju na 139 straneh teksta. To je narodno bogastvo, ki so ga zbrali Silvio Domini, Aldo Fulizio in Aldo Miniussi v knjigi, ki je pred nekaj tedni izšla v založbi goriške pokrajinske uprave. Knjigo so predstavili tako v Tržiču kot v Gorici in zanjo se seveda najbolj zanimajo v vaseh okrog Tržiča, kjer je še vedno ohranjeno to narečje, čeprav ga današnje priseljevanje skuša nekako izriniti.
Knjigo so že ocenili nekateri lingvisti, ki jim je pri srcu ohranjevanje tukajšnjih narečij. Omenili bi le mnenje prof. Giuseppa Fran-cescata s tržaške univerze, ki je na goriškem predavanju poudaril važnost iskanja narečnega blaga, ki postopoma izginja. Izginja tudi ker so pregovori vezani predvsem na patriarhalno kmečko življenje, na življenje ribičev in rokodelcev, na življenje, ki ga danes ni več. Zaradi tega je moč to narodno blago dobiti le še pri starih ljudeh na podeželju in vsa hvala in čast
...          ...................m..,.n.......................m..,.,.     —n-,              
POGOVOR S SKUPINO SLOVENSKIH DIJAKOV
«Travoltizem» in disco-mušic: tako družba nadomešča pomanjkanje vrednot v mladini
Mladina se zateka v zabavo, ker je razočarana nad šolo in drugimi vrednotami današnje družbe - Komercialni miti imajo še vedno uspeh med večino mladih, precej pa je tudi takih, ki so bolj kritični do teh pojavov
V zadnjih desetletjih se je lahka glasba zelo razširila med mladimi in postala masovni pojav, s katerim so se soočali sociologi in drugi strokovnjaki, ki so na bolj ali manj znanstveni način skušali razložiti ta pojav. Če je še pred desetimi leti bila rock in pop glasba nekak simbol alternativne mladinske kulture in odpora do ustaljenih modelov, ki jih je nudila potrošniška družba, se je danes položaj spremenil. Mladina se danes ne istoveti več v dolgolasih kričačih in hipijih, ki so izzvali toliko zgražanja pri dobro-misleoih komformistih, ampak je postal njen simbol John Travolta, ki nosi čedno belo obleko, za lase pa uporablja grease (briljantino).
O teh vprašanjih smo se pogovorili s skupino slovenskih dijakov med 15. in 20. letom starosti, torej prav predstavniki1-tiste generacije, med katero je najbolj razširjena tako
Po prvi svetovni vojni je živel v Gorici češki državljan Boris Simandl, mojster finomehanike, do pomladi leta 1934, ko ga je fašistična policija uklenjenega vodila do Pod brda in ga z jugoslovanskim vi?kom Poslala čez mejo. Zaplenili so mu vse stroje in orodje ter avto v Golici. Meu Goričani zlasj med Slovenci je bil zelo priljubljen. Bil je odločen nasprotnik fašizma in obsodil je fašistično nasilje nad Slovenci. Spoprijateljil se je z narodnimi revolucionarji, kulturnimi in Političnimi delavci in z njimi zavze to sodeloval. Berti Re„ec, Zorko Je-
linčič in pisatelj France Bevk so mu zaipali tajna sporočila za sodelavce na podeželju in prišlo je oo sode'ovanja, da je v obe smeri nosil iiegaln; protifašistični tisk. Zato so ga poznali v Tolminu, Kobaridu, Bovcu, Idriji in drugod. Bil je povezan s tajnim tigrovskim ka: nalom v Baški grapi. S popravili pisalnih, šivalnih in drugih strojev je imel v Gorici prost vstop v vsako gospodinjstvo in v vse mogoče u-r?de, odkoder je odnesel prenekate-rj tajnost. S tem je veliko prispeval v borbi proti fašizmu. Po odhodu Rejca in Jelinčiča iz Gorice je prevzemal čedalje bolj tvegane naloge. Dalje je sodeloval s pisateljem Bevkom in drugimi antifašisti, posebno z Ivanom Lebanom. Razkrival je ustaška gnezda v Gorici, njihove načrte in imena diverzantov.
S svojim avtom je vozil tigrovce na Kras v okolico Komna na nočne sestanke z oboroženo trojko Danila Zelena, ki je prinašala preko Nanosa ilegalno literaturo in orožje. Ta material in tudi peklenski stroj je Boris vozil v Gorico. Sklenjeno je bilo, da eksplodirajo 4 taki naboji v 4 različnih mestih ob nble oici smrti bazoviških junakov. Boris je tako podtaknil enega v niša fašista A venantija na križišču ulic Brigata Casale in Leopardi v Gorici. Točno ob določeni uri, ob 3. zjutraj 6. 9. 1933 je stroj eksplodiral. Močna ploha je za Borisom izbrisala sle-
Tvrdka
Agromarket
Import-Export
GORICA, Ul. Favetti 5 Tel. 27-41
nudi:
—	traktorje PIERRE in ZETOR od 32 do 120 KM
—	motokultivatorje od 4 do 21 KM
—	trosilce gnoja in cisterne za gnoj
—	motorne žage
—	imbalirke za seno primerne za kraška področja ter vse ostale kmetijske stroje
dove. Ko je ves premočen prišel pred stanovanje, sta stala tam dva orožnika. Prišla sta le po pisalni stroj.
Zaradi svoje protifašistične dejavnosti je postal sumljiv in policija mu je nastavka past. Policijski a-gent se mu je dolgo hlinil prija telja, da je od njega vzetnal vojaške in druge podatke. Končno ga je policist povabil na tajni sestanek v gostilno Figelj, da mu z izmenjavo enakih aktovk izroči važne stvari. Po opravljeni zamenjavi se je Boris napotil iz gostilne. V veži pred izhodom so ga 4 agenti OVRA aretirali. Na policiji so ga .mučili in pretepali do nezavesti. Zbudil se je poln bolečin po vsem telesu v tržaškem zaporu na cementnem tlaku. Zasliševanje se je nadaljevalo; z vijaki so mu stiskali prste, da je kri sikala izza nohtov. Žena je zaman iskala moža pri policiji in po zaporih. Dva agenta sta ji prišla povedat, da je mož mrtev. Po areta ciji Borisa so 4 policisti do podrobnosti preiskali stanovanje. Oni, ki je metal s sten slike, je prišel ravno do okrasnega krožnika, ko so otroci prijokali v sobo. Vreščanje otrok in matere, ki je bila trda od straha, je zmedlo policiste, da so odšli. Simandlova je naglo vzela list z imeni in podatki izpod krožnika in ga sežgala. Vstopil je policist: (Nekaj sem pozabil,* obrnil je usodni krožnik in odšel. Gospodar je Simandlovo s 5 otroki izgnal iz stanovanja. Zatekli so se v podstrešje brez kuhinje, vode in stranišča. Bili so tudi brez stred-stev. Po posredovanju češkega konzula je bil Boris Simandl izpuščen in izgnan čez mejo, ne da bi smel obiskati družino. Vsa družina se je znašla v Ljubljani brez denarja. Rešila jih je iznajdljivost pogumne matere, ki je izbrskala kako delo za moža, da so skromno živeli.
Boris Siimandl je bil iskren ln značajen človek ter velik poštenjak. Rodil se je v mestu Upice na Češkem. Živel je v Ljubljani, kjer je med vojno sodeloval v OF, skrbel za zapornike, internirance in s svojim poznanjem iz Gorice marsikoga rešil zapora, od leta 1934 do svoje nepričakovane smrti 8. februarja 1979. Kot prijatelju Slo-; vencev in borcu proti fašizmu mu veliko dolgujemo, zato ga ohranja mo v lepem spominu.
TONE RUTAR 1
imenovana disco-glasba in njej soroden pojav «travoltizma».
Naš pogovor je takoj stekel ob vprašanju glasbe, ki je danes všeč mladim. Diego (5. gimnazija) je povedal, da prevladujeta med mladimi dve glasbeni smeri: na eni strani je tako imenovana discomusic, na drugi pa pop glasba, h kateri lahko prištevamo razne smeri rock, punk in podobne glasbe. (Meni sta všeč oba tipa glasbe: doma rad poslušam tudi več let staro pop glasbo, ki je še vedno lepa. Všeč pa mi je predvsem razgiban ritem disco - glasbe, ki jo večkrat poslušam skupaj s prijatelji. Med obema opažam to razliko, da traja u-speh plošč disco .- glasbe le mesec ali dva i«. se jih potem naveličamo, medtem, ko je dobra pop glasba lepa tudi ko si jo že mnogokrat poslušal; Zato/mislim, da je disco, -mušic le pojav mode, ki se je razširila med mladimi.*
Mauro (3. licej);. (Po mojem ni samo mbda. Gre zar'dosti bolj splošen družbeni fenomen, ki ga moramo povezati s krizo, ki jo danes doživljamo mi mladi.*
Ugo (2. razred učiteljišča): (Ta tip komercialne glasbe ima uspeh, ker je zelo preprosta in ni treba da je poslušalec glasbeno podkovan. Prav zaradi tega pa se je kmalu naveliča, saj je ta glasba v resnici slaba in dolgočasna.*
Mauro: «MisMm, da danes mladina posluša disco - mušic zato, ker nam jo vsili potrošniška družba. Po letu ’68 je mladina doživela razočaranje in polagoma opustila tedanje ideale. V mlajši generaciji je tako nastala nekakšna kulturna praznina, ki so jo napolnili razni Fonzie (junak televizijske serije Happy days), Travolta in drugi podobni idoli, v katerih se večina mladih danes identificira.*
Vpr.: (Morda ste videli enega ali oba filma, v katerih je nastopal Travolta, in ki sta povzročila, da se vedno večje število mladih navdušuje nad plesom in se zbira po diskotekah. Kaj menite o filmih in o njihovih posledicah.*
Diego: (Videl sem oba filma in povedati moram, da mi je bil drugi (Grease) precej bolj všeč kot prvi, Neglede na glasbo je vseboval drugi film zanimiv prikaz ameriške mladine v 50. letih.*
Ugo: (Ne strinjam se s to trditvijo. Film po mojem ne prikazuje tedanjega življenja, kakršno je v resnici bilo, ampak le izmišljene modele, ki so današnji mladini všeč in jih zato skuša posnemati.*
Jaki (5. gimnazija): (Filmov nisem videl in tudi disco - mušic me ne zanima. Raje poslušam dobre pop in rock skladbe pa tudi jazz glasbo, ki so vsebinsko veliko boljše
in poslušalcu, ki se nanje nekoliko spozna, tudi nekaj povejo.*
Vpr.: (Pop glasba je bila za mlade tako pomembna, tudi ker jim je omogočila, da so se na koncertih srečali z vrstniki, ki so bili istega mišljenja in so imeli med seboj e-nake interese. Mislite da je uspeh disco - glasbe in naval na plesišča znak potrebe, ki jo čutijo mladi, da se med seboj srečujejo?*
Vpr.: «Mauro ti si bil večkrat disk - jockey na plesih, ki so jih priredile slovenske srednje šole. Kaj misliš ti o dijaških plesih*1* Mauro: (Postavil si mi precej težko vprašanje, kajti tudi na dijaških plesih kraljuje uanes disco -mušic. Pri izbiri plošč smo skušali Poiskati kaj novega, tocja, hve^ jakega uspeha, saj so prisotni vsakokrat zahtevali, naj zopet stavimo kako komercialno ploščo, ki je bjj#, v tistem trenutku najbolj v modi.*
Elizabeta: (Dijaški plesi niso več u>, kar so bili pred kakim letom. Nekoč so imeli mladi različne interese in so bili šolski plesi le priložnost, da so se zbrali v večiem številu in se skupaj zabavali. Sedaj pa so postale glavni interes diskoteke, tako da so tudi dijaški plesi že nekaj navadnega, kamor prideš le zato, da bi poslušal najnovejšo ploščo in skušal posnemati Johna Tra-volto.*
Jaki: (Večina mladih je razočaranih in se sploh ut zanimajo za šolo ali za podobne dejavnosti. Radi bi se zabavali in za to jim gre prav tudi slaba glasba in manija plesa.*
Vpr.: (Kar vas je tu prisotnih v glavnem zavračate mite, ki jihjx> vašem mnenju potrošniška družba vsiljuje mladinL Kako torej, da imajo ti miti 'še vedno .velik uspeh med mladimi.* 11	^
Mauro: (Morda daje naš današnji pogovor zgrešeno sliko o težnjah mladine. Večina mladih, tudi na slovenskih šolah, še vedno nekritično sprejema vsiljene vrednote kot n.pr. to, da se moraš po vsej sili zabavati pri poslušanju glasbe, ki je v modi, ali pa da se moraš ved-i o izkazati kot najlepši in najboljši, tudi če to nisi. Ekshibicionizem in brezbrižnost med mladimi sta po mojem izraz kriznega obdobja, ki pa se bo moralo prej ali slej zaključiti. Tudi sam sem doživel to Krizo, ki pa sem jo počasi premostil. Zdi se mi, da je danes vedno več mladih, ki odklanjajo (travoitizem* in disco - mušic in si skušajo poiskati nove vrednote in interese. Zaradi tega ni izključeno, da ne bomo v bližnji bodočnosti priča podobnemu pojavu mladinskega protesta, kakršen je bil tisti leta ’68.»
MARKO MARINČIČ
tistim, ki tako narodno blago zbirajo prodno izgine iz spomina prebivalstva.
Silvio Domini je znano ime v tukajšnjem zbiranju vsakovrstnih zgodb. Napisal je več knjig in člankov o pretekli zgodovini krajev v sBizjakarijh, t.j. na področju med Sočo in Timavo. Sam meni (o tem smo v našem listu že pisali) da izhaja beseda «bisiach» iz slovanr skega «bezjak» - «bežali» in ne iz latinskega «bis aquae»» — tmed vodama». Domini pa je tudi znan ker je napisal prve pesmi v bizjaškem narečju. V sodelovanju s številnimi drugimi, v tem primeru z A. Fuliziom in A. Miniussijem, pa je leta in leta skrbno zbiral bizja-ške besede, pregovore, ljudske zgodbice. Sedanja knjiga «Proverbi delta Bisiacaria» je le predhodnik obširnega in važnejšega slovarja bizjaškega narečja, ki bo v kratkem izšel. Zbirno delo je potekalo vzporedno.
Med 600 pregovori najdemo nekatere, ki so tipični za to področje, kot n.pr. tisti, ki poudarja, da se plat čuje takrat ko piha kraška burja. Tržiški ribiči so namreč čuli vlak, ki je sopihal na progi med Trstom in Tržičem takrat ko je burja pihala s Krasa proti Tržiškemu zalivu. Poleg podobnih krajevnih pregovorov pa najdemo v tej zbirki vrsto takih, ki so zfiačilni ne le za sosedo« Furlane ali Tržačane ali italijanske Istrane, kot je bilo poudarjeno na predstavitvi, marveč tudi za nas Slovence in skoro gotovo tudi za druge narode. Za primer naj nam služi pregovor o ženi, ki drži pokonci tri hišne vogale.
Ker so na žalost številne bizjaške besede že izginile iz praktičnih pogovorov je vsakemu pregovoru dodan italijanski prevod s poljubno razlago.
V knjigi je tudi objavljena mapa bizjaškega področja iz konca 16. stoletja, ki se nahaja v državnem arhivu v Benetkah. V njej najdemo tudi nekatere ilustracije o življenju v prejšnjih stoletjih; vzete so iz rokopisov, ki jih hranijo v knjižnici «V. Joppi* v Vidmu.
MARKO VVALTRITSCH
BERITE
REVIJO
NA SVETOVNEM TRŽIŠČU OBETI 0 PONOVNEM POVPRAŠEVANJU
Če se bo cena živega srebra spremenila bo idrijski rudnik ponovno oživel
V zadnjih letih so v Idriji nastale nove tovarne, v katerih so se zaposlili tudi bivši rudarji
Kolesa na jaških idrijskega rudni-wa so se pred dvema letoma ustavila, ugasnile so peči v topilnici, toda življenje v Idrijski kotlini se ni u-stavilo. Živosrebmi rudnik, ki je skoraj 500 let dajal utrip našemu najstarejšemu rudarskemu mestu, je zaradi padca cen živemu srebru prenehal proizajati to žlahtno kovino. Še leta 1966 je jeklenka živega srebra na svetovnem trgu veljala 700$, potem pa so cene katastrofalno padle in v letih 1973 - 1974 so bile pod 100$ za jeklenko.
Verjetno ga ni gospodarja, ki bi lahko vzdržal take pretrese in tudi rudnik jih ne bi, da ni bilo široke solidarnostne akcije vseh delovnih ljudi Slovenije, ki so v letih 1975 - 1976 pokrili okrog 140 milijonov Ndin izgube. To se je dogodilo tudi lani in se dogaja še letos, čeprav se pričakuje, da bo status rudnika letos dokončno rešen. Kljub temu pa bo še vedno potrebno solidarnostno zbirati sredstva v Sloveniji in jih usmeriti v vzdrževanje idrijskega rudnika.
Situacija v zvezi z rudnikom se kljub določilom zakona iz družbe-
nega dogovora še vedno ni dokončno uredila. Odprta ostajajo vprašanja statusa, financiranja in priprave za ponovno obratovanje. Ker je problematika izredno aktualna, bo potrebna širša politična akcija, da bodo najkasneje do 31. marca 1979 izpeljane naslednje rešitve:
RŽS Idrija bo delovna organizacija posebnega družbenega pomena (skupščina SR Slovenije mora sprejeti poseben zakon), katere predmet poslovanja bo vzdrževanje objektov in raziskovanje rudišča.
Sredstva za financiranje bodo naslednja: lastna sredstva, sredstva republiškega proračuna, sredstva republiške raziskovalne skupnosti in sredstva sklada skupnih rezerv SR Slovenije. V zvezi s pripravo za ponovno obratovanje rudnika, v koli-1 kor bi se razmere na svetovnem trgu z živim srebrom spremenile, je treba čimprej pripraviti konkreten investicijski program. Investicijska dejavnost v občini Idrija je v sedanji kritični ekonomski situaciji tista osnova, ki naj bi po izvedbi vseh zastavljenih projektov omogočila ponoven pospešen razvoj družbenopo-
Pogled na vzhodni del mesta Idrije
litične skupnosti, hkrati pa zapolnila vrzel, ki je nastala z izpadom Rudnika živega srebra.
V	izvajanju, oziroma tik pred začetkom, je v občini Idrija deset gospodarskih naložb, ki so jih OZD pripravile s pomočjo širše družbene skupnosti. Med najpomembnejšimi naložbami so naslednje: (Eta* Cerkno s štirimi programi v vrednosti 23,5 mio din, (Slovenijales* Sp. I-drija z dvema programoma v vrednosti 18,6 mio din, «Gostol» Nova Gorica z enim programom v vrednosti 20,0 mio din, (Iskra* Sp. Idrija s tremi programi v vrednosti 28,3 mio din, dmp-Tio* Idrija z dvema programoma v vrednosti 10,5 mio din in druge manjše naložbe.
Skupna predračunska vrednost vseh teh investicij znaša skoraj 121 milijard starih din, nekatere od delovnih organizacij že pripravljajo nove programe. Sredstva za večino naštetih programov so v pretežni meri zagotovile banke z združevanjem.
V	resoluciji o uresničevanju družbenega plana razvoja občine Idrija v letu 1979 so zapisali, da so delovne organizacije dolžne proučiti e-konomičnost in rentabilnost programov tako, da bodo zagotovili ob novih pogojih gospodarjenja uspešno in ekonomično aktiviranje začetih a-li predlaganih investicij.
Raziskovalna skupnost in RŽS I-drija sta med glavne razvojne naloge v letošnjem letu opredelila v resoluciji tudi izdelavo analize posledic eventualnega dnevnega kopa Hg (živega srebra) v mestu I-drija kot osnovo za odločitev.
Da bi bili o tej problematiki bo lje seznanjeni, prav tako pa spoznali sedanji položaj v RŽS Idrija, smo zaprosili tov. Jakoba Martinija, direktorja RŽS Idrija, ki je med dru gim dejal:
(Že v različnih dokumentih in ; določili ustave SR Slovenije smo opredelili, da so rude in druga naravna bogastva dobrine v splošni rabi, s katerimi se zagotavlja njihovo smotrno izkoriščanje in drugi splošni interesi. Vendar pa je bilo v dosedanji praksi vse prepuščeno OZD, ki so bile kot proizvajalke odvisne od trga. Tak primer je tudi idrijski rudnik, kateremu je sve tovni trg diktiral ceno. Na tem trgu je RŽS prodal 90% proizvodnje Hg, in le 10% v Jugoslaviji.
Podatki o raziskavah zalog živega srebra na svetu kažejo, da je
živega srebra v rudninah še ved kot za 20 let. Od tega imamo tudi v Jugoslaviji dobrih 10% svetovnih zalog. V zadnjih štirih mesecih je trend cene živega srebra v porastu. Tako se je cena Hg na newyor-ški borzi povečala za 40%, na londonski za 60% in se trenutno giblje okrog 205 - 210$ za jeklenko. Zato naj bi rudnik kot zavod predvsem čuval narodno bogastvo, ki ga r primeru Idrije predstavljajo zaloge živega srebra in nekaterih drugih kovin ter v sam organizem rudnika vloženo človeško delo mnogih generacij skozi poltisočletno obdobje. Razen vzdrževalnih del bi delavci rudnika opravljali tudi potrebne raziskave, v okviru rudnika — zavoda pa bi moralo ostati tudi dovolj moč* no jedro, ki bi bilo fizično in strokovno dovolj močno, da bi v primeru ugodnejšega položaja živega srebra na svetovnem tržišču lahko hitro in ponovno začelo proizvajati. To jedro dejansko že predstavlja 272 sedaj zaposlenih v rudniku (61 rudarjev je na pogodbenem delu drugje), kolikor je ostalo po zaprtju rudnika v marcu 1977 od nekdaj 1200-članskega kolektiva.
Že v letu 1977 smo načrtovali izdelavo študije geoloških raziskav in transportnih poti iz rudišča v topilnico, vendar pa tega nismo uspeli realizirati, predvsem zaradi neurejenega statusa in financiranja. U-pravičeno obstaja bojazen, da bo prej ugodna cena Hg, kot bomo v Rudniku živega srebra Idrija lahko pripravljeni na ponovno proizvodnjo.
S sprejetjem zakona bo napravljen pomemben korak pri razreševanju surovinske baze v naši republiki, saj je podobna problematika tudi v premogovnikih, rudniku kaolina Črna in v rudniku svinca in cinka Mežica Le tako bo surovinska baza živela in se razvijala. V drugih republikah so na tem področju naredili mnogo več. V SR Srbiji in Makedoniji so sprejeli družbeni dogovor o geoloških raziskavah in tako se na samoupraven način združujejo sredstva v te namene.*
Sistemska rešitev RŽS Idrija in uresničeni investicijski programi bodo postavili gospodarstvo idrijske občine na trdne temelje, ki bodo osnova za nadaljnji razvoj širše družbenopolitične skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju.
SILVO KOVAČ
PRED GOSTOVANJEM MGL V KULTURNEM DOMU
Cankarjev «Kralj na Betajnovi))
Predstave bodo od četrtka do nedelje za redni abonma Stalnega slovenskega gledališča
se nato kot vagabund potika o-krog. Ko si Kantor zaželi še političnega udejstvovanja, si s podkupovanjem in drznimi obljubami pridobi župnika in kandidira nato na duhovniški stranki, neglede na to, da je bil še pred kratkim pristaš liberalcev. Kantorjeva moč nima meja, oblast, ki si jo je pridobil, ne pozna ovir, njegova trdna osebnost govori o neizprosni zmagi zla.
Kantorju nasproti stoji Maks Krneč, predstavnik zatiranega in izkoriščanega ljudstva, glasnik vseh tistih, ki jih je bila Kantorjeva roka potisnila v blato in ki se nikoli niso mogli več dvigniti. Maks se vrne domov, ves je prežet z ideali o pravičnosti in človekovi premočrtnosti, poteguje se za najvišje vrednote življenjskega in moralnega etosa. Maks postane odslej Kantorjeva vest. Neustrašno in odločno odkriva vse podlosti in krivice, s katerimi se je kralj Betajnove omadeževal v dolgih letih svojega vladanja. Maks dobro ve, kaj tvega, zaveda se, da je v nevarnosti njegovo življenje, vendar nič ne zaustavi njegove notranje sile, njegovega prepričanja, da mora Kantor pasti. V zavesti svoje ponižnosti, svojega ranjenega dostojanstva zbira delavce in zbuja v njih poteptano človečnost, prizadeva si, da bi tudi oni sami spoznali, koliko skrite moči nosijo v sebi. Najbolj boleče in trpko je za Maksa spoznanje, da je tudi Francka, Kantorjeva hči, postala žrtev o-četovega nasilja, ko jo je ta v svoji brezobzirnosti in sli po bogastvu prisilil v zakon z mladim tehnikom in posestnikom Bernotom.
Maksovo delovanje, njegovi napadi na Kantorja, dokazi, s katerimi privede mogotca Betajnove do trenutne zmedenosti, vse to maje silni in do sedaj trdni prestol, vse to zida plotove na Kantorje-vem pohodu, obuja mu strašne glasove vesti. Kantor se zaveda nevarnega položaja, zaveda se, da mu Maks raste čez glavo, še z večjo silo se v njem dvigne Nietzschejev nadčlovek, vendar je moč tega nadčloveka v Cankarjevem Kantorju tragična, vsa polna družbenih protislovij in negotovosti. Kantor na samem ustreli Maksa z Bematovo puško. Krivda za zločin pade na Bernota in še takrat, ko Kantor prizna, da je sam zločinec, mu odgovorne oblasti ne verjamejo. To Kantorja spodbudi, da se otrese trenutne slabosti in nadaljuje po svoji poti zločina in strasti.
Vse kaže, da je nasilje nepremagljivo, da je zaman vsako zo-
perstavljanje, vsak upor. Zdi se, da je vsak boj zoper neomejeno oblast obsojen na klavrn propad, na neuspeh. In vendar nam dramatične okoliščine, v katerih se odvija Kantorjevo nadaljnje kraljevanje, dajejo čutiti, da se je zamajala trdnost njegovega položaja, vsepovsod v ozračju se tiho vsiljuje glas mrtvega Maksa, ki bo prav kmalu priklical veliko število tistih, ki bodo njegovo delo nadaljevali, nenehno je nad dogajanjem prisoten odmev prekletstva, ki ga ogoljufani in poteptani ljudje kličejo nad Kantorja in njegovo kraljestvo. To prekletstvo in kletve pa bodo prej ali slej zadobile stvarno moč, trdno obliko in podobo, razširile se bodo in se spoprijele z najrazličnejšimi Kan-torji in z vsemi oblikami njihove gospodovalnosti in njihovega na-silstva.
FRANKA FERLETIČ
Perspektive in problemi komunizma ter širših zavezništev z meščanskimi strankami, so v bistvu konstanta, ki se v današnji čas vleče že iz prejšnjega stoletja. Politiki, sociologi, publicisti, misleci in zgodovinarji se okrog teh vprašanj srečujejo ali ločujejo že dolgo časa. To nam je poznano iz vsakodnevne tekoče politike zahodnih evropskih partij, še posebno italijanske, ki že nekaj let sem išče in odkriva oblike in silnice novega sodelovanja s katoliškimi delavskimi množicami. Kot pripadnikom slovenskega naroda in kot aktivnim članom narodnoosvobodilnega boja, pa nam tudi ni popolnoma nepoznano obdobje, ali bolje razvoj takih ali podobnih Stremljenj in gibanj pri nas, v času pred drugo svetovno vojno in po njej. To naše znanje sta v zad-
Ivan Cankar je največji in najpomembnejši mejnik v našem slovstvu. S svojim delom je naši literaturi utrl pot v širše evropske kulturne tokove in jo dvignil na raven najbolj razvitih evropskih umetnosti. Njegov kritični in uporni duh je odkrival vse še tako neznane in prikrite trenutke tedanje stvarnosti ter z o-strim želom pronical v življenje in razmere tedanje družbe. Trdno je stal ob strani slovenskemu človeku v njegovi borbi za obstanek in globoko občutil s tistimi «idea-listi», ki so se, največkrat zaman, upirali hinavščini, klečeplaštvu in zahrbtnosti meščanske družbe.
Sam je bil eden izmed tistih, ki mu je bil boj vsakdanji kruh.
Njegov življenjski boj se je pričel že v domači hiši na Vrhniki; z vso silo se je odvijal na tistem klancu, ki je ostal v našem slovstvu kot trajen simbol siromakov in izobčencev. Nadaljeval se je v dumjskem predmestju in ljubljanski cukrarni, kjer so ljudje u-mirali sami in zapuščeni kot živali. V to življenje je Cankar posegal z besedo ostre kritike in žgoče ironije. Njegova dramatika, njegove najboljše povesti, njegovi romani in črtice, vse priča o tem, kako je Cankar intenzivno doživljal probleme svojega časa, kako je spremljal dogajanja v tedanjem svetu in kako si je prizadeval, da bi tudi s svojimi umetniškimi posegi pripomogel k izboljšanju socialnega stanja in k upoštevanju človekovih vrednot.
V	svoji drami Kralj na Betajnovi je Cankar najgloblje posegel v življenjsko stvarnost svojega obdobja in nam vznemirljivo predstavil svoj pogled na družbo in na žalostno stanje slovenskega naroda. Tragika socialnih razmer in nemoč malega človeka se nam tu kažeta v vsej svoji neizprosni in kruti realnosti.
Kantor, ponosna figura silaka in nasilneža, se dviga visoko nad številno množico prebivalcev Betajnove in se v svoji mogočnosti in krutosti ne ustavlja pred nobeno zapreko. Pohodi vse tiste, ki jih dobi na svoji poti, uniči vsakogar, ki se mu postavlja po robu.
Nič si ne pomišlja, ko mora zadaviti svojega bratranca Martina Kantorja, da se polasti njegovega premoženja; nič mu ni mar za bolehno vnukinjo Nino, ki jo •mladoletno pošlje v samostan.
Brezobzirno se poslužuje vseh sredstev, ko sklene, da ugonobi trgovca in gostilničarja Krnca in mu vzame vse imetje. Krneč odslej popiva pri njem, njegov sin Maks pa mora zapustiti študij in
V PRIMORSKEM DRAMSKEM GLEDALIŠČU
ODLIČNA REŽIJA IN IGRALSTVO
Za zadnjo premiero sezone slovenska noviteta «Veronika» F. Rudolfa
V	četrtek, 15. marca, je Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici uprizorilo svojo zadnjo premiero v letošnji sezoni. Hkrati je bila to tudi premiera slovenske novitete Frančka Rudolfa »Veronika*.
Odrska uprizoritev je vedno potrdilo o uspešnosti ali neuspešnosti slehernega odrskega besedila in tudi to pot je «odrski ognjeni krst* znova dokazal, da še tako briljantna in odlična režija skupaj z najvišjimi kreatorskimi napori igralcev ne more in ne zmore reševati besedila, to pot konkretno »Veronike* Frančka Rudolfa. Iskanje, posodabljanje in eksperimentiranje z neko zgodovinsko snovjo, konkretno s problemom Veronike Deseniške, ki je že našla v preteklosti navdušence v slovenski književnosti za upodobitev njene historično tragične in čisto osebne usode, če pri tem o-menimo samo Župančiča, Novačana in Krefta. Ne bi na tem mestu razglabljali o uspešni ali neuspešni dramatizaciji Veronikine teme prej omenjenih slovenskih avtorjev, vendar za Rudolfovo varianto Veronike lahko zapišemo, da kljub vsem naporom našega avtorja, da bi svojo Veroniko posodobil, ironiziral, jo vključil v tako imenovani totalni teater na-napor ni uspel. Njegovo besedilo o Veroniki, ki je v nekem smislu precej neurejeni in trenutnemu domisleku prepuščeni collage pasijona, Balzaca in kot sam pravi v uvodu v besedilo, tudi Junga ter vpliv MacLuhana, postavljeno v čas koncila v Konstanci, prehaja iz vulgarnosti v baročno nabreklost, iz glumaštva v pantomimo in celo vrhunsko gimnastiko. Vse je v tem besedilu kot namenoma zapleteno, zmešano in zamrščeno, zgodovinske osebnosti so nasilno demistificirane in se izražajo v jeziku hipijev in stripov ter v bistvu kažejo le na neko stanje sedanje naše urbane subkulture, ki bi rada na zgodovinskih temah in celo s Husovo pomočjo bila nekako politično aktualna, sociološko bizarna, a žal ostaja tudi raz-gledanejšemu bralcu nerazumljiva in v svoji anarhični kompoziciji, naj mi bo dovoljen ta paradoks, totalno nedodelana in bolj revijsko, špektakelsko kot pa o-drsko urejena in domiselna.
Zato je treba tem bolj pozdraviti in pohvaliti naravnost herojski napor ansambla in režiserja, da sta znala na razmeroma prostorsko majhnem odru solkanske stavbe uprizoriti in odigrati pred-
Prejeli smo
Se enkrat o Kermaunerjevi knjigi
Prizor Iz Cankarjevega »Kralja na Betajnovi*. Od leve proti desni: Eržen, Kalan, Ulaga, Šugman
France Klopčič uporablja v svojem prispevku «Resno o Kermaunerjevi knjigi* (Primorski dnevnik, 25. 3.1979) taktiko, s pomočjo katere želi že v prvem navalu pred bralci izločiti iz boja člankarja ali v našem primeru recenzenta (ta se je pod članek podpisal s polnim priimkom, ne pa inicialkami, kot navaja Klopčič), ki mu v polemičnem tonu dopoveduje, da se z njegovo recenzijo Kermaunerjeve knjige «Temeljni problemi primorske politične zgodovine* (izšla v Primorskem dnevniku 31.12.1978) ne strinja. Če je Klopčičeva razprava o knjigi »resna* (tega dejstva nič ne spremeni, tudi če ji je tak vzdevek dalo uredništvo lista, ki jo je objavilo), pomeni, da je recenzent opravil svojo nalogo neresno, da »zgrešeno ocenjuje Kermaunerje-vo knjigo in dopušča celo dezinformacijo*. Toda ali ni že dezin-formativna ena od prvih Klopčičevih ugotovitev, da je isti recenzent v teden dni kasneje objavljeni oceni »omenjeno knjigo oz-
tuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiii
tiiitiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiiiuiimiimaiiiinimuiiimiimiiiiiuiitiiitiiitiiiittiiiiiiiiiutitiiiiiiimuiiiimiiiiiiiuiiiiiiii
OB IZIDU DVEH NOVIH ZANIMIVIH KNJIG
Obogateno znanje o ljudskofrontnem povezovanju naprednih sil v Sloveniji
Janko Prunk: «Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda» - Alenka Nedog: «Ljudskofrontno gibanje v Sloveniji od leta 1935-41»
Prizor iz Rodolfove »Veronike* v izvedbi PDG iz Nove Gorice
stavo, ki bo zagotovo ostala v a-nalih novogoriškega gledališča kot eden izmed vrhunskih dosegov novogoriških gledališčnikov.
Tako smo bili torej priča nevsakdanjega paradoksa, da je iz šibkega, dramaturško neorganiziranega in površnega besedila nastala predstava, ki bi se je ne sramovalo tudi kako večje, celo prestolniško gledališče z daljšo te-atrsko tradicijo in ugodnejšimi gmotnimi razmerami.
Režiser Aleš Jan je s svojimi sodelavci, scenaristom Svetom Jovanovičem, kostumerko Alenko Bartlovo, koreografinjo Ksenijo Hribarjevo in avtorjem glasbe A-lešem Kersnikom ter seveda s celotnim igralskim ansamblom postavil na oder dokaj dinamično, renesančno razkošno, baročno pisano predstavo, ki je kljub vsemu tekla gladko in nezadržano in je morala, žal zaradi besedila, temeljiti v glavnem na resnično bleščečem igralstvu, spretnem vodenju in gibanju igralcev po majhni ploskvi odra ter z vsem spremljajočim, hrupnim komedijantstvom, odetim v razkošna oblačila, podkrepljenim še z mimiko, plesom in akrobatiko, da je zares vse delovalo na oči kot velik spektakel, ki se je sicer gibal na robu cir-kustva, a te meje na srečo ni prešel. Tako smo gledali predstavo, ki je bila resnična paša za oči, polna odrskih efektov, od luči, blišča kostumov in lažnega okrasja do umetnih meglic in direktnega poskusa vplivanja na ti-
sto prabitno v človeku — na u-resničevanje iluzij, omenjenih v gledališki prostor in njegov čas. In še to: v tem podvigu so se znašli na istem imenovalcu in v istem hotenju tako najožji režiserjevi, že zgoraj našteti sodelavci, kot celoten ansambel novogoriških gle-DUŠAN ŽELJEZNOV
(Nadaljevanje na 7. strani)
njih mesecih še izpolnili dve novi knjigi, ki spadata periodizacij-sko v čas med obema vojnama, tematsko pa v sodelovanje naprednega delavstva v Sloveniji pred letom 1941.
V mislih imamo izid doktorske disertacije Janka Prunka: «Pot krščanskih socialistov v Osvobodilno fronto slovenskega naroda*, Ljubljana 1977, ter izid monografije Alenke Nedog: «Ljudskofront-no gibanje v Sloveniji od leta 1935 -1941», Ljubljana 1978, ki sta slovenski knjižni trg ter slovensko zgodovinopisje obogatili z novimi spoznanji, tega sicer kratkega a pomembnega obdobja, čas med o-bema vojnama je bil namreč v slovenskem zgodovinopisju relativno slabše obdelan, kljub knji-1 gam Kremenška, Stiplovška, Ne-dogove (T. Tomšič), Kresala, Klopčiča' im Zečeviča, ki to obdobje sicer zapolnjujejo, a puščajo nekaterim bistvenim vprašanjem še odprta vrata.
Odgovore dajeta v naveaenih-delih Prunk in Nedogova, saj sta obe knjigi tesno povezani med seboj tako po obravnavani problematiki, kot po svoji objektivnosti in znanstvenosti ter predvsem aktualnosti, saj se v bistvu še dandanes npr. evrokomunistične partije srečujejo z vprašanji, ki so na las podobna takratnim, in ki zajemajo iz jedra vprašanj taktične ali strateške povezanosti dveh i-dejnih svetov. Treba je iskati momente, ki ta dva svetova združujejo in ne ločujejo.
Prav v teh vprašanjih je slovenski krščanski socializem med vojnama imel odraz velikega strateškega pomena v odnosu evropskih partij do religije v tem, kako dobiti skupne interese. Prav krščanski socialisti v Sloveniji so namreč prišli do marksističnih spoznanj preko religije, a v smeri revolucionarnosti in v smislu i-skanja rešitve socialnih vprašanj ob upoštevanju idejnega sveta. Le preko objektivne analize dogodkov, stališč in sklepov iz bližnje preteklosti se bomo izognili napakam in deformacijam v sedanjiku. Kajti že ob koncu 30. let je izšla brošura s pomenljivim naslovom: «V obrambo demokratičnih svoboščin*, ki že razgrinja načela OF, in ki v marsičem pred-hodi najbolj recentno Kardeljevo delo: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samouprav-ljanja», Ljubljana 1977 in globalne politike SZDL dandanes. Gre namreč za kontinuiteto v reševanju odnosov med raznimi ideološkimi komponentami družbe, ob u-poštevanju najširše pojmovane demokratičnosti in svobode mišljenja. Prav v tej smeri je KPS i-skala možnosti za združitev delovnih ljudi v najširšo fronto ljud-
skega sodelovanja v oblikah direktne demokracije.
Knjiga Janka Prunka nam na sintetičen in neposreden način prikazuje najprej nastanek ih razvoj krščanskih socialcev ter njihove ideologije v takratni Evropi. Iz tega ideološkega razvoja so črpali tudi slovenski krščanski social-ci, čeprav so ohranjali nekatere lastne značilnosti, ki so se kazale predvsem v cepitvi na dve i-dejni struji, to je na sindikalno linijo, ki se je združevala v krogu Delavske strokovne zveze, ter na intelektualni krog. Kljub temu pa so krščanski socialisti v Sloveniji (geografski pojem) rasli, dobivali svojo identiteto v, razhajanju s Slovensko ljudsko stranko, ter šli celo na široko'ljudsko-frontno povezovanje ter v dialektičen odnos s Komunistično partijo. Imeli so z razliko od drugih, dokaj razvejano bazo, ki je bila organizirana predvsem . v sindikatih in zadružništvu. Določena diferenciacija je tekla seveda tudi v vrstah samih krščanskih socialcev, vendar se je naprednost mišljenja le otresla določenih strahov in omahovanj, ter posebno pri intelektualcih odpirala pot k historičnemu materializmu. Krščanski socialisti, ki so po poti napredka vstopali v SKOJ, so bili dosti bolj zvesti, kot npr. mladi z liberalno preteklostjo. Komunistična partija je po prvem obdobju, ko je iskala najprej homogenost delavskega razreda in skušala vanjo vključiti predvsem socialne demokrate, spoznala, da se preko socialne demokracije ne da priti nikamor. Zato se je raje po vezala s krščanskimi socialci, ki so imeli s svojimi šestnajstimi ze lo razvitimi sekcijami, za seboj ljudi. Čeprav so komunisti zače njali krščanske socialiste odkri vati pozno (prvi poskusi segajo si cer v leto 1922 na univerzi, v mla dini in pri sindikaltih), se je nji hovo sodelovanje konsolidiralo, saj so šli krščanski socialci dosledno do končnih odločitev tudi po konferenci na Vinjah. Ob vsem tem je treba pač še upoštevati, da so krščanske socialce v času okrog Čebin metali povsod ven, in da jih je celo cerkev ekskomunicira-la. Ko jim je Kidrič postavil, kot pogoj za kakršnokoli sodelovanje, vstop v Društvo prijateljev Sovjetske zveze, so morali krščanski socialci to sprejeti (pripravljeni so bili dati celo dosti več koncesij), ob veliki politični o-samljenosti, ter ob vse bolj grozljivi prisotnosti evropskega fašizma. Socialni demokrati Ljudsko-frontnega gibanja na žalost niso razumeli. Oni so šli svojo pot in skrahirali, ker vse kar je bilo količkaj vredno, je šlo v fronto. Bili so ena izmed preprek za delav-
sko združenje ter so ob Zvezi in ob OF šli. rakovo pot, kajti treba je bilo upoštevati analizo realnega stanja na terenu, predvsem v delavskih centrih. Krščanski socialisti so po Laškem (1940) na podlagi analize dokončno spoznali, da brez političnega gibanja ne pridejo nikamor. Zato so se o-dločili za enotno delavsko gibanje s komunisti kot vodilno silo. Razvoj dogodkov je potrjeval sprejeto linijo delavske enotnosti in pozitivno pogojeval njihove uspehe, kar je bilo še bolj očitno po kra-hu jugorazovskih sindikatov in po tem, da je Zveza delavnega ljudstva ostala cela in šla v dogovarjanje s partijo za protidraginj-ske akcije. Krščao^i socialisti so razumeli, da bo rešitev^prišla le iz širše skupne mezdne horbe. ter iz skupnega političnega gibanja.
Tudi pakt Hitler - Stalin ni povzročil pri krščanskih socialistih prevelikega razdejanja, čeprav so Skupine okrog Slovenije izstopile iz Jugoslovanske strokovne zveze. Bližal se je namreč čas, ko je narodnoobrambni čut ljudstva moral preseči, včasih tudi težke subjektivne prepreke in dvome, ter nastopiti pot skupnega boja za narodno enotnost in za to, da «bi se staro več ne povrnilo».
Alenka Nedog je v svojem delu podala pregled Ljudskofront-ne politike v Evropi po VH. kongresu Kominterne ter označila vplive te mednarodne organizacije na Jugoslovansko komunistično partijo. Avtorica je obdelala razvoj KP na Slovenskem od obdobja BORIS GOMBAČ
(Nadaljevanje na 7. strani)
V galeriji Kuuuraega doma razstavlja že dober teden svoje grafične lisic slikar in grafik Jože Ciuha
OD JUTRI V AVLI «FELICE VENEZIAN* NA UNIVERZI
«Ljubljanski dnevi v Trstu»
V okviru sodelovanja med ljubljansko in tržaško filozofsko fakulteto se bo jutri, 2. t.m., ob 10.30 začelo in 3. ter 4. t.m. nadaljevalo drugo znanstveno posvetovanje z naslovom «Ljubljanski dnevi v Trstu«. Spored predavanj in okroglih miz se bo vse tri dni odvijal v avli «Feiice Venezian« na Trgu Evropa 1, po naslednjem programu:
2. aprila 1979 KULTURA IN ZNANOST V NOB
10.30 — 13.00 F. Zvvitter, predavanje: Kultura in znanost v NOB.
Okrogla miza: B. Paternu (poezija), D. Cvetko (glasba), P. Kozak (dramatika), N. Šumi (likovna umetnost).
popoldan	STIKI MED ITALIJANSKO IN SLOVENSKO
KULTURO
16.00 — 17.00 M. Skubic: Zgodovina romanistike na ljubljanski univerzi.
17.00 - 18.00
vzporedno 16.00 - 18.00
Okrogla miza: A. Rakar, J. Koruza, D. Cvetko, J. Sivec, N. Šumi: Stiki med italijansko in slovensko kulturo.
PSIHOLOGIJA
Okrogla miza: V. Pečjak, I. Toličič, J. Musek, B. Šali, E. Konrad: Sodobna jugoslovanska psihologija.
3. aprila 1979 SLOVENSKI JEZIK
9.00 — 10.00 T. Logar, predavanje: Pregled slovenskih narečij
10.00 — 12.00 Okrogla miza: B. Pogorelec: Zvrsti slovenskega knjižnega jezika. — J. Koruza, B. Pogorelec, J. Toporišič: Socialna interpretacija zgodovine knjižnega jezika.
vzporedno 9.00 - 10.00
10.00 - 12.00
12.00 - 13.00
KLASIČNA FILOLOGIJA, ARHEOLOGIJA K. Gantar, predavanje: Odmevi Horacija pri Slovencih.
Okrogla miza: P. Simoniti: Vprašanje humanizma na Slovenskem; E. Mihovec - Gabrovec: Klasična filologija na ljubljanski univerzi.
J. Kastelic, predavanje: Formalin in vsebinski elementi grobne plastike v Špetru pri Celju.
Okrogla miza: T. Bergant (predkovinske dobe), T. Knific (migracije in staroslovanska doba).
4. aprila 1979 ZGODOVINA
9.00 — 10.00 B. Grafenauer, predavanje: Pregled slovenskega zgodovinopisja s posebnim ozirom na Primorsko.
10.00	— 12.00 Okrogla miza: F. Gestrin, B. Grafenauer, I.
Voje: Trgovina med primorskimi mesti in notranjostjo do 18. stoletja; oblike njenega vpliva.
vzporedno ETNOLOGIJA, SOCIOLOGIJA, FILOZOFIJA 9.00 — 11.00 V. Kremenšek, predavanje: Problemi sodobne slovenske etnologije.
M. Kerševan, predavanje: Sociologija religije. B. Majer, predavanje: Jugoslovanski marksizem in sodobni filozofski tokovi.
11.00	— 12.00 Okrogla miza: B. Majer, B. Debenjak, V. Kalan.
načil kot paskvil*. Resnici na ljubo se beseda paskvil nahaja v o-ceni, a vendar v precej spremenjeni vsebinski zvezi: «knjiga je izrazito polemična in ima mnoge elemente, ki jo bolj približujejo paskvilu kot pa znanstvenemu delu* (Primorski dnevnik, 7.1.1979). Klopčič torej zelo svojevoljno u-porablja besede in se tako sam poslužuje sredstev, ki jih očita grajanemu recenzentu. France Klopčič verjetno le premalo upošteva, da ima recenzent o določeni knjigi lahko svoje mnenje, saj je to vendar eden od smislov kritike, pa naj zaobjame vsebinsko še tako prostrana področja.
Pretežni del Klopčičevega zapisa je seveda posvečen samemu Kermaunerjevemu delu, poudarjanju njegovih izsledkov, zlasti tistih, ki jih postavlja v soočanje s knjigo Milice Kacinove »Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1978 -1921». Ob koncu očita Klopčič recenzentu »hlad* in mu še s Kermaunerjevimi besedami sporoča pripadnost «narodnjaško usmerjenemu zgodovinopisju*. Katere «druge hibe* je recenzent še zagrešil, ne pove. Morda je največja ta, da se ni lotil Kermauner-jeve knjige na apologetski način in da si je drznil podvomiti v verjetnost resnic, ki jih Kermauner silovito in v odnosu do svojih sobesednikov skrajno polemično zagovarja. Z vsem, kar je o Kermaunerjevi knjigi povedal M. B. (omejil se je le na njena uvodna poglavja), podpisani nič novega in bistvenega ne dodaja, kakor le to, da jezljivost ne more koristiti niti pri odkrivanju zgodovinske resnice niti polemiki, ki jo taka resnea spodbuja.
Za konec le še to. Dogodku s torpedovko tržaškega Narodnega sveta dajemo prevelik poudarek tako v našem zgodovinopisju kakor v publicistiki. Ali resnično nimamo bolj temeljnih problemov kakor razpravljanje o nekakšnem «vstopu» primorskih Slovencih v Italijo? Ali ne pozabljamo, da i-mamo analogije tržaškim razmeram istočasno tudi v Puli in drugod na vzhodnih obalah Jadrana (Reka, Zadar)? Odločitev za »romanje* s torpedovko v Benetke je bila zgrešena (Klopčič navaja mnenje prof. F. Zwittra, da je bilo to romanje napaka), toda to napako ugotavlja tudi recenzent, ko piše, da se v njej zrcali podoba takratnih razmer v slovenskem političnem življenju. «Vstop» primorskih Slovencev v Italijo bi bil lahko zelo odločilno dejanje samo v primeru, če odmislimo obstoj londonskega pakta iz leta 1915 in če pozabimo, da je 4. novembra 1918 nastopilo premirje med Italijo in AvStro-Ogrsko; po tem premirju je Italija smela zasesti o-zemlje. id se je precej skladalo s črto londonskega pakta. Zgodovina ni agitka za dnevno uporabo, kjer moreš z različnimi sredstvi publicističnega besednjaka kar najbolj dotolči svojega nasprotnika. Zgodovinopisje je nekakšna tehtnica in te prastare resnice ne more «prevračati» niti «vsaka sveža misel*, marveč jo lahko le potrjuje.
BRANKO MARUŠIČ
Op.ur. Tov. France Klopčič je v svojem pismu ob prvi omembi navedel polno ime, vendar napačno (Drago Marušič, namesto Branko), v drugi omembi pa samo B. M. Zaradi tega smo tudi prvo omembo spremenili v uredništvu v inicialki B. M.
Naslov pisma »Resno o Kermaunerjevi knjigh, je dal avtor sam m ne uredništvo.
Uredništvo bo rade volje objavilo tudi v prihodnje prispevke, ki bi se vprašanja, ki ga odpira pokojni Dušan Kermauner v svoji knjigi, lotevali z znanstveno zavzetim pristopom.
SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER V TRSTU
Na koncertu Glasbene matice smo dne 29. marca poslušali v Kulturnem domu Slovenski komorni orkester, ki ga vodi Anton Nanut. Kot solist je sodeloval Hubert Bergant na orglah. Na sporedu sta bila v prvem delu Simfonija v fis-molu št. 45 Josepha Haydna in Koncert za orgle in orkester v B-dura št. 6 °P- 4 G. F. Haendla, v drugi po ovici pa Osem skladb za godala L. M. Škerjanca in Koncert V	za orgle, timpane in
godalni orkester F. Poulenea.
Drugi del sporeda je zaradi po-d-^vdrjalno razgibane zanositosti on bolj intenzivno in nazorno izveden kakor prvi, v katerem Haydnova Simfonija ni odraža'a posebne zagnanosti poustvarjalcev; ostali smo neprizadeti in hladni. Boljše je učinkoval Ha-endlov Koncert, pri katerem je hil dosežen odgovarjajoč odnos v medsebojno logično povezujoči in razvijajoči se igri solista in orkestra, kar je ustvarjalo zadovoljivo nazornost v oblikovanju, če dajemo prednost v vrednotenju o-stvaritev drugega dela sporeda, dhshmo na dobro igro orkestra, njegovo kompaktnost, enomisel-nost v vidu dirigentovih intencij, zagnanost v kreiranju. Mimo sicer dobro izoblikovanih Škerjančevih skladb, zlasti tistih v hitrih tempih, sta tako orkester kakor solist dosegla višek pri Poulen-covem Koncertu, ko je le-ta v svojem napetostnem razpletanju vzbujal močno odzivnost. Delo je bilo očividno zelo dobro pripravljeno, v umetniški izpovednosti dojeto in tudi plastično zgrajeno. Priznanje za to gre vsem: solistu, dirigentu in orkestra.
IVAN SIUČ
7
1. aprila 1979
@
Obogateno znanje o ljudskofrontnem
(Nadaljevanje s 6. strani)
diktature kralja Aleksandra dalje, ter vse organizacije, ki so prišle v poštev za Ljudskofrontno gibanje. S pritegnitvijo analize CK KPJ iz začetkov leta 1937 je ugotovila, kar so komunisti že takrat, in sicer to, da brez množic ne more biti uspešne ljudskofrontne organizacije. V vsem tem času se je razvijala želja in potreba po 8trnitvi demokratičnih sil. To je bila iniciativa, ki je prešla na komunistično partijo, ki je s patr-nerji ustvarjala novo obdobje v medstrankarskih odnosih. Ob koncu Ljudske fronte se postavlja i-niciativa Zveze delovnega ljudstva Slovenije. V vse to delovanje udari pakt Hitler - Stalin, ki postavlja vprašanja koalicije z naprednimi meščanskimi strujami v druge relacije. Občutni so razdiralni vplivi stalinizma. O vsem tem nelahkem obdobju govori avtorica zelo odkrito in objektivno, tako, da delo načenja dominantno mnenje v literaturi, češ da «je Kominterna v tem času dajala taka navodila, ki so omogočala ohranitev protifašistične linije*. Politika KPJ je bila namreč le različna od politike ostalih evropskih partij, ker ni dajala poudarka nasilni spreobrnitvi oblasti, in ker je bila doma in ne v emigraciji. Liudsko-frontno gibanje je imelo svojo kontinuiteto v 1. Društvu prijateljev Sovjetske zveze ter v 2. Protidra-ginjskih akcijah, ki so vso to čvrsto gibanje pripeljali v OF l*ta 1941.
Glede uporabljenega kritičnega aparata obeh avtorjev moramo tu povedati to, da je imel nedvomno Prunk dosti lažje delo. Ohranjeni so arhivski viri, poleg tega je pa še dosti «eksponatov» krščanskih socialcev še dosegljivih za pričevanja in spomine. Težje delo je imela Nedogova, ki se je morala opirati na vire Kominterne. Največ teh dokumentov je nastajalo v letih 1933 -37, ko so kominter-novski emisarji pisali poročila o stanju v deželi po predpisanih normah. Kolikor več se je pa komunistično gibanje v državi osamosvajalo, toliko manj je komin-temovskih poročil in dokumentov. Kako je z razpoložljivostjo teh dokumentov danes? Znano je, da uporabljajo v Sovjetskih arhivih registrirane in neregistrirane fonde. To velja seveda še marsikje. Tudi ob obisku Hruščeva in Bul-ganina pred dobrimi 25 leti v Beogradu so Rusi nekaj dali in še več obljubili, a vedno sami odločajo, kaj in kako dajo.
Nedvomno bosta tako Prunkova, kot knjiga Nedogove zbudili veliko zanimanja in pozornosti ne le v Sloveniji, kjer je ta originalna pot slovenskih komunistov že poznana, ampak tudi v drugih republikah, kjer je bil ves razvoj le nekoliko različen in kasnejši. Vsega tega naši kolegi v svojih delih in zbirkah ne upoštevajo, ker to obdobje premalo poznajo. Zato jim bosta obe novi knjigi prišli nedvomno prav, saj sta pravi obogatitvi ne le v slovenski nacionalni zgodovini, ampak globoko posežeta v izkušnje in zgodovino e-notnosti delavskega razreda.
• Odlična režija
(Nadaljevanje s 6. strani)
dališčnikov, ki je to svojo predstavo odigral na eni strani visoko profesionalno, na drugi pa v zaresni radosti glumaštva in kome-dijantstva.
In končno igralci. Kar po dve ali pelo tri vlogi hkrati sta jima bili naloženi v tej predstavi, naporne in raznolike vloge, ki niso terjali samo fizične napore, temveč in še zlasti ustvarjalne napore, da skušajo tako ali drugače oživeti nekaj, kar se dš oživljati in upodabljati na deskah le s težavo.
V tem enovitem duhovnem in telesnem naporu igralcev je zato težko dajati prednost temu ali o-nemu, kajti tudi posamezne vloge niso bile že v svojem konceptu tako izrazite in izstopajoče. Zato je
treba predvsem poudariti njihovo kolektivno, visoko profesionalno i-gro in so zato svoje vloge odigrali v teh mejah, ki jim jih je nudilo besedilo, čeprav so pogosto tudi prestopali te meje v pozitivnem in ustvarjalnem smislu. Zato je treba dati polno priznanje za o-dlično igralstvo prav vsem sodelujočim igralcem in jih zato tu naštejmo tako, kot je to zapisano na seznamu ustvarjalcev te predstave v gledališkem listu: Karel Brišnik je bil Primož in tudi Pevec, Tone šolar Filip in tudi Kača, Matjaž Modic Friderik in tudi Adam, Ernest Zega Herman, tudi Zemlja in Nadškof, Milan Vodopivec Sigismund, tudi Drevo in Vojak, Jože Hrovat Jošt, tudi Lev, Angel in Vojak, Stane Leban je bil Hus, Ivo Barišič bog, Dragica Kokot - Šolar Barbara, tudi Sonce, Metka Franko je bila Elizabeta, tudi Luna, Teja Glažarjeva Impe-
rija, tudi Nebo, Nevenka Sedlarjeva Veronika tudi Eva, Berta Ukmarjeva Služabnica tudi Dve ribi in Breda Urbičeva Pevka, tudi Dve ribi. Poleg njih so nastopili še Ljubo Bizjak, Janko Česnik, Marjan Slejko, Denis Miklavčič, Nadja Hvala, Marija Berdon, Marija Uršič, Nevenka Colja in Ba-bara Babič, ki so prav tako prispevali k uspehu predstave. In končno, zaslužni za takšen spektakel so tudi tisti, ki jih na odru ne vidimo, a brez njih ne bi predstava tekla gladko in tehniško neoporečno, pa naj gre tu za tehničnega vodjo Ludvika Hvalo, ali za vodjo predstave Denisa Miklavčiča ter razsvetljevalca Srdžana Štimaca in Sama Oblokarja.
Vsi ti in še številni drugi so pripomogli, da lahko o tej premieri zapišemo za konec natanko tako kot smo zapisali v naslovu: odlična režija in igralstvo.
ROtlCH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Ste pravi ljubitelji kave?

•" -	- 'č'- ’
PRIMO ROVIS
_____ vam nudi:
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFFE pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFČ Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
KUPUJ PRI PROIZVAJALCU!
ZA VSO DRUŽINO
Anpermeabile L EUROPEO
•	DEŽNI PLAŠČI
•	CASUAL
•	SPORTSMAR
•	KONFEKCIJA I2VENSERIJSKE VELIKOSTI
TRST
ULICA MADONNINA 18 (blizu Trga Garibaldi)
Nedelja, 1. aprila 1979 Ponedeljek, 2. aprila 1979
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro po naše;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Mali koncert; 10.30 Nedi-ški zvon, oddaja o Benečiji; 11.05 Mladinski oder: «J uri j Kozjak, slovenski janičar*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Ljudje pred mikrofonom; 12.30 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov; 14.30 Glasbeni drobiž; 15.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
20.30	Poročila; 6.05 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Poje Edvin Fliser; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Jack Coles; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Kim svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 14.00 Automobile story; 14.33 Popularne plošče; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Od hiše do hiše; 18.30 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Orkestri; 21.15 Mali umotvori velikih mojstrov.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Itinerarij; 11.20 Jaz, protagonist; 12.25 Rally; 13.30 D Cal-derone — glasbeni vložki, beležke, razprave in drugo za prijetno nedeljsko popoldne; 20.30 I due Foscari, tragedija.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke — Dane
Radio Ljubljana bo jutri, v ponedeljek, 2. aprila, objavil pogovor s tajnikom Slovenske kulturno - gospodarske zveze Dušanom Udovičem. Obravnaval bo izvore, vsebino ter metode in cilje sedanje protislovenske gonje v Trstu in v Benečiji. Pri tem bo govoril tudi o bližnjem občnem zboru SKGZ ter o stališčih italijanskih demokratičnih strank do globalne zakonske zaščite Slovencev.
Začetek pogovora — pripravil ga je tržaški dopisnik - komentator RTV Ljubljana Marijan Drobež — bo okrog 10. ure in sicer v okviru oddaje Val 202 na drugem radijskem programu.
Zajc: Kralj Matjaž in Alenčica; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Obvestila in zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Berry Lipman; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Radijska igra (zabavna); 18.50 Minute za EP; 19.30 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas.
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 Poročila;
7.20	Dobro jutro Po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Četrta dimenzija; 9.05 Dalmatinske pesmi; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic; 10.05 Naša pesem; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica;
14.20	Glasbeni ping - pong; 16.00 M. Mahnič: Slovenska dramatika med obema vojnama; 16.50 Odmev iz Francije; i7.05 Mi in glasba;
17.40	S pesmijo po svetu; 18.05 Kulturni prostor.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30; 15.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.05 do 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestri; 9.15 Poje Karen Cherly;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupa;: 12.05 Glasba po željah;
14.00	Športne vesti; 14.33 Valček, polka, mazurka; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Orkester Jimme Ha-skell; 15.40 Mini juke box; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.32 Rock party; 21.00 Discoteca sound;
21.32	Operna glasba; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 11.50, 14.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 7.30 Za dobro jutro; 9.00,10.35 Radio anch’io;
10.00	Posebna oddaja; 11.30 Srečanje z Mino; 12.05 - 13.30 Vi in jaz;
14.30	Povest; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja;
17.30	Kdo, kako in kdaj, 18.35 Na univerzi; 20.00 Radijski oder;
21.30	Plošče.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30,
17.30,	18.30 Poročila; 6.00 - 7.55 Nekega drugega dne; 9.32 Le av-venture di un uomo vivo, radijska priredba; 10.12 Sala F; 11.53 Ponedeljkova zgodba; 13.40 Romanca; 15.45 Tukaj radio 2: pogovor s poslušalci; 17.50 Hit Parade; 19.50 Spazio X.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja;
9.20	Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.40 Vedre melodije; 10.15 - 11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Za vsakogar nekajv ,42.l0 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: Vrt v,aprilu; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika; 16.00 «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba.
Nedelja, 1. aprila 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Oddaja o poljedelstvu
13.00	Ob 13. uri
14.00	V teku nedelje
Kronike in športni dogodki
14.25	Disco Ring
15.25	Una piccola citta, TV film
16.15	Športne vesti
16.40	Domenica dolce domenica
17.30	90. minuta
18.15	športne vesti
Polčas nogometne tekme B lige
18.45	Primite krivca, detektivka Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Fantastične zgodbe:
La caduta di časa Usher
21.45	Športna nedelja Kronike in komentarji
22.45	Spored za prihodnji teden Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risanke
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Ona druga nedelja
15.30	Sam William!, TV film
16.00	Spored za prihodnji teden
16.15	športna nedelja Agnano: Konjske dirke Milan: Tenis
17.50	S.V/.A.T., detektivka
18.45	Polčas nogometne tekme A lige
19.50	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.00	Dnevnik in Športna nedelja
20.40	Alberto Sordi:
«Zgodba nekega Italijana», 3. del
21.45	Dossier, dokument tedna Sinteza razprave o zaupnici Andreottijevi vladi v senatu
22.40	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
22.55	Jazzovska prireditev
JUGOSLOVANSKA TV Ljublj*ana
9.20	A. Marodič: Marija, nad. in konec
10.25	Sezamova ulica
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	Poročila
14.15	Katastrofe
14.40	TV žehtnik
15.. 15 športna poročila
15.20	Etos je našega časa: Leto 1969
16.20	Moda za vas
16.25	Retrospektiva TV drame — S. Grum: Josipina
17.25	Poročila
17.30	Ivanhoe, film
19.30	TV dnevnik
20.00	Anno Domini 1573, TV nad.
21.00	Pomoč prihaja s padali
21.35	TV dnevnik
21.50	Glasbeni album 22.05 Športni pregled
in reportaža z nogometne tekme: Ciper - Jugoslavija
KOPER
17.30	Boks: jug. prvenstvo - Pulj
19.30	Otroški kotiček: Bill in Coo, 1. del
20.00	Pregled sporeda za prihodnji teden
20.15	Stičišče
20.35	Vodilni razred, film
22.30	Glasbena oddaja, 7. del
Zagreb
11.00	Narodna glasba
12.30	Jugoslavija, dober dan 14.10 Štirinožni detektiv, film
21.00	Proga naše mladosti
Ponedeljek, 2. aprila 1979
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	Argumenti španra: srednji vek
13.00	Tednik o knjižnih novostih
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14X0 Posebna oddaja iz parla menta
14.25	Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.00	Alberto Lionello pripoveduje
17.10	Mladina in delo
17.50	Povej mi. kako se hraniš
18.20	Areumenti
18.50	Osmi dan
19.20	Fabiola, 2. del
19.45 Almnngh in Vremenska slik,-
20.00	Dnevnik
20.40	film Filmske novosti
22.40	«Aquario»
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	V dim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2, ob 13.00 uri
13.30	Sto tisoč problemov in re šitev
17.00	Barbapapa, risanke
17.05	Tolpa petih, TV film
17.30	Spazio dispari
18.00	rNetsilik, nomadi ledu»
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2, športni večer
18.50	Programi pristopanja 19.55 Dober večer z ... Jet kvizi
19.45	Dnevnik 2. Odvrti studio
20.40	«11 mulino del Po», 3. del
21.45	Labirint domišljije
22.50	Protestantizem
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 d0 16.00 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	Vrtec na obisku
17.40	Katastrofe, serijska oddaja
18.10	Gremo v gore 18.35 Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	P. Lužan: Srebrne nitke
21.30	Kultura in samoupravljanje
22.30	TV dnevnik
Koper
19.50	Stičišče
20.00 Otroški kotiček — dok. film
20.15	TV dnevnik
20.30	Lancer, serijski film
21.20	Maček - 3. del
22.20	Baletni večer
Vidna in slušna izkušnja, Tri in tri
Zagreb
17.30	TV dnevnik
17.45	Usoda nekega Čarlija, otroška od čaja
19.30	TV dnevnik
21.15	Križarka «Potemkin», film
ŠVICA
18.50	TV dnevnik
19.05	Lennie,
TV film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. DO 7. APRILA 1979
TOREK, 3. aprila LJUBLJANA
10.00	do 16.15 TV v šoli; 17.20 Poročila, 17.25 Tuja folklora: Poljska; 17.55 Pisani svet; 18.30 Obzornik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 20.00 Turizem 1979 - Kruh ali pogača; 20.45 Rosenberga ne smeta umreti; 21.50 Evropski operni pevci: Biserka Cvejic.; 22.20 TV dnevnik.
KOPER
Košarka - Jugoslovansko prvenstvo; 19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Lutke v svobodi; 21.50 Aktualna tema: 22.20 Poljska folklora; 22.50 Stičišče.
.SREDA, 4. aprila LJUBLJANA
9.00	do 10.00 TV v šoli; 17.35 Poročila; 17.40 Zgodbe o Prismu-
kih; 17.55 Vincent Van Gogh; 18.20 Ne prezrite; 18.35 Obzornik; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Porabje; 19.15 Risanka; 20.00 Daleč proč in blizu, film; 22.15 TV dnevnik.
KOPER
Nogomet: Crvena zvezda - Rijeka; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Nogomet: Romunija - Španija; 22.15 Najeta morilec, film.
ČETRTEK, 5. aprila LJUBLJANA
10.30 do 15.55 TV v šoli; 17.05 Opera narave; 17.55 Televizija brez trebuha 18.35 Obzornik; 18.45 Čarobno sedlo, 19.30 TV dnevnik; 20.00 Oči: kritike; 20.45 Aberfan, TV opera; 21.45 Košarka: Bosna -Emerson.
KOPER
19.50 Stičišče;- 20.0q Risanke; 20.30 Mož, ki je trikrat umrl filtn;
22.00	Dokumentarna oddaja; 22.30 Jazz na ekranu: Vibrafon Sum-mit 78.
PETEK, 6. aprila LJUBLJANA
17,20 La Fontainove basni; 17.35 Dnevi z gumbkom; 18.10 Etomači ansambli; 18-40 Obzornik; 18.50 Družbena samozaščita; 19.10 Spekter; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik;- 20.00 Hvala za pozornost;
21.00	Šerif v New Yorku; 22.50 Program 625.
KOPER
19.30 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.50 čudežni izvirek, film; 2215 Propagandna oddaja; 22.30 Likovni nokturno: slikar Jože Pohlen.
SOBOTA, 7. aprila LJUBLJANA
8.05 Zgodbe o prismukih: 8.15 Vrtec na obisku: Budnica za miške; 8.25 Čarobno sedlo; 8.55 Pi sani svet; 9.30 Camilla, nad. in konec; 10.25 Po sledeh napredka; 11.00 Mednarodna obzorja; Alije va revolucija; 11.50 Televizija brez trebuha: 12.25 «625»; 15.20 Poročila; 15.25 Nogomet: Žel jezni-čar - Crvena zvezda; 17.15 Oliver Tvvist: 19.05 Naš kraj; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.0C Rubens, nad. in konec; 21.00 Vrnitev od mrtvih, film.
KOPER
15.25 Nogomet: Sarajevo - Crvena zvezda; 19.30 Otroški kotiček; 19.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.30 Chicago 1929, film; 21 50 Kakšen jutri? Živeti na deželi.
Hitlerjevi dediči
IVO VAJGL
13.
Zanimivo je, da so šefu ludwigsburškega urada za preganjanje nacističnih zločincev naročili obsežno poročilo o dosedanjem delovanju njegove ustanove in o kaznovanju nacistov v ZR Nemčiji zato, da bi podkrepili zahtevo, naj hi zastaranje zločincev dokončno ukinili. Adalbert Rue-ckerl pričakovanj bonskega ministrstva pravosodja ni izpolnil, saj v svoji knjigi komajda prikrito navija za dokončno zastaranje. Dooro obveščeni vedo povedati, da je Poglavitni razlog za to, da Rueckler ne želi nadaljevati s svojim delom dejstvo, da mu čedalje bolj pogosto grozijo neonacisti. Motivi združenja zahodnonemških sodnikov, ki s® je prav tako izjasnilo za zastaranje, so podobni, saj ta-kozvani «NS — procesi« niti sodnikom, niti tožilcem ne Prinašajo popularnosti. Popularni postajajo samo odvetniki nacističnih zločincev, ki jim na procesih pogosto dovoljujejo, da iz prič in žrtev delajo obtožence.
Posebno širok prostor za umik pred pravično kaznijo Puščajo zahodnonemška sodišča zločincem, ki trdijo, da so svoja kazniva dejanja zagrešili v «boju proti partizanom«, oziroma zato, ker so »izvrševali ukaze«. Nekoliko težje jim je zmanjšati odgovornost obtoženih, ko gre za tako i-menovane «zločine proti človečnosti«, to je za množična obijanja Židov. ZR Nemčija je, kar zadeva preganjanje te vrste zločincev, neprestano izpostavljena budni kontroli Pravosodnih organov iz Izraela. Ameriška televizijska na-
daljevanka »Holocaust« je pokazala, da se Nemci še dolgo ne bodo otresli odgovornosti za zločine proti Židom in prav to bo verjetno odločilo v prid ukinitve zastaranja nacističnih zločinov.
V zboru ljudi in sil, ki se v ZR Nemčiji najodločneje zavzemajo za «pozabo» kaznivih dejanj iz časov tretjega reicha, je posebno glasen sloj državnega uradništva, struktura, v kateri se je najbolj izrazito ohranila kontinuiteta, ki sega daleč nazaj v čas pred leto 1949. Nova zahodnonemška ustava je v primerjavi z »ustavo« Hitlerjeve države, pomenila odločen korak v novo smer, vendar pa so ljudje, ki naj bi določila in duha nove ustave uresničili, ostali zvečinoma isti, kot v tretjem reichu ali celo v starem nemškem cesarstvu. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj se je tako klavrno končal poskus zmagovitih zavezniških sil, da bi ZR Nemčijo denacificirali.
«Celo neobremenjeni republikanci in demokrati so bili pripravljeni deliti »odpustke«, s katerimi so širokogrudno prikrivali nacistično preteklost svojih kolegov. V času hladne vojne je tako prišlo zelo hitro do temeljite »renaci-fikacije« posebno v državnem aparatu ZR Nemčije. Nacisti so bili zmeraj najzanesljivejši sovražniki komunizma in marksizma«, ugotavlja v zborniku «Deutschland erwacht», ki je izšel lani pri založniški hiši Lamuv Verlag, Ossip K. Flechtheim, ki ugotavlja tudi porazno dejstvo, da je bilo med 402 člani prvega zahodnonemškega »Bundestaga«, ki so ga izvolili leta 1949, 53 članov Hitlerjeve nacionalsocialistične stranke. Celo z aktivnim nacizmom obremenjeni ministri v prvi in poznejših zahodnonemških vladah, niso bili nobena izjema. Spomnimo se imen kot so Oberlaender, Luebke, Seebohm, Krueger, Mauntz, Asbach ali Kiesinger.
Trditev, da aktivno članstvo v nacistični stranki v povojni Nemčiji ni pomenilo ovire za kariero v državni službi ,ima potrdilo tudi v podatku, da je bilo še 19-75. leta v zahodnonemški diplomaciji aktivnih osem veleposlanikov
z nacistično preteklostjo. Posebno močna udeležba bivših nacistov je ostala do današnjih dni v pravosodju. Od 48 članov zahodnonemškega zveznega upravnega sodišča, jih je bilo 40 včlanjenih v NSDAP. 1968. leta je hamburški politični magazin »Der Spiegel« obtožil člana tega sodišča Mattema zaradi nečloveških obsodb, ki jih je izrekel kot nacistični sodnik.
V	podobo nedoslednega obračuna ZR Nemčije z nacistično preteklostjo sodi tudi socialni status in ekonomski položaj nekdanjih žrtev nacističnega preganjanja na eni in njihovih mučiteljev na drugi strani. Medtem ko so vsaj nekaterim žrtvam množičnega preganjanja Židov gmotno škodo in trpljenje širokogrudno nadoknadili, so ostale za-hodnonemške javne ustanove gluhe za podobne zahteve preganjanih oziroma umorjenih pripadnikov odporniškega gibanja proti Hitlerjevemu režimu. Za mesec dni trpljenja v koncentracijskem taborišču ali nacistični ječi, izplačuje zahodnonemška država znesek 150 mark. To pomeni, da tisti, ki je prestal strahote Dachaua ali Auschvvitza lahko računa z največ nekaj tisoč markami odškodnine. 35 tisoč nekdanjih nacističnih uradnikov v Goebelsovem propagandnem ministrstvu, Gestapu, policiji in drugih organih nacistične države, prejema letno 500 milijonov mark tako imenovane »socialne odškodnine«. Nekdanji nacistični državni sekretar ali Hitlerjev general, lahko, uveljavlja zahteve za pokojnino, ki je 30-krat večja od rente, ki pripada žrtvi oziroma nasprotniku nacionalsocialistične strahovlade. Ženi delavca, ki so ga umorili v koncentracijskem taborišču, je socialna služba ZR Nemčije odrekla pravico do pokojnine, ker ni mogla navesti imena moževega morilca. Soproga nacističnega krvnika Heydiicha, je leta 1975 prejemala pokojnino 5 tisoč mark mesečno.
V	uvodu k zadnjemu letnemu poročilu «Uradu za varstvo-ustavnosti« je notranji minister v bonski vladi Rudolf Baum k poglavju o desničarskem ekstremizmu, zapi-
sal: »Organizirani desni ekstremizem spričo odklonilnega stališča ogromne večine prebivalstva in doslej najnižjega številčnega stanja, prepirov med posameznimi skupinami in razdrobljenosti ne predstavlja nikakršne nevarnosti za varnost ZR Nemčije. Hkrati lahko ugotavljamo, da podvojeno število desnoekstremističnih izgredov in rastoča pripravljenost za uporabo nasilja, daje osnovo za resno zaskrbljenost.«
Vsakršna primerjava krepitve skrajnodesničarskih sil v ZR Nemčiji z dogodki neposredno pred Hitlerjevim vzponom na oblast oziroma celo z Nemčijo v času nacionalsocializma, bi bila pretirana. Desni ekstremizem je v sodobni Zahodni Nemčiji bolj ali manj obroben pojav, spremljajoči dejavnik razslojevanja političnega spektra, pri čemer neonacistom in drugim »desnim ekstremistom« bolj kot njihova številčnost daje težo politična atmosfera, v kateri klasično »konservativne« in desničarske sile pridobivajo nov manevrski prostor. Predsednik bavarske »Krščansko - socialne unije« Franz Joseph Strauss ima gotovo dobre razloge, ko v diskusiji o zastaranju nacističnih zločinov meni: »Narod, ki je dosegel tolikšne gospodarske uspehe ima pravico na to, da o Auschvvitzu ne sliši ničesar več«. Strauss ni neonacist, vendar ga pa ima večina zahodnonemških skrajnih desničarjev za svojega najbližjega političnega zaveznika. Njegova »četrta stranka« — v primeru če bi se bavarska »CSU« razširila na celotno ozemlje ZR Nemčije, bi brez dvoma postala prava vaba in magnet za nove in stare naciste. Skrajni in manj skrajni desničarji, stari in novi, odkriti in prikriti nacisti ohranjajo podobo ZR Nemčije, ki jo je socialdemokratsko glasilo «Vorwaertz» označilo z naslednjimi besedami:
»ZR Nemčija je trdnjava konservaUvizma, ki se dviga proti močnim demokratičnim in socialističnim tokovom na severu, zahodu in jugu Evrope«. Od nekdaj so imeli v mračnih trdnjavah tudi stražarske pse.
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
k. : ■ ;
Očarljiva pisateljeva beseda za uvod jubilejnega festivala
Z Andričevimi »Znamenji ob poti« se je v Sarajevu začelo dvajseto srečanje malih in eksperimentalnih odrov — Razstava in priznanja zaslužnim

OD NAŠEGA POROČEVALCA
V	torek zvečer, na mednarodni dan gledališča (kot je že običaj), se je v Sarajevu začel letošnji jubilejni, 20. festival »malih in eksperimentalnih scen« (MES) Jugoslavije. Njegov pokrovitelj je predsednik republike Josip Broz Tito, na programu pa je 12 predstav, ki jih bodo uprizorili teatri iz raznih krajev naše države, gledalci pa si bodo poleg tega (tekmovalnega) sporeda lahko ogledali še nekaj nastopov gledaliških skupin, ki prav tako prihajajo iz različnih koncev Jugoslavije, dve (Farid Cho-pel, Brooke Myers) pa iz Pariza in New Ycrka.
Uvod v torkovo otvoritev festivala je bite seja njegovega sveta, v katerem so delegati iz vseh republik in pokrajin, njegov predsednik Oskar Davičo pa je ob 20-letnici te manifestacije posameznim gledališčnikom, gledališčem in drugim, ki so vidno prispevali k rasti MES, izročil posebne zahvalne plakete. Iz Slovenije so jih prejeli Žarko Petan, Duša Počkaj, Jurij Souček, Janez Hočevar, Glej in SNG Ljubljana. Delež slovenskih gledališč v dvajsetletnem obdobju srečavanj malih odrov v Sarajevu je bil namreč relativno velik, kar je bilo razvidno tudi iz razstave o minulem obdobju festivala, odprte tik pred samim začetkom njegove prve letošnje predstave.
V	eni izmed dvoran v Skenderijd je kot prva bite na programu dramatizacija Andričeve knjige »Znamenja ob poti«. Izvedlo jo je beograjsko gledališče »Krug 101« (iz sestava Narodnega pczo-rišta). Uvodoma pa je občinstvo, ki je povsem napolnilo polkrožno dvorano, nagovoril kot odposlanec pokrovitelja — predsednika Tita — predsednik republiške konference SZDL BiH Seid Maglajlija. Med drugim je opozoril na dvoje potez MES, ki je zlasti za Sarajevo in BiH zelo velik gledališki dogodek: namreč s svojo medrepubliško naravo prispeva k
nenehnemu prežemanju in medsebojnemu spoznavanju naših kultur, po drugi strani pa afirmira nekatere predstave, ki so nastale zunaj že uveljavljenih in znanih republiških središč in po siceršnji poti ne bi prišle pred širšo jugoslovansko javnost.
Pred samo otvoritvijo festivala so prebrali tudi poslanico Marijana Matkoviča, ki jo je napisal za mednarodni dan gledališča v imenu jugoslovanskega centra Mednarodnega gledališkega inštituta.
»Znamenja ob poti«, ki jih je za oder pripravil Sveta Lukič, režiral pa Predrag Di-nulovič, so hite lepa pred-
stava, vendar s sorazmerno malo specifičnimi »eksperimentalnimi« elementi. Pretežno je bite to kajpak predstava Ive Andriča, njegove spoznavno-izpovedne moči, tenkočutne registracije miselnih strujanj in poetskega odziva na stvari v človekovi samoti. Pisatelj se vprašuje o smislu svojega dela ter se obenem dotika nekaterih banalnih pojavov današnjega, tukajšnjega sveta: znamenja ob poti pa so mu nemara tisto, kar v obliki svojega pisanja zapušča za sabo in kar bo lahko potomcem v pomoč pri spoznanju, da na svoji življenjski poti niso (bili) sami.
Razumljivo, Andrič pri tem
ni poučen, še manj utilitaren, govori iz globoke prizadetosti, v kateri je brenčanje mušic v zraku, kot se izraža, lahko kdaj pomembnejše od vsega človekovega dejanja in nehanja. Poleg »pisatelja« je delo podajalo še petero igralcev: na sceni s štirimi fotelji, mizo, divanom in »oknom« je uprizoritev učinkovala komorno ter ob temnem, »željnem« zvoku odrske glasbe zapuščate prepričljiv vtis o očarljivosti Andričeve besede.
Prva igra festivala potemtakem ni bite ravno v oeloti posvečena kaki radikalni gledališki novosti, t. im. eksperimentu, ki vsekakor sodi h glavnim prizadevanjem MES.
REPREZENTATIVNA RAZSTAVA — Razstava arhitekture in industrijskega oblikovanja po vojni, ki so jo pred dnevi odprli v novem Jakopičevem razstavišču na Titovi cesti v Ljubljani, vzbuja piav toliko pozornosti kot razstava slikarstva in kiparstva v Modemi galeriji. Na sliki: Spominski dom v Kolašinu (gradili so ga od 1970 do 1975) slovenskega arhitekta Marka Mušiča.
Federacija supergarent za posojilo
Kredit 32,7 milijona dolarjev za jugoslovansko avtocesto
LJUBLJANA, 28. marca — Federacija naj bi prevzela obveznosti konzorcija jugoslovanskih bank za financiranje transjugoslo-vanske avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti, če ta ne bi mogel povrniti posojila Evropske investicijske banke za delno financiranje posameznih odsekov avtoceste. Delegati v republiški skupščini so podprli takšen zakon, pri čemer pa so že nekateri skupščinski odbori menili, da bi v prihodnje kazalo bolj Iskati kredite, za nekatere ne bi bila potrebna tudi supergarancija federacije.
S. 2.
Varteks: zavore za avtomobile
Ker nastajajo s tekstilom in konfekcijo vse večje težave, se varaždinski tekstilni velikan preusmerja v kooperacijo s Crveno zastavo v Kragujevcu
VARAŽDIN, 29. marca — Kako povečati dohodek, je eno izmed temeljnih vprašanj politike gospodarske stabilizacije varaždinske občine. Tradicionalna in prevladujoča tekstilna industrija ne daje dovolj dohodka, zato so tudi poprečni osebni dohodki delavcev v družbenem sektorju nižji od republiškega poprečja. Tkalke, predilke, konfekcionarke, skratka delavke za stroji, ki v tej industriji prevladujejo, v glavnem ne dobijo več kot 3.500 dinarjev na mesec.
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
Čeprav na težavne razmere stalno opozarjajo, pa se vendarle ne zadovoljujejo samo s tarnanjem in ne držijo križem rok. Glavna naloga družbenogospodarskega razvoja in stabilizacije občinskega gospodarstva je sprememba njegove sestave. To z drugimi besedami pomeni, da želijo razviti tiste dejavnosti gospodarstva, ki prinašajo večji dohodek. Varaždinska tekstilca Varteks in VIS že dlje časa s skupnimi napori iščeta nove rešitve. Rezultat teh prizadevanj je zidava tovarne sintetičnih vlaken, njena proizvodnja pa bo nadomestila dobršen del uvoza jugoslovanske tekstilne industrije.
Varteksov proizvodni program ne obsega samo izdelovanje metrskega blaga, kon-
Pravljični svet
Marienka in Marija Lucija Stupica razstavljata svoje ilustracije v ŠC RSNZ
Idejo, ki se je že vrsto let ponujala sama po sebi, so v mednarodnem letu otroka uresničili gojenci šolskega centra RSNZ v Tacnu in od 27. marca do 20. aprila pripravili razstavo ilustracij Mar-lenke Stupice in njene hčere Marije Lucije.
Marienka Stupica ima na Slovenskem najbogatejši sli-kaniški opus. Razstava dobro obsega vse njene značilnosti: likovno izčiščenost figur in kompozicijsko sproščenost prostora (Ostržpk), naivno prisrčnost (Trnuljčica, Sneguljčica), navezanost na ljudske slikarije s skrinj in panjskih končnic (Pastir, Pojte, pojte, drobne ptice), barvno harmoničnost (Krojaček hla-ček, Kam se je skril krojaček Hlaček), monumentalno statičnost, poudarjeno z večjimi barvnimi površinami (Srebrna račka — zlata račka). Vera, da si otroci želijo pravljičnega sveta, ki dela ilustracije Marlenke Stupice drugačne od ostalih in je v tem njena moč, pa je na razstavi pokazana z lepimi ilustracijami za
Andersenovo Palčico.
Marija Lucija Stupica s sodobnimi likovnimi rešitvami nadaljuje usmeritev ilustratork srednje generacije. Izrazijo drugačna je težnja po celoviti izvedbi slikanice (Plašček za Barbaro), pa tudi nova tipizacija nič kaj lepih figur (Stric hladilnik, boben sreče in kamenček), ki zaradi tega nikakor ne krnijo pravljičnega sveta. Z optimistično humornostjo (Papiga v šoli) in veščim risarskim (Miška dol-gorepka) in slikarskim (Sap-pramiška) prijemom si je mimo bežnih vplivov ustvarila povsem svoj likovni svet.
Bogata razstava, na kateri je 184 ilustracij, daje možnost primerjati ustvarjanje dveh generacij: generacije pravljičark, ki je ponesla v Jugoslavijo In v svet sloves takoime-novane ljubljanske šole ilustracije, katere najmočnejša predstavnica je Marienka Stupica, ter najmlajše ilustrator-ske generacije, ki v svojem delu pomeni odpiranje novih razvojnih poti.
TATJANA PREGL
fekcije in drugih tekstilnih izdelkov, temveč tudi zavore za avtomobile. Licenco za izdelovanje zavor je odkupil od znane tuje firme, izdelki pa so namenjeni za našo največjo avtomobilsko tovarno Crveno zastavo iz Kragujevca. Sekretar občinskega komiteja ZK Varaždin Franjo Varga pravi, da se je takšna preusmeritev izkazala za dobro in je hkrati kažipot za trajno rešitev tekstilcev, ki se lahko le na tak način izkopljejo iz nizkega dohodka.
Po varaždinskih izkušnjah in mnenjih mora modernizacijo tekstilne industrije nujno spremljati tudi vzporedno vlaganje v pomembnejše objekte netekstilne industrije. Ob obnavljanju in moderniziranju' tekstilne industrije je treba zmanjševati število delavcev, odvečne delavce pa nato prekvalificirati za delo v netekstilnih dejavnostih. Seveda pa pri tem ne tajijo, da iskanje dolgoročnejših rešitev, ki naj bi jih privedle iz nizkega dohodka, predstavlja zapleten in obsežen problem. Boljšo prihodnost pa vsaj za sedaj vidijo v razširitvi njihovega avtomobilskega programa in nadaljnjega sodelovanja s Crveno zastavo, kjer ima-
• Lanskoletni dohodek Varteksa je znašal 837 milijonov, obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov pa so znašale 366 milijonov dinarjev ali 43,7 odstotka. Cisti dohodek je lani znaša) prek 428 milijonov aii 51,2 odstotka dohodka, medtem ko je poprečni osebni dohodek delavcev v tekstilni industriji znašal okrog 3.800 dinarjev. Prav zavoljo tega so sredstva za akumulacijo upadla s 27,4 leta 1974 na samo 2,1 odstotka lani.
ta pomemben delež Varteks in VIS, ki zaposlujeta okrog 13.000 delavcev.
Desetodstotna rast dohodka v zadnjih letih
Varteks je s proizvodnjo avtomobilskih zavor uresničil enega od redkih in po tehno-
logiji modemih načrtov s področja avtomobilske industrije v sosednji republiki. Prav zavoljo tega bodo temu področju posvetili daljšo pozornost in mu zagotovili enakopravnost z drugimi industrijskimi panogami, čeprav so od leta 1975 zmanjšali delež tekstilne industrije v dmžbenem proizvodu občine z 54,2 odstotka na 38,1 odstotka lani, pa kljub temu želijo ta pre-ustroj še bolj pospešiti. Ome jujoč dejavnik pri tem je višina dohodka tekstilne industrije, kjer dosegajo 100.000 dinarjev na zaposlenega, pa tudi neusklajena obremenitev tega dohodka in osebnih dohodkov z družbenimi obveznostmi.
Dohodek Varteksa je v zadnjih štirih letih naraščal za desetino letno, skupne obveznosti iz dohodka, in osebnih dohodkov pa za petino. Prav zavoljo tega pa so se sredstva za razširjeno reprodukcijo zmanjšala s 35 odstotkov le. ta 1974 na 8 odstotkov lani. Za letos pričakujejo ugodnejša gibanja v tej delovni organizaciji. Vse pa bo odvisno od notranjih sil in od učinkovitosti družbenih ukrepov. Njihova zahteva za učinkovitejše družbene ukrepe, s katerimi bi ustvarili ugodnejše pogoje za tekstilce, izhajajo predvsem iz ugotovitve, da je prišlo pri delitvi dohodka tekstilne industrije že na spodnjo kritično mejo. Učinkoviti ukrepi družbe pa po njihovem ne predstavljajo socialno pomoč tekstilnim delavcem, temveč skupen napor tekstilcev in družbe, da tekstilna industrija samostojneje in s svojimi močmi rešuje razvojne probleme.
Družbeni ukrepi so nujni, tako da bi se tekstilna industrija osvobodila stalnega povečevanja obresti na posojila, ki jih najema med drugim tudi zato, da bo zadovoljila obveznosti, ki se izdvajajo iz poslovnih in rezervnih skladov, kakor so posojila v federaciji, republiki, izdvajanja za skupne rezerve, za samoupravne interesne skupnosti itd. Varteks je lani izdvojil iz združenih sredstev okrog 112 milijonov dinarjev. Njihovi predlogi družbenih
ukrepov pa se nanašajo na obveznosti iz dohodka, na zu-nanjetrgovski in davčni sistem ter na carinske obveznosti.
Varaždinska občina je z odločitvami občinske skupščine v letošnjem letu ustvarila ugodnejše razmere pri doseganju dohodka temeljnih organizacij tekstilne dejavnosti. Nekaj olajšav je sprejela tudi republika, Varteks pa računa, da bodo olajšave znesle okrog 16 milijonov dinarjev, od česar bodo občinske olajšave predstavljale 30 odstotkov.
Preusmeritev in dajanje olajšav pri poslovanju tekstilne industrije je samo prvi korak pri reševanju problemov te panoge gospodarstva. Bržčas pa bodo morali tekstilci, kar poudarjajo v Varaždinu, znatno več storiti za boljše samoupravno organizranje, kar je prav gotovo nujno zavoljo nerazumnega investiranja. Ocenjujejo namreč, da se sedaj gradi okrog sto novih industrijskih objektov s področju tekstila.
BORKO DE CORTI
Nov dnevni kop lignita v Obiliču
Letna proizvodnja lignita v kombinatu Kosovo bo večja za 500.000 ton
OBILIC, 29. marca — Rudarsko energetsko-metalur-ško-kemijski kombinat Ko. sovo v Obiliču bo letos dobil nov dnevni kop, tako da se bo proizvodnja lignita povečala za 500.000 ton. Dnev. ni kop Tučepo je v metohij-skem premogovnem bazenu med najrevnejšima občinama. Na tem polju je po elaboratu, ki so ga izdelali stro. kovnjaki zavoda za znanstve. ne raziskave in razvoj kombinata, okoli 130 milijonov ton lignita, njegova vrednost pa znaša 1940 kilokalorij. Večji del tega premoga bo do pošiljali tovarni sladkor, ja v Peči m kombinatu Trepča v Kosovski Mitroviči. Za gradnjo tega dnevnega kopa v metohijskem bazenu bo kombinat Kosovo s posojili temeljne kosovske banke v Peči zagotovil 269,4 milijona dinarjev. M. S.
Energetske gradnje bo treba tehtneje izbirati
Medtem ko je gradnja elektrarn zadnja leta dobro tekla, so bile zamude pri prenosnih in distribucijskih napravah
LJUBLJANA, 29. marca — V elektrogospodarstvu sc lahko kot le malokje drugje pohvalijo, da so v prvih treh letih tekočega petletja skorajda v celoti speljali zastavljene naložbe. Po drugi strani pa je res, da družbeni denar, ki je pritekal z velikimi zamudami, niso najbolj gospodarno obračali in je bilo zato treba marsikdaj poseči po premostitvenih kreditih.
Ker pa poraba električne energije neprestano narašča, smo ta hip še vedno sredi naložbenega zaleta, ki ga bo treba potegniti tudi v naslednje srednjeročno obdobje. Zgradili pa smo že toliko, da nimamo nikakršne potrebe, da bi se odločali za brezglave naložbe, ki potegnejo navsezadnje za seboj tudi združevanje denarja. Stojimo pred koncem petletja, ko velja razmisliti, kakšen naj bi bil najboljši vrstni red pri gradnji, da bi elektrogospodarstvo zadovoljevalo naraščajoče potrebe tudi po izteku srednje-
Pot brez radijskih zvez
Dva dni hoda za prvo je druga skupina odprave, v vsaki je 350 nosačev in 10 Šerp — Stiki s trgovino na plečih
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
THOSE, marca — 2e peti dan je danes, 15. marca, korakala prva skupina 18 jugoslovanskih alpinistov proti baznemu taborišču pod Everestom. Dva dni hoda za njo je druga, manjša skupina plezalcev, vsaka od obeh skupin pa ima po 35« nosačev in po deset šerp — višinskih nosačev, štirje alpinisti, ki so v Kathmanduju, so v petih dneh, odkar so se skupine razšle, najverjetneje že dobili poseben helikopter, s katerim naj bi odpeljali najnujnejšo opremo do Siang-bočeja, od koder je le še nekaj dni hoda do baznega tabo-ra, ki ga nameravajo postaviti in urediti do prihoda prve, največje skupine. Ni znano, kako sta oba naša radioama. terja uredila dovoljenja za prenos radijskih postaj do baznega tabora, kajti skupine nimajo med seboj nikakršnih zvez s svetom.
V BEOGRADU VSE NARED — Danes so v Beogradu odprli 19. mednarodni avtomobilski sejem, na katerem razstavlja 300 tujih in domačih proizvajalcev avtomo-bilov Na posnetku, ki nosi včerajšnji datum je izložbeni prostor kragujevške Cr-ve.ce zastave, ki bo na beograjskem sejmu letos predstavila 23 modelov vozil iz svojega proizvodnega programa. Po besedah direktorja Crvene zastave dr. Milenka Bojaniča z včerajšnje tiskovne konference bo naša največja tovarna avtomobilov letos za domače kupce izdelala 186.400 potniških avtomobilov, izvozili pa naj bi še 30.000 avtomobilov.	Telefoto: Tanjug
IMV: tretjina avtomobilov za izvoz
Za letos obljublja direktor J. Levičnik 52 tisoč novih avtomobilov
BEOGRAD, 29. marca — Po družbenem načrtu SRS bi moral IMV Novo mesto do konca tega načrtnega obdobja zgraditi zmogljivosti za proizvodnjo 150.000 osebnih avtomobilov in 50.000 avtomobilskih prikolic, je predstavnikom jugoslovanskih časopisov in RTV izjavil generalni direktor IMV Jurij Levičnik ob letošnjem avtomobilskem sejmu v Beogradu. Tretjina avtomobilov in 90 “/o prikolic namenjenih za izvoz. IMV bo letos poslal na trg okoli 52.000 avtomobilov, od tega 6000 dostavnih vozil, 42.000 vozil R-4 in okoli 4000 avtomobilov dodatnega programa.
S.D.
Odkar potujemo, nismo šli mimo nobenega večjega kraja, kjer bi imeli pošto ali policijsko postajo. Med potjo smo se morali ustaviti le v vasici z nekaj hišam', kjer nam je bosonogi policaj s črno čepico na glavi pregledal dovoljenja za potovanje proti goram in nas natančno pop sal. Danes smo po petih dneh hoje v prvem večjem kraju, kjer je osemletka, policijska postaja, pošta in še nekaj uradov ter majhna tovarna. Vseh teh ustanov seveda ni mogoče primerjati z našimi. O vzdušju v kraju nemara zgovorno priča podatek, da smo postavili svoj tabor na šolskem igrišču, ki služi v semanjih dneh tudi za bazar.
Šerpe se predstavljajo
Te dni, odkar potujemo po gorati deželi najvišjega gorstva na svetu, smo se dodobra seznanili z nekaterimi šerpami, s katerimi bomo vsaj dva meseca in pol delili dobro , in slabo.
Sirdar — vodja šerp je Agn Phu, mož, ki je doslej sodeloval že na štirih odpravah na Everest in ki se je lani z avstrijsko odpravo povzpel na vrh najvišje gore sveta. Skoraj zanesljivo ho letos storil vse, da bi se ponovno izkazal in kot drugi človek na svetu drugič stopil na tretji zemeljski tečaj, kot nekateri radi imenujejo 8848 metrov visoko goro na meji med Nepalom In Kitajsko. Mož je nadvse prijeten tovariš in družaben spremljevalec, čeprav ima te dni ogromno dela z nosači, saj je odgovoren za opremo in za vseh 350 nosačev v skupini.
Stari znanec nekaterih naših alpinistov Je Pasang Nima, ki je plezal z našimi na Makalu. Takrat je bil kot visokogorski nosač prvič v akciji in se je hotel še posebno izkazati. Nesel je tovor celo v četrti višinski tabor
okrog 7500 metrov visoko, toda majhna neprevidnost ga je veljate kariero, ki je bila prav gotovo blesteča. Ko se je spuščal proti baznemu taboru, si Je na izpostavljenem kraju snel rokavico, da bi si pripravil derezo, predolgo si je dajal opravka z nezavarovano roko na ledenem mrazu. Obe roki sta mu tako hudo pomrznili, da so mu morali na levici porezati na štirih prstih po dva členka, na desnici pa dva členka na treh prstih. Dobil je sicer za tukajšnje razmere precej veliko odškodnino iz naslova zavarovalnine, vendar plezati ne bo mogel nikoli več. Zdaj dete na odpravah v kuhinji in tako potuje proti baznemu taboru tudi z našo odpravo.
Jutranji čaj skozi režo v šotoru
Na dostopnem pohodu, ki bo predvidoma trajal do zadnjih dni tega meseca, bodo živeli člani odprave zares gosposko. Agencija Mountain Travel iz Katmanduja, ki je priskrbela naši odpravi šerpe, je ponudila finančno zelo ugoden aranžma:	agencija
vsak dan postavlja svoje šotore in s svojimi ljudmi poskrbi za člane odprave tri dnevne obroke hrane.
Tako -vsak dan zgodaj zjutraj, ko sonce ne poboža niti še najvišjih okoliških gora, eden izmed Šerp odpre zadrgo vsakega šotora posebej in s prijaznim glasom povabi: »Sahab, čaj je pripravljen!« Isti trenutek že pomoli v šotor skodelico čaja; počaka le toliko, da mu vsak sahab posebej pove, ah želi še več sladkorja.
Kolona nosačev, šerp in sahabov (se pravi nas) začne nato pohod tistega dne. Nikomur ni treba Ihteti, vsak hodi, kolikor pač zmore in kolikor hitro hoče. Vmes se vsakdo ustavita, sl oeleduje naravo, zanimive kamnine,
hiše, domačine pri njihovem delu, ali fotografira. Pred poldnem se kuhinja, ki gre vedno spredaj, ustavi na prijetnem kraju ob reki ali v gozdičku, kjer mora biti vsaj potok, in tam je kosilo. Po obedu nekateri zadremajo, drugi se kopljejo, perejo ali se umivajo, nekateri berejo ali se pogovarjajo. Kadar se komu zdi, odide dalje: pred vsakomer je še nekaj ur hoje do kraja, ki je predviden za tabor tistega dne. Pred večerjo je navadno odprta za kakšno uro ordinacija ekspedicijskega zdravnika, ki jo obiskujejo predvsem nosači pa tud' nekateri domačini, ki imajo tako priložnost, da jim pride zdravnik skoraj dobesedno na dom.
Trgovina le na hrbtih
Srečujemo številne domačine: to je starodavna pot, ki pelje v osrčje Himalaje. Vsa trgovina gre tukaj prek no-saških hrbtov. Česa vsega ne tovorijo! Srečali smo kolono nosačev, ki so imeli na hrbtih visoko naložene koše z riževim papirjem. Srečali smo nosače, ki so nesli na nekaj dni oddaljen trg kokoši v kumikih, postavljenih na koš. Tukaj tovorijo krmo za živino in les, riž in sol, petrolej za razsvetljavo in najnujnejša zdravite v koših in na ramenih, ker pač ni drugačne poti od pridelovalcev ali izdelovalcev do porabnikov.
Zdravje članov odprave je dokaj dobro, le nekateri imajo precejšnje prebavne motnje. Bacili in bakterije, ki domačinom prav nič ne škodujejo, ker so od rojstva navajeni nanje, so usodni za nas, ki pridemo od daleč in smo navajeni na drugačne mikrobe. Vendar ta obolenja na srečo niso dolgotrajna.
Pred dvema dnevoma se je odpravi pripetila nesreča, do katere je prišlo kljub vsem varnostnim ukrepom. Doslej še neznan tat je ukradel dva tisoč ameriških dolarjev skupnega denarja, nekaj denarja Nejcu Zaplotniku in fotografski aparat vodji odprave Tonetu Škarji. Slednji je opazil tatvino šele pozno dopoldne, ko je hotel potegniti aparat, iz torbe pa je potegnil samo usnjen pas, ki ga je lopov prerezal, da je prišel do plena. Jutri bodo tukaj v Thoseju, kjer je od krata tatvine prva policijska postaia, tatvino uradno orija-
•jjja MARJAN RAZTRESEN
ročnega obdobja. Tako naj hi v tem petletju začeli graditi elektrarne s skupno močjo 520 megavatov, in ne 1000 megavatov, kot smo ob startu predvideli, pri čemer dajemo prednost kombiniranim toplotnim in manjšim vodnim elektrarnam, seveda ob hkratnem dograjevanju električnega omrežja in pripravljanju investicijske dokumentacije za gradnjo v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Preudarna izbira elektroenergetskih objektov je vsekakor nujna, saj bomo le tako naložbeni program bolje prilagodili -stvarnemu dotoku združenih energetskih sredstev, torej denarnim možnostim, ki so mnogo slabše od pričakovanih. Le tako bi se nam ponudite možnost, da bi stvameje načrtovali naložbe, kar je predpogoj, da se gradbeni načrti bolje vključijo v spremenjeni dogovor o temeljih družbenega programa v tem srednjeročnem obdobju.
Nekako tako bi lahko strnili razloge, ki so skupščino samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva prisilile, da ponudijo v javno razpravo prvo inačico spremenjenega samoupravnega sporazuma po katerem uporabniki in proizvajalci električne energije skupaj s premogovniki zbirajo denar za naložbe v elektrogospodarstvo.
V treh letih je najbolje tekla gradnja elektrarn, nekoliko smo zamujali le pri gradnji prenosnih in distribucijskih naprav navkljub vsem spremljajočim težavam, med katere so v elektrogospodarstvu na prvo mesto postavili prepočasno pritekanje združenih sredstev, zaradi česar je pred tremi leti celo grozila prekinitev nekaterih del. V tem času je namreč priteklo nekaj več kot tri četrtine predvide-
nih združenih sredstev, saj so se nemoteno in pravočasno natekali le prispevki iz gospodinjstev.
Denar ni edini razlog za zamude
Ne da bi zanikali težave, s katerimi so se spoprijemali v elektrogospodarstvu, vendar po mnenju Ljubljanske banke denar še zdaleč ni edini razlog, zaradi katerega bi gradnja zastala. Kajti takrat, ko se priliv denarja ni ujemal z njegovo porabo, je razliko pokrivala banka s premostitvenimi krediti, ki so lani denimo znašali 400 milijonov dinarjev. Energetska sredstva
• Zaradi primanjkljaja v investicijski blagajni smo v letu 1976 in 77 gospodarstvu zvišali prispevke za 50 odstotkov, kar je bilo takrat tudi upravičeno, saj bi sicer ne dokončali že začetih gradenj, pa tudi zato, da bi nadomestili zamujeno iz prejšnjih iet, ko smo zelo skopo odmerjali denar za naložbe. Vreča, iz katere smo financirali naložbe pa se je še zmanjševala, ker smo del združene amortizacije elektrogospodarskih organizacij uporabili za pokrivanje izpadlega dohodka v teh treh letih.
Uspeh naše razstave v Bruslju
Največja jugoslovanska kulturna manifestacija na belgijskih tleh
Na temelju jugoslovansko-belgijskega sporazuma o kulturnem sodelovanju je muzej sodobne umetnosti lz Beograda pripravil v kraljevskem muzeju v Bruslju največjo povojno jugoslovansko kulturno manifestacijo na belgijskih tleh, veliko razstavo z naslovom »Tendence v sodobni jugoslovanski umetnosti«. Predstavljenih je bilo 130 del 75 jugoslovanskih umetnikov vseh tendenc in generacij in iz vseh republik v razponu od že klasične abstrakcije do nove figurativnosti, pop-arta in kinematične igre. Razstavo je obiskalo 7000 ljudi. Kritika je sprejela razstavo kot dogodek visoke estetske ravni. Več kritikov je, namigujoč na komercializem in elitizem belgijskega likovnega sveta, poudarilo, da avantgardne likovne tendence v Jugoslaviji niso dostopne samo ozkim krogom sladokuscev, temveč občinstvu iz najširših slojev.
so povzročala največje težave le pred tremi leti, ko smo na sveže podpisali sporazum o združevanju denarja, vendar pa smo takrat najeli tudi največ tujih kreditov. Najbolj pa se je lani zatikalo pri izdajanju garancij izvajalcem del, in to zaradi previsoko in nestvarno povrnjenih letnih obrokov denarja, ki so jih imeli investitorji na voljo. Ker so si pač hoteli zagotoviti »zlato rezervo« za vso gradnjo, ki pa večinoma traja več let, so vezali nase ves razpoložljiv denar, ki pa v resnici ni bil porabljen. Zato smo lani izkoristili le 60 odstotkov vsega namenjenega denarja za naložbe. K zamudam pa so pristavile svoje ‘tudi zamudno pridobivanje soglasij, dovoljenj za gradnjo, deviz, ka-snitve gradbincev, dobaviteljev opreme, ipd.
Zdaj pa je na gospodarstvu, da odloči, tako je namreč predlagano v spremembah sporazuma, ali se ti pove-čani prispevki trajno združijo v ISE ali, da zahtevajo, da jim ta denar vrnejo brez obresti, da bi ga lahko obračunali pri vplačevanju združenih sredstev v prvih dveh letih naslednjega petletja. Do predloga naj bi prišlo zaradi izpada amortizacije, ki so jo namenjali za pokrivanje izpadlega dohodka, nadomeščali pa smo jo ves čas' z denarjem, zbranim na nizki napetosti, ker takratne cene niso pokrile vseh proizvodnih stroškov, v tem času pa smo izkoristili tudi za polo-vico manj tujih kred'tov, medtem pa so bile delanske prekoračitve predračunskih vrednosti večje, kot smo pričakovali.
Za elektrogospodarstvo je vsekakor ugodnejše, če trajno združimo denar, vendar je njihova utemeljitev, da bi vračanje denarja povzročilo dodatni primanjkljaj v naložbeni blagajni bolj na majavih nogah. Resda smo z združevanjem 'denarja v teh letih skorajda podvojili proizvodnjo elektrike, preizkusili smo že tudi zanesljivost oskrbe s tokom, vtis pa je, da bi se dalo iz tega denarja iztisniti še več,
TONJA SLOKAR
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
1. aprila 1973
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LICA
Triestina v Trentu
Cii/ Tržačanov le zmaga - Nasprotnik je trenutno v dobri formi - Obrambo bo zopet okrepil Prevedini
, Tekma v Trentu je navidezno ena izmed tistih, ki bi jo morala Triestina brez težav osvojiti. Trento je bil še pred slabim mesecem daleč najslabši tekmec lige in prvi kandidat za izpad. V zadnjih dveh kolih pa je dosegel kar dve zmagi. V nedeljo je celo osvojil obe točki v Tre-visu proti neposrednemu tekmecu v borbi pred izpadom. Današnji nasprotnik je torej v dobri formi, še zdaleč pa ni popravil svojega položaja na lestvici. Trento se bo moral namreč še zelo potruditi, če se bo hotel izogniti izpadu. Prav zato je tudi današnje srečanje za domačine bistvene važnosti. Trento si poraza na domačem igrišču ne more privoščiti in bo zato tudi tokrat igral z veliko zavzetostjo.
Triestina mora v Trentu osvojiti zmago. Vsak drugačen razplet srečanja bi bil za Tržačane razočaranje. Neodločen izid bi bil sicer še vedno sprejemljiv, verjetno pa bi zopet poslabšali položaj na lestvici. Seveda je imperativ po zmagi za Tagliavinove varovance veliko psiho-duševno breme, če bodo namreč o-svojili obe točki, bo to pač običajno pričakovan rezultat, v primeru neodločenega izida ali celo poraza pa bodo očitki kar padali.
Tržaška postava bo tokrat dokaj spremenjena. V tekmi s Padovo sta se poškodovala Schiraldi in Politti, ki bosta morala počivati do 15. a-Prila. Tagliavini pa je že pripravil več kot ustrezni zamenjavi. V o-brambi bo po večtedenski odsotnosti zopet igral Prevedini, namesto veterana in kapetana Polittija pa bo igral Trainini, ki je trenutno v odlični formi.
Postava Triestine bo torej naslednja: Bartolini, Cei, Lucchetta, Fontana, Prevedini, Mascheroni, Qua-drelli, Lenarduzzi, Panozzo, Franca, Trainini.
Udinese:
nevarno gostovanje v Lecceju
Gostovanje v Lecceju bo za Udinese dokaj nevarno. V zadnjih tek-niah so Videmčani pokazali znatno slabšo igro in so tako v San Bene-dettu kot v nedeljo v Vidmu celo tvegali poraz.
Današnji nasprotnik sodi med boljše ekipe letošnjega prvenstva. V nedeljo je sicer moštvo trenerja Santina izgubilo v Ferrari, povsem brez možnosti za napredovanje v^A iigo pa ni. Predvsem je Lecce nevaren na domačem igrišču, tako da bo srečanje za Videmčane prava preizkušnja pred odločilnim finišem.
Ni treba posebej poudariti, da je za Videmčane osvojitev ene točke še lep uspeh.
Delovanje ZSŠDI
Odbojkarska komisija
Na seji odbojkarske komisije ZS SDI so podrobno obravnavali vsa vprašanja in obveznosti do konca letošnje sezone.
Finalni del tradicionalnega Turnirja prijateljstva se bo po rota-eijskem sistemu odvijal v zamejstvu tako v moški kot v ženski konkurenci, in sicer v nedeljo, 13. maja. Glede izločilnega dela tekmovanja je bil sprejet sklep, da bo v sredo, 25. aprila, na sporedu kvalifikacijsko kolo (igrali bodo v dveh telovadnicah istočasno), šesterke pa so bile razdeljene v dve skupini in zmagovalec vsake skupine si bo priboril pravico do nastopanja v finalnem delu. V skupini A so u-vrstili Bor, Breg in goriškega predstavnika, v skupini B pa bodo igra-i Sokol, Sloga in Kontovel, Za določitev goriškega predstavnika bo Predtekmovanje, tekme pa bodo i-Srali na dva osvojena seta. V moški konkurenci pa niso še izdelali sporeda in sistema tekmovanja, dokler ne izvršni odbor ZSŠDI prouči proš-p.ie za pomilostitev Bora, ki je bil izključen za eno leto iz tega tekmovanja.
Znani so še finalisti Turnirja prijateljstva na Hrvaškem, in sicer: Lučki radnik in Rijeka B v ženski ter INA in Partizan Kastor v moški konkurenci. Šesterke iz Slovenije, ki bodo nastopile na turnirju, pa niso še določene.
Komisija je izdelala pravilnik rekreacijskega tekmovanja «Revival 79», rok za prijave pa zapade 10. aprila. V sklopu tega tekmovanja bo delovala posebna nadzorna komisija, ki jo sestavljajo Učo Jurkič, Odo Kalan, Pavel Morpurgo in Nadja Švab - Pertot.
Dogovorili so se tudi, da bo v prvi polovici aprila ženski «mini-odbojkarski» turnir v ' organizaciji Bora ali Sloge. Govor je bil tudi o moškem mladinskem odbojkarskem centru.
Trenerska zveza
Zasedal je tudi glavni odbor Trenerske zveze, ki je v prvi vrsti o-bravnaval ciklus šestih strokovnih predavanj, ki jih bodo organizirali aprila meseca. Ker je bila lani u-deležba na podobnih predavanjih bolj pičla, so sprejeli sklep, da morajo biti člani TZ obvezno prisotni na vsaj polovici predavanj. Načeli so tudi vprašanje organizacije podrobnih predavanj po panogah, ki pa naj bi jih izvedli po možnosti z lastnimi kadri. Predvsem to velja za usposabljanje vaditeljev otroške telovadbe, ker je v to smer trenutno veliko zanimanje in povpraševanje.	-bs-
OBVESTILO
ŠD Mladina iz Križa vabi na celotedenski smučarski izlet v Cervinio - Dolina Aosta, od 22. 4. do 29. 4. Informacije pri Stojanu Sosiču, tel. 22-04-23. Število prostorov omejeno!
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zaslužena zmaga zsšdi Brez pokritega igrišča ni poli naprej
Goriška reprezentanca ZSŠDI je v petek gostovala v Biljah pri Novi Gorici - Praznično vzdušje
ZSŠDI — NK Bilje	2:0
(0:0)
ZSŠDI: Plesničar, Šuligoj, Kovic, Uljan, čevdek. Petejan, Radikon, Devetak, Ferfolja, Pahor, Gomi-šček (v drugem polčasu sta še igrala Mikluš in Marvin).
NK BUJE: Fratnik. Nanut, Berlot, Žorž, Tomšič, Tratnik,, Komel, D. Jerončič, S. Frančeškin. Besednjak, Vičič. (Igrali so še: Čuk, Mask, R. Jerončič, Lukežič, Velikonja, Devetak, J. Frančeškin).
SODNIK: Komel iz Bilj.
Goriška nogometna reprezentanca, ki so jo sestavljali igralci Mladosti, Juventine in Sovčdenj, je v petek zvečer gostovala v Biljah pri Novi Gorici. To sicer ni prvič, da naši nogometaši nastopajo v tem gostoljubnem kraju; tokrat pa je šlo za posebno priložnost. Na igrišču v Biljah so namreč postavili novo razsvetljavo in ob otvoritvi le te so domači športni delavci povabili našo člansko reprezentanco.
V zares prazničnem vzdušju ter pred velikim številom gledalcev, je krajšemu Kulturnemu programu sledila tekma.
Kljub dobri in na oko prijetni igri, pa si nista v prvem polčasu enajsterici ustvarili kdove kakih priložnosti za zadetek. To je do neke mere tudi razumljivo, kajti igralci, nenavajeni na nočne tekme, so se, kljub zares odlični razsvetljavi, težko znašli. Odločno boljši je bil drugi polčas. Enajsterici, bolj privajeni na žaromete sta iz minute v minuto igrali bolje, tako da so tudi gledalci prišli na svoj račun. Po lepih akcijah z ene in druge strani pa je v 25. minuti , moštvo ZSŠDI prišlo do prvega j zadetka. Šuligoj je prodrl po levi i strani, preigral dva igralca ter z I roba kazenskega prostora s točnim
strelom premagal domačega vratarja. Deset minut kasneje je ekipa ZSŠDI podvojila rezultat z Radi-konom, ki- se je v gneči, ki je nastala pred domačim vratarjem najbolje znašel ter z ■ bližine potisnil usnje v mrežo. Vsa naprezala domače, enajsterice. da bi prišla vsaj do častnega zadetka, so bila zaman!	, j
Naj omenimo tudi, da so se po koncu tekme, domači in zamejski športni delavci pričeli dogovarjati o organizaciji obmejnega nogometnega turnirja, nekake interlige. Na tej interligi naj bi nastopale tri slovenske nogometne ekipe z Goriškega ter tri iz Novogoriškega področja. Prepričani smo, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do realizacije te zamisli. Takega sodelovanja si samo želimo, kajti prav je, da tudi na tem področju pride do spoznavanja ter prijateljstva zlasti mladih športnikov med seboj. V našem specifičnem oziru pa naj bo tudi šport katalizator navezovanja in neposrednega sodelovanja med mladino iz zamejstva in mladino iz matične domovine.
Vili Prinčič
Edi STARC — Danilo STOCCA VABITA
V DISKOTEKO LA «BORA»
Vsak dan
DISCO MUSIČ
Zaprto ob ponedeljkih
RESTAVRACIJA PO NAROČILU - BRIŠČKI 42/a, tel. 227311
NA PETKOVEM REDNEM OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR V TRSTU
Pomanjkanje športne dvorane že zdaj močno hromi delovanje tržaških slovenskih športnikov in praktično onemogoča vsak nadaljnji razvoj Borove aktivnosti - Reorganizacija društva že kaže prve pozitivne posledice - Veliko udejstvovanje mladih - Izredno razvejana aktivnost
V petek zvečer je bil na stadionu «1. maj* redni občni zbor ŠZ Bor, na katerem pa, kot predvideva društveni statut, niso volili novega odbora. ampak je bil le podan obračun enoletnega delovanja. Občnega zbora so se udeležili predstavniki naše krovne 'telesnokulturne organizacije in mnogih društev, ki so tudi prinesli pozdrave svojih društev.
Na občnem zboru so podali le tri poročila in sicer predsedniško, blagajniško in nadzornega odbora. Iz poročil je bilo razvidno, da je reorganizacija društva zajela široke plasti društvenih struktur in pretežno o tem je tudi tekla diskusija, v katero so posegli mnogi člani. Tako iz predsedniškega poročila, kot tudi iz diskusije, je predvsem izstopal problem novega pokritega igrišča, brez katerega Bor res ne more več razvijati svoje dejavnosti in v kolikor bi do postavitve tega pokritega prostora letos ne prišlo, bo društvo moralo neobhodno svoje delovanje skrčiti, mnoge ekipe, ki letos delujejo, razpustiti, o kakem širjenju aktivnosti, zlasti na področje
vojem v zamudi in kje morda prehitevamo zastavljene naloge. Vendar se v glavnih obrisih že kažejo pokazatelji in podatki, po katerih lahko sklepamo, da je mehanizem preosnove stekel. Tu imamo v mislih predvsem vsebinsko usmeritev in notranjo reorganizacijo društva, kot prva pozitivna pokazatelja, ki potrjujeta, da hodimo po zastavljeni poti.
Danes imamo v društvu izmed vseh aktivnih članov kar 70 odst. takih, ki so mlajši od 14 let. U-smeritev na najmlajše torej ni o-stala le bojno geslo na papirju, ampak trajno vodilo tudi za naprej, kljub skoraj nemogočim pogojem za delo, predvsem zaradi pomanjkanja vadbenih prostorov in strokovnega kadra. V športni šoli, ki deluje na področju mesta Trst, ob sodelovanju SPDT in Sirene ter odborov staršev vseh tržaških osnovnih šol in vrtcev, danes vadi okrog 200 o-trok. To število pa predstavlja, po našem mnenju, potencial, ki je več kot obetajoč.
Ob največji skrbi za najmlajše, smo si zastavili kot osnovno vred-
rekreacije, pa sploh ne bi bilo mo-j goče govoriti. O tem, kaj bi to za j noto tudi množičnost. Sarni se do-Bor po dvajsetih letih aktivnega in \ bro zavedamo, da to ne sme biti uspešnega delovanja pomenilo, bi j le deklarativni akt, ampak je to bilo odveč govoriti.	|	proces. In če je to proces, ki vklju-
Predsedniško poročilo, katerega j čuje različne komponente, politične-je podal Mitja Race, podajamo za-iga, kulturnega, organizacijskega, radi pomanjkanja prostora v ne-1 logističnega in materialnega znača-koliko skrajšani obliki.	I	jo. ki logično terjajo najširšo an-
| gaziran ost, postopnost in določen Predsedniške poročilo	čas. Večkrat slišimo očitek, da pov-
Razvojni načrt našega društva je ' sod zagovarjamo množičnost, kot bil sestavljen dolgoročno, prva faza i osnovno vrednost telesnokull urnega v tem načrtu pa opredeljena na dve- I udejstvovanja naše zamejske skup-letr.o obdobje. Zato je danes težko nesti, v praksi pa strmimo le za do-
natančno opredeliti, kje smo z raz-
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiMiiiiH]riHmiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiuinii||||„lll|(l„m„i|l„||llllllll|||l||ll|||||||||m||||||||||||||l|||||||||||||
DOMAČI ŠPORT
MINIBASKEET
PRVENSTVO «S. SEBASTIANOs
DANES
NEDELJA, 1. APRILA 1979
NAMIZNI TENIS
MEDNARODNI TURNIR ZA 6. POKAL JULIJSKIH ALP
9.00	v Nabrežini Nastopa tudi reprezentanca ZSŠDI
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Dolini — ~ ‘*r
Bor - Cus
« * «
15.00	v Trstu, Ul. della Valle
Grandi Motori - Jadran NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu Kontovel - Alabarda
PROPAGANDA 9.15 v Dolini Bor - Ricreatori * * #
15.00	v Miljah
Inter Milje - Bor B
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.30	na Padričah Gaja - Costalunga
* * *
15.30 v Trebčah	•
Primorec - Zarja * * *
15.30 v Vilešah
Villesse - Juventina
3.	AMATERSKA LIGA 15.30 v Križu
Kras - Union
* # *
15.30 v Doberdobu
Mladost - Villanova
* # *
15.30	v Sagradu
Sagrado - Sovodnje
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Bazovici Zarja - SanCAndrea
* # #
10.00	v Gorici Sanrocchese - Juventina
10.00	v Poggiu Poggio - Sovodnje
ZAČETNIKI
12.00	v Trstu, Campanelle
Chiarbola A - Primorje # * *
10.00	v Doberdobu Mladost - Staranzano
* * *
9.45	v Žavljah
Zaule - Breg
NAJMLAJŠI
10.45	v Križu Vesna -^Cgpipanelle
13.45	v Žavljah
Libertas - Breg
* * »
12.00	v Križu
Kras - Fortitudo * # #
10.30	v Trebčah Primorec - Zaule
«« *
13.45 pri Domju Ponziana - Primorje
SMUČARSKI TEK
«TROFEJA G. FILIPPIN«
9.00	na Piancavallu Nastopa tudi SK Devin
ODBOJKA
2. ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici OIympia - Acli Ronkc
KOLESARSTVO
JUNIORJI
14.30	v Roncheju di Sacile Nastopa tudi Adria
ČLANI
13.00	v Rovsedu (Pordenon) Nastopa tudi Adria
RADIO
Jutrišnja radijska športna oddaja Glasbeni ping-pong bo posvečena splošni zamejski problematiki, poslušalci pa bodo lahko sodelovali z i reševanjem vrste nagradnih vpra-I sanj.
Breg pred težko nalogo
Brežani bodo igrali z močno peterko CAMB - Bor m Kontovel pa imata možnost za osvojitev zmage
V	prvenstvu minibasketa za trofejo »San Sebastiano» (za najmlajše) bo ta teden drugo kolo.
V	prvi skupini, kjer igrata tudi dve slovenski ekipi, bo spored tesa kola naslednji: Ginnastica Triesti-
. na - Bor,-jLvSjfiedo, 4. aprila, v telovadnici Ulice Ginnastica); Kontovel : Libertas (v torek, 3. aprila, na Kontovelu); Servolana - Saba.
Kontovelci bodo tokrat imeli lepo priložnost za zmago. Na nedavnim Borovem turnirju so Perinijevi varovanci izgubili z Libertasom le za šest točk razlike. No, medtem so naši košarkarji dokaj napredovali in zato lahko premagajo tega nasprotnika.
Tudi borovci bi v tem kolu lahko zmagali. Spoprijeli se bodo z ekipo Ginnastice Triestine in so v tem srečanju favoriti, seveda če ne bodo igrali tako medlo kot v prvem kolu z Don Boscom A.
V	drugi skupini bodo Brežani pred izredno težko nalogo. Spoprijeli se bodo s peterko CAMB, ki je glavni favorit za končno zmago v tem prvenstvu.
Spored 2. kola te skupine: Breg -CAMB (5.4. ob 16.00 v Dolini); Inter Milje - Visintini; Don Bosco B -Ferroviario.	Max
brimi športnimi, tekmovalnimi rezultati. Množičnost je za nas le cilj, za dosego tega cilja pa moramc. našemu društvu predhodno zagotoviti boljše delovne, strokovne in materialne pogoje. Naši tekmovalni rezultati, dobri ali slabši, so pa sad ! našega dvajsetletnega organizacij-| skega dela, društvenih naporov in i angažiranosti naših vaditeljev ter ! tekmovalcev. Nanje smo ponosni 1 in včasih tudi ljubosumni, za nas predstavljajo rezultat dosedanjega dela in neprecenljivo bogastvo za stimuliranje mlajše in nove generacije športnikov. Ob teh ugotovitvah je popolnoma jasno, da se tekmovalnosti, posebno ker smo športno društvo, ne bomo in ne smemo odpove-
končni zmagovalec pa nam bo znan šele konec junija. Prejšnji teden so stopile na igrišče tudi tri slovenske peterke: Kontovel, Bor A in! dati, toda naš cilj, preko vseh faz
1. DIVIZIJA
Lepa priložnost za mlade in tudi za «veterane»
Medtem ko so se druga prvenstva že končala ali se nagibajo h koncu, so se boji v prvenstvu 1. divizije šele pričeli. V letošnjem prvenstvu je vpisanih kar enajst ekip,
Bor B.
Pozanimali smo se
t di.
pri društvih,
Export - import, notranja trgovina, servisi
VOLAN
LJUBLJANA Kersnikova 6
Obiščite nas na sejmu Alpe Adria od 2- do 8. 4. 1079. kjer razstavljamo proizvodni program «MIO» STANDARD - HONDA, OSIJEK.
Tovariško vas pozdravljamo!
zakaj so vpisale svoje ekipe-Ah to prvenstvo, kjer so izidi drugotnega pomena.
Bor predstavlja kar dve ekipi, vsaka pa nastopa iz povsem drugačnih razlogov. Letos so v našem mestnem društvu uvedli tudi košarkarsko rekreacijo, ki je imela lep odziv med bivšimi košarkarji. Nav dušenje je pripomoglo k temu, da je košarkarska sekcija odločila, da nudi tem »veteranom* (nekateri pa so še zelo mladi) možnost nastopanja v 1. diviziji. Pravim rekreativcem so se pridružili še nekateri i-gralci, ki nimajo možnosti igranja v članski konkurenci, sicer pa red no trenirajo. Ekipa seveda nima nikakršnih ambicij, kljub temu pa mi slimo, da ima možnost premagati marsikaterega nasprotnika.
Povsem drugačni so cilji druge Borove postave: le ta je namreč sestavljena iz mladih igralcev (letnikov 1961 in 1962), ki bodo v prihodnji sezoni nastopali v mladinskem prvenstvu. Nastop v tem prvenstvu je torej le dobra preizkušnja za bodoča tekmovanja. Tudi Jure Krečič, ki bo ekipo vodil, bo imel svojo prvo izkušnjo kot trener. Tudi ta ekipa seveda lahko pripravi kako lepo presenečenje.
Kaj pa Kontovel? Ta ekipa je, po našem mnenju, od naših treh najmočnejša in sodi celo v ožji krog favoritov za prvo mesto, čeprav ni to cilj Kontovelcev. Ekipo so namreč vpisali, da bi nudili možnost igranja svojim kadetom, za katere je bilo prvenstvo očitno prekratko (le deset tekem), poleg tega pa, podobno kot v Borovi A ekipi, pri Kontovelu nastopajo tudi nekateri starejši igralci, ki nimajo možnosti igranja v drugih prvenstvih.
Če torej na kratko povzamemo namene, zaradi katerih naše ekipe nastopajo v prvi diviziji, so le ti dvojni: 1. nabiranje izkušenj za mlajše igralce; 2. nuditi možnost i-granja tudi starejšim igralcem.
Marko
«PROPAGANDA» F/creatori — Bor B 49:12
(18:8)
BOR B: Barbiero, Rudes I. (1:3), Krevatin 2; Žerjul, Mljač, šik (0:5), Brandolin 2 (0:3), Kovačič 2, Krapež 5 (1:6).
Druga Borova ekipa, ki nastopa v prvenstvu »propaganda*, je v četrtek odigrala zaostalo tekmo proti močni ekipi Ricreatori. Po dobrem začetku, saj se je prva četrtina končala neodločeno 6:6, so «plavi» popustili.
V tem srečanju sta zelo dobro i-grala Krapež in Kovačič, ostali pa so igrali pod svojimi sposobnostmi.
Cancia
OBVESTILO PD Rdeča zvezda in in ŠK Kras
prirejata v četrtek. 5. aprila, ob 20.30 v kleti pri M. Doljaku v Samatorci filmski večer. Svoje filme bo predvajal znani zamejski filmski amater Aljoša Žerjal. Ob priliki bo ponovno predstavljen kratkonietražni film o namiznoteniških igralkah ŠK Kras.
procesa, ostaja pi&sovnost. Beij- ko se bomo bližali temu cilju, bolj bodo tudi tekmovalni rezultati, kot logična nadgradnja tegi' procesa-, kakovostnejši in trajnejši. Ne gre torej, kot zagovarjajo nekateri, za enakopravnost in istočasnost pojmov kvantitete in kvalitete v naših pogojih dela, ampak za zavestno opredelitev, analizo in reševanje faz določenega procesa, kot našo primarno nalogo in nadaljevanje ter športno izboljšanje pogojev dela za že vpeljane društvene tekmovalne strukture, kot vzporedna naloga.
če se povrnemo na društvene razmere, lahko ugotovimo, da se v šestih mesecih ni dalo mnogo narediti. Zastajamo predvsem na področju organizirane rekreacije, ki se je zaradi pomanjkanja vadbenih prostorov odvijala pretežno po sekcijah. Naskok na množičnost bomo začeli praktično izvajati tedaj, ko bomo dobili nov, pokrit društveni objekt.
Na zadnjem občnem zboru smo se odločili za razširitev vodstvenih organov društva in za ustanovitev samostojnih, samoupravnih sekcij. Danes lahko ugotavljamo, da imamo v glavnem odboru in v sekcijah 60 odbornikov, ne da bi upoštevali vse tiste, ki so vključeni v odbor za proslavo naše 20-letnice. Seveda, niso vsi enako aktivni, posebno ker je mnogo mlajših, ki si sedaj nabirajo organizacijske izkušnje. Toda če povemo, da vsaj tretjina naših odbornikov dela zelo angažirano, potem lahko rečemo, da predstavlja 20 do 30 aktivnih odbornikov potencial, ki zagotavlja društvu stabilnost.
Če ugotavljamo, da je organiziranost in delovanje v nekaterih sekcijah, in tu mislimo predvsem na atletsko in košarkarsko, zelo dobijo, odbojkarji, ki so zelo pomladili svoje vodstvene strukture, zaradi velike razvejanosti svoje dejavnosti še iščejo pravilnejše oblike dela in določene organizacijske prijeme. Mlajši odborniki si ob nesebični pomoči starejših pridobivajo nove izkušnje. Priliv mladih je zadovoljiv, vse nadaljnje delo pa je pogojeno tudi z izgradnjo novega pokritega prostora in finančno rešitvijo za najboljši ženski in moški članski vrsti.
Po več letih je steklo delo v namiznoteniški sekciji, kjer so morda trenutno organizacijske in tekmovalne težave še največje. Razveseljivo pa je, da jih sekcija rešuje sama in s tem dokazuje svojo vitalnost ter zdravo osnovo. Kot za vse sekcije, je tudi za namiznoteniško pogoj za bodoče delo izgradnja novega objekta.
Športna šola si je svoj krog začrtala na vseh slovenskih osnovnih šolah in vrtcih v mestu ter predmestjih; delo je tudi že steklo, razen pri Sv. Ani, kjer bo v prihodnjih dneh. Največje težave niso ne organizacijskega, ne prostorskega značaja, ampak finančnega, čeprav se šola danes vzdržuje z nemajhnim prispevkom staršev. Za prihodnje šolsko leto, ko bo obogatena s prvimi organizacijskimi in tehničnimi izkušnjami, bo lahko pričela izvajati vadbeni program tako, kot je bil zamišljen. Ta široko zasnovana pobuda, kot prvi primer sodelovanja med športno rekreacijskimi društvi in
slovensko šolo v mestu, mora delovati, rasti in se upravljati z enakopravno udeležbo vseh sodelujočih. Športna šola, kljub naši začetni pobudi, ni društvena sekcija, ;mpak odprt telesnokulturni in vzgojni organizem, ki deluje med slovensko mestno mladino v vrtcih, osnovnih šolah in v bodoče tudi nižji gimnaziji. Rezultati dela in kasnejša o-predelitev mladih bo v bodoče neprecenljiv vir dotoka mladih sil v naše in ostali slovenski športni društvi v Trstu.
Ženska komisija v društvu še ni zaživela, čeprav beležimo, da je kar 35 odst. naših aktivnih članov ženskega spola. Ta odstotek je izredno visok. Logično je, da nas to ugodno stanje ne sme uspavati, ampak prinaša kopico problemov, ki jih moramo rešiti; v onih 15 odstotkih, ki manjkajo do 50 odst. kar je naš cilj, pa so še mnoge skrite rezerve ža naše društvo.
Komisija za vzdrževanje objektov je v preteklem obdobju opravila vrsto izboljševalnih in vzdrževalnih del, imela sestanke z upraviteljem in souporabnikom stadiona «1. maj*. Ostane pa še vrsta odprtih vprašanj.
Ne smemo mimo odbora za proslavo naše 20 letnice. Ta je krepko zastavil svoje delo. čeprav z manjšo zamudo. Na podlagi splošne društvene politike in ciljev, ki jih zasledujemo, je bil sestavljen bogat program prireditev in skoraj vsak mesec bomo, vsaj tako upamo, priredili vsaj poleno večjo športno prireditev, predvsem z udeležbo naših slovenskih zamejskih športnikov, prijateljev iz Jugoslavije in Italije ter iz tujine. Mislim, da je naša dolžnost, da primemo proslavimo ta jubilej, je pa trd preizkusni kamen, da preverimo svoje organizacijske sposobnosti, ki jih bomo, če prestanemo to preizkušnjo, s pridom uporabili za društvo.
Postavitev novega, pokritega športnega objekta na stadionu «1. maj* in nova, sistemska finančna platforma, ki jo moramo definirati za novo tekmovalno sezono 1979-80. sta bila najvažnejša sklepa zadnjega občnega zbora.
bodo uspešno zaključili.
V Bor je danes včlanjenih približno 500 članov, od teh je 270 registriranih v raznih športnih panogah, 200 je rekreativcev in tistih najmlajših, ki še ne tekmujejo, ostali pa so odborniki, častni člani in drugi. Če se število članov, zaradi neurejenih pogojev dela, že približuje zgornji meji, pa ne moremo biti zadovoljni s strokovnim kadrom. Trenutno deluje v našem društvu 21 trenerjev in vaditeljev (med temi le 2 ženski), ki so izšli iz naših vrst; temna plat tega problema pa je, da je le polovica usposobljena za pedagošlko-strokovno delo. Ta hiba nam nalaga dolžnost, da nujno ukrepamo za izboljšanje strokovnega profila svojega tehničnega kadra.
Naše društvo nastopa trenutno na 25 različnih uradnih prvenstvih. Tekmovalna sezona 1978-79 je v polnem teku, za nekatere pa se sploh še ni pričela. Zato bomo obravnavo statističnih in tekmovalnih dosežkov naših športnikov bolj natančno opredelili na prihodnjem občnem zboi-u.
Poleg že vpeljanih stikov z društvi, s katerimi smo sodelovali že doslej, smo navezali, preko mestne TKS Ljubljana, tudi prijateljske stike s športnim društvom Slovan iz Ljubljane, s katerim bo v kratkem prišlo tudi do pobratenja. Naši odborniki so se udeležili vseh letošnjih občnih zborov ostalih slovenskih športnih društev na Tržaškem. Vedno bolj čutimo potrebo, da navežemo stike tudi s športnimi društvi večinskega naroda, od blizu in daleč, ter jih seznanimo z našo društveno problematiko in življenjem naše zamejske skupnosti. Storjeni so bili že prvi koraki.
Za tekmovalno sezono 1978-79 smo izdali tudi društveno dvojezično brošuro, ki jo naši športniki delijo, kot društveno obeležje, svojim športnim nasprotnikom na tekmah.
Naše društvo se je tudi letos aktivno vključilo v delovanje naše osrednje telesnokulturne organizacije ZSŠDI. Naš aktiven pristop pa ne pomeni slepega sprejemanja u-! krepov, ki se krojijo znotraj tega
Pomanjkanje lastnega pokritega ] organizma, ampak vsakodnevno športnega objekta regularnih di-1 preverjanje le-teh. Naša ocena de-menzij. povzroča našemu društvu lovanja ZSŠDI v zadnjem obdobju
velike težave. Naše ekipe, predvsem tiste, ki nastopajo v višjih kategorijah, morajo nastopati in vaditi v telovadnicah izven našega mesta, vadba zaradi oddaljenosti ni redna, najemnina za telovadnice draga, na-ša- publika pa se je povsem odtujila. Odbor za postavitev tako zaželenega objekta je zbral vso tehnično dokumentaciji), se pozanimal pri vseh kontrolnih organih, če je postavitev v urbanističnih in tehničnih normativah mogoča, izdelal finančni načrt za pridobitev sredstev, dobil tudi načrte od proizvajalca in izdelal plan za vzdrževanje tega objekta.
Balon, dimenzij 22x33 m, naj bi stal na zapuščenem igrišču nad nogometnimi slačilnicami Triestine, Strošek za nakup in postavitev balona z vsemi temeljnimi in organskimi deli balona je za našo društveno blagajno nedosegljiv. Zato smo se povezali z raznimi organizacijami in podjetji, da bi omogočili postavitev tega objekta, mi bi pa njihovim uslužbencem nudili organizirano rekreacijo. Do danes imamo verbalno, zagotovilo za delno kritje Straškov, toda velik del je še odkrit. Mnenja smo, da ne moremo več o-dlašati, sicer postavimo na kocko vse naše delovanje.
Za skupino naših finančnikov lahko rečemo, da uspešno zastavlja svoje delo, čeprav bomo resnično sliko naših financ lahko podali šele na prihodnjem občnem zboru. Pričeli smo uresničevati pravilo, da so kakovostne športne ekipe lahko učinkovito propagandno sredstvo za razne trgovske, obrtniške in industrijske obrate. Torej novost za naše razmere, nič novega za druge. Za tekmovalno sezono 1979-80 bomo skušali poiskati za vse članske ekipe pokroviteljstvo, predvsem za tiste, ki nastopajo v ligaških tekmovanjih in ki jim pravila to dopuščajo. Pogovori že tečejo in upamo, da se
je bila kritična in kritične pripombe smo tudi iznesli na zadnjem občnem zboru ZSŠDI, lani decembra. Tudi v bodoče se bomo z vsemi silami zavzemali, da se bodo razmere v naši telesni kulturi, kot celoti izboljšale**'
Iz današnjega poročila lahko zaključimo, da smo krenili po poti, ki smo jo izbrali pred devetimi meseci. Ne gre vse tako, kot smo si zamislili. Kvalitetni in kvantitetni skok v našem društvenem, delovanju je danes pretežno vezan na izgradnjo novega pokritega športnega objekta in iskanje trajnejših oblik finansiranja. Če ne rešimo teh dveh problemov, ni poti naprej in celo današnje delovanje lahko nevarno ohromi.
Svetle strani našega delovanja pa se danes kažejo tudi ob prvih premikih notranje reorganizacije in u-stvarjanju bolj odprtih odnosov ter medsebojnega zaupanja med člani.
Čaka nas, aktivni člani, vaditelji, odborniki in prijatelji Bora, še veliko dela. Če bomo vsi skupaj složno delali, sem prepričan, da bomo delu, ki stoji pred nami, tudi kos.
Ob zaključku tudi ne smemo pozabiti, da smo priče času, ko Slovenci, skupno z naprednim delom italijanske narodnosti, bijemo življenjski boj proti nasprotnikom mirnega sožitja na tem ozemlju, za dosego naših pravic. V ta boj se moramo športniki in športni delavci zavzeto vključiti, saj bo od izida naših prizadevanj tudi odvisno, koliko pravic bomo v deželi, kjer prebivamo, imeli in kolikšen del naših sobratov jih bo deležen.
Bližnji občni zbor SKGZ, ki bo 8. aprila v Kulturnem domu, bo pomembna manjšinska manifestacija. Že danes opozarjamo vse naše člane, da se te manifestacije udeleže in s svojo prisotnostjo potrde našo aktivno zavzetost za naše osnovne pravice.
OB 2.)-LETNICI USTANOVITVE BORA
ŠE NEKAJ DNI VPISOVANJA ZA AVT0RALLY TRST-B0HINJ
Poročali smo že o avtomobilskem rallyju, ki ga bo ob svoji 25-letnici organiziralo športno združenje Bor v soboto, 5. maja na progi Trst - Bohinj. Rally, seveda, ne bo hitrostnega značaja in torej ne bo to nikaka dirka. Udeleženci bodo morali sicer res prevoziti progo v določenem času, vendar pa poprečna hitrost vožnje ne bo taka, da bi predstavljala kakršnokoli težavo. Glavni tekmovalni poudarek bo na reševanju raznih nalog, ki jih bodo morale posadke razvozljati med vožnjo Kakšne bodo te naloge, kajpak, ne moremo razkriti, vendar pa bodo podobne onim, ki so bile zadane pred leti udeležencem rallyjev SGZ v Opatijo, Uvalo Scott in na Bled
Tekmovanje ne bo za posameznike, ampak za posadke, ki bodo morale šteti najmanj dva člana, lahko pa tudi več. Avtomobili ne bodo tekmovali po kategorijah, ampak bo sestavljena za vse enotna lestvica, saj o uspehu ne bo odločala moč 'motorja, ampak predvsem spretnost in znanje pri reševanju nalog.
Tekmovalci se bodo zadržali v Bohinju tudi v nedeljo, 6. maja. Cena za nastop m enodnevno bivanje v novem hotelu Zlatorog ob Bohinjskem jezeru znaša 20.000 lir. Prireditelji pa bodo sprejemali prijave le še nekaj dni na stadionu «1. maj» v j*1c“* J^elfa cesta 7 (informacije tudi po telefonu 51-277) od 17.20 do 19.20 (v torek in četrtek od 17.00 ,o 18.15.
O podrobnostih tekmovanja in o nagradah za najuspešnejše udeležence bomo še poročali v prihodnjih dneh.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
DZS • 61000 Ljubljana,
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
1. aprila 1979
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
IzdajsLJzTT ^,an traPfansket Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in liska^ ^irst aloinikovPFiEG *
NAMIZNI TENIS
6. POKAL JULIJSKIH ALP
PRODOREN USPEH V NABREŽINI
V prvem dnevu največ uspeha za Slovenijo in Koroško - Danes nadaljevanje tekmovanja
Prvi dan mednarodnega namiznoteniškega tekmovanja za 6. pokal Julijskih Alp, ki ga v Nabrežini organizira Združenje športnih društev v Italiji, je žel prodoren uspeh. Za zeleno mizo se je zvrstilo deset ženskih in šestnajst moških ekip iz Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine, ki so se v pravem športnem duhu borile za zmago, o-benem pa navezale med seboj nova prijateljstva. Tudi ljubitelji namiznega tenisa so napolnili tribuno in povsem prišli na svoj račun.
Smisel te športne prireditve, ki združuje športnike raznih narodnosti iz obmejnih dežel, je še toliko bolj prišel do izraza na sinočnjem sprejemu v Sesljanu, katerega so se udeležili številni gostje in vodje posameznih ek p. Tako župan devin-sko-nabrežinske občine Albin Škrk, ki je pokrovitelj tekmovanja, kot predsednik ZSŠDI Vojko Kocman sta naglasila važnost te prireditve za uveljavitev športnega sodelovanja in obenem prizadevanj slovenske narodnostne skupnosti za pridobitev globalne zakonske zaščite. Pozdrave in čestitke za uspešno izvedbo prireditve so prinesli predsednik namiznoteniške zveze Slovenije Peter Dular, predsednik tekmovalne komisije vsedržavne namiznoteniške zveze FITET Marcello Piccini, predsednik koroške Zveze Otto Leirouz, prisoten pa je bil tudi predsednik deželne zveze Claudio Eccardi in konzul SFRJ Vlado Ple-čaš. Spored je obogatil moški pevski zbor Vesna iz Križa, ki je pod vodstvom Frančka Žerjala zapel venček pesmi.
V	ženskem ekipnem tekmovanju je po ostri borbi zmaga pripadla Savi iz Kranja, ki je v finalu premagala reprezentanco ZSŠDI s 3:2. Zamejska dekleta so imela zmago že v žepu, saj je dvojica Milič -Rebula že vodila v odločilnem setu s 17:2, nakar pa je popustila in predala tekmo nasprotnicam.
V	moški konkurenci so bili Koroš ci očitno najmočnejši, saj so osvojili prva tri mesta in edinole ljub ljanska Ilirija se jim je enakovredno upirala.
Danes bo od 8.30 dalje na sporedu tekmovanje posameznikov in posameznic v naraščajniški, mladinski
in članski konkurenci. Finalni dvoboji so najavljeni za 16. uro, ob 18. uri pa bo nagrajevanje in zaključek tekmovanja.
IZIDI
ŽENSKE
Polfinale
ZSŠDI - CMM	3:2
Sava — Kajuh	3:1
Finale
Sava — ZSŠDI	3:2
Milič — Blažič	2:0 (12:17)
Rebula — Mesec 1:2 (-12, 18, -4) Milič-Rebula — Blažič-Mesec	1:2
f-22, 7, -18)
Milič — Mesec	2:0 (14, 5)
Rebula — Blažič 1:2 (-12, 21, -18)
MOŠKI
Polfinale
Ferlaeh — Ilirija	3:2
KAC Klagenfurt — ASC Klagen-furt	3:1
Finale
Ferlaeh — KAC Klagenfurt	3:0
B. S.
SINOČI V KULTURNEM DOMU
Nagrajevanje ZŠI
Sinoči so v nabito polni mali dvorani Kulturnega doma nagradili najboljše tekmovalce in ekipe letošnjih trinajstih zimskih športnih iger. ki so bile zadnjo nedeljo februarja v Ovčji vasi (smučarski tek) ter 4. marca na Zoncolanu (veleslalom).
Najprej je spregovoril predsednik SPDT inž. Pino Rudež. ki je poudaril pomen tega najvažnejšega zimsko športnega zamejskega tekmovanja. Sledilo je predvajanje filmov in sicer s smučarskega tečaja SPDT na Zoncolanu ter z obeh tekmovanj v Ovčji vasi in na Zon colanu
Sledilo je nagrajevanje, nagra jeni pa sc. bili vsi prvouvrščeni v posameznih kategorijah m na skupni lestvici ter društva, vsi otroci pa so dobili spominske kolajne.
Nazadnje bi še našteli vse ustanove, podjetja ter društva, ki so prispevala k nagrajevanju s ooka li, plaketami, kolajnami ali pa z denarjem: dežela Julijska krajina. Tržaška pokrajina, občine Devin -Nabrežina. Repentabor, Zgonik, Dolina in Milje. Hranilnica in poso
jilnica Opčine, SKGZ, ZSŠDI, tvrdka Godina, Centralsped, Danvil, revija Galeb, turistična letoviščar-ska ustanova iz Ravascletta, Primorski dnevnik. Tržaška hranilnica, Vatovec, Mediterranea, Lego-vini in Sebofiex.
D. J.
ODBOJKA
MOŠKA A LIGA Grondplast - Altura	3:2
ŽENSKA B LIGA Cenate Sotto - Bor	3:1
Sokol - Treviso	1:3
MOŠKA C LIGA Bor - Torriana	3:0
Mogliano Veneto - Kras 0:3
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Breg - Kontovel	0:3
3. MOŠKA DIVIZIJA Bor - Rozzol A	1:3
3. ŽENSKA DIVIZIJA Bor A - Kontovel A	3:0
Bor B - Volley Club	3:0
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Dom - Solaris	3:0
KOŠARKA
IZ 1. JUGOSLOVANSKE LIGE
Metalac in Kvarncr «out»
Partizan je letošnji jugoslovanski državni košarkarski prvak, izpadla pa sta Metalac in Kvarner.
V včerajšnjem 22. in zadnjem kolu tega prvoligaškega prvenstva so namreč dosegli te izide:
Borac - Iskra Olimpija	84:93
Kvarner - Radnički	91:103
Cibona - Bosna	99:96
Jugoplastika - Metalac	89:80
Crvena zvezda - Zadar	97:91
Tekmo Beko - Partizan bodo odigrali danes.
1. DIVIZIJA
Kontovel - Bor A	73:69
MINIBASKET
Visintini - Breg	76:11
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA Primorje - Breg 1:1 (0:0)
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana.
MARIO in LADI Kocjan iz Doline 147 sta odprla osmico, kjer točita pristno domačo kapljico.
IMMOBIL1ARE SOLARJU, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61-061, 16 - 19, išče za s je kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena res nost.
Te dni je diplomiral za inženirja
LIVIO PERTOT
Svojemu košarkarju čestita ŠZ Bor.
iiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiii
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
E
H
So
CT:
H
Visoko priznanje
V	soboto, 24., in v nedeljo, 25. marca, je bila v Murski Soboti 17. volilno-programska konferenca Zveze tabornikov Slovenije. Taborniška skupščina se je začela s pomembno svečanostjo, saj so v Vidoncih pri Murski Soboti odprli prvi taborniški dom v Pomurju.
V	soboto popoldne se je delo vo-lilno-programske konference nadaljevalo v štirih komisijah: komisija za program, komisija za vzgojo kadrov, komisija za obveščanje, propagando in založništvo ter komisija za finančno-materilna vprašanja.
V	nedeljo zjutraj so delegati, skupno z ostalimi občani Murske Sobo-
te, prisostvovali prireditvi ob prihodu štafete mladosti. Na ta način je bila še enkrat izpričana tesna povezanost taborniške organizacije z ostalim družbeno političnim dogajanjem.
Na plenarnem zasedanju je taborniška organizacija Rodu Modrega vala prejela najvišje priznanje Zveze tabornikov Slovenije. Gre za kip dLEGALEC», ki smo ga prejeli za uspešno, dolgoletno delovanje med mladino slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, saj letos RMV praznuje 25-letnico delovanja. Vendar o-brazložitev visokega priznanja ni bila tako kratka, saj je obsegala stvaren oris in doprinos RMV.
milan pahor
Mali oglasi
30ietMALALAN
/773
Z LATAR NA U RAR NA
Proseška ul. 6
OPČINE
Čebelji panj
naj starejša lekarna narave
z rednim uživanjem
boste krepili celotni organizem
vašega telesa
Prip
orocamo:
. APIKOMPLEKS
•	APIFIT - krategus . APILECITIN
Za najmlajše - vaše otroke
•	KEKEC Z OKUSOM VANILIJE
•	MOJCA Z OKUSOM KAKAA
$ 2S medex
EXPORT — IMPORT
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 30
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno me njavo dinarjev. Vsaki vaši proš nji rado volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102
KROJAČN1CA za moške tn ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo plašče. Košuta Drev. D’Annunzio 11 poslopje kina Capitol.
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli pro da 850 ’68; 127 ’72-'73; alfasud •73; AR 2000 ’72; 128 '72; 124 '68; 125 ’68’-71-72; A 112 '70; R 16 '72; AR 1300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70; 124 '71. Ogled v Ul. Brigata Casale 7.
•CITROEN« — mehanična delavnica Ca vatli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittma.ver 4/a.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. uri ameriška risanka: «Popajeve neumnosti*; ob 16., 18. in 20. uri ameriški: »Briljantina*.
IZOLA: ob 10. uri hongkonški: »Borci za svobodo*; ob 16., 18. in 20. uri francoski; «Madame Klaude*.
PIRAN: ob 10. uri angleški: «Ta čudežni svet divjine*; ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški: «Betsy».
PORTOROŽ: ob 20. uri francoski: »Vse življenje je pred teboj*.
VimaojOčmm dsl pmucelieie
sne
edina specializirana trgovina za frizerje in kozmetičarke
Obiščite nas, da se boste sami prepričali o široki izbiri.
UL Settefontane 41 Tel. 793478 - Trst
Lastni parkirni prostor za kliente
TRGOVINA:
ZASEBNIK proda nov pletilni stroj z dvojnim avtomatskim programom znamke PFAFF. Plačilo v gotovini. Trst 040/211018.
V	DOLINI na št. 320 dam v najem dobro vpeljan frizerski salon. Zainteresirani lahko telefonirajo na številko 228213.
MLAD zdravnik išče v najem prostore primerne za ambulanto. Rojan - Greta - Barkovlje. Tel. 416615
IŠČEMO v najem stanovanje Rojan - Greta - Barkovlje. Telefon 418713 od 19. do 21. ure.
ODBOR ljudskega ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno
V	DOLINSKI OBČINI prodajam zemljišče 5.000 kv. m. Možna zazidava kmečke hiše. Telefonirati od 15. ure dalje na tel. 231868.
OPTIKA
VIK J
Ul. Buonarroti 6 TRST
•	NAOČNIKI
•	KONTAKTNE LEČE
•	OPTIČNI APARATI
•	FOTO - KINO MATERIAL in razvijanje filmov
ČASA
DEL
MATERASSO
nudi

10.000
lir


za vašo staro žimnico
od 20. marca do 21. aprila za vsako novo žimnico z vzmetmi, kupljeno v naši trgovini, odkupimo vašo staro žimnico za deset tisoč lir.
ULICA ITALO SVEVO 6 - TRST nasproti ladjedelnice sv. Marka — avtobus št. 29
LASTNI PARKIRNI PROSTOR
koncesionar firme PER M AFLEX

obnovitev 9 odst. zadolžnic - 1. 4. 79
večletne
Qjj državne zadolžnice
od sto
šestmesečni kupon
zapadlost 1. aprila 1984
dejanski donos
1 Smi	odslotka
obnovitvena premija za vsakih 100 lir nominale
1,75
lire
oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev
Operacije za obnovitev se vršijo pri zavodu Banca d’ltalia, pri ustanovah ter pri kreditnih zavodih, pri poštnih uradih. Nove zadolžnice, obresti in zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi in to v kateremkoli času v polletju pred njihovo zapadlostjo.
operacije za obnovitev se zaključijo 4. maja